•mm
Izhaja vaak dan (Jutra) ratvea
V ponedeljkih lo dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1‘—, lanskoletno 2‘—• mesečna naročnina Din 20—, za tu-Jlno 80'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-B9 tn 80-71.
Jugoslovan
Rokoplaov no vraSama
Oglasi po tarifi in dogovora Oprava
v Ljubljani. GradiSČe 4. tel. 80-88. Podružnica » Maribora, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60.
V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. ček. ra8.f Ljubljana 1fV62t.
St. 119 a
Ljubljana, sreda, dne 27. maja 1931
Leto II.
Sklepi mednarodne žitne konference
Ustfaitoviiev mednarodnega žilnega urada v Londonu - Izjava delegacij držav srednje
Evrope - Enotna žilna politika ni še izvedljiva
Dr. Ender,
avstrijski zvezni kancelar, ki je po zadnjih poročilih zopet utrdil položaj svoje vlade.
N j. Vel. kralj na tekmah konjeniške brigade kr. garde
Beograd, 26. maja. 1. Nj. Vel. kralj je včeraj popoldne prisostvoval sijajno izvedenim in izredno uspelim tekmam, ki jih je ob svoji slavi priredila konjeniška brigada kraljeve garde. Nj. Vel. kralj je prižel na prireditev ob
5.	popoldne. Vsi navzoči so ga pozdravili z naj-veojim navdušenjem. Kralj je pazljivo in zadovoljno ogledoval lape^in zanimive tekme. Pri tekmah so bili navzooi tudi predsednik vlade general Živkovič in ministri: Uzunoviič, Maksimovič, Stojanovič in Jeftič. Na koncu so bile razdeljene nagrade. Nagrado Nj. Vel. kralja za »oonoours bippique«, zlato zapestno uro z mo-nogramom, je dobil poročnik Oton Vindaikije-vič. Nagrado vojnega ministra je dobil podporočnik Mojič. Poduarednik Franc Tomanič je kot zmagovalec v tekmi »preponski learusek dobil posebno kraljevo nagrado. Po objavi re-zuiltaitov so nagrajenci prišli k Nj. Vel. kralju, ki jim je čestital na lepem uspehu.
Češkoslovaško odlikovanje Jugoslovana
Beograd, 26. maja. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr. Tomaž Masaryl; je odlikoval z redom Belega leva III. slopnje Frana P a-vliča, višjega svetnika finančnega ministrstva in komisarja finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov.
Briand ostane zunanji minister
Pariz, 26. maja. d. Briand je binkoštne praznike prebil na svojem posestvu Cocherelle. Nocoj se je vrnil v Pariz, kjer se bo jutri pod predsedstvom predsednika republike vršila odločilna seja ministrskega sveta, ki naj prinese končno jasnost o Briandovem odstopu. »Echo de Pariš«, ki je včeraj pisal, da se je Briand končnoveljavno odločil vztrajati pri svoji demi-siji, poroča danes, da bo Briand vendarle obdržal svoje mesto. Tako Doumergue, dosedanji predsednik francoske republike, kot njegov naslednik Doumer sta z vso energijo vplivala nanj, da prekliče svoj odstop.
Mojstrstvo v tenisu
Pariz, 26. maja. d. Mednarodna tekma za mojstrstvo v tenisu v Franciji je v osminki finala »Borotra« zmagal nad »Artemsom« z rezultatom 6 8, 7 : 5, 6 : 0, 6 : 4.
Ostavka poljske vlade
Varšava, 26. maja. d. Danes popoldne je bila seja kabinetnega sveta, ki je sklenil, da poda predsedniku republike ostavko vse vlade.
Revolucija v vzhodni Afriki
Kaapstad, 26. maja. d. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je v portugalski Vzhodni Afriki izbruhnila revolucija.
Mahinacije bivšega nemškega prestolonaslednika
Pariz, 20. maja. AA. Poročajo, da je bivši nemški prestolonaslednik posetil svojega očeta cesarja Viljema v Doornu in ga vprašal, ali bi smel sprejeti kandidaturo za predsednika nemške države. Nameravajo ga kandidirati prihodnje leto narodni socijalisti. Politični krogi menijo, da je ta vest malo verjetna, in poudarjajo, da- je dopisniku »Daily Heralda« pred kratkim Prestolonaslednik izjavil, da nima z narodnimi »oeijalisti nikakih zvez
Položaj spomladanske setve v Rusiji
Moskva, 26. maja. A A. Uradno poročajo, da spomladanska setev zelo ugodno napreduje. Do 20. maja so posejali 140 milijonov akrov ozemlja, kakor je bilo predvideno v petletnem načrtu. Od te površine bo posejala 94 milijonov akrov kolektivna gospodarstva, 13 milijonov sovjetski poljedelci in 33 milijonov ostali kmetje.
London, 26. maja. r. Spričo izredne važnosti letošnjega zasedanja isveta Društva narodov in evropske komisije v Ženevi je bila skoro popolnoma potisnjena v ozadje važna mednarodna konferenca o žitu. Vendar pa so bila vprašanja na tej konferenci velikega gospodarskega pomena, kajti šlo je za to, da se določi na podlagi vsestranskega sporazuma nekaka »svetovna žitna politika«.
Uspehi, ki so se dosegli v teku posvetovanj, katerih so se udeleževali zastopniki Evrope in Amerike, sicer ne odgovarjajo upom, ki so se stavili v konferenco, toda nekaj je bilo vendar storjeno, dasi je to bolj le formalnega značaja.
Med sklepi mednarodni žitne konference je treba omeniti vsaj onega, ki so nanaša na ustanovitev mednarodnega žitnega urada v Londonu. Naloga tega urada bo, da bo zbiral podatke o pridelovanju in zalogah žita po vseh izvoznih državah ter dajal vse potrebne informacije glede vpra-
šanj, ki se nanašajo na žito. Nadaljna naloga omenjenega urada bo, da prouči način, kako bi se dala po posameznih državah znižati produkcija žita na eni strani, na drugi strani pa povečati njegov lconsum.
Zastopniki Jugoslavije, Romunije, Poljske, Madjarake in Bolgarije so izdali poseben komunike, v katerem naglašajo, da sicer ni še mogoča skupna akcija za uvedbo enotne »žitne politike«, da pa so na drugi strani prepričani o potrebi odbora, ki naj se peča z izvozom žita iz posameznih držav.
Ustanovitev mednarodnega žitnega odbora je bila enoglasno sklenjena. Sedež tega odbora bo London, a sklical ga bo predsednik žitne konference. Predsedništvo konference je ob zaključku izdalo komunike, v katerem je rečeno, da so brez vsake podlage vse vesti o tem, da bi bila delala sovjetska delegacija kakršnekoli težkoče na konferenci. Ta delegacija je namreč kazala
—	pravi komunike — najboljšo voljo za sodelovanje prav kakor vse druge delegacije.
Sovjetska delegacija pa ni sopodpisala izjave držav gori omenjenih držav srednje Evrope, kot se je bilo razneslo v nepoučenih krogih. Nepotrjene so dalje tudi vesti, da bi se bila vršila v Londonu posebna re-gijonalna pogajanja med državami srednje Evrope in sovjetsko Rusijo. Po teh govoricah bi se bil celo dosegel nekak sporazum glede kontingentiranja produkcije žita v Rusiji in srednji Evropi.
S temi govoricami se spravlja v zvezo izjava argentinskega poslanika v Parizu, ki je bil predsednik argentinske delegacije na londonski konferenci in ki je pred svojim odhodom iz Londona energično izjavil, da je sicer njegova vlada vedno pripravljena na mednarodno sodelovanje glede žitnega vprašanja, da pa ne bo nikdar pristala na rešitve, ki »bi odgovarjale interesom lo nekaterih države.
Zaključek kongresa Lige za društvo narodov
Cela vrsta važnih resolucij - Prihodnji kongres se bo vršil v Parizu - Obletnica Kellog-
Briandovega pakta nacijonalen praznik
Budimpešta, 26. maja. AA. Včeraj dopoldne in popoldne so zasedali odbori kongresa Lige za Društvo narodov.
Pravni odbor, ki mu je predsednik Holandec Limburg, se bavi s tolmačenjem čl. 18 pakta Društva narodov. Odbor za mandate je sprejel resolucijo, ki bo predložena vladam, katere so zastopane v Društvu narodov. Dalje je prišla v pretres resolucija o pobijanju lažnih ali tendenčnih vesti, ki bi utegnile ogrožati mir med narodi. Takisto so razpravljali o resoluciji o trgovini z mamili, zlasti z opijem, dalje o narodnosti poročene žene, o konvenciji za pobijanje nelojalne konkurence, o političnih zločincih, o mednarodnem statutu glede političnih zločincih, o mednarodnem statutu
glede političnih zločincev, o osebah, ki so obsojene zaradi deliktov po civilnem pravu, o vohunstvu in drugih nedelih.
Ukrajinska zveza je zaprosila, naj se odpošlje mednarodna komisija, ki bi proučila razmere Ukrajincev v sovjetski Rusiji.
Odbor za prosvetno vzgojo se Je posebno bavil z vprašanjem filmov, dalje z vprašanjem nevarnosti sedanjega razsipanja bogastva itd.
Odbor za notranja vprašanja je sklenil, da bo prihodnje zasedanje kongresa v Parizu in da se obletnica Kellogg-Briandove-ga pakta, to je 7. avgust, proglasi za narodni praznik.
V	odboru za evropsko sodelovanje pod
predsedstvom poljskega delegata Strom-skega je prišla v razpravo resoluciaj o potrebi razorožitve, ki jo je predložil poseben pododbor. Pri tej priliki je belgijski delegat Rolin predložil poročilo, ki zahteva, da se to vprašanje uredi z mednarodnim zakonodajstvom. Razvila se je živa diskusija, ki so se je udeležili govorniki raznih držav. Posebno sta zanimala govora grofa Apponyja in nemškega delegata barona Reinbadna. Nemški predlog je bil odbit, ker je zoper njega protestiral francoski delegat. Predsednik je pomiril obe stranki, nakar je predloženo resolucijo pododbor soglasno sprejel, le grof Appony se je odtegnil glasovanju.
Odstranitev nesoglasij v avstrijski vladi
Naj kočljivejše težkoče so v glavnem premagane
Dunaj, 26. maja. d. Danes so se nekako približale odločitvi politične in finančne težave vlade dr. Enderja, ki so jih povzročila nesoglasja v sami vladi in v vladni koaliciji, dalje primanjkljaj v državnem gospodarstvu in slednjič najnovejša težka kriza avstrijskega kreditnega zavoda.
Vlada je sklenila za prihodnje dni delovni program, kateremu je na čelu zakonski načrt o davku na plače državnih in privatnih uslužbencev. Ta davek bo znašal kvečjemu 4%, pri čemer pa se bo najnižjim kategorijam kolikor mogoče prizanašalo. V ospredju je tudi program znižanja plač državnih uradnikov. To znižanje bo znašalo pri mnogih vrstah uslužbencev okrog 5%. Na dnevni red pride tudi nova novela o podporah za brezposelne. Ta predlog temelji v glavnem na predlogu za varčevanje, ki ga je sestavil še odstopivši minister za socialno politiko dr. Resch. Drugi načrti, zlasti načrt znižanja vseh postranskih prejemkov državnih uslužbencev, so bili za kratek čas odloženi. Prav tako so bili odloženi razni načrti o novih monopolih, o davku na samce in o zvišanju carine na kavo in čaj. Ta odložitev pa ne bo dolgotrajna. Trije že omenjeni predlogi, o katerih se je dosegel sporazum, bodo še ta teden predloženi narodnemu svetu. S tem novim sporazumom v okrilju vlade, ki ga bodo jutri ali pojutrišnjem tudi koalicijske stranke odobrile, so postale za zdaj brezpredmetne vse govorice o akutni krizi vlade Ender-Schober.
»Die Wiener Allgemeine Zeitung« javlja, da so se nekatere močne inozemske finančne skupine (neka angleška, neka francoska in neka holandska skupina) zadnje dni izrekle pripravljene, da prevzamejo paket delnic Kreditnega zavoda, ki jih ima v rokah avstrijska vlada. Ti reflektanti pa
pri tem niti ne skrivajo, kakor tudi omenjeni list, da hočejo s tem načrtom utrditi svojo politično pozicijo v Avstriji. Ta ponudba je seveda tako avstrijski vladi kot Kreditnemu zavodu zelo dobrodošla.
Drugi listi pa poročajo, da so vse obveznosti Kreditnega zavoda za prihodnji ulti-mo že zagotovljene. Borza je bila danes nekoliko šibkejša, vendar pa ni reagirala na mnoga vznemirljiva poročila. Tudi valute so poskočile samo za nekaj točk.
Volilna borba v Romuniji
Bukarešta, 26. maja. n. Volilna borba je v polnem razvoju. Ministrski predsednik prof. Jor-ga je za binkošti potoval po Bukovini in Moldaviji. V Kišenjevu in Cernovicah je nastopil na dveh velikih zborovanjih in je med drugim dejal, da bo vlada sodila vse one, ki so hoteli zgraditi svojo lastno bodočnost na ledjih na roda. Program Albe Julie ni mogoč. Finančni minister Argetianu je na nekem zborovanju Izjavil, da bo skušala vlada dobiti v inozemstvu večje posojilo.
Dr. Lupu, ki je pristaš vlade, je na svojih zbodovanjih v stari kraljevini izrazil nado, da je Romunija na najboljši poti k diktaturi. Nacio-nalno-kmetska stranka, ki nastopa z največjo vnemo v Transilvaniji, je izdala geslo »Trans-silvania Transsilvancem«.
Novi boji v Indiji
Bombaj, 26. maja. AA. Vlada je odposlala v Birmo 4 bataljone vojaštva, da ojačilo tamošnje bojne sile, ki se bore proti upornikom.
Po desetih letih obsojena Jugoslovana iz Italije
Pula, 26. maja. n. Tukajšnje sodišče je obsodilo Franca Brenčelja in Ivana Staniča, ki sta 15. maja 1921. — torej pred 10 leti — napadla fašista profesorja Valentija In ga pretep la, na 15 oz. 19 let težkega zapora. Oba obsojenca sta v inozemstvu.
Napredovanja
Beograd, 26. maja. AA. S sklepom prometnega ministra so povišani pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: za računovodjo v 8. položajni skupini Pavle Borštnik, dozdaj v
9.	skupini, za ekonoma v 8. skupini Josip Florjančič, dozdaj ekonom v 9. skupini, za računovodjo v 9. skupini Zmagoslav B o r e k a r, Berta Muc, Albina V r a j t, Josipina Šlaj-p a h, Olga Ž i 1 i č, Karla Apih, Milena V i -c i č, Slava Zupančič, Pavla Prelesnik, Emilija Leskovec, Leja Engelman, vsi v 10. skupini.
Beograd, 26. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter s soglasjem predsednika ministrskega sveta je povišan za zdravstvenega višjega pristava kočevskega sreza v 6. skupini dr. Josip Lu z a r, dozdaj v 7. skupini.
Beograd, 26. maja. AA. S sklepom prometnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta so postavljene za uradnice-pri-pravnice pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: S. Borštnar, Marija Grošelj, Ljudmila Sajovic, Antonija Pirnat in Slava Š t r a j h e r.
Romunska kraljica-mati v Gaeti
Gaeta, 26. maja. AA. Sem sta dospeli romunska kraljica Marija in princeza Ileaua, ki sta si ogledali mesto in okolico.
Pred razpustom madjar-skega parlamenta
Budimpešta, 26. maja. n. »Magyar Orszagt poroto, da pričakujejo vladni krogi, da bo vlada 3. junija razpustila parlament. Ministrski predsednik ima baje dekret za to že v rokah. Pred svojim razpustom bo parlament glasoval le še o zakonu o ustanavljanju zbornic in o načrtu za ratifikacijo trgovinskih pogodb med Madjarsko in Italijo ter med Madjarsko in Češkoslovaško. Zadnja pogodba pa še ni sklenjena. V petek bodo na skupni seji zgornje in spodnje zbornice volili novega čuvarja madjar-ske krone.
