Naročnina mesečno ti Dia. ca inozem-itfo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9fc Din, sa inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi «16/111 VENEC Telefoni aredništvai dnevna llniba 20$* — aočna 2996. 2994 in 209* Uhaja n»k dan sjatraj, razen ponedeljka In dneva po praznika Ček. račun; Ljubljana *L 10.690 ia za inserutej Sarajevo Stv. 7963. Zagreb Stv. VMM t, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Nemško poganstvo Samo manjši del oznanjevalcev »nemške vere« se odkrito priznava za pogane in časti nordijskega najvišjega boga Odina (st. sev. nem. Wodana). Več vplivnih voditeljev nar. socializma pa zaenkrat še odklanja poganstvo, ker se ne krije s čl. 24 strankinega programa, po katerem nar. socializem pospešuje »versko prepričanje s pozitivnim krščanstvom«. Ti bi radi samo združenje vseh krščanskih ver ▼ eno nemško »narodno cerkev«, ki naj bi predvsem pobijala nacionalizmu sovražen katoliški univerzalizem. Ta skupina smatra Kristusa zdaj za »stoodstotnega Nordijca«, zdaj zopet za Zida ali vsaj za polovičnega Žida. Filozofska utemeljitev nove vere sloni zdaj na vitalizmu, zdaj na »dina-mizmu«. Največkrat se navaja Nietzsche, kar je najmanj posrečeno. Saj je smatral nauk o čistem plemenu za bedast izrodek nemškega duha, sužnja bolehnega drobovja, ki ga mrcvari nemška težka kuhinja. Nietzschejeva sestra, ki je umrla pred kratkim v Weimaru in uredila novo izdajo njegovih spisov za sedanje uradne potrebe, je morala izpustiti dokaj odstavkov o »nemškem nacionalizmu kot politični bolezni«. Nietzsche je tudi vedno spoštoval tuje versko prepričanje, dasi je bil brezbož-nik in je sovražil krščanstvo. Imamo pa v narodno-socialističnem pokretu tudi popolne pogane. Toda ni tako lahko razbrati v tej zmedi smernice novega poganstva. Še najlažje je umevati ogorčeno duševnost »Tannenber-ške zveze« napolblaznega Ludendorfa. Ta odklanja krščanstvo s političnega stališča. Nemški predvojni »unser alte Gott« mu ni poslal zaželjene zmage. Zato je ogorčeno zapustil židovskega Jehovo, ki ne sme voditi nemške vojske, in in se zatekel k Odinu, »ki zavrača le tisto ljudstvo, katero glasuje za omejitev oboroževanja«. Pri drugih bogoslovcih Tretje Nemčije z Rosenbergom, uradnim strankinim ideologom na čelu, srečamo še bolj zmedeno mešanico poganstva z vero v edinega Boga. Ne marajo Biblije, ki »jo je natvezil sleparski bes v puščavi blodnim Izraelcem«, ne marajo kot »največjega čarovnika« apostola Pavla (Rosenbergova poslanica »Dbskurantom naše dobe«). Toda nemški »Peti evangelij« vendar ne odpravi popolnoma Kristusa, Hoče ga samo preleviti v Wodana in nadomestiti nebeško kraljestvo z nemško Walhallo. Kako je to mogoče? Viljem Hauer, profesor v Tii-bingenu in poprej protestantski misijonar v Indiji (kjer po lastnem priznanju ni pridobil za Luthrovo vero nobenega Indijca), njegov dijak Schel in drugi sedanji bogoslovci enostavno nadomeščajo božje razodetje z »glasom krvi«. Po Hauerju je nemško pokolenje edina verska čednost. Krščansko prepričanje je pri Nemcu samo zabloda ali doka«: mešane krvi. »Navzočnost Boga je prirojena lastnost severne krvi, in se uveljavlja Bog v germanski duši v teku vse nemške zgodovine.« Mandel, prof. na kielski univerzi, celo trdi, da »oprosti rojstvo samo Germana izvirnega greha«. Ernst Bergmann, prof. filozofije v Lipskem, oznanjevalec mnogoženstva in »antropoteologije«, je najbolj izrazit zastopnik tega »krščanskega no-vopoganstva«. Nemško veroizpoved označuje za »religijo prirode in življenja, dejanja in volje« v nasprotju z asketskim in vsemu posvetnemu sovražnim krščanstvom. Sredi mirne narave, v zbrani tišini gozdov ali gotske stolnice občutimo, pravi, da smo božji otroci, celo sam Bog-Dete ali sam Sveti Duh. Ne maramo več izpovedovati Kristusa. »Sami hočemo postati Kristusi za nas, naše ljudstvo in vse človeštvo. »Čemu bi bil Bog v onostranske.ni življenju! Potreben je samo tu na zemlji in v praktične namene. Nemška veroizpoved sloni na načelu: do ut des (dam ako daš). Ta cinizem približuje nemške učene bogoslovce Ludendorfovi preprosti objestnosti. »Če ne mara cerkev priznati veličastnosti naše dobe, se ne bo zmenila naša doba za cerkev. Uveljavila bo plemensko miselnost. Naj umeva cerkev Kristusa po germansko!« je uradno zapovedal minister za veroizpovedi občnemu zboru Učiteljske zveze. Seveda bo prestala Cerkev Hitlerjevo veličastnost, kakor je zmagala doslej nad drugimi sovražniki. A Hitlerjeva zmes Kristusa, in Wodana govori pred vsem o strahopetnem polovičarstvu novega poganstva. Zahtevati od cerkve, da bi sama preoblikovala Kristusa v malika in groziti, d& se sicer ne bo za njo zmenila naša doba, pomeni umik in priznanje lastne nezmožnosti. Plitka nemška veroizpoved se ozira samo na trenutne politične zahteve. Bergmann se naslanja na Nietzscheja in dviga v nebesa »zmagovalnega junaka in odrešitelja, vzor morale, vtelešeno božansko načelo naše rase«. »Fiihrerjeve besede imajo mistično moč. Hitler je pokopal suženjsko zavest grešnosti in jo nadomestil s krvno zavestjo, ki je pogoj za blaženost«, piše Schwarz. Število Hitlerjevih oboževalcev znaša po uradnih podatkih do dva milijona. Hauer kot oznanjevalec poganstva ima lažji posel kakor poprej v vlogi protestantskega misijonarja v Indiji. Bistvo »nemške vere« res ne zasluži nobene resne znastvene pozornosti. Saj je tako malo izvirna, da ponavlja tudi v svojih napadih na krščanstvo samo stare racionaliste, počenši z Voltaireom in Saint Simonom. Bodo Ernst je nadomestil »ži-dovsko-krščansko sebičnost« z naslednjimi devetimi zapovedmi, pri katerih pomeni zamolčana številka deset menda edini izvirni domislek: »Spoštuj božanstvo! Spoštuj svoje prednike in potomce! Spoštuj velikane svojega naroda! Spoštuj starše! Varuj čednost! Bodi zvest svojemu narodu! Ne kradi! Bodi resnicoljuben! Bodi uslužen napram plemenitim.« To naj bi bil nov moralni zakoniki Ni pa mogoče tajiti, da pomeni nemško poganstvo veliko nevarnost za vso sodobno kulturo, v kolikor temelji na krščanskih naukih o osebni, nacionalni in verski strpnosti. Do tega sklepa je dospe! avtor izčrpne francoske razprave Albert Bequin (Le nčo-paganisme allemand v »Revue des Deux Mondes« 1935). Isti vzrok je zedinil zastopnike treh glavnih krščanskih veroizpovedi: dva švicarska katoliška škofa, dekana londonske stolnice St. Paula, praškega prof. Radia, ruskega bogoslov-ca Berdjajeva in dr. v zborniku »Rasno brezumslvo in židovsko preganjanje kot grožnja krščanstvu«. A največjo zapreko »nemškemu umevanju Kristusa« pomeni seveda mučeništvo katoliške in protestantske duhovščine pod Hitlerjem. Množica, ki moli na ulici pred zaprto cerkvijo, dokazuje, da . kljubuje požrtvovalno pričevanje vsem pretnjam bogoskrunskega viaanega nauka. Konec ptiča na Japonskem 18 častnikov prisiljenih, da so napravili samoumof Admirala Okado so še našli živega General Araki, ki naj bi postal predsednik vlade. Tokio, 29. febr. Uporni vojaki in podčastniki so zapustili vladna poslopja ob 11.30. V uradnih prostorih admirala Okade so se ugnezdili samo štirje stotniki in en poročnik, ki so pravi voditelji upornikov. Uporniki so se udali na poziv letakov, ki so jih vrgla letala. Letaki opozarjajo upornike, da bodo izdajalci, če se ne pokore ukazom mikada in ne zapuste vladnih zgradb. Upornike je vodil, kakor poroča list dalje, stotnik lši-raro iz 7. peli. polka. List objavlja tudi proglas stotnika Iniagiičija, enega izmed glavnih voditeljev upornikov, v katerem pravi, da je vlada admirala Okade dokazala, da ne pozna iskrenosti. Takoj ko so se letala vrnila, so čete generala Ka-šija, ki je imel od cesarja nalog, da upornike iz-žene, začele z napadom. Vladne čete so ob 7.45 zavzele glavni slan upornikov, ki se je nahajal v poslopju ministrskega predsedništva. Bojev ni bilo. Pogoji niso znani. Proglas generala Kašija na upornike navaja med drugim: Vojaki! Cesar vas pozivu, da se vrnete v svoje vojašnice. Mi iskreno občudujemo vašo zvestobo in vašo lojalnost du častnikov, toda ti so priznali s^ojo napako in tudi vi se lahko brez sramu pokorite. Ce se boste pa še dalje upirali, boste veljali za upornike. Zapustite svojo sedanje mesto in oproščeno vam bo. Vrnite »e svojemu narodu in svojim domačini, ki so v skrbeh. General Kaši, poveljnik japonske prestolnice, je lakoj objavil javnosti, da so se uporniki predali. Oblasti jih bodo smatrale za prave upornike. Zaradi« simpatij, ki jih uživajo v japonski vojski, pa je malo verjetno, da bi jih obsodili na smrt s streljanjem. Uradni komunike, ki razglaša konec upora, pravi med drugim, da je bil rok za predajo podaljšan v želji, da se prepreči prelivanje krvi. Upoštevajoč položaj, so vojaški prvaki dokazali svoje potrpljenje in plemenito hrabrost. Po naredbi nadrejenih vojaških oblastev je izvršilo danes 18 oficirjev upornikov samoumor z revolverjem. Po radiju so objavili poziv vsem vojaškim osebam, naj niti za trenutek ne pozabijo prisege zvestobe, ki so jo položili cesarju. Uporniki se predajajo v skupinah. Doslej je oddalo orožje 390 oseb. Izšel je tudi ukaz, ki odvzema čine 4 stotnikom. 5 poročnikom in 7 podporočnikom, ker so sodelovali pri uporu. Japonska razlaga Tokio, 29. febr. Agencija Domej objavlja poročilo, v katerem pravi, da je sedanji upor dogodek, ki ga ni podobnega v japonski vojski. Poročilo naglaša vzorno disciplino prebivalstva in oblastev. Tej se je treha zahvaliti, da je vladal med uporom v večjem delu japonske prestolnice red. Do snoči ob 21.30 se je predalo 400 upornikov. Danes ob 10.40 so mogli ugotoviti, da je upor dokončno potlačen. V hotelu vSanok. kjer se nahaja , ministrsko predsedništvo, je ostala samo še maia skupina nižjih oficirjev. Odgovorni vojaški poveljniki, ki so upor potlačili, so se izkazali z izrednim laktom in hladnokrvnostjo. Priznati pa je treba, da je tudi pri upornikih zmagal zdrav razum in da so tudi sami preprečili prelivanje krvi. Uporniki so tudi s strani, ki so jim sicer naklonjene, prejemali opomine, naj se pokore. Poveljnik sam pa je prevzemal veliko odgovornost s tem, da je vedno in vedno odlašal z nastopom vojaštva, samo da ne bi tekla bratska kri in da ne bi prišlo do boja med cesarskimi četami, kar bi zapustilo skrajno mučne spomine na to revolucijo. Po drugi strani pa tudi ni bilo mogoče misliti na kakšno sporazumno ali kompromisno rešitev tega upora. Od upornikov so smeli zahtevati samo to, da izpolnijo cesarsko naredbo in da se pokore. Okada živ in zdrav Reuter poroča: Uradno izjavljajo, da ministrski predsednik admiral Okada ni bil ubit. Našli so ga živega. Toda še vedno ni mogoče dobiti nobenih podrobnih podatkov o tem, v kakšnih okol-nostih so ga našli živega, čeprav so mislili, da je že tri dni mrtev. Vse kaže, da so uporniki vdrli v njegovo hišo in gn prijeli. Nato so ga nekam skrili, da bi ga imeli kot talca. Morda pa so na poveljstvu mesta vedeli, da je admiral Okada še ziv in da je v rokah upornikov. S tem bi bilo mogoče pojasniti potrpežljivost, ki so jo kazale vladne čete. , Admiral Okada se je v trenutku, ko so prišli uporniki, nahajal v svojem stanovanju, toda neki član njegove družine mu je o pravem času to sporočil, tako da se je utegnil skriti. V svojem skrivališču je Okada ostal ves dan, čeprav so bili uporniki v hiši. Šele v četrtek se mu je posrečilo zbežati. Zdaj se izve, da je včeraj, v petek, Okada podal cesarju ostavko, ker vodi posle zdaj začasni ministrski predsednik Gota. Toda cesar te ostavke ni sprejel in je Okado prosil, da naj ostane še nadalje ministrski predsednik. Tnko bo Gota zapustil dosedanje mesto začasnega ministrskega predsednika. Uradni komunike predsedstva vlade, ki navaja te podrobnosti, pripominja, da je admiral Okada osebno odšel snoči na dvor, da izroči mi-kadu ostavko. Po zlomu upora - vlada upornikov London, 29. febr. b. V poučenih londonskih krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da bo na Japonskem prišlo do sestave nove vlade ekstrem-uili desničarjev, če pa do tega ne, pa do uposta-vitve nove diktature. Za bodočega diktatorja se omenja samo baron general Araki. Kitajci napovedujejo diktaturo generala Ara ka Nunking, 29. febr. b. Včeraj se jo sestal k nujni seji vrhovni kitajski vojni svet pod pred-sedništvom ministrskega predsednika generala Cangkajšeka. Na konferenci so razmotrivali novo nastali položaj na daljnem vzhodu, ki je nastal zaradi vojaškega upora na .fa|K>nskem zelo kompliciran, in se v kitajskih političnih krogih trdno računa s tem, da bodo japonske čete pričele z novimi napadi na severno kitajske pokrajine. — V glavnem so bili na tej konferenci sprejeti sklepi, s katerimi so bili odobreni novi velik krediti za moderniziranje kitajske armade. — Istočasno so mora izvesti povsod močna propaganda, da bi se dobila od strani kitajskega naroda moralna podpora. ki naj služi proti Japoncem. General flang-kajšek je namreč prepričan, da se mu bo z intenzivno propagando posrečilo pridobiti kitajski narod za to, da se obenem z armado bori proti japonski invaziji. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da bo sedanji prevrat na Japonskem do-vedel brez dvoma do vojne diktature z generalom Arakijem na čelu, kar bo dovedlo do novih neredov na daljnem vzhodu. Italijani prodirajo Pariz, 29. februarja AA. Posebni Havasov do-.. : -nik v glšvtlftfi italijanskem stanu na severni fronti poroča: Zavzetje Amba-Alaže od strani Italijanov ho povzročilo umik čet rasa Kase in rasa Sejuma. In ta umik se bo kmalu spremenil v pravo katastrofo. Stojimo sedaj ob začetku tretjega in mogoče tudi zadnjega dejanja žaloigre med Italijo in Abesinijo. Zavzetje Buje, je bila uvodna operacija, ki je bila določena zato, da zmanjša razdaljo 40 km, ki deli Makale od Ambalagija. V jutru 27. februarja so italijanske čete šle iz svojih postojank pri Debri, Gomori in Aderatu in so zasegle položaj pri Ambaladi in sicer Ambaito in klance pri Neskišu in pri Sakotaku. Istočasno so se začeli manevri z velikimi silami čet na desni od Debra Aila, da bi zaščitili desno krilo italijanskih čet v smeri proti Tembijenu, kjer je bilo še zmeraj čutiti močan odpor Abesincev. To jutro so zgodaj zjutraj posebne čete, med njimi tudi alpin-ci odšle naravnost preko cest in potov k prelazu, ki se imenuje Todora v sredi med gorovjem. Na levem krilu je ena divizija odšla iz Amba Abeito in zasedla goro Falaga, med tem pa je srednja kolona, ki je bila sestavljena iz črnih srajc in domačih čet, prišla do klanca Aladi nekoliko južno-zapadno od samega vrha gore. Italijani niso pri tem naleteli na nobene težave od strani zadnjih oddelkov armade rasa Mulugete. Te čete, ki so bile pobite pri Aradamu, nadaljujejo svoj beg proti jezeru Asandži. Ob 10. dopoldne je zavihrala italijanska zastava na vrhu gore Amba Aladži 3480 m nad morjem. Ta gora je sijajna naravna trdnjava, ki gospodari nad vsemi cestami, ki vodijo v središče abesinskega cesarstva. Poleg tega pa pomeni Amba Aladži v rokah Italijanov močno utrditev in sedaj je skoraj nemogoč sleherni napad od strani Abesincev. Slehernega napadalca, ki bi se približal iz bližine, bi bilo opaziti žc od daleč. V teku teh operacij je tretja armada, ki je operirala na desni strani, prešla reko Gabat in zavzela Dibui. London, 29. februarja. AA. Reuter poroča: Po vesteh iz eritrejskega vira so italijanske čete brez velikega odpora s strani Abesincev zavzele Amba Aladži. Italijani so napredovali v treh kolonah. od katerih sta desna in leva napredovali hitro, srednja kolona pa je šla po klancih. Vsi določeni objekti so bili zavzeti in čete so celo napredovale tako, da so žc sedaj nekaj kilometrov južno od Amba Aladži in sicer v smeri proti jezeru Asangi in mestu Kvorani. Iz istih virov se izve, da poskušata dve italijanski armadi obkoliti Tembijen, da bi prisilili armadi rasa Sejuma in rasa Kase, da se spustita v bitko, ali pa da se raz- Italija-Avstrija Praga, 29. febr. SE. >Prager Presse- poroda iz Rima, da je na sestanku v Florenci italijanski državni podtajnik Suvich v Mueeolinijevem imenu sporočil sledeče avstrijskemu zunanjemu ministru Berger-Waldeneggu: i Suvich je poudaril nespremenjeno stališče Ita-| lije, da brani neodvisnost in neokrnjenost Avstrije. Mussolini ne bo nikdar dovolil, da se Nemčija v j Avstriji usidra ali da Avstrija izgubi samo ped 1 svoje zemlje. Naj se Avstrija nikar ne vznemirja, če tudi b Italija i Nemčijo sklepala katerekoli pogodbe ali Sporazume. Naj se Avstrija tudi preveč ne oslanja na Malo zvezo v političnem oziru, marveč naj svoje zbliževanje i njo omeji zgolj na go-• spodarsko področje. Nikar ne preveč tesno z Malo zvezo Uvod za gospodarski sporazum med MZ in italijanskim blokom Pariz, 29. febr. e. Današnji lisii objavljajo izjavo dr. Milana Hodža, ki jo je podal francoskim časnikarjem in v knleri omenja, kako bi bilo treba sestaviti gospodarski sporazum med državami Male zveze in državami rimskega protokola. Ta sporazum naj bi obsegal le tri točke: 1. Dosedanje carinske postavke oslanejo v celjavi in v nobenem slučaju ne bodo zvišane. 2. Slatus quo oslane v veljavi, in sicer v tisti meri, ki se nanaša na preference in na do sedaj veljavne kontingente, in to brez prejudica za kakšen bodoči sporazum. i. Sklenejo se olajšave v deviznem prometu. dele v manjše skupine in se umaknejo proti jugo-zapadu. Nekateri krogi trde, da ie zavzetje Amba Aladži še bolj poslabšalo položaj rasa Sejuma in da je sedaj Italijanom odprta pot do Magdale. V Addis Abebi ni bilo mogoče dobiti nobenega potrdila o zavzetju Amba Aladži. Upor v provinci Godjam je popolnoma zadušen. 2500 vojakov, ki je bilo namenjenih v to provinco, je večinoma ostalo v Addis Abebi, Iz Desija poročajo, da jc neki vojak umrl, ker je pobral prazno steklenico, ki je bila vržena iz italijanskega letala. Ras K asa odrezan Pariz, 29. februarja. AA. Havas iz Rima: Po vesteh, ki krožijo v mestu, sc zdi, da je obkolitev čet rasa Sejuma in rasa Kase po italijanski vojski gotovo dejstvo. Kakor jc znano, je zmaga v Ambi Aradamu odtrgala ti dve vojski z okoli 40.000 možmi od čet rasa Mulugete. Ker so italijanske čete zavzele obe cesti na severu in na jugu, so skušale čete rasa Kase in rasa Sejuma pobegniti ob reki Takazi v pokrajini Vergulu. Toda ta pokrajina je zelo siromašna in ne bi mogla redili čet rasa Kase. Italijansko letalstvo je izvršilo pred včerajšnjim napad na pokrajino Avergale. Možno je, da bo tretji armadni zbor po zmagi pri Amba Aradamu nadaljeval prodiranje, da pretrga zvezo med rasom Kaso in rasom Sejumom. Cesar hiti na severno Ironto Asmara, 29. februarja. AA. Agencija Štefani poroča, da je cesar Haile Sclasijc na čelu spočitih čet odšel na sever, ker upa, da bo lahko popravi! položaj Abesincev, ki je na tej fronti zelo resen. Kneginia Olga za diiake Belgrad, 29. februarja. AA. Nj. Vis. kneginja Olga jc blagovolila podariti fondu siromašnih dijakov državne narodne šale »Branislav Nušič« v Belgradu znesek 3000 Din. Nj. Vis. kneginja Olga se je tako vpisala za veliko dobrotnico omenjenega fonda. Kakor jc znano, stoji ta šola v naj-siromašneišem okraju Belgrada, kjer jc takšna podpora najbolj potrebna. Dr. Krolta - čsl. zunanii minister Rim, 29. februarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Prage: Po imenovanju dr. Kroftc za zunanjega ministra bo njegovo mesto generalnega ravnateljstva v zunanjem ministrstvu poverjeno sedanjemu češkoslovaškemu poslaniku v Moskvi, na njegovo mesto bi pa prišel češkoslovaški poslanik na Dunaju. Masarykov sin, poslanik v Londonu, bo imenovan za poslanika na Dunaju. Iz Bolgarije Pariz, 29. februarja. AA. Havas poroča iz Sofije, da je vojaško sodišče danes dopoldne pre-čilalo razsodbo v procesu zopet polkovnika Damjana Velčeva. Razsodba v vseh točkah potrjuje obsodbo, ki jo je že izreklo sodišče. Vsi obsojenci imajo šest dni od danes časa za pritožbo na kasacijo. Sofija, 29. februarja. AA. Štefani poroča: Vlada jc danes razpustila vse tri organizacije VMRO, in sicer za Tracijo, Dobrudžo in zapadne pokrajine. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo obilna oblačnost, široko. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, nestalno, deževno, vetrovno in toplo. 1836 — Za stoletnico — 1936 Preval je — naprodaj... Oholi 50 hiš in 400 ha gozdov, travnikov, njiv na dražbi Pred dobrimi sto teli današnjih Prevalj še ni bilo. Nn Far i je bil pri cerkvi šop kmečkih hiš, |K)d brezniškim hribom tu pa tam kaka kmetija, ob cesti Ahačeva gostilna in kovačnija. Tam, kjer se danes tesnajo prevaljške hiše ena ob drugi, so orali, kosili in pasli Strojnikovi, duhovnikovi in Želarjevi; po sredi pa je tekla Maža in jo tik pod Mačicem ubirala proti Račelu. Tedaj je obiskal Kresnika na Lešah, svojega tovariša iz vojaških let, neki Blaž Mayer, upokojen mestni uradnik na Dunaju. Ta je našel 1. 1818. na Lešah premog in si kupil pravico za premogovnik. Štiri leta nato je prodal to pravico bratom Rosthornom na Dunaju. Očeta teh bratov Rosthornov je bila Marija Terezija 1. 1765. povabila z Angleškega na Dunaj, da je tu uredil tovarno za gumbe. Njegovi sinovi, predvsem Avgust1, najstarejši, so ustanovili Prevalje.* Začeli so na Lešah kopati premog, zgradili cesto tja gor in L 1824. postavili na Prevaljah cinkarno, ki pa je že 1. 1828. prenehala, ker so cene cinku padle. Lotili so se železarne. Poprej še je šel Avgust Rosthorn na Angleško študirat naprave. L. 1836. pa je stala ie prevaljška železarna. Spočetka so bile še težave, ker leški rjavi premog ni dal tiste vročine, kakor je bila potrebna in kakor jo daje črni. Že so obupovali; tedaj (leta 1840)) se jim je strop v peči zasul in pri tem ao slučajno odkrili način, kako razvneti rjavi premog in doseči z njim potrebno topilnost. To za evropske železarne važno odkritje je prvič zaneslo prevaljško slavo med strokovnjake po svetu. Ko ao se 1. 1844. ivezali Rosthorni z baronom Dickmannom, lastnikom huttenberške rude, m> se začeli za Prevalje zlati časi. Okoli 1. 1850. je delalo na Lešah 740 delavcev, na Prevaljah pa 620; 21 parov konj je dan na dan vozlo z Leš premog, 75 parov rudo iz Htittenberga, 22 parov pa ielezje na Traberk. To so bili časi, ko so gradili železnice, na Prevaljah pa so kovali tračnice, ki so slovele po vsej Evropi. Od Trsta na Dunaj, z Dunaja mimo Brna, po Nemškem, po Laškem drčijo vlaki po prevaljških tračnicah. L. 1863. so s prevaljškimi tračnicami dogradili tudi progi od Maribora na Celovec. Prvotno so jo nameravali od Velikovca za Dravo na Labot in dalje na levem bregu Drave do Maribora. V upravnem odboru tc proge pa je bil poleg predsednika grofa Thurna todi Rosthorn, ki je dosegeL da so jo speljali mimo Prevalj na Traberk. (Slovesen začetek te proge je bil 9. junija 1863.) V mirno dolino pod Uršljo goro je prihrumel hrušč sveta. Iz nemškega Štajerja, iz Zgornje Koroške, s tolminskega juga, od blizu in daleč se je nateplo ljudi: delavcev, ki jih je mikal dober zaslužek, trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ki so si obetali lep dobiček. Z domačih hribov, z odrtih strmin po Uršlji gori, po Jankovcu, Kalu, po Srnre-kovcu in Suhem vrhu so prihajali v dolino za belim kruhom, puščali planine svoje grofu in rode grunte sosedom. Hiše so rastle, dejal bi skoraj: ko gobe po dežju; prebivalstvo se je množilo, tako da jih je bilo 1. 1849. že 2221. L 1880. pa celo 5109. Nemška privandrana gospoda se je jela šopiriti m je ustanovila 1. 1856 nemško šolo, ki jo ostala trdo nemška do oevobojenja 1. 1918., čeprav je bil v vsakem razredu morda en sam nemški otrok kakega nemškega priseljenca. L. 1860. se je prvič oglasila kriza. Prvi vzrok ji je bil ta, da »o Lahi vzeli Avstrijcem Ix>mbar-dijo (pozneje tudi Benečijo): kraje, kamor so prodajale Prevalje svoje ielezje. Drugi vzrok je bil. ker so bile glavne železnice že zgrajene in Prevalje niso več imele kam s svojimi tračnicami. Tretji vzrok pa je bil, ker so nove večje m modernejše železarne puščale Prevalje vedno bolj zadaj. Na Prevaljah so začeli delavce odpuščati. O tem nam poje pesem, ki jo je 1. 1860 zložil Valentin Ocvirk z Breznice: FM«m oti preval tke družine 1. 5- tmba proraJftk« (krutima, Prervaln.nl so se »timali, k% ia) Urvaatno poAtoat ko »o devat droe 7,a*-«li; Mm pa neBer kane vi«. odo, njo, k'k So zaj J« bo ka d« dftvatt mle. ko dre*1 d«vn nimnuot dvignilo število delavcev na 730, padlo pn je na Lešah. Z Lešaini so se začeli križi: kopanje premoga je bilo vedno bolj težavno in zaradi tega vedno dražje; tudi uporaben ni bil več za vse obrate; dovažati so morali koks z Ogrskega, iz Šlezije, celo z Angleškega. Konkurenca industrijskega velekapilala je pritiskala vedno huje, in ko so se 1. 1881. združile avstrijske železarne v Osteireichlsche Alpine Montan-Gesellsrhaft«, so jele Prevalje hirati: prekosil jih je Donavvitz. Sicer je >Alpinec. ki je 1. 1882. prevzela Prevalje, še postavila valjarnico, toda že istega leta (1884) so jele koroške železarne druga za drugo ugašati: 1884 Železna Kapla, 1892 Lipica, 189ti prevaljški plavži, 1899 pa vse Prevalje; padle so kot žrtev kapitalističnih računov in nič niso pomagali viharni protesti v Celovcu in pri samem cesarju na Dunaju. Delavci so se razkropili na vse strani: v Donavvitz so šli za plavži, druge je odvabil možiški rudnik, v lesove so šli, morda v nekdanje svoje, ki so jih prodali zu goljufivo srečo v dolini. »Alpina« je 1. 1899. prodala svojih sto poslopij, svojih sto in sto hektarov prevaljške zemlje, svoj leški rudnik za 1, 350.000 goldinarjev grofom Henckelom v. Donnersmark, ki so se morali zavezati, da bodo železarno opustili. Leše so se še enkrat razcvetelo. Po sto ton so na dan nakopali premoga; bilo ga je, da sta ga Loški graben in Maža valila s seboj in si ga je prevaljška revščina mogla za svojo potrebo dovolj naloviti, zraven pa še slavne »liberje« (odpadkov lesa). Nekako od 1. 1930.. ko so se mednarodni lastniki Prevalj in Leš skrili za romantično ime Ilirske rudarske družbe«, umirajo tudi Leše. Zaman so jih prevrtali na vse konce in kraje, tistega bogastva, ki ga jim je hodil za drag denar prerokovat nemški čarodej s svojo šibico, ni in ni. Zrastli pn so dolgovi, in bremena v zemljiški knjigi se glasijo na milijone. Tako se je izpolnila usoda in na črno desko prevaljškega sodišča so dne 3. februarja letošnjega leta nabili hladno in uradno mrtvaški list stare prevaljške industrije: Na prodaj je kakih 10 kmetij, blizu 50 hiš, okoli 65 ha njiv, 90 ha travnikov, 9 ha vrtov, 19 ha pašnikov, čez 200 ha gozdov — itd., vse skupaj ocenjeno na približno dva in pol milijona, na ponudbo pa za en in pol milijona. Prodajali bodo na drobno (v 198 skupinah), in sicer od 11. do 26. marca. Kaj bo dejal stari, osemdesetletni Rifeljnov stric, častiti >volcmaster« umrlih Prevalj? Sončne kmetije na Lešah, kdo jih bo dobil? Množico hiš in vrlov po Prevaljah, kdo? In »šlokn« in »petine«, kjer so si prevaljški bajtljarji sadili solato in fižolo: kdo jo bo letos sadil? Na vigred bomo vedeli. In potom pride nova vigred in novo stoletje in padel bo še zadnji dimnik, ki s svojo brezo na vrhu v nebo strmi, više ko cerkveni stolp, in se sesul. Dr. Fr. Sušnik. Domači odmevi Zdravi, lepi zobje! C! IMI EA K8 L DeniTrnc^ V«tfke toob »o ■voftlll, sobot rakoe ao noetli, kini Je hmt gmarjov kad, it vohko pelo deftvo v rnj i. Babe ao m t'k noeU«. k"i«r franre »o hodHe, koSato Janko g'r u r,, d* ke ne more t oIAot prH. X. P* petafetpraiSn aoknpvita. km na r. . ao n»ba*4l0-, mati pa Janke akri-vBjo. ka dedi dava nimajo. I. terana) >• arve m^K ko poevadani on-amoe avflje. maki ti bara ««m no taj, k« bom d-nobo dovo tmJ. 4. Radii »o ne tuj ženili, h Sirarni pa.ver&ki.m hodili, vsak bi biv ra«i babo mev, kekAm Jo bo pa 7,ad kaj dev! 6. Kramarji so ae smejali, fcam »o vohko vse pre p« fttifko d* urno pasmi ml UkvurlAU, leto sim pa cva&a jan. d« varni ho za 'u krrvV fae. ta. Sl i rje smo Stani ktnp stati, ko smo Seto pesem ptnnli, kln5 bi pa r»d vodu Shio. bi biv ika turi pra&n ouo. n. Vuka fttefam Je Mjuo ptao, »e Je amoju imo lrifro. dore vole noj veaiov. Jen tohmk Je Tsravn Ani »o naj fttmo mtenlti, da »e km leo oAemili, klri pa oiejen knl, ae vohiko nasmeji 10 S mojca srea vjtra fttoo vonftem, saj nobon«fa kane favSenn, Buoh le dad em bnStl fas, dodfltt derva drorf1 za vtki. H. Da M btlt acirarvi noj veslali. ko mo lAto pe«am peli, ktri bo Š6t0 p««m por, T.flrtno ffirlaha kme bo mev. 14. Iio.be »o tiuJ ra-avnoj staje, na vos grraf no »e «moJa>le, Sate tri babe Ijr en pmop, pa nxa Je bavo cmerm k-np. 16. Ko je Sato pesem že popitm, m Ja nomarvo Se obrtau, Ja pa reku: ud le »not amo pa kar impnll )o. Tokrat so Prevalje še prestale krizo. Na predlog barona Dickmanna so se L 1869. združile koroške železarne (Rauscher, Dickmann, grof Egger, grof Ohristalnigg in Rosthorni) in ustanovile akcijsko družbo (»lfilttenberg F,lsenwerks-gesellschaft«), leto nato so postavili blizu postaje nov plavž (današnji »hohofn«), L 1873. zgradili ozkotirno želennioo od plavža k rafineriji, 1. 