čeprav volitve še niso bile razpisane, se je vo lilna borba že pričela in za binkošti je bilo po vsej državi na stotine zborovanj. Tudi vsi ministri so bili na agitacijskih potovanjih.
Dr. Marinkovič o uspehih ženevskega zasedanja
Izjava našega zunanjega ministra novinarjem ob povratku
iz Ženeve
P« naši Itrivdi
Večikiat se slišijo pritožbe, kako imajo v nekaterih podjetjih tujci najlepša meeta, doiim se naši ljudje prerijejo le e težavo do najtrdnejših in najslabših. Navadno eledi vsaki takšni ugotovitvi poziv na Beograd, da napravi red in da s svojo politično močjo odvzame tujcu službo in jo dodeli domačinu. Ta poziv Beogradu pa je le v neznatni meri upravičen, ker vlada ne more tako globoko posegati v vodstvo posameznih podjetij. Kar more vlada storiti, je samo to, da zaščiti svoje državljane in to je naša vlada z raznimi predpisi glede bivanja tujcev v državi tudi že storila v fcdalni meri.
Kakor v mnogih drugih stvareh, tako je tudi v tem vprašanju rešitev le v samopomoči. Ne seveda v samopomoči, ki se zateka k nasilju in se spozablja celo do pro-tipostavnosti, temveč le v samopomoči, ki pomeni resno in živo podrobno naeijonal-no delo. Baš tega dela pa je vedno manj in manj, ker se je nas oprijelo neko lahko-mišljeno naziranje, ko da je naciionalno delo v naoijonalni državi sploh odveč. Vse naj kratkomalo opravi država sama, državljani pa maj bi imeli le to prijetno dolžnost, da bi tu im tam po mili volji malo pozabavljali im pri vsaki priliki ugotovili, kako bi oni vse bolje opravili.
Ljudje, ki se udajajo temu lahikomiš-ljenemu naziranju, čisto pozabljajo, da je država samo vsota vsega hotenja, ki je v državljanih. Če so ti brezbrižni v nacijo-nalnem pogledu, tudi država na more dobro vršiti svoje naeijonalne naloge, ker prejema vsako vzpodbudo ie. ljudstva, ki je steber in sila države. Če se zato v na-eijomalmem pogledu ne vrši v državi vse prav, potem ni tega kriva država kot takšna, temveč mi vsi, ki tvorimo in oblikujemo državo.
Zato je vedno bilo tako, da je država procvitala in živela krepko življenje, če je vladal v njenih državljanih krepak nacijo-nalni duh, da pa je nasprotno nazadovala in propadala, če so njeni državljani bili nacijonalmo brezbrižni in lahkomišljeni.
In zato je samo naša krivda, če so lastniki tujih podjetij do nas tako malo obzirni, da naslavljajo na vodilna mesta tuje ljudi. Če smo odkritosrčni, potem moramo priznati, da se niti čuditi ne smemo, če so tako malo obzirni. Kje pa jim vendar dajemo prilike, da bi videli v nas resno na-cijonalno voljo, kdaj pa morejo videli naš nacijonatni ponos, da odločno branimo vsako svojo nacijonalno pravico. Pol stoletja more živeti med nami tujec in še se ne nauči niti ene besede našega jezika, vseeno prav dobro živi, ker vsi naši ljudje govore ž njim v njegovem jeziku. Koliko naših trgovcev in podjetnikov je, ki tudi s tujim dobaviteljem, ne kupcem, dopisujejo i/Jključno le v tujem jeziku. Povsodi smo mi sami, hi ne spoštujemo lastnega jezika, zakaj bi pa nas tujec bolj spoštoval, kakotr se spoštujemo sami!
Ni dolgo še tega, ko so naši listi objavljali pozive, da je izhod iz gospodarske krize tudi v tem, da vsakdo kupuje predvsem domače blago. Kaj pa je bil učinek vseh teh člankov? — Da je ostalo vse pri sta-renl. Se slabše! Prejeli smo vrsto dopisov od naših domačih podjetij, ki se nam bridko pritožujejo, da celo nekatera naša avtonomna telesa raje naročujejo v tujini blago, ko pa pri domačem trgovcu, ki plačuje vse avtonomne doklade. Če pa delajo tako javni zastopi, ki o obvezani, da v vsakem pogledu izpolnjujejo svojo naoijo-na.lno dolžnost, ali se je potem čuditi, če jo zanemarjajo zasebniki.
In bodimo čisto odkritosrčni! Ali ni tudi vse polno naših ljudi, ki so prepričani o nadvrednosti tujca, ki venomer govore in ponavljajo, da je dobro samo to, kar pride iz tujine, slabo pa vse, kar je domače. Ali ni dosti naših ljudi, ki raje vidijo v podjetju tujca ko domačega človeka, ker se še niso mogli otresti stare hlapčevske tradicije. Pa če nastavijo na vse zadnje domačina, ali mu dajo isto plačo, kakor so jo dali tujcu?
Ti šnih in sličnih resnic bi mogli navesti še celo vrsto, a vse dokazujejo le eno, da je le naša krivda, če ponekod odjedajo tujci domačinom najboljša mesta. Če bi imeli več nacijonalnega ponosa, če La poznali intenzivno nacijonalno delo, da bi sami pazili na to, da so povsodi nastavljeni naši ljudje, potem bi tudi tuja podjetja spoznala, da smejo imeti v svojih podjetjih res Je neobhodno potrebne tuje strokovnjake, ker bi jim drugače ljudska nejevolja prešiIno škodovala. Kaj pa mi storimo, da bi tuji podjetniki prišli do lega prepričanja? — Nič in še enkrat nič!
Beograd, 26. maja. 1. Danes dopoldne se je zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič vrnil z majskega zasedanja Sveta Društva narodov V Beograd. V spremstvu dr. Marinkoviča so bili jugoslovanski poslanik v Bernu dr. Milojevič, ministrov pomočnik Fotič in šef kabineta Kovačevič. Na postajo so ministra sprejeli uradniki zunanjega ministrstva in več časnikarjev. Dr. Marinkovič je še pred dohodom v Beograd v vlaku dal novinarjem izjavo o mednarodnem položaju po majskem zasedanju Sveta DN. Dejal je, da je bil glavni predmet, o katerem se je morala voditi na majskem sestanku DN razprava, vprašanje avstrijsko-nemške carinske zveze. To vprašanje se je rešilo tako, kakor se je edino moglo rešiti, čim je bilo sproženo pravno vprašanje: ali ima Avstrija sploh pravico sklepati take konvencije? Stvar je bila poslana liaaškemu sodišču, da izreče svoje mnenje. Seveda bo moralo mnenje, ki ga da to sodišče, biti odločilno za obe stranki. Ali bo še potem kaka razprava o tem vpra-
Beograd, 26. maja. AA. 16. maja t. 1. je na naših železnicah uveden nov vosnj red. V noči od 14. na 16. maja je bit izvržen prehod iv. starega v novti vozni red brez najmanjše ovire ali motnje. Predvideni promet v dobi 1931/1932 po novem voanean redu od 16. maja 1931 do 22. maija 1932 je izdelan na oemovi Oklepov mednarodnih konferenc i« sklepov meddirekeijekih konferenc ter na zahtevo po-edinih ustanov, korporacij in gospodarskih krogov na podlagi opazovanj v toku veljave voznih redov 1930/1931. V kolikor vsebuje vozni red mednarodni promet, je bilo za njegovo ureditev šest razinlh mednarodnih konferenc, in sicer dve v Koda.nju ter po ena v Curihu, Amsterdamu, Parizu in Miimebemu. V Kodauju je bil določen voani red za direktne vlake, direktne vagone ter sinrploo-orijent-ekspre«. SOE je bilo dovoljeno povečanje hitrosti preko našega teritorija, tako da je po novem redu potovanje za eno uro krape. leto je bilo doseženo na bolgarskih železnicah, tako da je bil vozni red SOE skrajšan za 2 uri in da prihaja mesto bo 14. po novean voznem redu v Carigrad že ob 12. opoldne. Istp velja za obratni pravec. Poleg spremembe voznega reda SOE je razpravljala konferenca v Kodanju o modi-tiiknoijah v mednarodnem procnefu preko teritorija nase kraljevine. Uveden je sezonski vlak L/vo—Sušah, tako da lana v Lvovu zvezo z Varšavo. Ustanovljen je bil tudi brzovlak Praga— Treaf—Sušah preko Madjarske z zvezo s Poljsko in Nemčijo. Dalje je povečana hitrost vlakov Sofan—Beograd. Istočasno so bile določene neke spremembe voznih redov e sosednimi državami. Na konferenci v Curihu so razpravljali o progi Švica.—Adelberg—Wien ekspres (SAW£), kj je podaljšek proge Callais—Pariz —Dunaj do Budimpešte, kjer ima zvezo z Beogradom in OSE. Proga Sohvvarzaoh—Dunaj in Zagreb—JVfiinchen sta s tem v zvezi. Pri tem •o bili prizadeti imieresi OSE, ter je zalo konferenca v Parizu razpravljala o vprašanju, ali Se dopustu vlakom SAWE priključitev spalnih voz v Beograd in Atene. Kajti na podlagi konvencije z OSE z leta 1919 je bil promet s spalnimi vozovi dovoljen le OSE.
Prišlo pa je do sporazuma na konferenci v Parizu na ta način, da se je dovolila trikrat tedensko vlakom SAWE priključitev spalnih voz pod pogojem, da se poviša brzina vlakov OSE, tako da bodo hitrejši od vseh ostalih vlakov. Ta konvencija stopi v veljavo 22. maja
Za binkošti Je dobit Zagreb svečano lice. Vlaki so pripeljali Iz vseh krajev države na tisoče oseb, da prisostvujejo velikemu avijatskemu meetingu na vojaškem aerodromu v Borngaju pri Zagrebu. Nepregledne množice ljudi so napolnile velikanski prostor in doživele pravi triumf naše vojne avijacije.
Krst treh novih aeroplanov.
V	nedeljo dopoldne in že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na aerodromu v Borongaju živahno vrvenje. Več tisoč gledalcev je prisostvovalo svečanemu krstu treh novih letal zagrebškega Aerokluba. Poleg funkcijonarjev aerokluba so bili navzoči zastopniki raznih oblasti, med drugimi komandant 4. armije general Marič, komandant divizije general Ječmenič, zastopnik Nj. kr. Visokosti princa Pavla podban dr. Hadži, predsednik stola sedmorice dr. čimič in drugi. Krstne svečanosti je opravil nadškof dr. Ante Bauer.
Nova letala so bila nameščena pod častno tri-bino in sicer letala »Plzen«, »Zagreb« in »Beli orel«. Predsednik aerokluba Sessler je nagovoril predstavnike oblasti in pozdravil zastopnike češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Nemčije in Avstrije. Krst so izvršile soproga bana Savske banovine ga. Perovič, dalje soproga komandanta armije ga. Marič ter soproga predsednika
Zato pa ee tudi nič ne izpremeni in zalo morajo naši ljudje ostati na zadnjih mestih. In tako bo ostalo, dokler se ne lotimo resnega nacijonalnega dela, zabavljanje in zdihovanje pa vržemo med staro šaro, kjer jima je edino pravo aneeto.
šanju, to bo zaviselo nc samo od tega, kakšno mnenje bo podalo liaaško sodišče, temveč tudi od splošnega razvoja razmer.
Vsekakor se je pridobilo na času in to daje možnost za diplomatske akcije, ki bi mogle spremeniti ves razvoj tega vprašanja.
Na sestanku komisije za proučevanje evropske zveze so bili sprejeti nekateri načelni sklepi, ki utegnejo bili velike važnosti. Ce se ugotovi z delom komisij, ki so bile določene, da te sklepe podrobnejše izdelajo, da so sklepi praktično mogoči, in če se proti pričakovanju ne naleti v teh komisijah zopet na načelne razlike, ki bi jih komisije same ne že končnoveljavno izravnale in ki bi bile ovira vsakemu konstruktivnemu poslu glede skupnega sodelovanja evropskih narodov in odstranjevanja vzrokov gospodarske krize, potem je bil uspeh prvega in drugega sestanka zelo velik. Šele čas mora pokazati, ali nastane iz lega kaj končnoveljavnega.
1932., tako da bo OSE mesto ob 10.10 prišel v Beograd že ob 8., iz Carigrada pa mesto ob 20.20 ob 8.09. OSE med Beogradom in Zagrebom b ovozil na progi Zagreb-Dudo Selo-Nov-ska, ker je ta proga za 12 km krajša od dosedanje ter se poleg tega pridobi na času zaradi obračanja v Zagrebu. Atenski del proge S6E pa bo šel preko Beograda-Kraljeva-Kosovske Mitroviče v Solun, a čimer se prihrani obračanje v Skoplju. Posebno važnost ao pripisovali zvezi z Bukarešto. Ko bo izdelan most čez Dolenji Dunav, bo vozil SOE čez Krajovo, a čimer bo skrajšana pot za 3 do 4 ure. Vse te zveze kažejo največji pomen Beograda, ker vozi preko Beograda najdaljša evropska proga in se tu cepi na druge evropske proge. Najvaž nejše proge so: London-Pariz-Zagreb-Beograd, Berliu-Praga-Beograd, Beograd-Bukarešta, Beo-grad-Sofija-Stambul-Bagdad in Beograd-Kralje-vo-Skoplje-Atene.
V	Amsterdamu je mednarodna železniška konferenca razpravljala o mednarodnem tranzitnem prometu. Na naših progah bodo vozili pospešeni tovorni vlaki, ki ne bodo stali na malih postajah. S tem je skrajšana vožnja tovornih vlakov iz Caribroda do Jesenic za 12 ur. Na ta način bo šlo preko naše države veliko več mednarodnega prometa. Uvedeni bodo tudi posebni sezonski vlaki za hitro pokvarljivo blago (sadje, jajca), ki bodo imeli najhitrejše zveze s tržišči na zapadu. Konferenca v MUnchenu je bila dopolnilo konference v Amsterdamu. Na tej konferenci so bile definitivno določene ure mednarodnih vlakov in urejen skupni vozni red za evropske brzovlake, ki so važni za mednarodni promet.
Kar se tiče našega notranjega prometa je bilo upoštevano vse potrebno na podlagi opazovanj v toku prošlega leta. Posebna pozornost je bila posvečena razvoju turizma v državi. Uvedeni so po potrebi izletniški vlaki. Vsem potrebam je bila posvečena največja pozornost, vendar se niso mogle upoštevali v voznem redu vse zahteve. V toku leta bodo radi tega gotovo nastale neke izpremembe na podlagi upravičenih potreb, pri čemer se bo vodil račun o fiskalnih interesih železnice. Kakor se iz tega vidi je često potrebno menjati vozni red. Doseženo je bilo zboljšanje z uvedbo vlakov na novih progah, s čimer se razdalje skrajšajo po času. Pri tem so vpoštevane vse želje, v kolikor to dopuščajo proge ter dela. ki se vrše radi reno-viranja prog.
aerokluba ga. Sessler. Nato so se vršili poizkusni leti ter so vodili letala znani naši najboljši piloti: kapetan Cenčifi, kapetan Gradišnik in Jankovič .Svečani del krsta je bil s tem zaključen,
Prihod tujih letal.
Na sporedu letalskega meetinga je bila tudi mednarodna tekma, na katero so poslali svoje zastopnike aeroklubi Češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Avstrije in Nemčije. Nekatera letala so dospela že tekom preteklega tedna, do-čim so prispeli Poljaki, Angleži in Francozi v nedeljo dopoldne. Angleško ekipo je vodila z..a-na slavna avijatičarka miss Spooner.
Krasna parada naših vojnih letal.
Višek letalskega meetinga je bil prvi dan, ko so sodelovala letala naše vojske. Nepozabno bo ostalo vsakemu udeležencu veličastno manevriranje naših vojnih letal, katera so vodili naši najboljši vojaški piloti. Na vzhodni strani aerodroma je nudila krasno sliko vrsta 65 letal, pripravljenih za razne točke. Celokupno prireditev Je vodil komandant 4. avijatičnega polka major Schwarz. Produkcije so vzbudile pri gledalcih viharje odobravanja in pritrjevanja in to povsem zasluženo. Naši vojni piloti so se pokazali dorasli najboljšim in najznamenitejšim tujim zračnim akrobatom in jim Je ob koncu čestital sam komandant armije.
Bojna eskadrila 10 letal pod vodstvom kapetana Uzelaca, je izvršila v zraku delile s tako preciznostjo in sigurnostjo, da so gledalci kar strmeli.
Sledila je nato akrobatska produkcija, katero so izvajali naši najboljši piloti: kapetan Burkuš ter poročnika Miševič In Grahovac. Največje
odobravanje je žela lovska eskadrila treh letal tip Avia, Kapetan Sintič, poručnika Bajdak in Lukanovič so izvajali tako smele akrobacije, da Je navzočim zastajal dih. Višek prireditve je bil nastop bambarderske eskadrile, katero so napadle lovske eskdrile. Zopet so se pokazali naši vojni piloti kot prvovrstni mojstri in akrobati zraka.
Sledilo je nato spuščanje padobranov ter pobiranje poročil s tal letom. Ta točka je bila izredno nevarna, vendar so jo izvedli naši piloti hvalevredno.
Prireditev je zaključila točka: bombardiranje določenega prostora. Na aerodromu je bil označen velik krog, v katerega so morali letalci z višine 1000 m spuščati bombe. Vseh 10 vrženih bomb je padlo v krog.
Mednarodni meeting.
V	ponedeljek se je vršil mednarodni letalski meeting, katerega se Je udeležilo 20 letal iz Anglije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, Jugoslavije so zastopali piloti Stanisavljevič, Čolnar, Egger, Kurček ter kapetana Cinčič in Gradišnik. Letala so imela nalogo, pristati na točno odrejenem mestu. Za tem se je vršila hitrostna tekme na progi 73 km ter h koncu tekma v akrobaciji.
Rezultati še niso točno izračunani ter jih bomo objavili Jutri.
Zveza rudarskih in iopil-nishih podjetij Jugoslavije
Beograd, 26. maja. 1. Danes dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in topilniških podjetij Jugoslavije. Zbor je dvoril predsednik DragaŠ Matejič, ki je pozdravil odposlance in predlagal, da se pošlje vdanostna mojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Zivkoviču in ministru za gozde in rudnike inž. Serneeu. Nato je imel zelo izčrpen govor načelnik ministrstva za rudnike Turina, ki je pozdravil ustanovitev zveze in orisal njen pomen za pospeševanje našega rudarstva. Za njim je govoril predsednik Matejič, ki je opisal cilje nove zveze. Nato je imel obširno poročilo o našem rudarstvu Dragan Miličevič, ki je govoril o položaju rudarstva v narodnem gospodarstvu. Na koncu je »bor sprejel tole resolucijo:
1. Ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in topilniških podjetij kraljevine Jugoslavije pozdravlja prizadevanje kraljevske vlade za ureditev in konsolidacijo političnih in gospodarskih razmer v duhu manifesta od 6. januarja.
2. Zveza pozdravlja iniciativno delo ministra za gozde in rudnike prof. inž. Dušana Serneca pri ustvarjanju enotnega rudarskega zakonodaj-stva in prosi, da se pravilniki, ki bodo potrebui za Izvoz teh zakonov, sestavijo s sodelovanjem zastopnikov zveze. Zveza priporoča na osnovi najnovejših naukov in izkustev v naprednih rudarskih državah gospodarsko koncentracijo vse domače topilniške industrije v obliki sin-dikaliziranja.
3. V ta namen bo zveza svojim članom dala konkretne vzpodbude.
4. Zveza prosi ministra za gozde in rudnike, naj prouči ukrepe za pobijanje uvoza tujega premoga s pomočjo železniških in brodarskih tarif, banovinskih trošarin in s priznavanjem ugodnosti domači premogovni industriji na domačih tržiščih, kakor tudi ob izvozu v inozemstvo.
5. Zveza apelira na kraljevsko vlado, naj zaradi zaščite naših začetniških rudarskih in topilniških podjetij pri sklepanju trgovinskh pogodb v nobenem slučaju in za nobeno kompenzacijo ne odstopa od najnižje carinske zaščite, kakor jo nudi veljavna carinska tarifa.
6. Zveza prosi prometno ministrstvo, naj z dovoljevanjem ugodnostnih prevoznih postavk, posebno za obmejne kraje, omogoči neuspešno tekmovanje domačega premoga z inozemskim.
7. Zveza zahteva, naj se v najkrajšem času ukine prispevek za pokrajinski pokojninski sklad, ki ga morajo brez razloga in celo za ne-rudarske potrebe plačevati premogovni rudniki v Dravski banovini.
8. Zveza prosi kraljevsko vlado, naj izda vsem državnim in samoupravnim ustanovam ukaz, da uporabljajo za vse svrhe, kjer ni ne-obbodno potreben tuji premog, samo domači premog. Zveza prosi kraljevsko vlado, da dajanje podpor našim paroplovnim podjetjem veže na obvezno porabo domačega premoga vsaj za obalsko plovbo. Dalje naj pri splošnih pogojih za javne nabave s posebno klavzulo obveže domače dobavitelje, ki izdelujejo blago v naši državi, da so dolžni v svojih podjetjih rabiti samo domače kurivo. Zveza razen tega zahteva, da se za naprave in instalacije, ki niso prirejene za uporabo domačega premoga,, ukine oprostitev od carine in da se zanje pri uvozu premoga povečajo carine. Zveza prosi kraljevsko vlado, naj čim prej osnuje zavod za domače kurivo, ki naj bi bil vrhovni razsodnik za vsa vprašanja topilniškega gospodarstva.
9. Zveza zahteva, naj se napravi enoten načrt za sistematično elektrifikacijo naše države, in sicer v prvi vrsti na bazi velikih central pri samih rudnikih. Pozove naj vsa pristojna ministrstva, naj o priliki razpravljanja vprašanj o elektrifikaciji pritegnejo vedno tudi zastopnike tc zveze.
10. Zveza bo podpirala posebno izvoz naših rudarskih proizvodov.
11. Zveza izjavlja svečano, da je ona kot enotna in popolnoma stanovska organizacija edina legitimirana pri vseh teh vprašanjih zastopati interese jugoslovanskega rudarstva in topilništva.
12. Zveza se s svojim upravnim odborom, • predsedstvom in tajništvom stavlja državnim in samoupravnim oblastvom, posebno pa ministrstvom za gozde in rudnike, za finance in za promet na razpolago v vseb vprašanjih našega rudarstva.
Občni zbor je resolucijo soglasno sprejel. Na koneu je bila še izvoljena zvezna uprava.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 26. maja. (d.). Lepo vreme bo trajale naprej, mogoče pa je, da ga prekinejo nevihte.
Veliki pomen novega voznega reda na naših
železnicah
Velike letalske svečanosti v Zagrebu
Okoli 40.000 gledalcev je prisostvovalo avijatičnemu mitingu na aerodromu v Boromgaju, katerega so se poleg naših avijatičarjev udeležili tudi Poljaki, Čehi, Nemci, Angleži in Francozi
Občni zbor Drušfoa »Trgovska akademija«
v Ljubljani
V	pel ek 22. t. m. se je vršil redni občni »bor Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani, ki se je v glavnem pečal z vprašanjem zgradbe poslopja za Drž. trgovsko akademijo. Zboru je predsedoval njegov agilni predesed-nik g. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOI. Uvodoma se je spominjal preminulih Slanov g. Petra Stopica, Draga Schvvaba in Medveda. Nato je na njegov predlog sklenil, da se pošljejo zahvalne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču in ministru trgovine in industrije J ura ju Dem etrov iču za njuno naklonjenost ki sta jo pokazala društvu pri rešitvi vprašanja gradbenega posojila za šolslco poslopje Trgovske akademije.
Iz poročila o delovanju društva in o stanju gradbene akoije posnamemo, da se je društvenemu predsedniku končno vendarle posrečilo dovesti gradbeno akcijo do srečnega zaključka 8 tem, da je vlada ustregla prošnji društva in da je bila vstavljena že v lanskem in sedaj tudi v letošnjem državnem proračunu anuiteta Din 400.000-— za najetje gradbenega posojila Din 4,703.330’— pri Drž. hipotekarni banki. Ministrstvo trgovine in industrije je preko g. bana pozvalo Društvo »Trgovska akademijac, da izdela oimpreje končne načrte in proračune ter jih predloži, obenem pa da radi zadolžitve pni Drž. hipotekarni banki prenese lastninsko pravico na svoji gradbeni parceli v last države. Zadnje načelne ovire so s tem odstranjene in premagati bo treba le še nekatere formalnosti, nakar se bo pričelo z gradnjo. Upati je, da se to zgodi še tekom letošnje gradibene sezone.
Na predlog Frana Stupice je občni zbor z velikim odobravanjem izrekel predsedniku Ivanu Jelačinu za neumorno in žilavo vodstvo gradbene akoije priznanje in zahvalo.
Pri razpravi o podrobnostih glede g ra ribe se je ugotovilo, da mestni gradbeni urad namerava delati težkoče glede višine poslopja
Zborovanje članov Nar. strokovne zveze
Trbovlje, 23. maja.
V	soboto, 23. t. m. ob 15. uri se je vršilo v dvorani Forte na Vodah člansko zborovanje Narodno strokovne zveze, katerega se je udeležilo okrog 300 članov. Zborovanje je pokazalo popolno solidarnost članstva z vodstvom organizacije. Predsednik g. Koren je uvodoma naglašal, da preživlja delavstvo težke čase, da Pa bo moralo v doglednem času prestati še težke preizkušnje, kajti delavstvu je odpovedana kolektivna pogodba, ki varuje delavstvu dosedanje sooijalne pridobitve. Treba se bo boriti za novo kolektivno pogodbo in jasno je, da bo treba sitnih naporov, da se ohranijo sedanje mezde in ostale dajatve nespremenjene in neokrnjene. Ko je šlo za sklepanje nove pogodbe za dobave premoga iz trboveljskih rudnikov za državne železnice, smo ukrenili vse na odločilnih mestih v Beogradu, da se je sklenila nova pogodba in nele da so ostale nabave premoga iste kot lani, prometno ministrstvo je množino celo zvišalo. Zato ne dvomimo, da bodo podjetniki pri bližnjih pogajanjih za sklep nove kolektivne pogodbe to naše prizadevanje tudi vpoštevali. Prišel je čas, ko bodo morale vse rudarske strokovne organizacije stopiti v enotno strokovno fronto, da rešijo to, kar se rešiti da. Narodno strokovna zveza ima kolektivno pogodbo že sestavljeno, zato niti najmanj ne dvomimo, da boste vse naše ukrepe za izboljšanja in ohranitve dosedanjih pridobitev, v celoti odobrili. Stopili bodemo v kratkem v etik tudi z ostalimi strokovnimi organizacijami in I. skupino, kajti gre se za bitne interese vsega rudarskega delavstva in v takih primerih se morajo umakniti vsi osebni interesi in načelne razlike realnim dejstvom.
—	Nobenega dvoma tudi ni, da bo boj za ohranitev dosedanjega mezdnega in pogodbenega stanja hud in dolg, toda delavstvo naj zaupa svojim voditeljem ter jih moralno podpre z utrditvijo strokovnih organizacij, kajti izid pogajanj bo le takrat za delavstvo ugoden, če
češ da ne odgovarja gradbenim predpisom. V. teku debate je prevladovalo prepričanje, da se bodo dale odstraniti tudi le teškoče, ker so se tudi v drugih primerih dosegle gotove olajšave in je to pričakovati tudi pri zgradbi Trgovske akademije, ki bo gotovo eno najmodernejših šolskih poslopij v državi in ker se je edino pri predvideni'višini moglo dobiti zadosten prostor za Trgovsko akademijo in Dvorazr. drž. trgovsko šolo, obenem pa vpoštevali veljavni predpisi glede viišne učilnic. Gradbene načrte je izdelal brezplačno naš arhitekt g. inž. Vladimir Šubic, ki je bil tudi poverjen, da izdela detajlne načrte in proračune.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar, je razvidno, da ima društvo 994 članov, 9 iistanovnikov, ki so poklonili društvu 25.000 Din in več tor 0 podpornikov s prispevkom Din 2500. Blagajnik centr. ravnatelj g. Hauiiš Krofta je poročal, da znaša premoženje društva v gotovini Diu 560.819-38, vrednost zemljišča, ki se odstopi državi Din 275.000, gradbeni fond Zbornice TOI pa Din 479.789-67, tako da znaša gradbeni fond skupno Din l,040.fi09'05. Po poročilu preglednika g. Frana Stupice, na katerega predlog je bil izrečen odboru absolutorij, so se vršile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: za predsednika g. Ivan Jelačin, za prvega podpredsednika g. Lilleg, za drugega podpredsednika g. gen. tajnik dr. Fran Windischer, za tajnika dr. J os. Pretnar, za blagajnika g. centr. ravn. Ilantis Krofta, za odbornike gg. Andrej Šarabon, Fran Bonač, Anton Rojina, dr. Ljud. Boelun, Viktor Meden, Jakob Horvat, prof. Franjo Siž, direktor dr. Karol Pirjevec, Stanko Florjančič, inž. Milan šiiklje, za namestnike gg. gen. direktor Kihard Skiibec, Jurij Verovšek, gen. direktor Avgust Tosti in Avgust Agnola, končno za preglednika računov gg. Fran Stupica in Avgust Skaberne.
bodo tako rudarji, kakor tudi vse strokovne organizacije strjene okrog enotne narodne strokovne fronte (burno odobravanje).
Nato se je razvnela živahna debata glede po-smrtalinskega fonda, ki ga je ustanovila Narodna strokovna zveza za svoje članstvo. Nekateri člani so izrazili svoje pomisleke proti obveznemu zavarovanju pri tej ustanovi. Ko jim je predsednik pojasnil smisel obveznega zavarovanja, je bil pravilnik soglasno sprejet, tako da stopi že s 15. junijem v veljavo.
Navzoči zastopnik II. skupine g. Vrtačnik je zagotovil, da so voditelji II. skupine pripravljeni v bodoče poročati tudi na zborovanjih Narodno strokovne zveze, ako bodo v pravem času obveščeni o vprašanjih, katera se bodo obravnavala na dotiičnem zborovanju. Lepo uspelo zborovanje je bilo nato v najlepši harmoniji zaključeno.
Ustanovitev slovanske delavske intfernacijonale
O	binkoštih je imela Češkoslovenska oboe dčlnicka v Pragi svoj kongres, katerega se je udeležila tudi pet članska delegacija narodnega delavskega pokreta iz Jugoslavije. Kot zastop-nikaa Narodne strokovne zveze sta iz Ljubljane odpotovala v Prago gg. Rudolf Juvan in dr. Joža Bohinjec; za Jugoslovenske nacionalne rad-ničke sindikate pa gg. Stankovič iz Beograda, Dukanovič iz Zagreba in Dragič iz Sarajeva. Ti delegati so šli v Prago, da pozdravijo češkoslovaško narodno delavstvo in da se udeleže konference jugoslovanskih, češkoslovaških in poljskih delegatov narodnega delavstva, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi enotnega foruma, ki bi predstavljal slovanske delavske vzajemnosti. Vse narodno zavedno delavstvo Jugoslavije je z veseljem pozdravilo ta korak, ki pometli novo in lepšo bodočnost našega mladega narodnega pokreta. O konferenci boma poročali po povratku delegacij iz Prage.
Zverinski zločin v Trbovljah
Zloben zakrknež je umoril
Trbovlje, 26. maja.