1877. pa dovršili Bessemerlco (pri plavžu). Toda vsa ta modernizacija ni več mogla ustaviti propada. Sicer se je v železarni še enkrat 1 Za nekdanjo ravnateljevo hišo, kjer je danes okrajno načelstvo, stoji bronast spomenik tega Avgusta pl. Rosthorna, roj. 1789 ln umrlega 1843. ! Prevalje je po zemljiški knjigi ime ozemlja med Mežo in Leškiin grabnom. Ker se je začela industrija na tej, t. j. južni strani Meže, se je prijelo ime Prevalje Industrijskih poslopij ter se — z razširitvijo industrije na levo stran Meže — preneslo na današnje naselje, ki ae po zemijSki knjigi imenuje Farna m«. JRZ za zboljšanje živinskih cen Novo mesto, 29. lebr. Znano je, da so se kmetje v sosedni Hrvatski združdi in dogovorili, da živine izpod določene cene ne bodo prodajali. Ta dogovor se je v praksi odlično izkazal in ga čutijo predvsem Dolenjci, kakor smo tudi prej močno čutili konkurenco iz Hrvatske, kjer so s tako zvanimi bušami hrvatski kmetje potiskali cene navzdol. Hvala Bogu, da so sedaj tudi oni uvideli, da je rešitev edino v samopomoči. Okrajni odbor JRZ je imel prejšnji ponedeljek sejo, na kateri se je bavil s tem vprašanjem in je bilo soglasno sklenjeno, da se pri nas pospeši akcija za zboljšanje cen goveje živine in prašičev. Vse krajevne organizacije JRZ so ta sklep sprejele z velikim navdušenjem in ga začele odločno izvajati. Gotovo je, da je to tudi ena izmed poti, po kateri bo ljudstvo rešeno prekupčevalcev, ki skušajo s karteliranjem potisniti ceno umetno navzdol. Samopomoč in složnost kmetov v teh težkih časih sta marsikomu olajšali bedo, ki vlada pri nas na Dolenjskem, kjer je živinoreja eden izmed glavnih dohodkov. JRZ-Novo mesto Novo mesto, 29. febr. V torek zvečer ob 20 bo v mali dvorani Prosvetnega doma sestanek članov krajevne organizacije. K udeležbi vabimo vse člane. Na dnevnem redu je poročilo o zasedanju banskega sveta. Slovensko svobodomiselslvo in komunizem »lutro« in »Slovenski Narod« sla zvozila vprašanje, ki smo ga naslovili na ta dva listu, ki se sama vsak dan proglašata kot oficielni glasili tu-kozvanega jugoslovenskega nacionalizma, kako da se namreč ujemajo njune simpatije s španskimi marksističnimi revolucionarji proti veri tn obstoječi družbi, na popolnoma drug tir. To je pač dokaz, da njuna vest ni popolnoma sigurna, ker nam ttdgovorn na to vprašanje še dones nočeta dati, ampak prehajata nn vso mogoča drugo polja. Mi smo pa slejkoprej radovedni na odgovor, kako da morejo glasniki jugoslovenskega nacionalizma s toliko simpatijo pisati o najhujših nasprotnikih vere, družabne morale in socialnega reda, ko »lutro« ob drugih prilikah poudarja svoje »neomejeno« spoštovanje do krščanstva vobče in do katoliške vere in Cerkve posebie kakor na primer v božičnih in velikonočnih člankih, posebno po sc proglašajo za najodkritosrčnejše, nnjdosledhcjše in nnjlojalnejše pristaše obstoječega meščanskega, kmečkega in narodnega gospodarskega reda ter obsojojo vsako revolucijo, kakor tudi mi. To vendar ne gre skupaj, zato naj nam gospodje ne zamerijo, če smo stavili nanje to vprašanje, ki si na je poč stavil vsakdo, kdor je brni v dnevnikih Knafljeve ulice tako simpatičen pozdrav Aza-novi vladi ki si je izbrala za avantgardo svojega režima nnjljutejše sovražnike sedanjega političnega in družabnega reda in osvobodita 50000 »žrtev črnega terorja«, ki so bili zaprti zaradi istih deliktov, zaradi katerih se ljudje kaznujejo tudi ori nas Cc »Slovenski Narod- te žrtve še v svoji sobotni številki od 29. febr. proslavlja, je to stvar njegove politične modrosti in okusa, katerega mu ne bomo jemali. Samo na to bi jugoslovenski po-poldnevnik opozorili, da med tem njegovim proslavljanjem 30.000 marksističnih »žrtev črnega terorja« nn Španskem, ki so bili zanetili v Andaluziji z nasiljem republiko po programu Marxovega komunističnega manifesta iz leta 1P.48, in med njegovo trditvijo, da se »Slovenski Narod« že od nekdaj nahaja v duhovni fronti proti komunizmu«, zija nepremostljivo protislovje, če je še v veljavi Aristotelova logika. Obenem pa je »Slovenski Narod« zagrešil svoje vrste nepošfeno taktično potezo, ko trdi, da je glavni organ nemške krščanske soeijalne stranke v Cehoslovnški »Deutsche Pres-se« objavil članek v katerem se odkrito zavzema za politično zvezo med Vatikanom in Moskvo proti Hitlerjevemu fašizmu, in se povzpenja celo do zanimive trditve, da ima boljševizem mnogo sorodnega s papeško encikliko »Ouadragesimo anno«! Kaj takega noben nemški krščanski so-cialee ni mogel zapisati niti je sploh kdaj kakšen kafoliški filozof ali sociolog zapisal Tu gre brez dvoma za patvorbo misli in besed, kakor si jo zadnje čase dovoljuje nemški fašizem v svoji polemiki proti katolicizmu Vsekakor pa je zanimivo, da je zdaj »Slovenski Narod« v svojem fanatičnem sovraštvu do katolicizma posegel po nečednem orodju nemškega fašizma, kakor v drugih primerih posega v svoji framasonski borbi proti katoliški Cerkvi po orožju, kakor ga kujejo v komunističnem »Brezbožniku«. S stališča politične zgodovine in razvoja pa je zanimivo samo še to, da »lutro« v svojem nestvarnem odgovoru na naše vprašanje uporablja priložnost, da se identificira z raznimi pohodi bivše Orjune, dočim je do danes z vso odločnostjo tojilo, da bi bilo s temi stvarmi kdajkoli v kakršnikoli zvezi. Tako je, če se človeku pri iskanju razlooov v pomankanju pravih argumentov — zareče. Kar pa se stvari some tiče, je tudi skrajno protislovno, če se »lutro«, ki nam je predvčerajšnjim dajalo lekcije, kako da se je treba boriti s komunizmom zgolj z nepolitičnimi sredstvi srca in uma, sedaj hvali s kazenskimi ekspedicijami bivših orjunašev. Kje je tu logika? Samostojni demokrati - samostoini Hrvatski del Združene opozicije je bil do sedaj še dokaj združen. Po zadnji konferenci, ki se je vršila v Zagrebu konec januarja, čeprav so Hrvatje že skoro obupali nad njo, pa je nastopila neka mirna doba. Uspeh konference je bil menda ta, da so zbrani delegati srbskega in hrvatskega dela Združ, opozicije z veseljem ugotovili, da v združ. opoz. »nema razmimolaženja«, nato so se zopet razšli. Srbska delegacija je odšla krotit zgovornega in nevarnega tribuna Drag. Jovanoviča in svarit »vojvodinsko krilo«, kateremu je samo za las še manjkalo, da ni bilo proglašeno za separatistično, Hrvatje pa so ostali v Zagrebu. Torej nič posebnega. Ne mine mesec dni in dr. Wilder, sedanji voditelj samostojnih demokratov, ki je do sedaj vseskozi dobro držal z dr. Mačkom, poroma kar na svojo pest v Belgrad, obišče častitljivega politič-■ nega veterana Lj. Davidoviča in njegovega sobor-ca J. Jovanoviča, dva moža, ki že nekaj pomni-ta in za katera bi bilo zelo škoda, ako bi bila do I zadnjega diha tako zaposlena z dnevno politiko, Od nedelje do nedelje Pretekli teden so se odigrali tako važni dogodki, da jih moramo v par besedah za naše nedeljske bravce posneti: 1. Na Japonskem je izbruhnila vojaška revolucija. Kar prvo jutro so bili umorjeni predsednik vlade Okada (ki pa baje še živi), finančni minister Takahaii in mornariški minister Saito, poleg njih pa še generala Vatanabe in Suzuki. Trije drugi kandidati smrti so pravočasno zbežali. Upor Izhaja iz vojaških krogov, ki hočejo, da Japonska stopi na plan in brez oklevanja zasede nadaljne pokrajine na Kitajskem ter nastopi tudi proti Sovjetski Rusiji. Načrtom generalov so se protivili zgoraj navedeni ministri, češ, da sedaj ni čas za avanture in ni denarja za nove vojne izdatke. Poleg tega pa zastopa vojska tudi mnenje, da se je Japonska vse preveč vdinjala evropski kulturi, postala kapitalistična država, ki za revne sloje nima več nobenega smisla. Vojska zahteva, da se Japonska vrne nazaj k prastarim, pravim japonskim narodnim vzorom in kulturnim pridobitvam. Zatorej je treba odstraniti vse predstavnike evropske kulture, vse kapitaliste in uradniške pisune, ki državo in narod samo izkoriščajo. Vsa vojska je z uporniki in je bil očividno upor tistih 900 vojakov pod vodstvom 4 častnikov v naprei z vojsko dogovorjen. Sedaj izgleda, da bodo generali 'ploh zavladali v državi. Povsod pričakujejo sedaj poostritve odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki je vso svojo sibirsko armado posiaviie v aiarmno stanie. Nadaljnje vesti ao na Drvi »tranj lista. 2. Francoski parlament je v četrtek odobril pakt med Francijo in Sovjetsko Rusijo. To pomeni nič več in nič manj, kakor da se je Rusija hotela v Evropi kriti proti Nemčiji in Poljski s tem, da si je zagotovila pomoč Francije, če bi bila napadena. Sovjeti so pričakovali dogodke na Japonskem in so vedeli, da bi jih čakal tam zunaj takojšen poraz, če bi morali vzdrževati tudd na evropski meji velike armade. S francosko zvezo v žepu upajo Sovjeti, da bodo na evropski meji varni in da se bodo z vsemi razpoložljivimi silami sedaj lahko postavili v bran japonskemu valjarju, ki se je začel pomikati proti sibirskim mejam. 3. Tretji dogodek velikega pomena je nadaljevanje italijanske ofenzive v Abesiniji Ln sicer na severni fronti. Italijanska vojska je zasedla gorovje Amba Aladži, ki štrli nad 3C00 m visoko v zrak in se je zdelo nepremagljivo. Na zemljevidu, ki ga je »Slovenec« svoje dni priobčil, se to gorovje nahaja južno od Makale, na sredi pota do Sokote in Ašanškega jezera. Italijani imajo sedaj pot odprto dalje proti jugu, Tudi na južni fronti pripravljajo Italijani novo ofenzivo proti gorovju pri mestu Alata, koder gre pot v dolino jezer. 4. Četrti dogodek, ki ie omembe vreden, tiče Podonavja. Načrti češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže, ki je bil ta leden nas gost, se počasi razblinjajo, ker niso v zadostni meri vpo-Stevali odpora Jugoslavije proti llabsburžanom. ki se jim Avstrija še vedno ni odrekla, knkor tudi odpora proti Sovjet-ki Rusiji, ki ie ne maramo privleči k naoi v Srednjo Evropo. da bi ne vtegnila napisati spominov. Nato pa se zopet vrne v Zagreb, kjer takoj skliče konferenco vodilnih mož, sumost. demokratov, Dr. Mačkova skupina na tej konferenci ni zastopana. Na tej prvi samostojni konferenci samostojnih demokratov je najobširneje govoril dr. Lj, Budi-savljevič, ki je podal nekak pregled dogodkov od 1. 1918. dalje. Dejal je, kakor poroča včerajšnji »Obzor«, da je tako na srbski kakor na hrvatski strani tudi pri trezno mislečih ljudeh velika ne-orientiranost, iz katere letijo na eno stran očitki o pljačkaštvu, korupciji, hegemoniji, na drugo stran pa očitki o protidržavnosti, separatizmu itd. Srbi so Jugoslavijo smatrali za povečano Srbijo, Hrvati pa so v tem videli poraz hrvatske državne ideje. Nato je govoril o vidovdanski ustavi, ki je bila izglasovana brez Hrvatov, o St. Radiču kot ministru, o dogodkih 1. 1927., o volitvah 1. 1928. in kako se je SD koalicija takrat obrnila na demokratske kroge v Srbiji, pa brez uspeha; zaključil je z opominom, da je demokracija danes mnogo bolj potrebna kakor kadarkoli prej. Dobo po volitvah je obdelal dr. Wilder. Dejal je, da mora demokracija računati z notranjimi razmerami. Ne sme čakati, da se razmere ie poslabšajo, ampak se mora zbrati in prevzeti krmilo. Za-gaziti je treba v vodo, čeprav bi se kdo pri tem malo umazal, ker je skrajni čas, da se izkopljemo iz sedanjega položaja. Na koncu pa je še govoril o vtisih, ki jih je dobil ob zadnjem bivanju v Belgradu. To, da so začeli samost. demokratje prirejati samostojne konference in da so tako proti čakanju, je vsekakor zanimivo. Ta je lepa l Dršavni svet je vrhovno upravno sodišče (čl. 99 ustave). 0 fKislovanju državnega sveta v letu 1935. je izšlo poročilo, ki ga precej izčrpno prinaša >Poli-tika«, iz katere pa povzamemo samo nekaj značilnosti: Državni svet je razveljavil 39% aktov upravnih oblasti, izmed tistih, seveda, ki so po upravnem postopniku prišli do njega. Izmed 819 razsodb upravnih sodišč pa jih je razveljavil 217. Najbolj zanimivo pa je to, da se upravne oblasti v 95 slučajih niso marale ravnati po razsodbah državnega sveta, ampak so ostale pri svoji prvotni odločitvi. Takih pritožb, da upravne oblasti niso izpremenile svojih odlokov v dnliu razsodb državnega sveta, je bilo pa 148. To se pravi: 148 strank se je pritožilo, da upravne oblasti ne postopajo, z njimi tako kakor je kot vrhovno upravno sodišče razsodil državni svet in državni svet je 96 strankam prav dal. Kje pa smo prav za prav, ako niti razsodba najvišjega upravnega sodišča v državi ne obvelja? Kam naj oe človek še priloži? In kaj se je zgodilo s tistimi 95 upravnimi organi, ki so trmasto ostali pri svojih odlokih, čeprav so vedeli, da jih je državni svet spoznal za protizakonite? O monopolizaciii učbenikov Belgrad, '29. febr. m. Glede poročila »Jutra« z dne 27. in 28. februarja o predlogu za ukinitev monopoiizacije in unifikacije učbenikov so slovenski poslanci JRZ danes dali V4JSfeWti dopisniku nasledn jo izjavo, v kateri ugotafMijftfi: Predlog (amandement) za ukinitev ^tSrfifr-polizacije in unifikacije učbenikov smH'''T?fe 20. februarja vložili in vsled tega ni bilo potrebno »pridobiti podpisov slovenskih poslancev JRZ za ta predlog«, ker smo tn predlog že vložili na lastno iniciativo mnogo prej, nego so to storili opozicijski slovenski poslanci, zlasti ni bila torej potrebna nobena sugestija s strani Mohoriča, ki je prišla itak prepozno. Deputaciji slovenskih gospodarskih krogov in kulturnih organizacij je znano, dn smo mi, poslanci kluba JRZ, že pred dvema mesecema započeli sistematično akcijo za ukinitev monopoiizacije iti unifikacije učbenikov, torej mnogo prej, preden je bil sestanek, ki ga omenja »Jutro«. Pripominjamo, da smo se udeležili skupnega sestanka le na izrecno željo deputacije gospodarskih in kulturnih krogov, ki je prišla iz Ljubljane. Belgraiske vesti Belgrad, 29. febr. m. Dopoldne je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca, katere so se poleg trgovinskega ministra udeležili še minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, kmetijski minister dr. Stankovič, gradbeni minister dr. Kožulj, pravosodni minister dr. Mi-škulin in minister brez portfelja dr. Krek. Razpravljali so o uredbi za zaščito kmetov. Belgrad, 29. febr. m. S kr. ukazom je postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Aleksander G r o b e 1 n i k, ta jnik Stola sedmorice v Zagrebu, na njegovo mesto pa je postavljen sodnik okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Jože Kokalj. Belgrad, 29. febr. m. Predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je v teku dopoldneva sprejel angleškega poslanika na našem dvoru Ronalda Campbela, za njim nemškega poslanika Viktorja von Heerena in slednjič apostolskega nuncija msgr. Hermenegilda Pellegrinettija. Belgrad, 29. febr. m. Semkaj je prispel rektor zavoda sv. Hieronima v Rimu msgr. Madjerec. Belgrad, 29. febr. m. Zvečer je od[K>toval v Ljubljano predsednik Jugoslovanske narodne stranke Svetislav Hodjera, kjer bo jutri prisostvoval konferenci delegatov te stranke iz dravske banovine. Belgrad, 29. febr. m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je danes dopoldne sprejela v avdienco novega grškega poslanika Konstantina Sakelaroptilosa. Belgrad. 