Sinoči se je zgodil v rudarski naselbini na Posetju zločin, ki je razburil vse prebivalstvo našega revirja. Devetnajstletni krojaški pomočnik Kranjc Josip, ki je zaposlen pri tvrdki Šuntajs Anton v Lokah, je vse popoldne s svojimi znanci balinal v gostilni Rolar na Posetju. Okrog 20. ure se je vračal nekoliko vinjen domov k staršem, ki stanujejo v rudarski naselbini Posetje. Ko je dospel pred samsko hišo na Posetje, je zagledal pred njo 20-letnega samskega rudarja Baša Viktorja, kateremu je surovo zaukazal, naj gre spat. Baš Viktor, ki je bil po izjavi njegovih tovarišev že ves dan nekam žalosten in otožen in ni šel nikamor, izzivalcu ni odgovoril niti se mu ni umaknil, na-
Oženjen rudar utonil v blatfu
Trbovlje, 26. maja.
Tudi rudarska naselbina ua Dobrni žaluje. —
V	vročini včerajšnjega popoldneva je marsikdo iskal hladila v senci ali pa v vodi. Tako se je skušal ohladiti v nekem bajerju 36-lelni rudar Glavač Franc. Nesrečnež pa v svoji neprevidnosti ni vedel, da je na dnu bajerja blato in ilovica.
Ko pa je bil sredi bajerja že do pasu v vodi, se je pričel nenadoma pogrezati v blato. Pogrezal se je tako naglo, da so delavci, ki so slišali njegove obupne klice na pomoč, videli le še njegove roke in glavo, ki pa je tudi kmalu izginila pod vodno gladino. Takoj so pričeli z reševanjem, ki pa je bilo jako otežkočeno radi močvirnatega in blatnega dna. Po velikem naporu se je končno posrečilo nesrečneža dvigniti iz vode in blata, bil pa je že mrtev.
Ponesrečeni zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva, težko prizadeti družini naše sožalje.
Huda nesreča v šenov-skem rudniku
Rajhenburg, 25. maja.
Nesreča ne počiva v genovskem rudniku. Nedavno smo poročali o hudi nesreči rudarja Medveda; v soboto se je pa spet pripetila nesreča v rudniku.
V	soboto 23. t. m. je kopal v rovu s tovarišem na Reštanju 38-letni oženjeni rudar Franc Gnile. Nihče ne ve, zakaj se je nanj podrl hlod takozvani »šlempelj«, ki je za oporo v rovu. Grilčev tovariš se jo komaj rešil, rudar Franc Grilc ni mogel več uteči in težak hlod ga je pobil na tla. Zadobil je hude poškodbe, zlomilo mu je desno nogo in osmo rebro in tudi po rokah je poškodovan.
Ponesrečenega rudarja, ki je uprav junaško prenašal silne bolečine, so takoj odpeljali v javno bolnico v Brežice.
Obupen boj z valovi v Savi
Zagorje, 26. maja.
Na binkoštrio nedeljo pod večer so opazili sprehajaloi ob Savi blizu gradiča »Prusnik«, kako je nesel tok Save s seboj nekega človeka. Med opazovalci je bil tudi drzni savski plavač Burkelje, ki se je takoj slekel in se vrgel v valove. Sava je tu zelo deroča in nevarna zaradi skal na dnu. Drzni rešitelj je tvegal svoje življenje, samo da pomaga neznancu, za katerega se ni vedelo, ali je ponesrečeni kopalec, ati se mu je kako drugače zgodila nesreča. Tok Save pa je zlasti med postajo v Zagorju 'in postajo v Trbovljah nevaren.
Plava« Burkelje se je z muko približal nesrečnežu, a tedajci je val nesrečneža zagrnil ter ga odnesel proti Trbovljam. Po brezuspešnem iskanju po Savi je Burkelje splaval na
z nožem mladega rudarja
kar je Kranjc nenadoma vzel dolg nož ter ga Bašu zasadil v levo slran v prsa. Smrtno zadeti Baš je napravil še nekaj korakov proti samski hiši, nakar se je zgrudil ter izdihnil.
Kranjc Josip je po umoru mirno ubral svojo pot, ne da bi kazal večja razburjenja, kar j« dokaz, da je zločinec izvršil svoje dejauje v hudobiji. Takoj po zločinu je prišla orožniška patrulja, ki je zločinca aretirala. Umorjeni BaS Viktor je bil star 20 let ter pristojen v občino Sv. Lambert, srez Litija. Pri svojih tovariših je bil izredno priljubljen radi svojega mirnega fn treznega značaja. Morilec, ki je iz gole hudobije končal življenje mlademu rudarju, pa je zlo ben in na levi nogi pohabljen zakrknež.
breg ter prosil železniškega čuvaja, naj telefonira v Trbovlje in obvesti o nesreči.
Ker je pa bil Burkelje prepričan, da bo po>-nesrečenec prišel še na površino, je tekel ob bregu proti Trbovljam, kjer je v bližini Trbovelj zopet opazil žrtev Save, se pognal zopet v valove ter s trudom dosegel nesrečneža in ga potegnil na kopno, kjer so ga z umetnim dihanjem zopet obudili k življenju.
Nesrečnež je potoval s platnenim čolnom po Savi, ki se mu je pa pri Renk ah razbil. Jožetu Bunkeljou pa velja vse priznanje, ker je to že petič, da je tvegal svoje življenje pri reševanju svojega bližnjega.
Binkošti v Kamniških planinah
Nad 800 izletnikov
Kamnik, 26. maja.
Za binkoštne praznike je obiskalo Kamniške planine rekordno število turistov. Ze v soboto zvečer sta bili koči na Krvavou in v Kamniški Bistrici domala zasedeni, jutranji turistovstoi vlak v nedeljo in ponedelejk pa je bil poln. Iz kolodvora so vozili 3 avtobusi do Stahovice, od koder so romale procesije izletnikov proti Bistrici. V obeh praznikih je obiskalo Bistrico najmanj 500 izletnikov, na Krvavcu jih je bilo gotovo 200, na Sedlu pa tudi ne manj kot 100. Oba dneva je vladalo krasno vreme in že poletna vročina je silila ljudi, da so se poskrili v hladno senco ob izvirku Bistrice. Mnogo pa se jih je solnčilo na peščenem produ. Oskrbnik v koči je imel toliko dela in prometa, da mu je v ponedeljek opoldne zmanjkalo piva, cigaret in — kosila. Kljub temu, da je bilo že lani število turistov in izletnikov izredno veliko, moremo že iz dosedanjih obiskov »klepati, da se bo to število v letošnjem letu najmanj podvojilo, zlasti še zato, ker nam za letos obetajo krasno poletje.
(gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA« LISCA V LJUBLJANI Drama.
Začelek ob 20. url zvečer.
Sreda, 27. maja: »Zeleni kakaduj; On je vsega kriv<. Red E.
Četrtek, 28. maja: Zaprto.
Petek, 29. maja: Zaprto.	’	"	'
Sobota, 30. maja: >Y X Z«. Red A.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 27. maja: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Četrtek, 28. maja: »Lohengriat Red B.
Petek, 29. maja: Zaprto.
Sobota, 30. maja: »Fidelio«. Red C.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda, 27. maja: Zaprto.
Četrtek, 28. maja ob 15. uri: »Začarana žabat. Otroška predstava za okoliške šole. — i)b 20. uri: »Dogodek v .mestu Gogit ab. B. Kuponi. Zadnjič.
Cuidla:
Farmucr
Sl© man
80
Kakor bi si hotel dajati poguma v svojem položaju, je neprestano izpraševal ženo, če ga ljubi. In nikdar mu ni bilo zadosti njenih zatrjevanj, da ji je on vse in da ji brez njega ni življenja.
»Kaj ti je, Cecil?« ga je vprašala Lucilia, ko mu je služabnik na srebrnem krožniku prožil pismo, ki je ravnokar prispelo.
Ko je Farnmor spoznal pisavo na ovoju, je prebledel in ni takoj odgovoril svoji mladi ženi, nato pa je rekel: »Pismo od Valdorja«.
Prebral je pismo in glas presenečenja se mu je izvil iz grla.
»Kaj ti piše prijatelj?«
»Ko sem mu sporočil, da ti, dragica, ne moreš sprejeti njegove ljubezni, se je vkljub mojim svarilom udeležil zarote proti vladi. Včeraj ga je neko francosko sodišče obsodilo v deportacijo v Novo Kaledonijo. Piše mi iz ječe ter me pozdravlja.«
Kakor je Farnmor iskreno obžaloval vpričo Lncilie prijateljevo usodo, vendar mu je bilo, kakor da se mu jo odvalil kamen od srca. Valdorjeva navzočnost na Angleškem ga je vedno vznemirjala. Bog ve po kakšnem naključju bi bil utegnil dognati, da je Lucilia Errollova
hčerka.
Ko je zvečer v mesečini sam korakal k morskemu obrežju, si je dejal olajšano: Obzorje mojega življenja se vedri. Z Valdorjem je izginil zadnji oblak. Zdaj si brez skrbi in prost.
Iz teh misli ga je nenadoma predramila ženska postava, ki je stopila iz temnega gozda in mu položila roko na rame. Bila je Marion Vavasour.
»Končno,« je začela, »končno se vidiva zopet iz oči v oči!«
Zaničljivo in zmagoslavno so zvenele njene besede v gozdni tišini. Farnmor je prepoznal žensko in se opotekel nazaj, kakor da je treščilo vanj.
»Končno — končno — sem odkrila na vašem oklepu mesto, kjer vas morem raniti. Kako sem hrepenela po tem! Edini smoter mojega bednega življenja je bil uničenje vaše sreče, zlom vaše oholosti. In v Erlebru mi je milostna usoda odkrila tajnost, s katero morem uničiti za večno vašo srečo.«
Z izbuljenimi, prestrašenimi očmi je strmel vanjo.
»Ali jo hočete umoriti, kakor ste umorili njenega očeta!«
»Le tiho bodite, Farnmor!« je vzkliknila ženska in njen glas je bil mehkejši. »Ne mečite mi na glavo greha, ki sva ga skupno zakrivila. Poslušajte me. Da, imela sem namen zadeti vas v vaši sreči brez obzira, neusmiljeno sem vas hotela udariti, kakor ste me vi udarili. Le poslušajte! Se prejšnji večer je bila Lucilia v moji oblasti. Sama je sedela na klopi pod zvezdnatim nebom. Z eno besedo bi vam bila mogla vzeti, kar vam je najdražje na
svetu. Po naključju sem odkrila grobni napis v Erlebru, poizvedovala sem pri kmetih, Lucilijina podobnost z Errollom pa je potrdila moje izsledke. In tako sem dognala, kdo so bili starši vaše žene, ki jo tako obožujete. V mojih rokah je bila vaša sreča. In vendar je nisem razrušila. Ali biva v resnici neki Bog, ki nas skuša rešiti najglobokejšega pekla? Ko sem v temi prežala nanjo, sem jo slišala moliti. Molila je za vse trpeče in za vse, ki so obteženi z grehi in zločini. In tedaj nisem mogla dvigniti roke proti toliki čistosti in dobroti. Ona mi je pokazala pot k odpuščanju. Vkljub svoji prisegi, da se maščujem, sem sklenila, da ne prizadenem zla nedolžnioi zaradi greha krivca. Vaša tajna ostane pri meni. — Učite se zdaj od mene!«
Nehote ji je prožil roko. Tako ga ni še nihče potrl.
»Prav imate — oba sva kriva njegove smrti — oba morava skušati oprati svoj greh s,tem, da osrečimo njegovo nedolžno hčerko. Ločiva se torej nocoj v miru. Pojdiva spravljena narazen in delajva po njenem plemenitem vzoru.«
Ko je po kratkem bolestnem premišljevanju dvignil pogled, je Marion Vavasour izginila in nikdar več je niso videle njegove oči.
Od tistega dne sta bili ujegova oholost in sebičnost zlomljeni. V tisti noči je Farnmor prisegel, da bo velikodušen, usmiljen in zaščitnik slabotnih in revnih, ker mu je odpustila njegova zagrizena sovražnica. Lucilia pa mu je lajšala izpolnjevanje to prisege; ona ga je naučila ljubezni do človeštva.
KONEC
Ob petfierfnici smrti Srečka Kosovela
Danes poteče pet let, kar je v svoji domači liiiši v Tomaju na Krasu komaj dvaindvajset leten umrl Srečko Kosovel, ena najsvetlejših postav moderne slovenske književnosti. Pet let
—	to je prav za prav tako majhna razdalja, da ne moremo nad življenjem in delom nekoga ■»klepati še nobene zadnje bilance, še manj pa bi nam bilo treba obnavljati in oživljati spomi-■ia vanj: Srečko Kosovel po svojih delih še •tanes ta dan tako tesno in intimno živi med nami, da bi ga vsak tekoči pregled današnje ■dovenske pesniške proizvodnje moral označiti ae samo za najplodovitejšega, temveč morda tudi za umetniško in življenjsko najpomembnejšega tvorca mladega rodu. Toda usoda nje-xvega življenja je tako vnebovpijoče tipična za usode vseh najresničnejsih, najdragocenejših iskalcev in borcev s svetom im s samimi seboj, la bo spomin nanj zmiroin združen z borbo vsega, kar je mladega in živega in kar 6e zoper vse staro in mrtvo baje za večno novi obrat človeka in za večno novo podobo sveta.
Srečku Kosovelu se je v življenju zgodila ena sama majhna, težka kravica, kakršne more biti deležen samo nekdo, kd je v sebi resnično velik in čist: slovenska literarna družba, naši uredniki in mrnzenlje niso utegnili opaziti, la v tem neznatnem, bledem, plahem mladem •■loveku gori silen plamen, kakršnega ni premogel nihče daleč na okrog. Resnica je, da je •>il Kosovel zelo zaprt svetu in ljudem; toda Se vse bolj kakor on so se ljudje in svet zaklepali pred njim. In tako je do konca ostal na cesti, sam, nikamor povabljen, nikjer sprejet, in je umni. Talko je umrl človek z dušo, ob «ttere raztrganih, krvavečih utrinkih bo moglo živeti še par rodov naše književnosti in našega življenja. In tako ho najbrž moral pasti še marsikdo, ki bo majhen, brez imena prišel od kod in bo beden trkal na vrata slovenske literature — čistosti), svetemu ognju, preprostemu, nerafiniranemu talentu in svetli, neračunajoči mladosti bodo ta vrata najbrž še dolgo, dolgo zaklenjena.
In zato bo za mlade ljudi spomin na Kosovela moral še dolgo, dolgo biti podžiganje vere n klicanje na borbo za zmago vsega čistega in resničnega.	Fri.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v najveeji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
Cel/e
* Krstna slava 89. polka. Jutri v sredo ‘28. t. m. bo imel celjski 39. pešadijski polk svojo slavo v spomin na zavzetje mesta črne. Sečen je kolača bo ob 10. na Glaziji.
* Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. junija od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, leto. Stranke, ki želijo kak nasvet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, naj se v navedenem času zglase.
* Dr. Korošec v Celju. Za praznike je bival v Celju minister n. r. g. dr. Korošec. Bil je gost celjskega opata.
* Koncert vojaške godbe priredi društvo »Rdeči križ« danes 27. maja ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Svirala bo vojaška godba iz Maribora. Vstopnina za osebo 5 dinarjev, predplačila se hvaležno sprejemajo. Ker za-deduje društvo vzvišene cilje in ker je potrebno izdatne podpore, se pričakuje obilna udeležba.
* Savinjske planine ob praznikih so bile obiskane od nebroja planincev in smučarjev. Na Ikrešlju in na Korošici je bilo mnogo smučarjev iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja, na drugih hribih pa planinci. Pri Piskerniku je bilo vse polno, pri Plesniku so otvorili hotel. Dotok turistov je vsako leto večji, čim bolj se zbojšajo prometne razmere ter planinske kore in hoteli. Snega je*še toliko, da bodo smučarji še koncem junija vozili po njem.
* Otvoritev kopališč. V pondeljek 1. junija se dvorijo vsa mestna kopališča in sicer žensko kopališče in moško kopališče v mestnem parku ter plavališče »Diana« na Bregu.
* Deček pod vozom. V petek zvečer je neki /oznik iz Vitanja v Gaberju povozil 6-letnega lolmajerja Ivana iz Gaberja. K sreči je dobil ant le lažje poškodbe.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 25. t. m. umrl 75-letni Usar Jurij, prevžitkar iz Rogin-•ke gore pri Šmarju; istega dne je umrl 56-etni delavec Jager Ivan iz Drešinje vasi, ki se e pretekli teden ponesrečil na ta način, da je o/. sena padel nanj in mu zlomil hrbtenico; nadalje je 25. t. m. umrl 70-letni zasebnik Bauer Bernard iz Gosposke ulice št. BO.
* Šport ob praznikih. Napovedani teniški tur-lir med SK Celje ter SK Bled se ni vršil, ker e SK Bled odstopil. SK Celje pride rati tega
mariborskim Rapidom v finale za državno prvenstvo. Nogometna tekma med SK Celje er SK Svoboda iz Maribora je končala z 4 : 3
2	: 2) v prid mariborčanom.
* Mestni kino predvaja danes in jutri v če-'rtek zvočno opereto »On in njegova sestra«, v kateri nastopita češki komik Vlasta Burian ter •isatelj Roda Roda, znan iz filma »Feldmaršal«.
»očna predigra.
Škocijan
Razočarani gasilci. V nedeljo Je priredilo ga-
•	ilno društvo v Dolnjem Mohorovcu pri št. Jerneju veselico, ki ni uspela.
Trbovlje
Poroka. Poročila sta se tukajšnji stavbenik r. Božič Anton in gdč. Mahkovec Marija, hčerka tukajšnjega trgovca. Obilo sreče!
efe ©ravslie banovine
d Gospodarsko študijsko potovanje nemških industrijalcev po Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji bo pod vodstvom gospoda dr. Walter lloffmanna, profesorja na rudarski akademiji v Freibergu na Saksonskem. Na tem potovanju pridejo izletniki tudi v Slovenijo in bodo 1. junija t. 1. v Ljubljani, naslednji dan na Bledu in na Jesenicah. Udeležniki tega potovanja so gospodje: 1. Dr. Giinther Beindorf, pri tvrdki Giinther Wagner-IIannover, barve, pisarniške potrebščine, Hannover. — 2. Wolf pl. Bleichert, pri tvrdki Bleichert, žične železnice in transportne naprave, Leipzig. — 3. Fricke, pri tvrdki Raboma, strojna tovarna, Berlin. — 4. W. Halbach, ravnatelj in namestujoči član načelstva tvrdke Bersigwerke, Hindenburg-Borsig-walde. — 5. Dr. Walter Hoffmann, redni profesor za nacijonalno in državno gospodarsko vedo na saksonski rudarski akademiji, Frei-berg-Dresden. — 6. Dr. Hugo, član parlamenta, prvi syndikus industrijske in trgovske zbornice, Bochum. — 7. Dr. R. Kohler, predsednik direktorija lipskega sejmskega urada, Leipzig.
—	8. Dr. Mtiller, veleindustrijalec, Leipzig. —
9.	Dr. Paul Rtihlmann, profesor in vladni nad-svetnik v državnem arhivu, Berlin. — 10. Dr. ing. h. c. Hugo VVeber, državni minister na r., predsednik deželnega odbora saksonskega rokodelstva, Dresden. — 11. Dr. O. Wolf, veleindustrijalec, viskoza in strelni bombaž, Bom-litz pri Bremenu. — 12. Tehnično vodstvo: pl. Geldern-Crispendorf, mednarodna prometna pisarna sejmskega urada, Leipzig.
NABAVITE SI IMPREGNIRAN PLATNEN »PAN« OVRATNIK.	943—20
d Novi odbor Udruženja rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, o katerem smo že poročali, se je konstituiral sledeče: predsednik g. dr. Dinko Puc, podpredsednik g. Ernest Vargazon, tajnik g. Rajko Paulin, blagajnik gosp. Joško Biber, predsednik nadzornega odbora g.
I.	Bulajič, njegov namestnik g. Rudolf Kramar. Gornji odbor poziva tovariše rezervne oficirje, da vsi brez izjeme takoj prijavijo svoj pristop k udruženju, zanašajoč se na to, da bo vsak rezervni oficir smatral za svojo dolžnost, sodelovati kot član v enotni organizaciji, ki je prva poklicana z vsemi močmi sodelovati na konsolidaciji ujedinjene Jugoslavije. Novi odbor si je nadel nalogo, dati društvu novo življenje brez ozira na dogodke preteklosti ter vstvariti močno, složno, tovariško organizacijo, vredno svojih visokih ciljev, ki morajo biti sveti vsakemu jugoslovanskemu rezervnemu oficirju.
d Zorko Prelovcc: O, da jc roža moje srce! Moški zbor (kvartet) z baritonskim solom (že tiskan). Zorko Prclovec: Le enkrat še! Moški zbor (v tisku). Obe melodijozni, pevni in lahki pesmici je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri vsake pesmi
5	Din, nadaljnim Din 1-50, v knjigarnah 5 Din.
d Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji, naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki je v bogati izbiri razstavljeno na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maija do 8. junija. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti.	U64
d Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejmski trafiki za obiskovalce velesejma. — Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete se bodo prodajale v škatljicah po 20 koin. po ceni, ki velja za navadne Vardar oziroma Drina cigarete, na sejmišču.
d Jeseniški nacionalni kovinarji za pravice delavstva. Podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah'je sklicala za petek 22. t. m. svoje Zborovanje, na katerem se je razpravljalo o stanju pri KID. Zborovanja 6e je udeležil tudi tajnik NSZ g. Kravos, ki je poročal o ukrepih, ki jih je treba storuti, da se uredi delavski položaj pri KID. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero 6e zahteva od KID, da razpiše zaključno razpravo za novo kolektivno pogodbo. Kakor je znano, je KID staro kolektivno pogodbo odpovedala. NSZ je s tem pokazala, da se zaveda velike naloge med delavstvom.
Cjuhljana
Sreda, 27. maja 1931. Kvat. Janez. Prav os Javni 14. maja Isidor.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Usta r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Sokol Ljubljana II. opozarja sokolsko članstvo in starše sokolske mladine na mladinsko telovadno akademijo, ki bo v soboto 30. t. m. točno ob 20. v realčni telovadnici z zelo pestrim in skrbno pripravljenim sporedom. Vstop prost. — Starši in prijatelji sokolske mladine vljudno vabljeni.
■ Predavanje čehoslovaške senatorke Fran-tiške Plaminkove bo danes v sredo ob 18. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Sirom znana temperamentna govornica bo predavala O del« čehoslovtških žen ta vo-
lilno pravico in o stremljenju ženstva za mir. Vstop jo prost in jc vsakdo dobrodošel. Svetovno znana feministka in sooijalna delavka se pripelje s še dvema javnima delavkama danes ob 1346 v Ljubljano. Žene, pridite k sprejemu na kolodvor! Udeležite se predavanja!
■ Ljubljanski Sokol ima svoj javni nastop na praznik 4. junija t. I. in ne kakor je bilo prvotno javljeno 31. t. m. Telovadni spored je skrbno pripravljen in bo nudil vsem posetni-kom prav lep užitek. Sokolstvo in ljubljansko občinstvo vljudno vabimo k prireditvi. Zdravo.
■ Majniški izlet »Društva slušateljev juridič-ne fakultete«, bo 28. t. m. na Turjak. Odhod z vlakom ob 7'25 z gl. kolodvora. — Odbor.
■ Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani uiljudno vabi svoje članstvo na informativen sestanek, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 20. v klubski sobi hotela Miklič (kletni prostori), Masarykova cesta. Ker stopi 1. junija t. 1. v veljavo bolniški sklad, bodo tostvame podrobne informacije vsem članom dobrodošle.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
■ Občni zbor Jugoslov.-čcškoslov. Lige bo
dane v sredo 27. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Ker so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, pozivamo gospode člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora.
■ Odprta noč in dan so groba vra(a. Umrli so: Ivan Stojanšek, 52 let star, trgovec in posestnik, Ulica Stare pravde 1; Iva Rus, 22 let stara, gojenka konservatorija, Prule 17; Marija šifrer, 77 let stara, žena kurjača j. žel., Japljeva ul. 2; Anton Videmšek, 61 let star, mesar in posestnik, Dob pri Domžalah; Antonija Šeliker, roj. Mandelj, 54 let stara, zasebnica, Šmartno pri Litiji; IlenrikVenedig, 29 let star, narednik vojne muzike, Jamžeka ul. 1; Ana Jazbec, 42 let stara, šivilja, Poljanska c. 23. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Ivan Sušmelj, 21 let star, sin dninarja. Stari log pri Kočevju; Štefi Simončič, 24 let stara, prodajalka, Gledališka ul. 13; Marija Zver, roj. Šolar, 28 let stara, snažilka, Vodmatska ul.; Viktor Grahek, 16 let star, sin rudarjeve vdove, Ržiše pri Litiji; Jožefa Scherzer, roj. Sluga, 75 let stara, vdova sod. sluge, Hradeckega vas 78; Ivan Jakob, 28 let star, krojač, Ježica; Ivaniča Puhar, 21 let stara, zasebnica, Stari trg 9; Jakob Šemperl, 58 let star, krojač, Arbon v Švici; Janez Okorn, 54 let star, delavec, Stična; Franc Trošt, 61 let star, delavec, Japljeva nil. 4; Franc Jeršin, 76 let star, posestnik, Škofljica; Ivan Kaijdiž, 20 let star, brivski pomočnik, Kladežna ulica in Ana Bernot, žena mlinarja, Mekinje 9. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Iz bolnice. 25-letaemu mizarskemu pomočniku Karlu Rotarju iz Stražišča pri Kranju je nekdo med prepirom vrgel v gostilni v Stražišču kozarec v desno oko. — 55-letna užit-karica Pavla Gregorič iz Loškega potoka je od maše gredoč proti domu tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo.
■ Napad na Šmartinski cesti. Na ŠmartinsM cesti je ponoči okoli 0-30 v bližini viadukta samski eobosliikareki pomočnik Vinko Černe iz Stepanje vasi udaril samskega delavca Milana Boršiča iz Most s palico po levi roki in mu prizadejal močno krvavečo rano. Črne je ponoči ob 1. na bližnji stražnici dogodek prostovoljno prijavil in izjavil, da je bil dolžan priskočiti na pomoč kot mimoidoči pasant nekemu njemu neznanemu moškemu, ki da so ga Boršič in dva tovariša vrgli na tla in ga pretepali. Kaj je na stvari, bo dognala preiskava.
■ Tatvina v kopališču »Ilirija«. Iz zaklenjene kopalne kabine v kopališču »Ilirija« je bila ukradena akademiku Stanku Zoru, stanujočemu na Sv. Petra nasipu 43, listnica e 30 Din in akademska legitimacija.
Mavib or
m Tretja krstna predstava izvirnega dramskega dela v letošnji sezoni bo v soboto, 30. t. m. Vprizorila se bo psihološka drama režiserja ljubljanske drame Milana Skrbinška »Labirint«. Vsebina obravnava trikot v družinskem življenju umetnikov za zanimiv in povsem nov način. Za to krstno redstavo je tudi v izven mariborskih, zlasti v ljubljanskih umetniških krogih veliko zanimanje ter se pričakuje zato velik obisk. Režira avtorjev brat VI. Skrbinšek. Krstni predstavi bo prisostvoval tudi avtor.
m li zadružništva državnih uslužbencev. »Sa-vez nahavljaluih zadrug državnih uslužbencev« ima svoj redni občni zbor v Mariboru. O tej priliki proslavi skupno z Nabavljalno zadrugo v Mariboru desetletnico svojega obstoja. Da manifestiramo čimbolj našo zadružno zavest, vabimo člane vseh mariborskih v Savezu včlanjenih zadrug državnih uslužbencev, da se udeležijo: 1. dne 29. t. m. ob 9. uri 25 minut sprejema delegatov na glavnem kolodvoru; 2. dne 30. t. m. ob 20. uri zadrugarskega večera v Gambrinovi dvorani in na vrtu; 3. dne 31. t. m. ob 10. uri svečane seje v veliki dvorani Narodnega doma.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli Marija Habjaničeva, rojena Jelenova, zasebnica, stara 72 let; Marija Potrčeva, rojena Cru-kova, posestnica, 64 let; Matija Smauc, mestni ubožec, 74 let; France Klajderič, sodar. 63 let; Elizabeta Andrašičeva, rojena Klabusova. žena vpokojenega stražnika. 54 let; Josip Polič, hlapec, 62' let; Amalija Straubova, rojena Rožma-nova, žena črkoslikarja, 48 let; Viktor Golob, sin železničarja, 18 mesecev; Neža Smogovče-va, rojena Čehova, tkalka, 39 let; Neža Kancer-jeva. rojena SOnčaričeva, delavka, 63 let; dr. Mihael Podlesnik, višji zdravstveni svetnik, 63 let; Marta Kobilica, rojena Hribarjeva, žena
železničarja, 33 let; Margareta Nežmahova. rojena Sajkova, vdova po kovaškem mojstru, 74 let; Josip Božič, kovaški mojster, 70 let; Feliks Jurša, železničar, 24 let; Terezija Goričanova, zasebna uradnica, 39 let in Barbo Rahce, otrok ciganke, 8 dni. Naj v miru počivajo! m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Prošnja nesrečne matere. Frančiška Rač-nik iz Mostec na Koroškem je prijavila našim oblastem, da je dne 8. novembra lani utonila v nekem potoku, ki se izliva v Krko in ta v Dravo, njena 10 in pol letna hčerka. Ker njenega trupla na Koroškem doslej ni bilo mogoče najti, je verjetno, da je prispelo v Dravo in po njej v Jugoslavijo. Nesrečna mati prosi, da bi se javilo mariborski policiji, če je bilo ali če še bo kje najdeno truplo hčerke, ki je bila oblečena v temnozelen površnik in je imela na roki prstan, v ušesih pa uhane.
m Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
m Tujsko-prometna zveza v Mariboru ima svojo letno glavno skupščino v ponedeljek 1. junija ob 15. uri v hotelu »Meran«.
m Dve kolesarski nezgodi. V ponedeljek je padel v Tatenbahovi ulici s kolesa 27-letni Julij Klippstatter in se naril na le vel kolenu ter na obeh rokah. Včeraj je padel s kolesa 26-let-ni čevljar Viktor Škrinjar. Ranil si je levo roko. Obema je nudila pomoč rešilna postaja.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Tovorni avto v jarku. V nekem jarku ob cesti iz Maribora v Št. lij je v ponedeljek našel gostilničar Franc Verzelj iz Maribora tovorni avto, katerega je izvlekel na cesto in spravil v garažo. Lastnik se doslej še ni javil.
m Samomor viničarja. V Pekrah se je v nedeljo zvečer v svojem stanovanju obesil 50-letni viničar Ivan Zorčič. Ko ga je žena našla in hotela rešiti je bil že mrtev. Zorčič se je že večkrat poprej skušal obesiti.
m Zastrupljenje s plinom. V tvornici »Metra« se je včeraj zastrupil s plinom 29-letni delavee Ivan Just. Prepeljali so ga v bolnico in je se-daj že izven nevarnosti.
m Poskusen vlom. V noči od ponedeljka na torek je skušal neznanec s ponarejenim ključem odpreti trafiko v avtobusni čakalnica na Glavnem trgu. Vlomilcu se je pri delu zlomil ključ v ključavnici in so morali včeraj zjutrai vrata s silo odpreti.
m Izguba ali tatvina. Preddelavec Julij S. je v ponedeljek zvečer javil stražniku na Grajskem trgu, da mu je nekdo iz žepa ukradel 60 Um. Ker pa je bil S. popolnoma pijan in je navedel netočne podatke, je verjetno, da je denar sam zapil ali pa izgubil.
m Aretacija. V ponedeljek so bili v Mariboru aretirani: Josip M. iz Češkoslovaške zaradi žalitve veličanstva, Franc W. in Marija K. radi suma utaje in Marko V. radi razgrajanja na
Novo mesto
Podružnica Slovenskega planinskega društva je imela v sredo svoj redni letni občni zbor ki je bil zelo pičlo obiskan. Predsednik, profesor Peramand Seidl je poročal o društvenem delu in o njegovih načrtih. Na Gorjancih se bo obzidal znameniti studenec »Gospodična«. Parcele okoli studenca so že last podružnice SPD, navožen je gori že pesek in kamenje, z delom pa se prične najbrže šele v juliju, ker nadzorovanje dela prej ni mogoče. Pri svetem Miklavžu namerava otvoriti poleti gostilno šent-jernejski birt Nace Hudoklin. Planinska podružnica bo stopila z njim v stik, da se gori skupno osnuje stalno planinsko zavetišče, ki bo turistom nudilo vse ugodnosti. Poskusilo se bo ustanoviti enako zavetišče na Trški gori. Izdelale in namestile se bodo nove orijentacijske tablice. Požrtvovalni odbornik, učitelj v p. g. Lojze Lilija bo nanovo markiral krasno turo: Novo mesto—škrjanče—Veliki Podljuben—Drga-nja sela—Dol. Toplice. Stara, obširna in lepo zasnovana markacijska mreža pa se bo obnovila. Za tujsko-prometno razstavo v Ljubljani bo društvo oskrbelo veliko in pregledno karto hvaležnih izletov v divni novomeški okolici. Trenutno šteje društvo točno sto članov. Dohodki društva so znašali lansko leto dinarjev 13.388'40, stroški pa Din 4540'40. Društvo ima naloženih v mestni hranilnici 8848 Din.