29. febr. m. Prihodnij teden bo pričel zasedati banski svet donavske banovine ter bo pretresal proračunski predlog za leto 1936-37. Proračun dosega 111,834.411 Din. Belgrad, 29. februarja, m. V ministrski sobi narodne skupščine so sc popoldne sestali člani skupščinske večine, ki pripadajo finančnemu odboru. Razpravljali so o amandementih, ki so jih predložili kr. vladi člani poslanskega kluba JRZ in skupščinske večine. Belgrad, 29 februarja, m. S kr. ukaz«n sta upokojena Gustav Lukežič, učitelj v Čatežu, in Miloš Grniovšek, okrajni šolski nadzornik v Slo-venjgradcu. Belgrad, 29. februarja, m. Na intervencijo poslanca Gajška je kmetijski minister nakazal podporo 5000 Din za povzdigo ovčjereje v konjiškem okraju. Poslanec Pevec (JRZ) je pa tc dni interveniral prri prometnem ministru za polovično vo-znino za splavarje, pri gradbenem ministru pa za podporo za vodovod občine Solčava. Sofija. 29. febr. m. Danes dopoldne je bila f dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča prečitana končna obsodba Damjana Vlčeva in tovarišev. Damjan Vlčev in major Stnnčevič sla, kakor zna-uo, obsojena nu smrt na vešalih. > Se o našem vajeniškem skrbstvu Vajeniški dom pokličite v življenje Katoliške organizacije na delo za obrtniški naraščai Ljubljana, '29. februarja. Za majhne narode, kakor smo Slovenci, je obrtništvo ona pridobitna panoga, ki zlasti v sedanjih težkih časih more še najbolj uspešno kljubovati splošni stiski. Je pa obenem obrtniški stan poleg kmetskega še edini stan, ki malemu človeku omogoča več ali manj popolno samostojnost pridobivanja. Vajeniški doin, ki ga je zgradilo društvo Dobrodelnost« v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Slovenci se lahko jiostavimo s svojim obrtništvom, ki pa vendar še ni doseglo one stopnje, ki si jo želimo, namreč osamosvojitve naše domače obrti, ki naj bi izj>odrinila tuji uvoz in po možnosti krila vse potrebe naše dežele in naših ljudi Zaradi tega ni zgrešena trditev, 'da predstavlja skrb za obrtniški naraščaj takozvano vajeniško skrbstvo v današnjih časih izredno važen problem, saj tudi tu, morda celo bolj kol kje drugod, velja rečenica, da na mladini leže temelji napredka. Kdor jjozna razmere, v katerih je v pretekli dobi živel naš vajenec in iz katerih je rastel naš obrtnik, ve, da so bile vse prej kot času in (potrebam odgovarjajoče, in se mora naravnost čuditi, da so kljub temu posamezne panoge obrti dosegle pri nas tako višino. Historijat razvoja vajeniškega skrbstva sega razmeroma že precej daleč nazaj. V prvi polovici preteklega stoletja najdemo prve mladinoljube, ki ki so se zavedali pomena vajeniškega naraščaja in ee začeli zanj zanimati. Med prvimi je bil jezikoslovec Franc Metelko (1789—1860) Ta se je že et,yan?0 zavzel za obrtniške vajence. Z lastno varčnostjo in s pomočjo dobrotnikov je zbral precejšen WtftJiWi kol ustanovo za vajence, katere je v svoji oporoki določil za glavnega dediča zbranega premoženja. V oporoki je ludi določil, naj se vsa vsota ustanove jx>rabi, ako bi se kdaj zidal dom. v katerem bi bili ubožni ljubljanski vajenci trajno oskrbovani. Ustanovo upravlja sedaj ljubljanska mestna občina. Poleg posameznikov-niladinoljubov se je misel o Vajeniškem domu spočela tudi v naših obrtnih organizacijah. V Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1855 so imeli tudi vajenci svoje posebno zavetišče, od leta 1872 pa se je vršil v društvu vsako nedeljo tudi za vajence poseben pouk. Ker pa je število vajencev v društvu stalno naraščalo, se je pokazala potreba po posebnem društvu, v katerem bi imeli vajenci 6voje posebno zatočišče in dom. In leta 1896 je bilo tako društvo — Katoliško društvo za mladeniče .predvsem vajence — ustanovljeno. Lepo je število danes spoštovanih in agiliiili obrtnikov po vsej Sloveniji, ki so izšli iz tega društva in se ga hvaležno sfiominjajo. saj so našli v njem vso potrebno izobrazbo, vzgojo in podporo, ki bi je sicer ne mogli nikjer dobiti. Katoliško društvo za vajence je dalo tudi iniciativo, da se je leta 1906 ustanovilo posebno Društvo za varstvo vajencev, katerega namen je vsestransko delovati za rešitev zanemarjene, zlasti osirotele moške mladine, poskrbeti ji vzgojo in ji pripomoči, da se izuči kakšne obrti, trgovine ali sploh koristnega dela. Prva naloga društvenega delovanja je nameščati mlade ljudi v primernih jx>kliciti. Društvo je v tem oziru povsem izpolnilo svojo nalogo. Vsako leto je poiskalo za 70—80 niladeničev primerne službe. Nič manj pomembno pa ni društveno delo- vanje v tem, da poskrbi vajencem primeren jiouk, vzgojo in jim pomaga do splošne izobrazbe. Tretja naloga, ki si jo ie zastavilo društvo pa je, da vzdržuje Vajeniški doni, internat za vajence in mladoletnike, ki bi nikakor ne mogli priti do svojega poklica, če bi jim društvo ne nudilo stanovanja in hrano. Z ustanovo Marije Svetiuove in z Uradom za pospeševanje obrti je društvo žc ured vojno vse pripravilo, da bi se sezidal VajenišKi dom. ki bi mogel sprejeti 300 vajencev. Vojna jut je ta velikopotezni in že dokončno zasnovani načrt preprečila. Provizorni Vajeniški dom je zato od leta 1917 v Komenskega ulici 12, vendar ne more zadoščati vsem potrebam, ker je mogoče vanj sprejeti le majhno število vajencev. Po vojni se je zamisel Vajeniškega doma zoj>et oživotvorila. Nujno potrebo pomagati mladini s primernimi stanovanji je spoznalo tudi društvo Dobrodelnost. Med širokopotezninii deli. ki jih je to društvo izvršilo, kakor n. pr ustanovitev Svete vojske za boj proti alkoholizmu, ustanovitev Rafaelove družbe za varstvo izseljencev, je tudi sklep, ki ga jo leta 1!)22 sprejel občni zbor Dobrodelnosti, da se v Ljubljani sezida in ustanovi nujno potrebni vajeniški dom. Z velikim žrtvami je društvo doni dogradilo. V Kersnikovi ulici stoji krasna stavba, zgrajena pn najmodernejših higijenskih in zdravstvenih načelih, ki sprejme pod svojo streho lahko okrog 120 vajencev. Zgradbi manjka le šc notranja oprema, kajti splošna gospodarska stiska je prekrižala Dobrodelnosti račune. Pripomniti pa je treba, da je bila stavba zgrajena povsem in izključno le s prispevki zasebne dobrodelnosti, brez vsakršne javne podpore. Sedaj bi bila ta javna podpora na mestu. (Pri belgrajskem obrtnem zavodu se je ustanovil fond za zgradbo Vajeniškega doma v Belgradu. Ker razpolaga ta fond danes s kakimi 800 tisoč dinarji in mu je belgrajska občina zagotovila letno subvencijo 150.000 Din ier mu odstopila brezplačno še zemljišče nad 1000 kvadratnih metrov v mestu, je začela začasna uprava fonda z gradnjo Vajeniškega doma.) Po pravici lahko upamo, da bodo naše oblasti in javne ustanove podprle tudi naš Vajeniški dom. saj potrebuje samo se notranje opreme. Z dokončuo ureditvijo Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici bo za dogledni čas rešeno nujno vprašanje vajeniškega skrbstva pri nas. Z Vajeniškim domom bodo društva, ki jim jfe namen skrbeli za moški obrtniški naraščaj, svoj delokrog razširila in vsestransko poglobila svoje delo Vajeniški dom bo skrbel, da bodo vajenci dobili takšno vzgojo in izobrazbo, da bo vsak kot človek koristen član človeške družbe, v svojem poklicu pa vesten in vešč strokovnjak na svojem mestu. Zelo mnogo jim bo koristilo ludi tovarištvo in prijateljstvo, ki ga bodo lahko gojili v zavodu med učno dobo. Prijateljski odnošaji med onimi, ki bodo bivali pod islo streho, bodo trajali še pozneje v živ- I ljenju. Med njimi se bo gojila vzajemnost, vzajemna pomoč ob času brezposelnosti, vsestranska pod-pora in plemenita tekma v korist in napredek obrtniškega stanu. Tako bo postal Vajeniški dom središče, iz katerega bodo prihajali vsestransko izobraženi obrtniki, pijonirji naših obrtnih in rokodelskih j>anog, ki bodo potem bodisi po mestih ali na deželi dvignili kvalitetno stanje naše domače proizvodnje. Če smo iz dijaškega zavoda Aloj-zijevišča dobili pijonirje naše kulture, smemo upati,, da bomo iz Vajeniškega doma dobili može, ki bodo visoko dvignili vsestranski gospodarski napredek naše slovenske domovine. Površniki raglani (renciioali po nainooeiših krojih v veliki izbiri m zelo nizkih cenah gotovi ali po men Tovarna oblek tmmtcki Celje Luče, 28. febr. Na pustni torek smo pokopali dve utopljenki, Lizo Ložekar p. d. Pekovko, in šolarko Marijo Nadlučnik, hčerko Otove Mice. V nedeljo popoldne okoli pol 4 je Sla domov od službe božje Otova Mica s svojo 14 letno hčerko-šolarko Minko. Ker sta šli po bližnjici, sta šli po začasni brvi čez Savinjo pri izlivu Rogačnika. Ko prideta na sredo brvi, pade Minki dežnik iz rok, nato pa še sama omahne in pade vpričo matere v deročo Savinjo. V neizmerni boli gleda žalostna mati, kako mrzli valovi nesejo ljubljeno hčerko naglo naprej in butajo z njo ob peči, a pomagati ne more prav nič, ker bi sicer sama gotovo utonila. Vpije in kliče na pomoč, a slučajno ni takrat nikogar blizu. Ko priplava vsa zbita, obtolčena in mrtva deklica že do Čeršeka, jo tam ugledala Konšak Jožef in Vidmar Franc, planeta po njo v Savinjo in jo izvlečeta na suho. Nudi se pretresljiv prizor: mrtva, utopljena hčerka jioleg nepopisno žalujoče matere. Zvečer so jo pripeljali v Luče in položili pri Suh-čevih sorodnikih na mrtvaški oder. Ob udeležbi šole in skoraj vse fare, je bil v torek njen pogreb. Isto nedeljo zvečer okoli pol 7 je šla Ltza Ložekar p. d. Pekova žena, stara 60 let, na Prod po obleko, da bi se drugi dan mogla udeležiti svatbe svojega svaka Janeza Špruk. Ko se je vračala domov Že v trdi temi, je padla v Lučnico in utonila. Neki ljudje so slišali klic: sJezus, Marija! šli so gledat, kje bi kaj bilo, a vsled trde tetne niso ničesar opazili, valovi so seveda utopljenko že urno odnesli naprej. Ker se je ljudem klic le zdel sumljiv, so šli vprašat, če je prišla Liza domov. Po vsej vasi od hiše do hiše so povpraševali za njo. seveda z&iii&u. V ponedeljek zjutraj so jo šii iskai Dve utopljenki v Savinji En brat pripeljal v hišo nevesto, drugi brat pa svojo mrtvo ženo in našli mrtvo ob neki peči v Savinji pri Grud-nikovi žagi v ljubenski fari. Z dovoljenjem politične oblasti so jo prepeljali na doni v Luče in položili na mrtvaški oder. Pač žalostno naključje: mlajši brat Janez je prišel iz cerkve od poroke in si pripeljal nevesto, starejši brat France pa je pripeljal domov mrtvo ženo utopljenko; pod isto streho: v eni sobi svatba, v drugi pa mrlič. — Pokopana je bila na farnem pokopališču v torek ob veliki udeležbi faranov. Vsem žalujočim naše sočutje, rajnima pa sv. nebesa! 150 letnica šole v Nazarju Nazarje v Savinjski dolini, 27. febr. Pri nas smo 26. februarja obhajali 150 letnico osnovne šole. Od 1. 1636 so nazarski frančiškani privatno poučevali po 30—-40 otrok. Ker je število učencev naraslo na 130, je samostan 26. febr. 1786 ustanovil ljudsko šolo. Prvi učitelj je bil po rodu Ceh p. Prokop Bergmann. Poučeval je 31 let in sicer od I. 1786 do 1. 1817. Za njim je v tej šoli delovalo 25 učiteljev, med temi sedanji rektor svetišča na Brezjah p. Bonaventura Resnian, ki je I 1902 v šolsko kroniko za|iisal: Pouk na nazarski šoli sc vrši vedno brezplačno. Samostan oskrbuje učence tudi z vsemi šolskimi potrebščinami.'? Ob nedeljah je bil pouk za odrasle od 1—2 pop. Sedanji dekan gornjegrajskega okraja g. Josip Krančič večkrat hvaležno omenja, kako je dan za dnem 5 km daleč v tukajšnjo šolo potoval. Leta 1861 si je ogledal šolo veliki vzgojitel na škofijskem sedežu — Anton Martin Slomšek. Tudi njegov naslednik dr. Maks J. Stepišnik je 1. 1868 obiskal šolo. Ko je prevzvišeni zagledal v zlati knjisri mod prvimi učenkami ime .Marija Plešnik iz Mo- Obolenja zob so skoraj vedno posledica neredne in nezadostne zobne nege. Le ako se z zob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh se tvoreče bolezenske kali, ostanejo zobje zdravi in lepi. Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Blaga pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana •estavlna, zelo vartna v uporabi, razkužuje In ugodno osvežuje. „Trboveljski slavček" Lepi uspehi petletnega dela na kulturnem in socialnem polju It8 koncertnih nastopov - Nad tOO.OOO dinarjev dajatev v naravi Pred turnejo na mednarodni festival mladinske glasbe v Pragi Kdo bo kril stroške? Odkar je zborovodja A. Šuligoj ustanovil leta 1930 stalen mladinski pevski zbor v Trbovljah, je razvoj naše mladinske glasbe rapidno naraščal in dosegel uspehe, kakršnih nc pomni naša mladinska glasbena kultura. Da pa bo naša javnost o razvoju tega zbora čim pravilneje informirana, prinašamo v naslednjem kratek razvoj in bilanco dela in uspehov »Trboveljskih slavčkov«. Od prvega koncerta, ki sc je vršil v Trbovljah, pa do danes beleži Trboveljski slavček 118 nastopov. Toda leh 118 nastopov pa ne pomeni samo neke številke, marveč vse kaj več Po prvih koncertih, ki so se vršili po večjih krajih Slovenije in tudi v Ljubljani, so sledili nastopi izven naših ožiih meja: tako v Belgradu (21. marca 1932) in v Zagrebu (5. novembra 1932). To so bili zelo tvegani poskusi, k; pa jih je vodja zbora s svojimi pevci prestal nad vse častno Po tem »ognjenem krstu« so naši kritiki enodušno izrazili mnenje, da je Trboveljski slavček dovršena umetniška korporacija, ki zasluži, da se uveljavi tudi v inozemstvu, kar bi bila najboljša reklama za našo vokalno kulturo. Vse kritike pa so bile poleg tega tudi polne superlativnih pohval in so zahtevale, da mora nastopiti zbor v inozemstvu, kar je odjeknilo tudi na najvišjih mestih. In ko sc je napotil Trboveljski slavček na turnejo po ČSR, kjer je nastopal v Budjejovicah, Pragi, Plznu. Kra-lovem Hradcu, Olomucu, Moravski Ostravi, Brnu in Bratislavi ter na povratku na Dunaju, kjer so bili gostje dunajskih »Sangerknaben«, so vsi češki in dunajski listi prinesli tako pohvalne glasbene kritike, kakršnih ni bil deležen še nihče pred njimi Primerjali so jih svetovno znanim »San^er-knaben« praškemu Bakulovemu mlad zb., ml zb. Rdečega križa iz Pariza itd., toda Trboveljski slavček ie pel bolj čuvstveno od vseh! K tem lepim uspehom pa moramo prišteti še velikanski uspeh doma Ko ie Trboveljski slavček praznoval 2. jan. 1934 svoj stoti nastop, sta se ob tej priliki priredila tudi »Dneva mladinske glasbe«. Sodelovalo je 20 mlad. pev. zborov s 1200 pevci iz vse Slovenije. Le da je ta mogočna prireditev, ki je bila kolosalna manifestacija mladinske pesmi pri nas, že gotovo zasluga Trboveljskega slavčka, ki je s svojim vnetim in vztrajnim delom priklical na dan desetine in desetine mlad. pevskih zborov, V potrditev tega priznanja je bil zbor povabljen na mednarodni glasbeni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi, ki bo od 4. do 9. aprila t I. in ki je prvi te vrste, insciniran na predlog anrfleške glasbene sekcije. V Pragi bo Trboveljski slavček nastopil dvakrat. V prvem nastopn bo izvajal našo folkloro v zvezi s predavanjem, drugi nastop pa bo na mednarodnem koncertnem večeru (6. IV.), kjer bo izvajal naše moderne in celo atonalnc skladbe. Edino »Slavčkom« pa bo izmed 11 sodelujočih držav v okviru kongresa dan na razpolago tudi samostojen koncert za mednarodno radio oddajo (5. ali 7. IV.). Poleg vseh teh ogromnih uspehov in priznanj v kratkih petih letih intenzivnega dela na polju naše mladinske glasbene kulture, pa je treba omeniti tud' uspeh, ki v današnjih časih tudi veliko pomeni. Mnogo nam je znano o nastopih, o razvoju mlad. glasbene literature, ki je v zadnjih petih letih po zaslugi »Slavčkov« napredovala bolj kot kdajkoli prej, toda zelo malo vemo, koliko se je storilo poleg vsega tudi v materijelnem pogledu. Bilanca petletnih socialnih dajatev nam jasno kaže. da ic Trboveljski slavček izdal raznih podnor za šolske potrebščine, čevlje, blatfo obleke, kolonije in Rdeči križ reci in piši Din 102.214.65 Pripomnili je treba, da so koncerti in turneje izvzete od te vsote. Predstoječe potovanje v Prago na mednarod- zirjat se ni mogel ubraniti solz, bila je njegova mati, ki je iz Mozirja hodila semkaj v šolo. Nazarski šoli so med vojsko, in |>o njej grozili hudi viharji, a jih je srečno prestala. Od I. 1928 ima 2 razreda in od tedaj poučujeta na njej p. Hubert Ma-rovt in p. Akvin Ottavi. ki jima želimo še mnogo let uspešnega deia. : ni kongres jc na predlog poslaništva ČSR odobrilo tudi naše ministrstvo prosvcle v Belgradu in po-! zvalo upravo zbora, da mu sporoči višino stro-I škov do češkoslovaške meje, ker ostale stroške bo j krila praška občina in vlada ČSR. Sedaj pa, ko je naš priznani slovenski mla-' dinski pevski zbor »Trboveljski slavček« tik pred I tem, da odpotuje v Prago, kjer bo zastopal jugo-; slovansko vokalno kulturo pred svetovnim glasbenim forumom in kjer bodo, kakor je razvidno iz poročil inozemskih listov, sodelovali svetovno znani glasbeni pedagogi in države Anglija, Francija, Švica, Danska, Belgija, Nizozemska, Avstrija, Italija in Japonska — ni za to potrebnega denarja. V zvezi z zgoraj omenjenim je treba pripomniti, da mednarodno glasbeno društvo polaga ravno na zbor »Trboveljskih slavčkov« z umetniškega stališča največji pomen. Zaradi vse te kočljive situacije so primorani rudarski otroci, da sami zaslužijo s koncerti, ki sc bodo vršili tc dni po' Sloveniji, potrebno vsoto, da bodo lahko zastopali našo mladinsko glasbo. ___go— ''"I"« rotf nnd S «t«>v ort t« | f Božo Ermenc, cand. iur. Ljubno ob Savinji. Zapustil nas je naš dobri prijatelj, dragi tovariš! Med nami ga ni več! kru-ta smri ga nam je nenadoma iztrgala, zgubili .mo ga! Ni še preteklo niti mesec dni od takrat, ko je bil Se v naši sredi ve« vesel in poln življenja: vse je kipelo v njem od mladih, netikroči nih, mnogo obetajočih moči V silnem poletu ki gu najdemo samo pri mladem krepkem in samozavestnem človeku, je hipoma • omogel. pričel je padati, padel je: in ponehala je njegova mladostna sila, končno — njegovo življenje. Navduševal sc je za lepoto naruve Prišel je domov, ker sc je hotel osvoboditi tesnobe mestnih ulic ker se je hotel nadihati čistega planinskega zraka, hotel se je zopet enkrat sprostiti na zasneženih strminah domačih hribov. Čeprav se je nekoliko slabo počutil, vendar ga ni zadrževalo. Pri tem si je nakopil bolezen, ki ga je priklaniln nn bolniško posteljo, s katere ni več vstal Bila je borba življct ja « smrtjo. Zmagala je smrt! — In z njegovega obraza je izginil oni smehljaj, ki ga je prej vedno spremljal, njegove mehke poteze pa je poostrilo štirinajstdnevno trpljenje. Pokojni prijatelj, sin naše deline, se je po odlično končani gimnaziji v Celju posvetil študiju prava na juridični fakulteti ljubljanske univerze, kjer je že tretje leio zelo dobro uspeval. saj je bil silno nadarjen. Poleg svojega študija pa se je poglabljal v stotera vprašanja, ki živo interesiraio ne samo akademika, ampak tudi našega delavca in kmeta, sa j ie iz teh vrst tudi sam izšel, zato je z njimi čutil in trpel Bil je z vsakim kot pravi človek s človekom! Zato bo njegov spomin ostal vedno lep naiu vsem, ki smo gu poznali. Z iskrenim sočustvovanjem se pridružujemo onim, ki ga bodo težko pogrešali, tem iskreneje zato, ker smo prizadeti tudi sami; še bolj pa sočustvujemo z nje govim globoko potrtim očetom. Drobne novice Kol<>({o# Nedelja, 1. marca: (Prva postna nedelja). — Albin, škof; Antonina, mucenica. Ti, uic,.i . naraste dan od 11 ur 2 minuti zn 1 uro 46 minut, na 12 ur 18 minut. Ponedeljek, 2. marca: Simplicij, papež; Neža Praška, devica Osebne vesti = Promocija. Včeraj ie bil na zagrebškem vseučilišču promoviran za doktoria vsega zdravilstva g. Bogdan Premrou, rodom iz Gorice. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! Položnice prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. marca 1936 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela izrečno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli oh času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Ljubljano (v spomin f č. s. Marije Ingonde Pavlin', prednice) 100 Din, neimenovana, Ljubljana 30 Din, Angela Oražem, Križevci 30 Din. Josipina Dolenc, Novo mesto 20 Diu, Petrina Rifelj, Novo mesto 50 Din, Žirovnik Jože, Vodice 10 Din, Anton Plevnik, Mengeš 20 Din, prispevek neimenovanih gg. dobrotnikov iz St. Vida 200 Din, Kastelic Matija, Dol 30 Din, Žugelj Nikolaj, Dravlje 10 Din, Ivan Ti-ringar, Golo 15 Din, Grčar Blazij, Šenčur 20 Din, Oman Anton. Dob 20 Din, Miklavec Pavla, Celje 50 Din, neimenovan, Ljubljana 30 Din, Jemec. Anton, Primskovo 10 Din, Janez Zahukovee, Komenda 20 Din, Pavlin Andr., Sv. Katarina 15 Din, Koman Ikirie, Brezovica 25 Din. Vsem igralkam pri nedeljski prireditvi in njihovi čast. režiserki, vsem udeležencem in vsem gori navedenim dobrotnikom se društveni odbor iskreno zahvaljuje in prosi še nadaljnje naklonjenosti. Bog povrni! Odbor udru-ženih bivših šrnihelskih učenk za zgradbo sirotišnice. -ŠTZn SVETEK™"" štampilije c7ik~etT^ sedaj na Marijinem trgu 8. Se priporoča. — Radijske motnje v Šoštanju. Pritožbe glede radijskih motenj, povzročenih po različnih nezavarovanih aparatih, so poslale v Šoštanju že stereo tipne. Nedavno se jih je nabralo kar 30. Ravnateljstvo pošte in brzojava pošilja posamezne pritožbe poštnemu uradu v registraturo in s tem je zadeva rešena. Poštni urad je namreč mnenja, da se glede zdravstvenih aparatov *ne da nič napraviti«:. šoštanjski abonenti pa bi radi vedeli, če je to res, oziroma česa manjka pristojnemu čini-telju, volje ali moči, da se že enkrat napravi konec motnjam, ki so postale že neznosne. — Volitve občinskega odbora v Goruji Radgoni bodo v nedeljo dne 5. aprila t. 1. — Nova postajica Podboršt. Na prijaznem, vzvišenem prostoru vzhodno Črnuč in v bližini vasi Podboršt. Dobrova. Ježa in Nadgorica, ob lepi cesti proti Sv. Jakobu, je zrastla nova postajica, ki si jo je ljudstvo že dolgo želelo in ki_si jo je prebivalstvo zgradilo samo. Črnuče sicer že imajo svojo postajo, vendar pa bo z novo postajo znatno skrajšana pot številnemu delavstvu in šolski mladini. ki se vozi z železnico. Vaščani so sami zbirali prispevke za to postajo ter 21 delovnih dni 's prostovoljnim kulukom delali nad 100 m dolg peron. Glavne zasluge za postajo ima g. Ivan Caj-hen z Ježe. po domače Končanov Ivan, ki je iz-posloval prostovoljne prispevke pri tamkajšnjih posestnikih. Nova postajica bo prišla prav tudi ljubljanskim izletnikom, ker bo postajica predstavljala ugodno izletno točko na Doberno, Rašico in drugam. Ljudstvo želi naj bi se nova postajica imenovala Podboršt. Domačini nestrpno čakajo otvoritve nove postaje, za kar pripravljajo ludi primerno slavnost. v Ce rado perem, bi rodi vedeli? Zelo rada. Saj zame pranje ni nikak trud, pa tudi nikaka čarovnija. Malo dobre volje in kos terpentinovega mila Zlatorog - to je vse, kar potrebujete. Tudi Vi, draga gospa, sezite z zaupanjem po tem milu, saj pere tako hitro, temeljito in prizanesljivo, da Vas kar očara. »"TERPENTINOVO MILO — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in temu slič-nih bolezni, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke PUHLMAN & Co., Berlin 615, Miiggelstrasse 25/25a, ki pošlje brezplačno poučno brožuro s slikami. Pazite na oglas t »Slovencu«. Pred vsako spremenim* trenutna vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite naš« pedikuro. V ko pelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo, odstranimo kurja očesa in debolo kožo in postri-žemo zarasle nohte za 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi priporočamo masiranje nog z« 4 Din. Prepričajte se sami! iRevmatične bolečine giht in išias odstranijo mm tablete Mr. Bahovec, ki so domači in zalo ceneni proi/vod. Tudi se .Nibol* tablete uporabljajo kol dobro sredstvo pri bolečinah v boku, trganju v udih, glavo- in zobobolu ler boleznih vsled prehlada. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave „NiboI* tablete Bahovec v originalnih sleklenicah 20 tablet za Din 20 — ali pa 40 tablet za Din 34 — 7. napisom proizvajalca: Apoteka 9Jlr. Po božjem svetu-', Ljubljana, Šentpe-terska vojašnica. Ljubljana Šelenhurgovii 7. — Organisti! Občni zbor organistov se vrši dne 10, marca v Domu, Celje, Somostunska ulica. Važno! Odbor. — Avtoizlet na Dunajski velesejem 12. do 16. marca. Intormacije izletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. — Po ljutomerskem okraju je pretekle dni nadlegoval naše ljudi neki dobro rejen gospod s Slomškovimi slikami. Skliceval se je na dotičnega župnika, češ, da ga on pošilja k strankam. Ne nasedajte predrznemu lažnivcu, temveč mu kratko-malo pokažite vrata ali pa mu dajte vetra s pomočjo orožništva! — V prilogi Službenih novin št. 47—IX je objavljena »Uredba o napredovanju turizma« in »Re-šenje ministra pošte, telegrafa in telefona«, na temelju katerega so otvorjene nove telefonske relacije med našimi in italijanskimi mesti z označeno pristojbino za triminutni pogovor Stedite pri vsem, le ne pri zdravju I Zdravje je prvo in glavno t Poleg tega bolnik, čeprav malo rabi, mnogo stane — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozaree naravne »Franz-Josef e;renčlcec. mmmmmmmmmmmmmmtmm^^mmmmmmmmmmammmmm — Nedeljsko pismo bivšim šmihelskim učenkam! Naša nedeljska dobrodelna prireditev je nad vsako pričakovanje odlično potekla, tako v materialnem kot moralnem oziru. Vrle gojenke šmihel-skega zavoda, članice PRK, 90 nam v burkah »Kumare in njih kulturni pomen« in »Fips-Tips« pričarale toliko pristnega pustnega razpoloženja, da je prenapolnjena dvorana odmevala presrečnega smeha. Vsa zabava pa je potekla v znamenju gesla: Kdor pa srečo uživa sam, naj še solze preliva sainL Z njo je namreč obogatela naša blagajna za sirotišnico za znesek 1500 Din. Danes. t. j. 1 .marca, popoldne ob 3 pa bo imelo naše društvo svoj prvi letni občni zbor, h kateremu toplo vabimo vse prijatelje našega dobrodelnega pokreta. zlasti pa vse dosedanje dobrotnike, da vam razgrnemo sliko svojega 7-me«eunega delovanja in bodoče načrte. Sklad za bodočo sirotišnico je v teh dneh narastel s prispevki sledečih dobrotnikov: Dobiček dobrodelne pustne prireditve t500 Din, neimenovani iz Ljubljane 100 Din. Kartuzijanski samostan, Pleterje 100 Din, Mary Hudolin, Cleve-land, Ara. 100 Din. Jožefa Potoknr, Brod ob Kolpi 100 Din. neimenovana. Kandija 100 Din, Ant. Pi-rek, Novo mesto 100 Din, Pavla Gruden, Belgrad 100 Din. Kmečka hran. in po«., št. Rupert na Dol. 100 Din. Aliačič Josipina in Albina, Novo mesto 100 Din. Anton Vilman, Ljubljana 125 Din, Turk Tvana. Ambrus 100 Din, Zupančič Angela. Ambrus 100 Din, Milka Windischer, Novo mesto 100 Din, J. Klemenčič Novo mesto, 100 Din, neimenovana. Liubliana 100 Din, J. Pavlin, prof. ŠL Vid nad >na s srcem oajbol|ša in najbolj zdrava voda Vam ohranja zdravje in dviga življenjsko moči — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 24 Din, glasovi po 6 Din. — Adamič K.: Zmagalcu smrti. 7 velikonočnih pesmi za mešani zbor po 12 Din, — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din. — Foerster A.: fantiča saera, lil. del, za mešani zbor po 30 Din. — Gruni A.: Odpevanja pri lavre-tanskih litnnijah. za mešani zbor, po 16 Din. — Kimovec dr. Kr.: Riliar renatus za mešani zbor. Part 24 Din, glasovi po 8 Din. — Hribar p. Aug.