Šmartno pri Litiji
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla na bin-koštno soboto gospa Antonija Schiineker. Pokopali so jo v torek popoldne v Šmartnem. — Pokojnica je bila preje ugledna posestnica v Šmartnem. Naj počiva v miru! Žalujočim sožalje!
Oklicana sta bila g. I. Bec in gospodična Franca Plankar jeva.
Na ltinkoštni ponedeljek je prvič letos na Glavnem trgu igrala litijska gasilska godba pod vodstvom kapelnika g. Kelemeniča. V prvem letu obstoja je godba pokazala izreden uspeh, čestitamo 1 Proslava šestdesetletnice našega pisatelja Frana Sal. Finžgarja priredi v nedeljo 31. t. m. Prosvetno društvo z igrokazom »Naša kri« ob IB. uri v Šmartnem. Vabljeni vsi!
Nova hiša. G. A. Zabukovec je začel na Gr-binu graditi lično hišo.
Poljčane
Rekorden obisk je imel naš očak Boč v letošnjem letu na binkoštno nedeljo. Pri Miklavžu je svirala sokolska godba na pihala iz Črešnjevca. Ta dan je bila tu tudi maša, ki jo bo bral odslej vsako nedeljo poljčanski župnik in podpredsednik SPD g. Cilenšek.
Šah
Deveta partija remis
Rogaška Slatina. 26. maja.
Danes sta Spielmann in Pirc nadaljevala včeraj prekinjeno 9. partijo meča. Položaj Spiel-manna je bil nekoliko boljši. Igrala sta ves dopoldne in se končno odločila za remis. Dosedanji rezultat tekmovanja je 55 : 3:5 za Spiel-manna. Zmagal bo jisekafcor Spielmann, ker bosta jutri odigrala le še zadnjo partijo
JUGOSLOVAN
mmrnmmmmmašlšmmmmmtummmmmman
Roparski napad
Z besedami: »Denar ali življenje!« sta napadla starca in ga izropala
Škociijan, 22. maja.
V	četrtek 21. t. ni. sla se dva neznana moška okrog polnoči splaaiila v stanovanje Janeza Poljanca, užitkairja v Šmarjeli. Prišla sta v sobo, v kateri je Poljanec spal. »Denar ali življenje!«, tako sta ga zbudila. Siarec jima je dopovedovati, da nima denarja in ju prosil, naj se ga usmilila im pustita pri življenju. Ko sta roparja uvidela, da zlepa ničesar ne opravita, sta branečega se starca zgrabila in vrgla na tla. Eden mu je pokleknil na prša in ga pričel daviti, medtem ko je pomagač pridno stikal P<> postelji im po sobi. Posrečilo se mu je najti denarnico, ki k sreči ni bila prenapolnjena in je bilo v njej okroglo 13 kovačev, katere je lopov čem era o spravil v žep. Med tem so se prebudili ljudje, ki stanujejo v isti hiši. Lopova sta jo med znrešnajov pobrisala iz sobe in iaginila v temni noči.
Nekateri sumijo, da je bil edem od napadalcev neznan samozavesten možak, srednjih let, južnega tipa, ki se je prejšnjega dne potikal po šmarjeli in pripovedoval, da je brezposelni pomočnik.
Ta< v senu
Novo mesto. 25. maja.
Na binkoštno nedeljo okoli enajstih ponoči Je bilo v Gorenji Kandiji vse pokonci. Iskali so tatu, ki je hotel izkoristiti praznično noč. Posestnik Franc Kovačič je s svojo rodbino že legel k počitku in vse je že sladko spalo, ko je plašljivo frfotanje golobov zbudilo skrbnega gospodarja. Tudi pritajen ropot je bilo čuti na dvorišču. Z orožjem v roki je stopil lastnik Kovačič iz hiše in poklical soseda Antona šti-neta. Takoj je opazil ob skedenj prislonjeno lestvo, ob lestvi na tleh pa veliko vrečo ajde, ki jo je bil on spravil na skednju. 40 kg jo je bilo. In na ajdi prazen nahrbtnik, prazna vreča ter velike klešče. Nikjer pa žive duše. Zaklical je na skedenj, kdo je gori, naj se oglasi, sicer bo počilo.
Spočetka vse tiho, na ponovni poziv, pa je prišel iz skednja odgovor: »France, pusti me na miru, jutri ti plačam sto dinarjev!« Imena skrivnostni obiskovalec ni hotel povedati. Pa je Kovačič ustrelil v zrak, njegova žena pa je hitela v mesto na policijsko stražnico in dva stražnika sta nemudoma prispela ter izvohala v senu na skednju 35-letnega čevljarja Jožeta Lojka iz Jablane pri Mirni peči, kamor je priženjen.
Trdil je, da je zjutraj odšel od doma na obisk k svoji materi v Regerčo vas pri Šmihelu. Na večer se je vračal. Pa ga je pozna noč dohitela že v Novem mestu. Nameraval se je zglasiti pri Kovačiču, ki ga pozna, pa je bilo že vse 2aprto in zato je prislonil lestvo ter zlezel na skedenj, kjer je hotel prenočiti. Ni nameraval nič nepoštenega. Preiskava pa je dognala drugo. Sosedje so tisto noč okoli pol enajstih opazili v okolici dve sumljivi osebi, čuli so tudi pritajene žvižge, po prvih strelih pa je vse vzela noč. Lojk pa je stikal po golobnjakih, kasneje pa skušal pobegniti skozi streho, za kar je že privzdigoval opeko, ustrešil pa se je strelov ter se skril v senu, kjer ga je našla policija.
Binko.štovanje na Gorjancih, čez binkoštne praznike je pohitelo iz našega mesta nad 40 aseh v tajinstvene Gorjance, kjer so kampirali dva dni ter se veseli in zadovoljni spet vrnili v dolino z obljubo, da ob prvi priliki spet pohitijo v naročje bajnih vrhov sv. Miklavža in sv. Jere, po novem Trdinovega vrha.
Sv. Križ prt Litiji
Nov oiler. Šolski upravitelj g. Perko postavlja v veliki šolski sobi nov oder. Na Vidovo bo priredila šola na tem odru prvi igrokaz »Snegulčico«. To bo prvi stalen oder pri nas.
Na občnem zboru kmetijske podružnice so izvolili stari odbor. Podružnica ima krasno drevesnico, ki jo vodi šolski upravitelj g. Perko. Drevesnica je vzorno urejena.
Državno tožiteljstvo je ustavilo kazensko postopanje radi suma požiga proti tukajšnjemu trgovcu g. Robertu Vidmarju.
Sodna dražba. Dne 13. junija t. 1. v Gabrovki *t. 24 sodna dražba trgovskega blaga, vina itd.
Pciovan/e po zvezdi večernici
87.
I Triko so se naši znanci peljali čez ezero, pogovarjali se, zabavali in smejali. Nenadoma pa so se zresnili, kajti le rukaj metrov od njih se je iz vode dvignila ogromna glava čudne povodne pošasti. Bila je podobna somu — in vendar je bila vsa drugačna. Imela je tako veliko žrelo, da bi lahko hkrati Dožrla Dušana. Danico in Cučiručl.
V binkoštnih praznikih so izredno spretni vlomilci izropali blagajno v Obrtni banki na Kongresnem trgu
Ljubljana, 26. maja.
Ko smo včeraj zaključili delo v uredništvu in pregledali binkoštno kroniko, smo vzkliknili: »Pestra je in tudi krvava, toda prave senzacije pa za praznike le ni bilo!« Nismo seveda slutili, da je najbrž ravno tedaj drzen vlomilec opravljal svoj posel v Obrtni banki na Kongresnem trgu št. 4.
Vlomljena blagajna z izrezan« zunanjo ploščo in z dvema izvrtninama v notranji plošči.
Vlomilci so prišli v banko z veže
Doslej še niso mogli natančno ugotoviti, kdaj so vlomilci vlomili v bančne prostore. Morda je bilo to v ponedeljek popoldne ali proti večeru, morda že v nedeljo, kajti v soboto ob 14. uri so zaključili uradne ure v banki, nakar so prostore pospravili. Zalo ni verjetno, da je bil vlom izvršen že v soboto. Ves dan v nedeljo in v ponedeljek je bila banka zaprta in jo v tem času ni nihče nadzoroval. Ponoči je pač razsvetljena, kakor vse banke in nore čuvaj pogledati skozi odprtino v oknu in vratih. — Čudno je le to, da ni nihče opazil v noči od ponedeljka na torek skozi odprtino v izložbenem oknu, ki gleda na Kongresni trg, da je blagajna vlomljena. Od tu je bilo namreč videti del železne plošče, ki so jo vlomilci izrezali iz stranske stene v blagajni in jo tako močno upognili.
Sluga je našel vrata priprta
Skratka, vlom je opazil šele davi pred 7. uro bančni sluga Ivan Simončič, ki je prišel banko pospravljat. Šel je kakor po navadi najprvo po ključe,	ki	so	shranjeni v	bančnih prostorih v
prvem	nadstropju, kjer je	knjigovodstvo. Ko je
hotel nato odpreti vrata v pritličju, ki drže iz veže naravnost v banko, kjer je blagajna, je opazil,	da	so	vrata priprta. Že to ga je presenetilo.	Ko	je	pa stopil v	banko in videl vsa
razmetano in onečedeno, denarno blagajno v kotu pri oknu pa vlomljeno, je skoro omahnil in takoj poslal po stražnika. Obvestil je tudi takoj direktorja g. Mirka Grudna. Kmalu so prišli tudi uslužbenci kriminalnega oddelka naše policije in preiskali blagajno, kjer so našli več odtisov in sledove po tleh. Tako so ugotovili na primer, da je imel eden vlomilcev popolnoma nove »Palma« gumijeve podpelnike.
Vrata v banko so odprli z navadnim vetrihom
Vrata z veže v Mikuževi hiši, ki drže v banko, so vlomilci odprli z navadnim vetrihom. — Vrata so sicer dvojna, toda imela so navadne ključavnice. Tu vlomilci niso imeli težkega posla. Ko so bili v banki, so se spravila nad denarno blagajno. Efektne blagajne v nasprotnem kotu se niso dotaknili. To priča, da so vedeli,
•	je bil denar.
Spreten vlom z modernim orodjem
Vlomilci so se lotili leve stranske stene v blagajni. Desna stena je obrnjena proti izložbenemu oknu. Zgoraj v desni strani so blagajno navrtali. S svedrom so napravili luknjo, katera jim je bila za oporo za drugo moderno vlomilsko orodje, s katerim so od tu izrezali v steni skoro pol metra dolgo in kakih 25 cm široko ploščo. Nato so odstranili vmesno 10 cm debelo plast pepelnate mase, ki varuje blagajno proti požaru, in so tako prišli do notranje železne stene. V to so izvrtali najprvo v spodnjem delu odprtino tako veliko, da je eden vlomilcev vtaknil lahko roko skozi njo. Ta odprtina je bila v drugi predal izmed štirih v blagajni. V njej ni bilo denarja, temveč menice, katere so vlomilci prebrskali. S tem seveda niso bili zadovoljni in so izvrtali drugo luknjo nad prvo. Skozi to so z roko segli v prvi predal v blagajni, kjer je bil denar.
Plen 95.843 Din — Pozabljene valute
Z roko je vlomilec potegni) iz blagajne 66 bankovcev po 1000 Din, 234 bankovcev po 100 dinarjev, 218 bankovcev po 10 Din in kuverte, v katerih so bile tuje valute. Od teh so vzeli samo dolarje. Te kuverte z valutami v vrednosti več desettisoč dinarjev so našli na blagajni pod voznini redom, kateri je bil nalepljen na levi steni blagajn« in katerega so vlomilci najprvo odstranili, preden so začeli vrtati. Te kuverte z
valutami so vlomilci najbrž pozabili na blagajni. Razen tega so odnesli iz majhne kasete nekaj novcev v srebru, tako šilinge, marke, penge in franke. Skupaj so odnesli 95.843 Din. Banka je bila zavarovana in je škoda popolnoma krita.
Za vlomilci ni sledu
Mogoče je tudi, da je vse opravil en sam vlomilec, mogoče jih je bilo več. Zdi se, da je bil samo eden, ki je, preden je šel na delo, oblekel črn poslovni plašč uradnice gdč. Anice Zabukovčeve. Pri tem ga je precej pomazal. Zanimivo je tudi to, da je vlomilec sam pritrdil od znotraj vrata, skozi katera je prišel, z žico, katero je navezal na kljukico (ravbar) in kljuko v vratih. Mogoče se je hotel tako zavarovati, da bi ga kdo ne presenetil.
V	banki so našli tudi staromoden peresnik, katerega je prinesel seboj vlomilec. Kaj je z njim počenjal, nihče ne ve. Neka gospa je slišala sumljiv šum v ponedeljek popoldne v bančnih prostorih. Morda je bil vlomilec baš tedaj na delu. V petek so imeli v banki nekega zelo nadležnega berača, ki ga niso mogli spraviti na ulico. Morda je bil to vlomilec. Izginili sta tudi dve legitimaciji za ljubljanski velesejem, morda sta zato bila dva vlomilca. Najbolj zanimivo je pa to, da so našli v košu za papir
Odprta vlomljena blagajna z izvrtninama v prvem in drugem predalu. Skozi luknjo v prvem predalu je vlomilec pobral bankovce.
človeško blato. Vlomilec je v koš opravil svojo potrebo, preden je zapustil banko. Morda je to dokaz, da ni mogel iz hiše, ki ima glavna vrata ob nedeljah in praznikih vedno zaklenjena, in je moral prenočiti v banki in je šele zjutraj izkoristil priliko in se izmuznil s plenom iz hiše. Preden je šel, se je tudi dobro osnažil s krtačo in jo vzel seboj. Dotaknil se pa ni drugih predalov, v katerih so bile srečke itd. Imel je pa to smolo, da je banka v soboto oddala Kreditni banki iz blagajne 100.000 Din. Ta velika vsota je bila zato na varnem, sicer bi jo vlomilec tudi odnesel z drugim plenom vred.
Vlomilec si je tudi v umivalniku dvakrat umil roke, ali pa sta se dva vlomilca umila po enkrat. Vse to kaže, da je bil vlom dobro pripravljen in da so ga izvršili zelo spretni »poklicni« vlomilci, za katerimi ni za sedaj duha ne sluha. Nobeden izmed nameščencev v banki ni spoznal v kriminalnem albumu sumljivega človeka, ki bi se zadnje dni smolil okoli banke ali v njej.
Nepošten čevljarski pomočnik
Ljubljana, 26. maja.
Dopoldne se je vršilo pred senatom trojice pod predsedstvom sodnega svetnika Mladiča več malih obravnav, izmed kateriS je bila najbolj zanimiva obravnava proti 23-letnemu samskemu čevljarskemu pomočniku Ivanu Plajbesu iz Gornjega Kašlja. Plajbes je skrajno nevaren tuji imovini in je bil radi tatvine že 7-krat kaznovan, med tem tudi 5-krat radi zločinstva tatvine.
Meseca decembra lani je stopil v službo izdelovalca metel Andreja Gostinčarja v Zgornjem Kašlju, kjer pa ni dolgo zdržal, temveč je 16. marca t. 1. odšel od gospodarja, češ da gre k zdravniku, ker da je bolan. V resnici pa je šel k šestim strankam svojega gospodarja, ki so kupile pri njem metle, izdajal se Je za Andreja Gostinčarja, oz. njegovega sorodnika in je pod pretvezo, da je upravičen kasirati kupnino za prodane metle, izvabil od strank 977 Din, Nato se je podal na Javorniški rovt, kjer je vlomil v stanovanje Janeza Noča in mu odnesel
17	bankovcev po 100 Din. Obdolženec je inkriminirana dejanja priznal. Obsojen je bil na
20	mesecev robije in na 180 Din denarne kazni, ki pa se je radi neizterljivosti takoj izpreme-nila v 3 dni zapora, dalje na izgubo častnih pravic za 2 leti, plačilo stroškov kazenskega postopanja in na plačilo odškodnine oškodovanim strankam. Obtoženec je kazen sprejel.
Obravnava pred senatom petorice
V	petek ob 10. dopoldne se bo vršila pred senatom petorice zanimiva, obravnava proti 38-
letnemu samskemu delavcu Francu Kregarju, 22-letnemu oženjenemu delavcu Francu Klaj-dišu, 26-letnemu oženjenemu tesarju Antonu Dolarju, vsi iz Vrhpolja, proti 24-letnemu samskemu tesaču Hermanu Flerinu in 23-letnemu samskemu delavcu Janezu Klemenu, oba iz Ol-ševka, ker so začetkom t. 1. razširjali v Kamniku letake komunistične vsebine in so z razširjanjem navedenih letakov razžalili in oklevetali kralja. Vsi navedeni so v preiskovalnem zaporu in se bodo zagovarjali radi zločinstva po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in prestopka zoper čast po § 307/1 III. k. z. Obtožence bodo zagovarjali dr. Lemež, dr. Lavrenčič, dr. Lukman in dr. Lulik.
Jesenice
Binkoštni sejem. Na binkoštni ponedeljek je bil na Jesenicah sejem, ki Je bil prav dobro obiskan.
Popravek. V »Mesarjevi gostilni« so priredili dva poslovna lokala za čevljarsko in brivsko obrt. Gostilna pa ostane še dalje v istih prostorih.
Osebna vest. Gg. Baudek Viktor in Vrabec Mihael, prometna uradnika na Jesenicah, sta napravila v Beogradu izpit za prestop v glavno skupino. Čestitamo!
»Stefanova kovačnica«. Leseni del »štefu-rove kovačnice« je odstranjen, le zid še »krasi« Gosposvetsko cesti, ki je glavna na Jesenicah. Ali ne bi bilo umestno, da bi občina to odstranila in tu postavila primerno ograjo?
Nogometna tekma. V nedeljo popoldne so odigrali na igrišču v Kurji vasi nogometno tekmo med SK »Hrastnik« iz Hrastnika in SK »Bratstvo« z Jesenic. Rezultat tekme je bil 1 : 4 v prid gostom. Tekma je bila zelo lepa.
fcehoslovaški učitelji med nami. Na binkoštno nedeljo zvečer so prispeli z avstrijskem brzo-vlakom k nam čehoslovaškl učitelji. Na jeseniški postaji smo jih prisrčno sprejeli. Sprejema se je udeležila poleg občinstva tudi Šolska mladina, ki jo je vodil šolski upravitelj g. Leo Pibrovec. V imenu učiteljstva je pozdravil goste predsednik učiteljskega društva za radovljiški srez upravitelj šole v Zabreznici pri Žirovnici g. šifrer Egidij. Gosti so se nato odpeljali proti Bledu.
Binkoštni prazniki. Vreme je bilo krasno. Vse je šlo v naravo. Na Golici je bilo mnogo izletnikov; vse živo je bilo tudi pri Sv. Križu nad Jesenicami, odkoder so se vračali izletniki z naročji narcis. Velik naval je bil tudi proti Kranjski gori in proti Bledu. Pod večer je bila na postaji prava gneča izletnikov, ki so se vračali proti domu.
Kvarte je hotel vtihotapiti. Neki visokošolec, doma iz večjega kraja na Gorenjskem se je vračal iz inozemstva v domovino. V mestu, kjer študira, je kupil 11 zavojev kvart, katere je hotel vtihotapiti. Na Jesenicah so ga zasačili, mu odvzeli kvarte in ga kaznovali za precej visoko vsoto 7930 Din.
»Grof Luksemburški«. Dramski odsek KPD je vprizorll opereto »Grof Luksemburški«, ki je uspela v zadovoljstvo vseh.
Rajhenburg
Kolesarjeva neobzirnost. V soboto 23. t. m. opoldne, ko so otroci zapuščali šolo, je v Raj-henburgu neki kolesar, ki je bil celo brez zvonca, zavozil med otroke in podrl na tla neko deklico iz 2. razreda. Sreča v nesreči je bila la, da se otroku ni pripetilo nič hudega. Kolesar jo je pa jadrno popihal.
Binkoštni prazniki so potekli pri nas lepo in mirno, oba dneva smo imeli krasno vreme, katero je privabilo k nam lepo število Zagrebčanov. Senzacija so bile lepe, rdeče jagode, ki so jih našli otroci. Pa tudi nekaj fantov in deklet je skočilo v zakonski jarem o Binkoštih.
Društvene vesti. Naše Sokolsko društvo se vneto pripravlja na sokolski nastop. — Izobraževalno društvo pa pripravlja Jurčičevega »Desetega brata«.
fladio
Ljubljana,' sreda, 27. maja. 12.15 Plošče (šla-g er s lco petje — Šramel godba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Literarna ura: Enajst in dvanajsti zvezek Cankarjevih zbranih spisov (Fr. Vodnik). 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Flavta solo s klavirjem. Izvaja g. Korošec, pri klavirju dr. Švara. 21.00 Salonski kvintet.
Ljubljana, četrtek, 28. maja. 12.15 PloSče (slovenske pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vestii. 18.00 čas, plošče, borza. 18.00 Salonski leviritet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Sr-bo-hrveščina.
19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. O. Reya: Potovanje na Spitzberge. 20.30 Pevski koncert Sattnerjevega zbora. 21.30 Koncert Radiio kvarteta. 22.30 čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 27. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Leipzig: intemacijonalnii koncert. 22.00 Novice. 22.10 Prenos zvočnega filma.
Zagreb, četrtek, 28. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Ljubljana (koncert). 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Beograd, sreda. 27. maja. 10.00 Ljudskošolski radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert.
13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Internacijo« alai koncert v Leipzigu.
21.30 Glasbene uganke IV. 22.00 Novice.
Beograd, četrtek, 28. maja. 11.80 Plošče.
12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne melodije. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo.
20.30 Ljubljana. 22.30 Novic«. 22.50 Koncert radio orkestra.
Praga, sreda, 27. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.25 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.30 Otroška ura. 19.15 Leipzig. 21.30 Plošče.
Praga, četrtek, 28. maja. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 10.30 Koncert Radio orkestra. 19.15 Koncert. 20.16 Ljudski večer. 21.00 Radio orkester. 12.80 Orgle.
Mednarodna agrarna banka
V dveh središčih svetovne politike se trudijo eksperti, gospodarstveniki, finančniki, državniki itd., da zajezdijo katastrofalno napredovanje svetovne gospodarske krize, katere naj-oatrejše konice se zrcalijo v agrarnogospodar-skih panogah svetovne proizvodnje. V Londonu je končalo mednarodno zasedanje pšenične konference, v Ženevi, sedežu Društva narodov, pa je evropski odbor predebatiral ustanovitev mednarodne družbe za poljedelski hipotečni kredit.
V Londonu se je poskušalo rešiti predvsem dvoje kardinalnih vprašanj: ukrepi o žitnih zalogah, nahajajočih se v posameznih državah in zboljšanje metod pri razdelitvi ia trgovini z žitom. Poluradno se zatrjuje, da se je konferenca zaključila v smislu besedi predsednika Fer-gusona, ki je ob otvoritvi naglasil, da se bodo agrarnopolitična neugodja reševala »v duhu lojalnega sodelovanja in prostodušnostk. V koliko so se ta prerokovanja uresničila, ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa se je morala konferenca boriti z nebroj raznimi težkočami, ki jih. je v gotovi meri servirala mednarodna spekulacija, ki je živo občutila, da se mednarodni forum vmešava v njene posle. Ali bo najavljeni »Clearing House« Izvrševal svoje funkcije v taki meri, kakor si to zamišljajo njegovi ustanovitelji, je odprto vprašanje. Najbrž bo potrebno, da se podvzamejo odločni ukrepi in radikalnejša sredstva, da se nerazmerje med produkcijo in konsumom končno uredi. Edino uspešno sredstvo pa je, da se produkcija v prekomorskih deželah omeji in povrne na predvojno stanje. Ta potreben umik se pojavlja danes v vsem privatnem gospodarstvu. One gospodarske panoge, ki so se pod uplivom vojnih potreb čezmerno povečale in razširile, so morale v novem stanju pričeti z omejitvijo; in isto pot bo niorala nastopi Amerika. Ce bi londonska konferenca ta vprašanja na ta način reševala, bi se dosegel prav kmalu zadovoljiv uspeh in s tem bi bila svetovna žitna kriza odpravljena.
Medtem ko so se razgovori v Londonu vršili pri zaprtih vratih in so se vsa vprašanja obravnavala strogo zaupno, se je v Ženevi postopalo mnogo bolj širokogrudno. Ženevska pogajanja so dovedla do zaključka z osnovanjem Mednarodne agrarne banke, z nekako panevropsko opremo in kot nadomestek evropske carinske unije.
Namen Mednarodne agrarne banke, ki naj bi se ustanovila z začetnim delniškim kapitalom
5	milj. dolarjev, — ki bi se polagoma dvignil
na 50 milj. dolarjev — je nuditi dolgoročne kredite družbam, oziroma hipotekarnim bankam, poljedelskega značaja po nizki obrestni meri. Kako naj se ta nizka obrestna mera razume s stališča poljedelca?
Rentabilitetni računi naših kmetskih obratov v Dravski banovini nam pokažejo, da je večina naših obratov pasivna. (Tako vsaj zatrjujejo strokovnjaki.) Ostanek aktivno obratujočih posestev računa na obrestovanje investicijskega kapitala 1°/» do 2,/i». Računati pa moramo, da poljedelstvo v južnih krajih obratuje v večini ekstenzivno, obrestovanje investicijskega kapitala je tamkaj še znatuo nižje. Iste, oziroma še slabše razmere so tudi v drugih južnovzhodnih predelih Evrope, katerim so v prvi vrsti namenjeni ti agrarni krediti. Kako nizka bi potemtakem morala biti obrestna mera • Mednarodne agrarne banke, da bi sploh prišla v poštev za imenovane države?
K temu pa je treba prišteti še razne druge neprijetnosti. Mednarodni kapital zahteva, predno preide v roke dolžnika, sigurna jamstva. Dolžna razmerja pa so tudi pri nas zlasti v južnih krajih, posebno pa v drugih južnovzhodnih državah precej neprozorna. Pomanjkanje katastra, zemljiških knjig in sličnih institucij povzroča nesigurnost in včasih onemogoča sploh vsako finančno, operacijo. Posledica temu bo, da bo moral ta kapital preiti večje število vmesnih členov, ki so poučeni o razmerah in bodo seveda pri tem iskali zaslužka. Ta >nizka obrestna mera« se bo avtomatično dvigala in prinašala koristi baš onim, kojim sploh niso bili ti krediti namenjeni. Dunajski denarni trg bo edini — kot običajno — spravljal dobičke v svoj mošnjiček.
Je pa nebroj drugih lokalnih pomislekov, ki padajo v oči. Predvsem zasužnjenje našega poljedelstva po tuji roki. Dobro se zavedamo, kake nevarnosti nam je serviral tuj kapital pri tako-zvani >nacijonalizaciji< naše industrije. Vemo tudi, koliko raznih priveskov je prispelo v našo državo s tujim kapitalom, čeravno se dobro zavedamo, da nam je ta kapital v gotovi meri potreben.
V	koliko prihaja snovanje Mednarodne agrarne banke za nas v poštev, je vprašanje temeljitejšega študija, vsekakor pa je gotovo, da se bo morala pomoč, ki jo želi nuditi mednarodni kapital agrarnim državam, postaviti na trdne noge, obenem pa se bo morala čuvati neodvisnost teh držav, ker bo v nasprotnem slučaju ta institucija postavljena v pesek.
Gospodarske vesti
X Inozemske tvrdke bodo na XI. ljubljanskem velesejmu, kt se vrši od 30. maja do 8. Junija, po državah zastopane takole: Amerika 20, Anglija 7, Avstrija 42, Belgija 1, čehoslo-vaška 16, Danska 1, Franclja 5, Holandska 3, Italija 4, Madjarska 9, Nemčija 86, Poljska 1, Švedska 3, Švica 2.
X Za znižanje skupnega davka na poslovni promet. Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije Je naslovila na finančno ministrstvo prošnjo za znižanje skupnega davka na poslovni promet za domači cement na 1’2%.
X Prevozne olajšave za potnike ln blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, čeho-slovaška, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Saargebiet in Švica.
X Uvoz krompirja v našo državo v mesecu aprilu. Poljedelska ogledna In kontrolna stanlca v Topčideru je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo v poljedelskem ministrstvu poročilo o uvozu krompirja v mesecu aprilu t. 1., Iz katerega je razvidno, da smo v tem času uvozili iz Madjarske, Italije, Češkoslovaške in Poljske 90.210 kg krompirja.
X Trgovine in sploh vse, ki se zanimajo za napredek našega gospodarstva, opozarjamo na letošnji XI. velesejem v Ljubljani, kt se vrši od 30. maja do 8. junija. Ogromni napredek velesejma je že razviden iz tega, da sta se lani dogradili še dve novi stavbi, tako da jih je sedaj 10, ki bodo natrpane domačih in inozemskih tovarn vseh branž. Poznani pa so tudi dlvnl kraji Slovenije. Posetlte brate Slovence. Legitimacije se dobe po Din 30'— pri denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah, Putniku itd. in pri uradu velesejma direktno. Polovična vožnja po železnici.
X Veliki nakupi žitaric v Franciji. Pariški listi poročajo, da je Francija v zadnjem tednu nakupila 400.000 q žitaric v državah podunav-skega bazena. Zatrjuje se, da namerava Francij tudi v bodoče svoje potrebe pokrivati v Južnovzhodnih predelih Evrope.
Borzna poročila
dne 26. maja 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 26. maja. Amsterdam 22805, Berlin 13-505, Bruselj 7'8938, Budimpešta 98977, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7-9555—7-9855, London 25764—27644, Newyorlc 5(5-62, Pariz 221-86, Praga 167'67—16847, Trst 295'85 do 297-85.
Zagreb, 26. maja. Amsterdam 22"775—22"835, Dunaj 795-55—798-55. Berlin 13505 bi., Bruselj 789-38 bi., Budimpešta 98827—991'27, London 275-64-276-44, Milan 295-877—297-877, Newyork ček 56-52-56-72, Pariz 220-80—222-80, Praga 107-67—167-47, Curih 109410—1097-15.
Beograd. 26. maja. Amsterdam 22 7750 do 22-8350. Berlin 1349—1352. Budimpešta 988 27 do 991-27, Dunaj 795-55—798-55, London 275-64 do 27644^ Milan 295-82—297-82, Newyork 5652 do 56-72, Pariz 22086—222-86. Praga 167 67 do 168-47, Curih 1094 10-1097 10.