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Pari. 30 Din, glasovi po 10 Din. — Premrl St.: Cerkveni moški zbnri po 40 Din. —: Cerkvena ljudska pesmarica wi eno- ali dvoglasno pelje. Pari. 50, glasovi po 24 Din. — Sattner p. 11.: Vstal je interesentom! Od ravnatelja neke inariuorske tiskarne in od nekega zagrebškega ekonoma smo izvedeli, da se je ravnatelj neke velike industrije v Mariboru napram njemu pohvalil, kako mu je zagrebška občina šla na roko in zaključila z njegovim podjetjem reklamni nalog, na podlagi katerega bo mesto Zagreb izvedlo reklamo za dotično tovarno.. Kakor izgleda, je ta predstavnik mestne občine zapeljal dotičnega ravnatelja tovarne v zablodo, ker se mesto Zagreb, odnosno njeno poglavarstvo, ne bavi s posredovanjem reklame, niti nima mesto svoj lastni oglasni zavod. Skoro gotovo je v tem slučaju neki mistifikator, kateremu je uspelo dobiti od do-lične industrije reklamni nalog za okrog 80.000 dinarjev. — Ker je pri tem tangirana zagrebška mestna občina in zlorabljeno njeno ime, upamo, da bo ta slučaj preiskala in dognala na čisto. Na lo zlorabo opozarjamo vse ekonome, da v bodoče (lazijo in ne nasedajo stičnim mistifikaeijam in da svoje naloge oddajajo samo renoniiranim zavodom, ki zaslužijo njihovo zaupanje. — Publicitae d. d., Zagreb, Propaganda d. d. prej Jugomosse. Zagreb, Interreklani d. d., Zagreb. — Romanje na Sveto goro pri Gorici in izlet v Trst bo 18. in 19. marca in pozneje vsakih 14 dni. Obmejne listine preskrbimo vsakomur. Pišite pravočasno po obširna navodila in pojasnila, da se boste potem lahko pravočasno veijavno priglasili, ker moramo romarski spisek zaključiti vselej 8 dni pred odhodom. — Naš naslov: »Po božjem svetuc, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. FOTOAMATERJi! Izvolite zahtevati brezplačno naš NAJNOVEJŠI katalog foto-aparatov in pribora, katerih prodaja se j vrši kakor doslej potom vseh foto-trgovcev. MIMOSA A. KOPANI Zagreb, Mošijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Obtožen umora, obsojen radi uboja Maribor, 29. f«br. Lani se je pripeti! na starega leta dan v Laporju strašen dogodek. Posestnik Franc Kašelj je i dvema udarcema z motiko ubil svojega sorodnika, vpokojenega financarja Veleslava Milutinori-ča. Danes je sedel Kašelj pred sodniki velikega kazenskega senata v Mariboru na zatožni klopi. Državni pravdnik ga je obtožil naklepnega umora ter je v obtožnici predočil dejanje sledeč«; Leda 1926 se je poročil pokojni Milutinovič • •orodnico obtoženca. Zakonca sta živela nekaj časa v St. Ilju, po Milutinovičevi upokojitvi pa sta se preselila k posestniku Kašlju v Laporje pri SI. Bistrici. Milutinovič s« je tu udal pijači ter je tako zapravljal, da je žena končno tkušala izposlo-vati njegov preklic pred sodiščem- Zaradi tega «o nastali v družini prepiri, ki so skalili tudi razmerje med Kašljem in Milutinovičem. Milutinovič j« dan za dnem pijan razgrajal okrog hiše, kar jc gospodarja upravičeno zjeziio. 31. decembra lanske- ga leta j« Milutinovič zvedel, da ga ho t? dati njegova žena preklicati. To ga je tako razjarilo, da je razbijal okrog hU«, V tem trenutku je prišel a gozda Kašelj, ki j« grabil listje. Skočil jc v drvarnico, zgrabil za motiko ter planil z njo nad svaka. Milutinovič jc bežal, Kašelj pa ga je dohitel ter mu z dvema udarcema razbil lobanjo. Ko so Kašija zaslišali, jc priznal, da je že prejšnji večer razmišljal, da bi bilo Milutinovič« najbolje ubiti. Tudi pri napadu z motiko j« računal z možnostjo, da bodo udarci smrtni, misleč: »Če bo hin, pa naj bo hin.« Kasneje je licer »voj zagovor iz-preminjal ter navajal, da so orožniki njegove prve izjave najbrž« napačno razumeli. Pri današnji razpravi je obramba dokazala, da Kašelj dejanja ni izvršil naklepoma ter je bil radi tega obsojen samo radi usmrtitve na mah na 2 leti zatočenja ter izgubo častnih pravic za časa prestajanja kazni. Obsodbo je sprejel. Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ztutrai na Drazen želodec Kozarec naravne FRANZ IOSEF 9rena je bilo kljub temu hvaležno g. predavatelju. Nasiednji prosvetni večer. XX. po številu, bo 0. marca, ki bo posvečen umetnostnim spomenikom Slovenije. Predaval bo o tem predmetu g. msgr. Viktor Steaka. © Za otroški pevski zbor in za otroški orkester je tolikšno zanimanje, da bosta v kratkem povečana na 50 otrok. Zato se dečki in deklice od tretjega do vštetega šestega leta. ki imajo dober posluh, še nadalje sprejemajo vsak ponedeljek in (»redo dopoldne od pol 10 daije, to je v času. ko se vrše vaje. Tako je staršem, ki hočejo svojim otrokom dati že zgodaj dobro glasbeno vzgojo, dana prilika, da se osebno prepričajo glede pouka in napredka malčkov. Starši, pripeljite svoje malčke, da boste z njimi imeli več veselja, otrok pa lepše detinstvo in dobro glasbeno podlago za (Kiznejše življenje. Pouk se vrši na Bleiweisovi cesti 21, pritličje. fflodni atelje " vsled poslovnega ootovama /> Pariš ne dela od 1.—7. ///. Nebotičnik //. nadstr. Telefon 24-63 © Francoski in nemški jezik poučuje 6 priznano najboljšim uspehom in proti zelo skromnemu honorarju. Informacije da uredništvo >Slo-vencac tel. št. 20-50. © Rezervni oficirji! Aktivni in rezervni oficirji bodo priredili svoj družabni večer v sredo 4. marca t. 1. ob 20.30 na Taboru. Za udeležbo so razposlana (»osebna vabila. Oni gg. rerervni oficirji, ki iz kateregakoli razloga niso vabila prejeli in se želijo udeležiti družabnega večera, se prosijo, da javijo svoj točen naslov ua telef. štev. 2175 in 2245, in sicer najkasneje do ponedeljka 2. marca t 1. do 13. Vstopnine ni nobene. — Uprava oficirskega doma v Ljubljani. © Počitnice so izgubljene, če se dijaki sedaj, ko je zadnji čas, resno ne oprimejo študija. Vendar se iahko zgodi, da vaš sin ali hčerka kljub vsemu naporu ne izvozi. Morda jima manjka podlage, morda v šoli nista preveč (»oslušn« alf pa takoj ne razumeta razlage profesorja. Sedaj, ko šc ni pre-poz.no, vam priskoči na pomor Akademski urad dela, ki vam brezplačno preskrbi inštruktorja. Oglasite se še danes v A. U. D. univerza, dvorišče. Za mal honorar vas naši, podpore potrebni tovariši rešijo mučnih skrbi in vašim otrokom počitnice. © Kino Adrian Šl. Vid. Prinašamo vam slikr iz zgodovine španskega kraljevstva v filmu »Kraljica Kristina«. Predstave danes ob 4., 6. in 8. uri. © Izdelki domače hišne obrh. Sloves škofjeloških domačih hišnih izdelkov je bil pred vojno lako velik, da so vsepovsod živahno povpraševali po njih. Uspešno so konkurirali z indusfrijškimi izdelki. Znano ie bilo, do jih prekašajo po svoji tr-pežnosli in solidnosh. Svetovna vojna ie razmah lega domačega hišnega obrfa skoraj popolnoma ustavilo. I.c tu pa tam si šc našel družino, ki sc je ukvarjala z izdelavo brisač, brisalk in platna na mefre. Na pobudo od strani interesentov pa so v Skofji Loki in okolici zadnje čase spef začeli pospeševali to domačo obrt. Prodajo škofjeloškega domačega platna, brisač, brisalk in prtičev je prevzela trgovina Goli, ki ima svoje prostore v Selen-burgovi ulici 3. Nc prezrite današnjega oglasa. (28151 © Kino Kodeljevo igra danes ob ."i, fi in jutri ob 8 dva sporeda: »Rofschilda« in »Zakonski šfi-rikof« (Slan Lamel, Oliver llardvl ler barvan film »Švica«. Danes ob 3 »Zakonski štirikot« po znižam vstopnini. © Jugoslovanski Tonring klub, podružnic« Ljubljana sporoča članstvu, da bo L redni letni i občni zbor v torek, dne 3. marca t. I. ob 8 zvečer v restavraciji hotela »Štrukelj«, Dalmatinova ulica. Upravni odhor. I © Na rusta?i bolgarske grafik« bo vodstvo dane« ob poWvanaj«tik Hrapavosi in rdečica izgine ELI DA KREMA IDEAL © Odbor Sadjarsko-vrtnardie podružnic« as Barju prosi vse posestnike, da svoje sadno drevj« čimprej temeljito očistijo ter obrizg«jo z 10% ar-borinom ali z 20% žveplenim apnenim škropivom, da tako začnemo uspešno zatirati sadne zajedavc«, Brizganje vrši naš za to določeni član, ki ima aa razpolago najmodernejšo škropilnico ter potrebne škropivo. — Vse delo izvrši proti malenkostni odškodnini za zamujeni ča« ter u plačilo dejanske porabljenega škropiva 0.30 par za Uter. Vsa naročila sprejema podružnični tajnik in šol« a« Barju. © Tečaj za bodoč« mater« k» odr«4o ivoatv« o ntgi in prehrani dojenčka bo v začetku marca t. 1. v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in d«-ce v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) in sic«r ob ponedeljkih in četrtkih, vs«lej od <—6 pop^ ob torkih in petkih pa od 8—9 zvečer. Tečaj bo trajal 3 tedne dvakrat po 2 uri d« teden in je brezplačen. •) Napadi s kamenjem. S Kodrljcvrga smo dobili dopis, v katerem sc tamkajšnji prebivale* pritožujejo nad nenavadnim in surovim pojavom. Nekateri »junaki«, propadli tipi, kar na lepem namreč radi pobero težek kamen na rcsti. hidi 80-90 dgk težek, ter ga vržejo v okno kakšne stranke, ne da bi se ozirali na to, ali kamen pade komu na glavo ali ne. Kodeljcvčani prosijo policijo za pomoč, da napravi tu nrkni reda. sicer pa so pripravljeni s temi junaki kar sami obračunati. © Proda se velik salonski gramofon z omaro za plošče, in nad 60 plošč. Kodnljevo, Malejeva ulita 8. pritličje. © Zasipalni malerijal je brezplačno nn rnz.po-lago pri Vajeniškem domu, Kersnikova ulica 6 Informacije v Vajeniškem domu ali Sv Petra nasip 57-1. Opozorilo 1 V zadnjem času se vedno bolj množe slučaji da tako trgovci, kakor tudi razna druga podjetju nameščajo bodisi med svojimi poslovnimi lokah, bodisi na kakih drugih prostorih razne reklame, ki so pogosto nele neokusne, kričeče, vse prej ka kor estetsko učinkovite ter so v kričečem na sprotju bodisi z najbližjo okolico hodisi lakega značaja, da motijo predmet; s lem tudi indirektno ogrožajo javno varnost ter nasprotujejo drugim javnim interesom. Take reklame so se razpasle v zadnjih časih posebno po ulicah v središču mesla: bile so napravljene večinoma brez oblastnega dovoljenja. Hišni posestniki, ki dajejo prostora v najem, so kot hišni lastniki po zakonu odgovorni, da se na njihova poslopja ne nameščajo reklame tire/ oblastnega dovoljenja. Po zakonu pa so odgovorni tudi trgovci, odnosno podjetja, katera si take reklame [Kistavljajo. Po določilih gradbenega zakona ima stavbno ohlastvo paziti za pravilno in primerno arhitektonsko izoblikovanje hišnih fasad, ki morajo biti tako izvedene in izoblikovane, da so v skladu • krajem in okolico. Hišni posestniki »o dolžni izoblikovati fasado svojih zgradb lako, kakor jim to določi stavbno oblastvo. Zaradi tega je vsako samolastno preoblikova nje hišnih fasad kaznivo in nedopustno, ako ai hišni gospodar predhodno ni izpoetoval oblastvenega dovoljenja. Reklame, reklamni izveski, transparenti izveski, izložbeni in reklamni napisi, izložbene omari ee, vetrobrani, sol učni zasloni in strehe, bistveno vplivajo na arhitektonsko oblikovanje nličnlh fa ssd in javnih prostorov. Tudi po določilih 5 43 in 44 mestnega cestnega reda. si morajo hišni po sestniki, kakor tudi ostali interesenti izposlovati predhodno oblastveno dovoljenje za nameatitev kakršnihkoli reklam, odnosno naprav, kt so rsvno-ksr bile omenjene. Tovrstne naprave se smejo voljevati na podlagi § 8 in 43 meetnega rastnega reda lc sporazumno s policijskim, odnosno uprav nim oblastvom in poleg tega z dovoljenjem po ■pecijalnih zakonitih predpisih. Naprave takega značaja spadajo med primere posebne uporabe javnih prostorov. Kdorkoli izvrši slične naprave brez oblast ve nega dovoljenja, krši zakonite predpise in bo ka znovan po tozadevnih zakonitih določilih mostne«* cestnega reda, odnosno gradbenega zakona. Mestna občina bo postopoma pregledala vse razne izvršene reklamne naprave ter bo proli kršilcem zakonitih predpisov, L j. proti onim, ki so reklamne naprave namestili brez oblastvenega dovoljenja, svedla kaienski postopek. Zaradi tega se pozivajo vsa ona podjetja, knkor tudi hišni lastniki, da najkasneje do 15. mana zaprosijo z« svoje reklamne naprave oblastveno dovoljenje pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani da se izognejo neljubim kazenskim posledicam in odstranitvi svojih reklam na lastne stroške. Predmetne prošnje morajo biti pravilnoopr^m Ijene In sicer: L » 3. izrodi točnega načrta frrriene alf ta progene reklamne naprave. Načrt mora vsebovati točno situacijo celotne fasade z ir ob«toječiml r-klamami na dotični stavbi, 2. prošnje, kakor tndi priloge, morajo hiti pr« vilne kolkorane v smlsln predpisov taksnega re kona. Reklamne naprave, ki se nshajsjo vfSje o.l oken v L nadstropju, »e bodo morale odstraniti nove pa se ne bodo dovoljevale. Take prošnje bo mestno poglavarstvo obra\ navslo v smislu veljavnih predpisov. ' Mestno poglavarstvo v Ljubljani: predsednik dr 1 J. AdMM L m 22. draiba koi divjadi na velesejmu 9. marca 1936 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana „l>ivja koža" - Velesejem Celjski proračun sprejet Dohodkov 14,709.953 Din in prav toliko izdatkov Celje, 28. februarja. Danes se je vršila proračunska seja celjske mestnt občine. Zupan g. Mihelčič je ob otvoritvi najprej poročal, da so bili vsi sklepi zadnje seje izvršeni, oziroma se spisi rešujejo v smislu sklepov. Nato jc odgovoril na nekatere interpelacije posameznih mestnih svetnikov. Zatem je podal župan pregled cenitve nepremičnin celjske mestne občine s stanjem z dne 31. decembra 1935, ki ji- bila izvršena na podlagi sklepa mestnega sveta , dne 8. novembra 1935. Po tej cenitvi znaša vred nost nepremičnin mestne občine pred združitvijo 22,333.993.24 Din, vrednost nepremičnin meščansko-oskrbovalnega sklada 5,325.340 Din in vrednost nepremičnin bivše okoliške občine 1,388.570 Din. Na predlog komisije, ki je izvršila cenitev, .-.e lahko prodajo: hiša na Bregu, posamezne parcele na Sp. Lanovžu, pod okoliškim pokopališčem ter na Kvaternikovem posestvu, ko bo odobren nakup. Takoj nato je župan g. Mihelčič izjavil, da ie najvažnejša točka dnevnega reda proračun mestuc občine za proračunsko leto 1936-37. — V proračunu jc tudi 20% doklada za regulacijo Savinje m pritokov, in sicer za regulacijo Savinje 15% in za regulacijo pritokov, predvsem I.ožnicc, 5%. V banovinskem proračunu je za regulacijo Savinje znesek 1,200.000 Din, mestna občina 390,000 Din in okrajni cestni odbor 300.000 Din. Od države prispevek še ni zagotovljen. Poleg tega predvideva novi proračun tudi 5% doklado za javna dela, pri katerih bi se zaposlili brezposelni, ker bi bili na ta način vsi davkoplačevalci enako obremenjeni. Od 400 brezposelnih, kolikor jih je prijavljenih pri mestnem socialnem uradu, jih dela 226. Takoj nato je podal poročilo o proračunu za 1936-37 finančni referent g. Prelog. Celokupni izdatki rednega proračuna znašajo 14,709.952 Din in prav toliko dohodki. Izredni proračun pa izkazuje: sklad za regulacijo mesta Celje 26.C00 Din, sklad za regulacijo Savinje. 15% doklada in 5% doklada za regulacijo Ložnice in drugih pritokov 749.000 Din ter izredni proračun za nabavo raznih nepremičnin in potrebščin 485 tisoč Din, ki se bo kril v istem iznosu s prodajo rodbinskih prostorov na pokopališču, event. prodajo »Planinskega doma ozir. drugih nepremičnin. Glavne postavke v rednem proračunu med izdatki so naslednje: osebni izdatki 2,144.645 Din, od tega za policijo 630.960 Din. Osebni izdatki za osobje mestnih podjetij 677.468 Din, reprezenta-cijski izdatki 10.000 Din, skupaj vsi osebni izdatki 2,832.113 Din. Vsi materijalni izdatki znašajo za mestno občino 5,929.'92.50 Din in so glavne postavke: občno-upravno oblastvo 385.575 Din, osebna in imovinska '-arnost 381.725 Din. prosveta 697.41q Din 50 par finančna stroka (obresti in anuitete posojil) 1.954.264.57 Din, gradbena stroka 840.806 Din, soc. skrbstvo 842.030 Din. občinsko gospodarstvo 641.450 Din. Materijalni izdatki mestnih podjetij in ustanov pa znašajo: mestna elektrarna in plinarna 3.73^.904 Din. klavnica 332.850.50 Din. vodovod 508.200 Din DOgrebni zavod 268.020 Din, mestni avtobus 854.372 Din. mešč.-oskrb. sklad pa 237.600 dinarjev Med dohodk: dajo občinske doklade na vse državne neposredne davke (50%) 1.874.000 Din, 5% doklada za zaposlitev brezposelnih 187.400 Din in 3% doklada za gasilske čete 112.^40 Din, skupai 2.173.840 Din Posebej je še 20% doklada za regulacijo Savinje m pritokov Skupai znašajo vse doklado 78%. — Razne občinske takse daio 1.338.700 Din, trošarine 1.'-91.831.50 Din, kuluk odpade, dohodek občinske imovine 11 M.312 Din, razni drugi dohodki 1,575.568.50 Din. skupaj do- Celie Vprašanje iz občinstva. Kakor smo v zadnjem času poročali že večkrat, se je zopet sprožilo vprašanje zavetišča za jetične bolnike v Celju. Ta zadeva se vleče že nekaj let in dobiva šele v zadnjem času konkreten značaj. Liga sama ima v ta namen zbranega že nekaj denarja, z novo akcijo, ki jo misli začeti, se bo nabrala tudi lepa vsota. Sedaj pa nastane drugo vprašanje. Po smrti blagopokojnega kralja je bil ustanovljen v Celju odbor z namenom, da postavi pokojnemu kralju v Celju dostojen spomenik. Koliko se je dosedaj v t« namen nabralo, nam ni znano. Znano pa nam je, da bi gotovi krogi prispevali za spomenik, če bi flo za socialno ustanovo prav radi tudi večje vsote. Tako je celjsko trgovstvo nabralo prav lep znesek, toda s klavzulo, da se mora vsota porabiti lamo za socialno ustanovo. Prav tak siklep je bil »prejet na zadnji seji mestnega celjskega sveta v petek zvečer. Da imajo namen v isto svrho darovati večje vsote nekateri denarni zavodi, je nam tudi znano. Ker je splošna želja občinstva, naj bi se blagopokojnemu kralju postavil v Celju dostojen spomenik v obliki socialne ustanove, zato se nam zdi zelo čudno, kako da se v tem oziru prav nič ne gane odbor za postavitev spomenika, da bi občinstvo vsaj vedelo, na kaki točki se akcija trenutno nahaja. Im veliko Celie st le manufakturna trgovina frarac Dobovtfnik v Celfu nub ivila za spomlad ln poletje 1936 ogromno množino vseli najrazličnejših vrst SDHNA, HAMOARNA ln sploti Tsecrab'aga za obleke od nalceneISe do najfinejše kvalitete S m modno sukno za kompletno športno obleko od Din 75'- naprej 3 m mode polkamgarn za celo moško obleko od Din t20*- naprej 3 m kamgarna za kompletno moško obleko od Din 195'- naprej Nič več m potreba kupovati moškega blaga od nepo znanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na dom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dobovltnlk Ima nad 800 vzorcev sukna na zalogi, ima lastno tovarno za preSlte ode)« ln perilo. -Občinstvo se naproAa da st ogleda zalogo. (ž lz gasilske organizacije. Prihodnje predavanje za celjske gasilce bo v sredo, dne 4. marca ob 8 zveča- v Gasilskem domu. Predaval bo sekundarij celjske bolnišnice g. dr. Perko o prvi jvomoči v nesrečah. Tečaji celjske gasilske župe bodo dne 8. marca v Celju za celjski sodni okraj, dne 15. marca v Konjicah za konjiški sodni okraj in dne 22. marca na Gomilskem za vranski sodni okraj. Začetek tečajev vedno ob 8 cjutrai. hodki 7,914,252 Din. Dohodki mestnih podjetij so naslednji: mestna elektrarna in plinarna 4,021.800 Din, klavnica 558.100 Din, vodovod 610.000 Din, pogrebni zavod 308.200 Din, mestni avtobus 1,060.000 Din in mešč.-oskrb. sklad 237.600 Din, skupai dohodki mestnih podjetij 6,795.700 Din. Med obč. taksami so najvažnejše: tržnina 124.000 Din, gostaščina 540.000 Din, kanalska pristojbina 324.000 Din, trošarine: na vino 930.000 Din na pivo 165.000 Din. Uvoznina, ki je na novo vpeljana, da po proračunu 420.631.50 Din, užitnina na meso 101.200 Din. Med raznimi nepredvidenimi dohodki je prispevek države 300.000 Din za policijo. Proračun se bistveno razlikuje od dosedanjih proračunov zaradi združitve obeh občin ter zaradi zadnjega finančnega zakona, ki zahteva, da je proračun enoten, to se pravi, da so zapopadene v proračunu tudi vse mestne ustanove in podjetja. Aaradi združitve obeh občin se je povišal prejšnji mestni proračun za približno 2,000.000 Din ter zaradi enotnosti z mestnimi podjetji za nadaljnjih 7,000.000 Din. Letos so izdatki večji za 65.286.88 Din, to pa le na videz, ker se je zvišala postavka za policijo v znesku 241.285 Din Pri tem izdatku »o predvidene nastavitve novih moči, največ pa zaradi pokojninskega zavarovanja stražnikov Din 69.309, ker je prejšnja občinska uprava mislila, da pol. agentov ni treba zavarovati. Zaradi tega je v proračunu postavka za zavarovanje za tekoče in za štiri leta nazaj. Poleg tega je prejšnja občinska uprava s sklepi določila postavke za ta proračun v znesku 83.000 Din, tako da so letošnji izdatki v resnici precej nižji, kakor lansko leto. - Pri tajni seji so bili znižani prejemki mestnih uslužbencev po istih načelih, ki veljajo za drž. uslužbence. Proračun je bil z nekaterimi nebistvenimi spremembami sprejet od partije do partije, kakor ga je predložil finančni odsek. i%jrm ŠMM. -»RODAJAlNE Beograd Ljvbltano Naša auto in moto pneumatika |e brezhibna in sigurna Delamo na tem da Vam omogočimo dolgo vožnjo za malo denarja Informacije v vseh, naših prodajalnah. <3 SK Jugoslavija : SK Retje (Trbovlje). Danes bo ob 9.15 na igrišču SK Jugoslavije na Sp. Lanovžu prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Retjem i z Trbovelj. ss Organistom mariborske škoiijel Društvo organistov za mariborsko škofijo naznanja, da bo občni zbor dne 10. marca t. 1. ob pol 11 dopoldne v Domu v Celju z običajnim dnevnim redom. Od udeležbe je odvisno, ali bo društvo še obstojalo, ali pa likvidiralo. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. 30 let prosvetnega dela Drevi ob 8 bo v Društvenem domu na Glincah — slavnostna predstava — »Revček Andrejček« v režiji in glavni vlogi g. Ivana Jezerška. Kdo ga ne l>ozna na Viču. Dolga je vrsta društvenih delavcev pri nas, ki so pričeli z igrami pod kozolci, pozneje v gostilniških dvoranah in [K> dolgem trudu uživajo zadoščenje v moderno urejenem domu. Dolga je vrsta, a le malo jih je vzdržalo tako vztrajno kakor jubilant. Osivel je v delu za prosveto, preživljal ansambl za ansamblom, ostal pa vedno na razjjolago za vsako vlogo. Zavzemal je različne funkcije v prosvetnem društvu. Orlu, godbi, pevskemu zboru. Povsod in na vseh poljih je deloval. Predsednik druStva, častni član. predsednik Orla itd. Vedno neumoren in jiožrtvovalen. Član cerkvenega pevskega zbora, odkar obstoji župna cerkev. Dolgoletni aktivni član društvene godbe, ki je ena najstarejših. Poleg tega je imel skrbeti za številno družino, a obenem se je ves posvečal društvu. Neprestano je skrbel za pro-speh in napredek. Za vso to požrtvovalnost In ljubezen do prosvetnega dela na Viču se mu bo društvo oddolžilo na viden način s slavnostno predstavo. Kdo bi mogel našteti vse vloge, v ka lerib je umetniško kazal svojo mojstrsko izvedbo. Doživel je v tem delu tudi predstave na prostem, pri njih tudi sam sodeloval in se živo zanimal za novost v tem jiogledu. Vrsta prosvetnih delavcev na Viču, ki se je vzgojila v trdem in težkem društvenem delu, ki je velika in močna, ki kljubuje vsem viharjem in dela složno v proevit društva, je z jubilantom nn čelu ostal« ves čas zvesta programu, v katerem je bila vzgojena in je ni uklonila nobena sila. Vsa viška katoliška društva se imajo jubilantu zahvaliti na odličnih uspehih, ki so jih in jrih tudi še dane« dosegajo, zato mu kličemo >Na mnoga U:ta<. V Berlin in Hamburg Prijave za študijsko ekskurzijo Berlin—Hamburg »e še vedno množe. Vse tozadevne priprave za gornje potovanje se vrše popolnoma v redu. Se neprijavljenim sporočamo, da bomo s prijavami morali kmalu po vel. noči zaključiti, ker sicer ne bo mogoče ekspedicije organizirati tako, kakor je zamišljeno. Vsem doslej prijavljenim so olimpijske vstopnice zasigurane. Na razpolago pa nam je stavil olimp. odbor v Berlinu še nekaij vstopnic za one, ki ae javijo kasneje. Do 8. marca t. 1. zapade četrti obrok. Poravnajte ga pravočasno. Vplačilo oz. nakazilo naj se glasi vedno na ono osebo, za katero je bil vplačan — nakazan — prvi obrok, ker je sicer točna evidenca silno o4e4-kočena in zvezana z nepotrebnimi stroški. Ako kdo nakaže za več oseb na eno m. isto položnico skupaj, naj na hrbtu iste vedno točno zabeleži, za koga je znesek nakazan. Za veliko noč razpošljeimo vsem vprašalne pole ter event. tudi ie razne »vodiče« z načrti, brošurami itd., ako vse te utvari iz Berlina pravočasno prejmemo. Informacije za Berlin—Hamburg itd. daje SK Planina (Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke), Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Prijavite sel Ali so pljučne bolezni ozdravljive! ▲ To nad vse važno vprašani«? zanima naravno vse, ki bolehs)o na »utrni, katarju na pllnčlh, zastarelem kašllu zaslnzenju, dolgotrajni bripavostl in hrlnt, pa doslej niso naSli zdravila Vil Inki bolniki dob« od nas popolnoma brezplačno Knjigo s slikami, izporl peresa gosp. dr. med. tiuitmanna, UivSega Set-zdravnika v zavodu za linzenkuro, o temi .Ali »o pljnCov bolezni ozdravljive?'. Da omogočimo vsakemu takemu bolniku,da spozna vrsto svo|e bolezni, smo se odloČili v Iiiterisu splošnega blagra odpoalati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati )e samo dopisnico itrankirano z Din 1"75) ir |o odposlntl n« PUH1MANN A C©., BERLIN 61B HOggelstrasse Nr. 25-21«. Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetsko odelenje S. Br. 2416 od 12. XII 1933 Trbovlje Lep pogreb je imel g. Jesih Ivan, rud. paznik in vrl krščanski mož, bil je tudi skozi vsa leta naročnik »Slovenca«, Vse je žrtvoval za dobro vzgojo svojih otrok, bil pa je tudi velik dobrotnik katoliških organizacij. Bog mu bodi plačnik za vse dobro! Igro Jurij Kozjak — sloven--. janičar — po-nove danes popoldne v Društvenem domu. Velike težave z novim proračunom ima občinska uprava, ker je predpis državnih davkov strahovito padel. Leta 1931 je znašal še nad štiri milijone, letos pa niti en milijon ne znaša več. Rudnik sc je znal otresti družbenega davka skoro popolnoma. Od nekdanjih treh milijonov je prišel sedaj na pol milijona. Zato razumemo težave občinskega odbora. Pokojnina se ne bo znižala. Veliko se je govorilo, da se hoče rudarskim novoupokojencem pokojnina znižati za precejšen odstotek, lz verodostojnega vira smo pa zvedeli, da se to ne bo zgodilo, ker se hoče sanacija izvršiti na drug bolj socialen način Pač pa se onim novoupokojencem, ki so dobivali nekakšne doklade iz pokrajinskega sklada in ki so jim bile pred kratkim odvzete, ne bo moglo dati doklad, ker jim po zakonu ne pripadajo. Pač pa bodo najbrž morali oni novoupo1-kojenci, ki še niso stari 50 let, iti še enkrat na zdravniški pregled. Teh pa itak m mnogo. Zanimivo je tudi da se primanjkljaj izkazuje tudi pri pokrajinskem skladu za rudarje. Sedaj se je v ta fond stekal prispevek rudnika od vsake tone premoga 5 Din Odkar je pa bivši režim posegel s prsti vmes z neko drugo naredbo, se je ta dotok tega davka ustavil. TPD ta petdinarski davek sicer še pobira, in če bi se naTedba izpremenila. bi ga družba tudi takoj vplačala, vse pa izgleda, ker ni zakonite podlage, da ji tega ne bo treba storiti. Družba si bo tako prihranila okoli 2 in pol milijona Din. Ptuj Še dve žrtvi pustnega divjanja. Ni dovolj, da smo fioročali že o dveh ubojih, k: so posledica pustnega divjanja, primorani smo objaviti tudi naslednji žalostni primer, ki se je dogodil v vasi Gruškovje v Halozah. — V hiši nekega posestnika se je vršil na pustni torek ples, katerega se je udeležila mladina tamkajšnje okolice. Okrog polnoči, ko so bili fantje že precej vinjeni, je prišlo med njimi do prepira in ruvanja. Konec lega ruvanja je bil ta, da je dobil 24 letni Jožef Kozel, sin posestnika iz Hruškovja, z nožem vbodljaj v vrat, da se je zgrudil in pol ure pozneje poškodbam podlegel. Pred svojo smrtjo je še povedal, da ga je zabodel neki Ivan Gabrovec iz Brezove gore. Truplo Kozela so prinesli v mrtvašnico pri Sv. Trojici v Halozah, kjer je sodna komisija izvršila raztelesenje, Izid obdukcije je ta, da je Kozel izkrvavel, ker mu je bila prerezana žila odvodnica. Orožniki so Gabrovca aretirali in ga izročili sodišču v Ptuju. Dejanje priznava, trdi pa, da ni vedel, koga je z nožem zabodel, ker je bila takrat na dvorišču globoka tema. Druga žrtev pustnega divjanja je 21 letni hlapec Avgust Lozinšek iz Rošnje pri Ptuju Pri pustni veselici v Rošnji so se domači fantje skregali, nakar je sledil pretep, med katerim je dobil Lozinšek težke poškodbe deloma z nožem, deloma pa z latami. Pripeljali ®o ga v ptujsko bolnišnico. Vesti naših vojnih dobrovoljcev Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se bo eipomnila 20 letnice bojev I. dobro-voljske divizije v Dobrudži. V ta namen se priredi 17. marca ob 20 spominska akademija v veliki dvorani Zvezde. Ojtozarjajo se dobrovoljci in vsa naša javnost na to jjrireditev. Spored akademije se bo pravočasno objavil. V zvezi z 20-letnico Dobrudže bodo dobrovoljci razvili na Vidov dan društveni prapor, ki bo v zgodovini Slovencev pri ustvarjanju Jugoslavije dragocen spomin. Na predvečer razvitja prapora bo slavnostni občni zbor vojnih dobrovoljcev. Priprave za te prireditve vodi [joeeben odsek. Dobrovoljci izdamo letos knjigo, ki smo jo do sedaj j>ogrešali in ki bo verno prikazala delež Slovencev — vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije. S jKisebno okrožnico so se pozvali tovariši dobrovoljci k sodelovanju pri izdanju te knjige. Knjiga, ki bo ilustrirana, bo pestra po vsebini in važen zgodovinski dokument. Za podporni društveni sklad, drufitveni prapor in knjigo se je izdelala nabiralna pola, ki so Jo prevzeli nekateri naši tovariSi v nvrho zbiranja prispevkov. Prosimo odziva. Prihodnji mesečni sestanek dobrovoljcev v Ljubljani bo 10. marcu ob 20 v restavraciji Zvezda. Pridite vsi! Nova pravilo >Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije«, ki so bila sprejeta lansko leto na savezni skupščini, je notranje ministrstvo odobrilo in so stopila v veljavo. Pravila so v tisku in ko jih prejmemo, jih bomo razposlali članom. Letošnja glavna savezna skupščina bo 28. aprila, izredni kongres vojnih dobrovoljcev pa 20. aprila t. I. v Belgradu. Delegata naše organizacije na glavni skupščini bosta tovariša Jeras Josip in dr. furk Ernest. Navodila glede kongresa bodo objavljena kasneje. e 70 letnica odličnega moža Selnica ob Dravi. Danes obhaja g. Nikolaj K o t o 1 e n -ko, kolarski mojster, posest., večletni župan in član mnogih društev in korpora-cij, čil in čvrst svoj 70. rojstni dan. Slav-Ijenec je mož - korenjak, kakor malo takih. — Rodil se je t. marca 1866 na Za-vrčn Po ljudski šoli se je 5el učit kolarstva v Ptuj in potem v Mo5kanjce. Ko jo bil 16 let star, je že bil oproščen Kmalu nato mn je mati umrla in iti je inoral s trebuhom za kruhom. Z 20 leti je jiostal vojak. Leta 1890., dne 1. marca se je poročil in istega dne je tudi dobil obrt kolarskega mojstra v Bukovcih pri Ptuju. — Ko je bil tri leto poročen, mu je ogenj uničil domačijo. Bil je takrat velik požar. ki je uničil pol vasi Bukovce zgoreli so trije otroci, ena ženska in mnogo živine. — Ko si je zopet postavil hram, je poleg '»brti kolarstva postal še gostilničar. L 1905. je vse prodal in kupil na Bresternici. Tukaj je postal nem-škutarjem trn v peti, ker je imel slovenske časopise in bil odločen Slovenec, zato je tudi tamkaj prodal in kupil v Selnici ob Dravi leta 1909. Tudi tukaj je bil vroč l>oj najprej z nem-) škutarji, potem pa z liberalci, l,eta 1916. je šol: k vojakom, kjer je bil označen z »p. v.