Dnnaj, 26. maja. Amsterdam 28596. Atene 9-2275. Beograd 12-5587, Berlin 16921, Bruselj
98'98, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-2313, London 34'605, Madrid 70-40, Milan 37'245, Newyorlc 711-20, Pariz 27-835, Praga 21-075, Sofija 51535, Stockholm 190'60, Kopenhagen 190-40, Varšava 79-63, Zurich 137-57.
Curih, 26. maja. Beograd 9-13, Pariz 20-24, London 25-17, New.vork 517-35, Bruselj 72-025, Milan 27-095, Madrid 51-—, Amsterdam 208-15, Berlin 123-16, Dunaj 7272, Sofija 3-75, Praga 15-33, Varšava 58'05, Budimpešta 90"30, Atene 6-70, Carigrad 2-46, Bukarešta 3-08, Helsingfors 13-05.
Vrednostni papirji Ljubljana, 26. maja. 7% Bler. 82*50, S% Bler. 92-50, Celjska pos. 150, Ljublj. kreditna 120, Prva hrv. 945, Kreditni zavod 160—170. Vevče 120. Stavbna 40, Ruše 220.
Zagreb, 26. maja. Državni papirji: 7% inv. pos 87—88, vojna škoda ar. 419—420 (420), kasa, junij 419-421, julij, avgust 418-421, december 421 bi., 4% agr. obv. 51—51-o0, 7/o Bler. a. 82—82-50 (82-50—82), k. 81-50 d., 8% Bler. 81-25—932-91-75, 91 50, 7% pos. hip. b. ar. 83-50—85. k. 83-50—85. Begluške 65-50 do 66 (66-50, 65-75). Banke: Hrvatska 50—60. Pra-štediona 945—955, Union 170—174, Jugo 73 do 74 Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7700 d.. Srbska 188—190. — Industrije: Šečerana Osijek 275—290, Trboveljska 269—273, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Zemeljska 137—140, Nar. šumska 25 d., Gutt-man 132—140. Slaveks 25—30. Danica 67-50 do 72-50. Drava 235—236. Nar. mlin. 18 bi., Isis 50 d., Dubrovačka 340 bi., Jadr. pl. 520—530.
Beograd, 26. maja. 7% inv. pos. 87-50—88-50, 7% Blaire 81—82, 8% Blaire 92, 7% pos. hip. banke 84, 4% agr. obv. 50'50—51-25. 6% begi. obv. 66-50. tobačne srečke 20, Rdeči križ 42-—, vojna škoda 418-50—419. Narodna banka 77-50.
Dunaj, 26. maja. Bankverein 15-20, Kreditni zavod 22-75, Dunav-Sava-Adria 13'20, Prioritete 91-20, Trbovlje 30-90.
-<2itiia tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 26. maja. Pšenica: 79/80 kg sred-njebaška 200—202-50. baška okolica Novi Sad 197-50—200, baška okolica Sombor 187-50—190, baška potiska šlep 205—207-50, gornjebaška 202-50—205, gornjebanatska in banatska Bega šlep 200—202-50, sremska, slav. 78 kg 182-50 do 187-50. sremska okolica Indjija 78 kg 187-50 do 192-50, slav. šlep 77/78 kg 177-50 do 182-50. Otrobi: baški, sremski, ban. slav. 115—120. — Vse ostalo ueizpremenjeno. Promet pšenica 11 vagonov, koruza 42 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 5 vagonov. Tendenca: mirna.
Sombor, 26. maja. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg 200—205. baška okolica Sombor 78/79 kg 185—190, gornjebaška 79/80 kg 200 do 205, sremska 78 kg 182-50—187'50, slav. 78 kg 180—185. Koruza: baška 101—103, baška junij 103—105, baška ladja Dunav 105—107. Moka: baška št. 2. 255—275. Vse ostalo neizpremenje-no. Otrobi: baški 15—120. Tendenca: mlačna Promet 170 vagonov.
Budimpešta, 26. maja. Koruza: junij 1390 do 14-52 (14 50—14-51), julij 1360—13 66 (13 63 do 1365), avgust 13-75-13-77 (1376-1378). Koruza: maj 1090 (10-85-10-90), julij 10 90.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet 1 vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih drv,l vagon jelovih drv.
<Sp ©rf
Stanje II. lige
Po nedeljski tekmi BSK : Soko, ki je bil edini par, ki je nastopil to nedeljo v državnem prvenstvu, je stanje beograjske lige naslednje: BSK 2 2 0 0 10 : 1 4 Soko 3 111 4:5 3 Sašk 2	10	1	4:2	2
Slavija 2	10	1	2:3	2
Jug 2	0 1	1	1:8	I
Jugoslavija 16 0	1	0:2	0
Državno prvenstvo v table tenisu
V dneh 23., 24. in 25. t. m. se je vršilo v Zagrebu državno prvenstvo v table tenisu, na katerem so sodelovali vsi najboljši klubi iz naše države, med njimi tudi ljubljanska Ilirija in Mura iz Murske Sobote. Zastopniki iz naše banovine so se prav dobro obnesli in zasedli 3 državna prvenstva in več mest. V vseh moških disciplinah je zmagal Sombor, v damskih pa Ljubljana In Murska Sobota, tako da je Zagreb ostal brez prvenstva.
V konkurenci moštev Je postal državni prvak Somborsko SU v postavi Maksimovič, Hezner, Steiner, Gradjanski, Drugo mesto je zasedel 2e-ljezničar (Zagreb), tretje Ilirija (Ljubljana. V izločilnem kolu je premagala Ilirija Makablja (Zagreb) s 5 : 1. V finalu so bili rezultati: Ilirija : Maraton 5 : 2, Sombor : Ilirija 5 : 1, Zeljeznlčar : Maraton 5 : 0, Sombor : Zeljez-ničar 5 : 1, Sombor : Maraton 5 : 0, Zeljezni-čar : Ilirija 5 : 3.
V moškem slnglu je nastopilo 20 tekmovalcev. Ilirljanl so takoj v začetku naleteli na najmočnejše tekmovalce in so do tretjega kola vsi izpadli. Končni zmagovalec, državni prvak Maksimovič je znatno nadkriljeval vse ostale in je sigurno zmagal nad vsemi že v treh šestih. Edino Nemec Ludvik mu je odvzel en set. V finalu je Maksimovič premagal sigurno najnevarnejšega konkurenta Koncza (Zeljeznlčar) s 21 : 12.
11,	17. Končno stanje: 1. Maksimovič (Sombor), 2. Koncz (Zeljez.), 3. Hexner (Sombor), 4. Wel-ler (Zeljez.).
V doublu gospodov so zopet prevladovali Som-borčanl. Oba ilirijanska para sta bila izločena že v prvem kolu (cup sistem). Končno stanje:
1. Maksimovlč-Hexner (Sombor), 2. Stelner-Gradjanski (Sombor).
Damski singie je bil sigurna stvar Ilirije. Obe zastopnici Ilirije Wormova in Gerziničeva sta znatno nadkriljevali vse ostale. Senzacijo je vzbudila Wormova, ki si je s svojo sijajno igro na mah pridobila simpatije vseh gledalcev. V finalu je sigurno zmagala Wormova nad klubsko tovarišico Gerzinlčevo s 21 : 16, 17, 14 : 21,
21	: 19. Končno stanje: 1. Wormova (Ilirija),
2. Gerziničeva (Ilirija), 3. Cimpermanova (Mura), 4. Krausova (Makabl).
Damski double se je končal z nepričakovano zmago Mure. Par Ilirije je bil siguren favorit, vendar je podlegel radi lndisponlranosti Gerzl-ničeve izvrstnemu paru Mure. Zmaga je bila zaslužena, toda težka: 21 : 14, 7 : 21, 21 : 15,
18	: 21, 21 : 14. Stanje: 1. Kardoš-Cimperman (Mura), 2. Worm-Gerzlnič, 3. Kohn-Kraus (Makabl).
..V mixed doublu je bila izredno ostra in zanimiva borba. Najlepši boj sta nudila para Wormova-Nagy (Ilirija) in Malinarjeva-Weller (Zeljez.). Zmago je odločila izvrstna Wormova.
V	naslednjem kolu je bil ilirijanski par nepričakovano premagan od para Cimpermanova-Nemec L. (Mura), na katerim je nato v finalu zmagal sigurno par Gerzlnlč Neda-Leo (Ilirija) s 21 : 19, 7, 18. Končno stanje: 1. Gerziničeva -Gerzlnič (Ilirija), 2. Cimpermanova-Nemec L. (Mura), 3. Wormova-Nagy (Ilirja).
Ilirija se je letos prvič udeležila državnega prvenstva in je dosegla nad vse časten uspeh. Pridobila si je 2 državni prvenstvi ter po dve drugi In tretji mesti.
Organizacija turnirja je bila slaba, termin za tekmovanje prepozen radi prevelike vročine so trpeli vsi tekmovalci in so mnogi igrali pod običajno formo.
Drugi dan spomladanskega derby mitinga na Teznem pri Mariboru
Maribor, 25. maja.
Danes so se konjske dirke nadaljev-'2. Rezultati so bili naslednji:
VIII. Dirka Dravske banovine. Za 4- do 12-letne konje vseh krajev. Proga 2400 m. Nagrade: Din 2000, 1000, 600 in 400. 1- Finiš (Franc He-rič) 1'38; 2. Jon (Franc Reibenschuh) l'31-5;
3.	Borica (Vekoslav Razlag) 1*41; 4. Saperlot (Franc Filipič) 1'38.
IX. Dirka Ptuj: Za 3- do 12-letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Nagrade: Din 1500, 750, 450 in 300. 1. Uskica (Franc Kardinar) 145; 2. Julija (Aleš Paulin) 1'41;	3. Tulpa (Ludvik Kardinar) X"42"2; 4. Psina (Jožef Slavič) 1-41.
X. Dirka Cven: Za 3- do 12-letne konje kmečke reje. Proga 2100 m. Nagrade: Din 1250, 625, 375 in 250. 1. Finiš (Franc Herič) 1'39'5;
2.	Tulpa (L. Kardinar) 1'45'2; 3. Psina (Josip Slavič) 143; 4. Egga II (Franc Skuhala) 1'39'5.
XI. Dirka mesta Maribor: Dvovprežna amaterska vožnja za 4-letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800m. Nagrade: Din 2000, 1000, 600 ln 400. 1. in 2. mesto se delita Borica (Vekoslav Razlag)—Finiš (Franc Herlč) In Sa-ladin—Saperlot (Franc Filipič);	3.	Belona—
Basci (kobilarna Turnišče) 1‘58: 4. La Fiiche (Franc Filipič)—Danka (kobilarna Turnišče) 159.
XII. Nagradno skakanje čez 8 prepon: Za konje, ki še niso zmagali petkrat v lahki in spodnji kategoriji ali v težki enkrat. Nagrade: Din 1000, 600, 400 in 300. 1. Mabi (R. Trojanovič, Zagreb), 2. Liebling (V. Wolf, Zagreb); 3. Sokol (M. Milojevič, Slov. Bistrica); 4. Rummy (R. Wolf, Zagreb).
XIII. Nagradno skakanje preko pojačenih prepon. Za vse konje. Nagrade: Din 1500, 1000, 700 in 500. 1. Djerdjelez Alija (R. Rončevič, Zagreb); 2. Lela (St. Djurovljevič, Zagreb) 3. Mabi (R. Trojanovič, Zagreb); 4. Meresz (R. Wolf, Zagreb).
Tenis turnir za prvenstvo Dravske banovine.
Maribor, 25. maja.
Za binkoštne praznike je priredil ISSK Maribor tekmovanje za nacijonalno prvenstvo Dravske banovine. Udeležba od strani tekmovalcev je bila zelo velika. Tekmovanja so se udeležili najboljši igralci Ljubljane, Zagreba, Celja, Ptuja in Maribora. Organizacija je bila brezhibna.
V naslednjem rezultati:
I. Gospodje posamezno: semlfinale Kukuljevič (Zagreb) : Leyrer (Maribor) 6 : 4, 3 : 6, 6 : 3; Hitzl (Maribor : Antolkovič (Zagreb) 8 : 6, 4 : 6, 6 : 2; finale: Hitzl : Kukuljevič 4 : 6, 6 : 4, 7 : 5, 6 : 3.
Končni placement: 1. Hitzl (Maribor), 2. Kukuljevič (Zagreb), 3. Leyrer in Antolkovič.
II. Gospodje v dvoje: semlfinale: Kukuljevlč-Hagenauer (Zagreb) : Bergant (Maribor)—Antolkovič (Zagreb) 6 : 0, 6 : 3; finale Kukuljevič—Hagenauer : Hitzl—Holzinger (Maribor)
6	: 0, 6 : 4, 2 : 0 w. o.
Končni placement: 1. Kukuljevič—Hagenauer (Zagreb); 2. Hitzl—Holzinger (Maribor); 3. Bergant—Antolkovič in Brigtč—Freudenrelch (Zagreb).
III. Dame posamezno: finale Schwelghardz W. (Zagreb) : Ravnik (Maribor) 7 : 5, 6 : 2.
Končni placement: 1. Schweigliardz W. (Zagreb); 2. Ravnik (Maribor), 3. Hribar in Lipser (Maribor).
IV. Mešani pari: semlfinale: Antolkovič (Zagreb)—Babič (Maribor) : Brigič—Schweighardz (Zagreb) 6 : 0, 6 : 2; finale: Hitzl (Maribor) —Schvvelghardz (Zagreb) : Antolkovič—Babič
6	: 3, 6 : 1.
Končni placement:	1. Hitzl—Schweighardz;
2.	Antolkovič—Babič; 3. Bergant—Ravnik ln Brigič—Schweighardz.
V. Juniorjl: semifinale: šivic (Ljubljana) : Unger (Maribor) 6 : 1, 6 : 3; finale: šivlc : Banko (Ljubljana) 6 : 2. 6 : 0.
Končni placement: 1. šivic (Ljubljana); 2. Banko (Ljubljana); 3. Pušenjak in Unger (Maribor).
ISSK Maribor : SK Orient (Sušak)
4 : 4 (1 : 4)
Maribor, 25. maja.
Drugo srečanje med gornjim nasprotnikom
je tudi končalo neodločeno. Rezultat odgovarja prilično poteku igre. V prvem polčasu je dominiral Orient, dočim je v drugem polčasu pred-vladoval ISSK Maribor. Goli so padli: v prvem polčasu v min. 1 : 0 za O. v 14. min. (11 m)
1	: 1, v 26. min. 2 : 1 za O., v 35 min. 3 ; 1 in v 36. min. 4 : 1 za Orient. V drugem polčasu v 14. min., v 40. min. in v 41. min. izenačenje 4 : 4.
Sodil je objektivno g. dr. Planinšek.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja, ki je bila pojačena s 6 igralcem prvega moštva popravila rezervo ISSK. Maribora s 2 : 1 (1 : 0). Sodil je dobro g. Jančič.
SK Rapid : Salzburger Atletik SK 3 : 3 (2 : 1)
Mariborski Rapid je za Binkoštne praznike gostoval v Salzburgu proti tamkajšnjim Salz-burger ASK. Prva tekma je končala neodločeno
3	: 3.
..SK Rapid rez. : SK Mura 9 : 4 (5 : 2)..
Rapidova rezerva je odigrala v nedeljo v Murski Soboti prijatelsko tekmo z SK Muro- in zmagala v razmerju 9 ; 4.
Specilalni entel oblek In volan
francoski sistem pri
Matfelt & MiLeš
Ljubljana
3%	(polog-	hotela	Štrukelj)
BREDA žepni robci kom. Din 2*~ Najmodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila.
Pozor gg. gradbeniki:
Beli angleški 1219 portlandcement
»Snowcrette za fasade, stopnice, terrazzo, oblo-ženje zidovja itd. dobavlja zastopnik, stavbeni materijal ln tvornica cementnih izdelkov — JOS. CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta 69.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Gostilničarjem in privatnikom
nudim KROGLE (lignus santus) za balinanje kakor tudi KEGLE za kegljišče po najnižjih cenah
LOVRENČIČ VIKTOR
strugar
Ljubljana, Zalokarjeva ulica štev. 13.
3^ Oglejte razstavo na velesejmu '•C
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
tajosneja tn v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica In Stari trg