< (politično nezanesljiv). Leta 1920. je postal gerent občine, kar je bila zopet jako neprijetna služba. Štirideset let je že naročnik »Slovenskega gospodarja« in »Mohor jeve družbe«. Dolga leta je tudi naročnik »Slovenca«. Nikolaj Kotolenko je izboren kolar in cela okolica ga zelo čisla kot poštenega slovenskega obrtnika. Slavljenec je markanina isebnost ter je pri svojih nastopih zelo odločen in v načelih nepopustljiv. Kotolenko jc bil vedno zvest pristaš Slovenske ljudske stranke ter oseben prijatelj ministra dr. Korošca, poslancev Piska, Roškarja, Žebota in drugih. Pri vseh volitvah ired vojno in po svetovni vojni je bil Kotolenko vedno v prvih vrstah vodilnih pristašev naše stranke v dravski banovini. Zaradi njegovega značaja in neomahljivosti ga spoštujejo tudi nasprotniki. V družbi je zelo zabaven, šaljiv in vse ga ima rado. Gotovo bo tudi dne I. marca, ko se bodo pri njem zbrali zvesti prijatelji vesel, kakor je njegovo staro navada. Naš list se pridružuje številnim Kotolenkovim častilcem ter mu iskreno častita. Dovje Drevi ob 8 bomo v dvorani Aljaževega pevskega in dramatskega društva proslavili 25-letni | jubilej g. župnika 1'ečariča Franca. Z današnjim : dnem namreč je preteklo 25 let, kar je prišel iz. Zabreznice, kjer je dotedaj služboval, k nam na Dovje kot kaplan v pomoč tedanjemu triglavskemu župniku, duh. svetniku, pok. Jakobu Aljažu. Ves čas svojega pastirovanja nam je vneto stal ob strani tako z nasveti kot z dejanji. Prebil je z nami grozepoina leta svetovne vojne, tolažil je uboge in potrte, pomagal vsakomur, kadar in kjer je bilo treba. Zlasti pa je pridobil mnogo zaslug | za katoliško prosveto v naši fari. Dolgo let je vo-] dil vse delo v našem prosvetnem društvu. Njegova največja zasluga pa je postavitev Aljaževega | prosvetnega doma; brez njegove pomoči hi nikdar | ne bil zgrajen ta kulturni spomenik. Mnogo je sto-! ril tudi za farno cerkev, katere notranjščina je tekom zadnjih let popolnoma prenovil. Za vsa njegova dela se mu mi farani prav iskreno zaliva-; ljujemo ter mu želimo k današnjemu jubileju, da I bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega in delavnega med nami. K jubilejni proslavi vabimo vse faranel Kamnik Otvoritev dispanzerja. Danes ob ti bo slovesna otvoritev in blagoslovitev protituberku-loznegu dispanzerja, ki bo začel redno poslo-, vati. Ggromno in nad vse koristno delo bo slu-; žilo našemu prebivalstvu v boju proti jetiki. ki 1 v našem okraju tako razsaja. Protijetični di-| spanzer bo posloval vsak torek in petek od 4 do 6. Na dan otvoritve dispanzerja bo popoldne ob 4 v Kamniškem domu akademija, katere čisti dohodek je namenjen v korist protituberkulozni ligi. Oh tej priliki pa vprašamo, zakaj tudi Narodna čitalnica ni priredila akademije, kakor jo ie menda prvotno obljubila prirediti Da ne bodo potem zopet leteli na nas očitki, dn je dispanzer izključno v klerikalnih rokah, kakor so se razburjaji radi našega nedeljskega članka. V takih socialnih in humanitarnih ustanovah naj vendar izgine vsako politika ter naj se tudi v nadalje vrši skupno delo brez kakršnekoli politične struje. r i~7 Stran ' •/ j -»-J_-aL -SI/OVKNEC-c, dn« 1. marca Nn jesenskem velesejma Razstava „Naš les*' Spoti: l.etn I9T0. smo imeli v Ljubljani pod pokroviteljstvom tedanjega ministra za gozdove in rudnike g. dr Antona Korošca veliko gozdarsko razstavo, ki je prav lepo uspela. V sedanjih časih pa se posebno čuti kriza v naši lesni industriji in je prav, če se priredi v jeseni na ljubljanskem velesejmu velika razstava našega lesa, ki naj pokaže pomen tega proizvoda za naše gospodarstvo. Propagira nn nai se ob tej priliki posebno konzum lesa doma, na na la način nadoknadimo izgubo /urranjih tržišč. V petek je bila v Ljubljani konferenca razstavnega odbora za prireditev vsedržavnc razstave »Naš les« v okvirju jesenskega velesejma. Konferenco je vodil g. inž. Josip Rustia, prisostvoval pa ji je ludi zastopnik ministrstva za gozdove in rudnike g. inšpektor inž. Kraljevič Jovan. Ministerstvo za gozdove in iiidnike se e namreč odzvalo prošnji pripravljalnega orl->ora ter poslalo v Ljubljano svoiega delegata, da prouči dosedanje priprave. Na konferenci je g. inšpektor i/javil da je minister za gozdove in rudnike zamisli razstave zelo naklonjen ter moremo od niega pričakovati vse podpore. G. inšpektor je i/ svojih izkušenj posebno poudaril, da je treba nu razstavo pritegniti zlasti domačo hišno lesno industrijo in obrt. Koristno bi bilo. da bi si iz Ljubljane prenesla kompletna razstava v Zagreb in Belgrad. Za razstavo bo dal na razpolago ves material Lovsko-gozdarski muzej v Belgradu, da | ne bo za nekatere predmete nepotrel nega dvoj- | nega dela. t ffJ Za razstavo je v proračunu ministrstva določena mala vsota VUKH) din. od katere hi se večina porabila za ljubljansko razstavo. Zato bo treba ministrstvo zaprositi zn povečanje podpore /a velevažno iesno razstavo Na popoldanski konferenci je poudaril g. škrbee. da je treba zlasti favorizirati malo lesno obrt. nadalje povečati domači konzum lesa itd. Trgovina, obrt in industrija bodo z veseljem sodelovali na razstavi kot' razstavijalci. '.adtilje se /a razstavo iuteresirujo ludi občine ter bo potreben poseben oddelek za izdelke ribniške in sodražiške doline. Naši mizarji naj bi /a izdelovanje pohištva raje rabili domač les in domače furnirje, zato bi bilo potrebno, da se propagira predvsem poraba domačega lesa in domačih fu-miiev Razstava mora nadalje prikazati tudi om izdelke, ki so namenjeni zu" izvoz. Pritegnejo*naj se tudi šole s proizvodi učencev Na podlagi |K)bud inšpektorji Kraljeviča bi se pritegnil k sodelovanju tudi trgovinski muzej v Belgradu ter največje podjetje lesne stroke v d ržavi -šipud«. Na predlog g. ravnatelja velesejma dr. M. Dularja sta bila koopti-ranu v odbor za prireditev ra/stavt gg. insp. inž. Kraljevič in min. n. r lllmanski Nadalje je obetal poslati razstavni material tudi vsenč. prof. Ugr,enovie i/, /.»greha, toda želi. da se razstava ne bi priredila istočasno z gozdarskim kongresom Uredba o zaščiii lesne industrije Belgrad. 20. februarja, m. Uredba o olajšavah domači leeni industriji, ki jo je sinoči predložil minister za gozdove in rudnike na podlagi § 63 fin. zak., podaljšanega s § 7. zakona o dvanajstinah za avgust 1935 do marca 1936, se glasi: Člen 1. Pooblašča se minister za gozdove in rudnike, da lahko izjemoma od zakona o državnem računovodstvu in od odredb obstoječih pogodb za eksploatacijo državnih gozdov na prošnjo sopogodbenikov odobri: a) Znižanje kakor tudi odgoditev sečnih pre-liminarjev za 1. 1935-1936 in za 1936 največ do 50% vrednosti preliminarjev. b) V zvezi z znižanjem in odgoditvijo preli-minarja odloži plačilo kupovnine, odnosno avansa na les "iz odloženega dela preliminarja. e) Prenese odloženi del preliminarja na prihodnje pogodbeno leto. Člen 2. Pooblašča se minister za gozdove in rudnike, da lahko poleg popolnega zavarovanja dovoljuje odplačilo kupovnine, odnosno avansa v obrokih za les in sečnjo v prejšnjih poslovnih letih do vključno 1935. Tako plačevanje v obrokih ne more trajati dalje od 5 let od dneva odobritve. V tem roku se pa mora ves dolg za obresti v celoti izplačati. Za kritje se sprejemajo garančna pisma samo prvorazrednih denarnih zavodov, registriranih pri finančnem ministrstvu,, hipoteke za zavarovanje državnih terjatev na prvem mestu ter vrodhostni papirji s pupilarno varnostjo po današnjem borznem kurzu. Podjetja, ki se žele |/o-služiti predpisov tega dela uredbe, morajo naj-dalje v roku dveh mesecev od dneva, ko je stopila v veljavo, predložiti prošnje gozdni direkciji r. navedbo načina odplačevanja in ponudenih garancij s tem, da ima vložitev take prošnje odgo-dttveno moč za dospele terjatve do njene rešitve. Člen 3. Pooblašča ee minister za gozdove in rudnike, da lahko interesentom po zakonu o za-Sčiti domače lesne industrije dovoljuje izvoz lesa iz gozdov v mejah plačane kupovnine, ne oziraje se na že dospele predujme, s tem, da morajo posamezna vplačila znašati najmanj četrt letne kupovnine. Vplačilo cele kupnine prejšnjih dob do vklju-čnega 1. 1934-35, odnosno 1935, morfi biti izvršeno do 30. junija 1936, za poznejše dobe pa najpozneje 6 mesecev po preteku poslovnega leta za sečnjo. Po preteku teh rokov zapadejo nevplačani deli iz prejšnjih dob, kakor tudi vsa nevplačana kupnina v korist države. Kupci pa ne bodo plačevali kupnine. Člen 4. Pooblašča se minister za gozdove in rudnike, da lahko v slučajih neizpolnjevanja razveljavi rezervaeijsko pogodbo in |x>godbo o kupoprodaji letnih dob, dovoljenih po čj. 6. in 7. zakona o zaščiti domače lesne industrije, ne progla-fiujoj pri tem izjemo predpisov zakona o državnem računovodstvu in odredb dotičnih pogodb kavcijo za zapadlo v državno korist, in ne zahtevajoč po pogodbi povračilo eventuelne škode, ki bi nastala za državo vsled razveljave jx>godb, toda vse pod pogojem, da je sopogodbenik plačal vse državne terjatve, ki so do dneva razveljave pogodbe obstojale. V te terjatve se mora računati ves posekan les, bodisi da je prodan ali ne, ki se bo prepustil sopogodbeniku na svobodno razpolaganje, dočim se označeni, a neposekani les ne bo stavil sopogodbeniku v račun. V kolikor pa med povprečno pogodbeno gozdno takso in vrednostjo izkoriščanega lesta obstoji razlika, je sopogodbenik dolžan povrniti razliko. Člen 5. Pooblašča se minister za gozdove in rudnike, da lahko podaljšuje roke sečnje, predelave in izvoja lesa, tako prodanega kakor tudi predelanega v lastni režiji, izvzemši po § 99a zakona o državnem računovodstvu, in tudi tedaj, če ne obstojajo v pogodbi predvidene elementerne nezgode. Tako podaljšanje rokov lahko minister za gozdove in rudnike izvrši nad 1 leto. Člen 6. Neplačani prispevki v fond za pogozdovanje, ki po pravilu o zbiranju in uporabi prispevkov za pogozdovanje pod 855-28 izvirajo od prodaje lesa nedržavnih gozdov, izvršene od dneva, ko stopi v veljavo ta pravilnik, pa do 31. decembra 1935, se ne bodo plačevali: 1. Če obveza plačevanja tega prispevka obremenjuje banovine, tinovne občine, mestne občine, kmetske občine, zemljiške zajedniee, samostane, cerkve, vakufe, nadarbine in plemenska bratstva. 2. Od lastnikov privatnih gozdov, ki dolgujejo ta prinos od prodaje lesa iz lastnih gozdov, in ki so na dan obveznosti plačanja tega prinosa posedali manj od 500 ha gozdov. Pooblašča se minister za gozdove in rudnike, da pod 1. in 2. točko navedene prispevke odpiše. Ostali lastniki privatnih gozdov, ki po pravilniku o zbiranju in uporabi prispevkov za pogozdovanje dolgujejo ta prinos iz prejšnjih let, so ga dolžni plačati in to v iznosu 2% od vrednosti prodanega lesa. Če so pa les pred prodajo predelali v lastni režiji ali ga predelali nn lastnih industrijskih podjetjih. od vrednosti lesa na panju. Člen 7. S stojmnjem te uredbe v veljavo preneha veljati uredba o dajanju olajšav domaČim lesnim industrijcem pod 14.618 z dne 30. sept. 1995. Uredba stopi v veljavo, ko bo objavljena v »Službenih Novinahc Stanje naših kliringov Saldo v nemškem kliringu se je zmanjšal od 20- na 26. februarja od 101 na 442 milj. Din, kar odgovarja zmanjšanju od 25.8 na 24.7 milj. mark Od tega odpade na račun A, t. j. klirinške nakaznice in avize 20.5 (21.5), 4.1 (4.3) milij. mark pa na klirinške čeke. Saldo v italijanskem kliringu se počasi zmanjšuje in znaša 164 5 (166) milj. Din. «-, ,Lbo,"arskei!} kIirinRu se je saldo zmanjšal od 451.000 na 427.000 Din, zadnje izvršeno izplačilo ima st. 1054 (1.038) z dne 3. februarja (18. januarja). Čakalna doba se je torej skrajšala od 33 na 24 dni. V kliringu s Turčijo je saldo narastel od 696 tisoč na 731.000 frankov, oz. od 2,012.000 na 2 milj. 120.000 Din. Zadnje izvršeno izplačilo št. 780 (780) z dne 9. decembra in se je tako čakalna doba I podaljšala od 72 na 80 dni. | ■ * Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini | Ceplak Antonije, trgovke v Hrastniku, narok za sklepanje poravnave 14. aprila, oglasili se je do i 1. aprila. Potrjeni poravnavi. Skok Anton, posestnik in 1 lastnik parne žage v Domžalah: Snoj Josip, trgOr vec v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Konce poravnave. Ivan Engelsberger v Tržiču, i Glavni trg št. 27. Vpisi v trgovinski register. Šiftar Franc, trgovina z deželnimi pridelki, Brezr vci, okraj Murska Sobota; Ptujska mehanična tkalnica F. Pililer in drug, Ptuj, družabnika Pihler Ferdinand iu Bradač Alfred. Izprememlie pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru. Iz trgovinskega registra so bili izbrisani razrešeni člani uprave; dr. Gvido Sernec, dr. Lijiold Franc in dr. Rapotec Vinko, vpišejo pa no-i voizvoljeni člani: Jurak Peler, dr. Leskovar Josip, j (iračner Ivan in Prijatelj Ivan. Zanimive številke. Kranjski tednik »Gorenjec« j prinaša zanimive podatke o plačilu davkov pri davčni upravi v Kranju za zadnja leta. Pri davčni upravi v Kranju je bilo plačano leta 1935 (v oklepajih podatki za leto 1934): zemljarine 833.000 (936 (XX)), zgradarine 1,138.000 ( 963.000), pridob-nine 2870.000 (3 055.000), družbenega davka 5,124.000 (826.000), rentnine 854.), luksuznega davka 3.077 (2,842.000), poslovnega davka 12621.000 (11,135.000), uslužbenskega davka 1,307.000 (1,538.000). vojnice 126.000 in 1% dopolnilnega davka 119.000 Din. Iz teh podatkov je | razvidno, kako malo so bile do leta 1934 obreme-I njene delniške družbe na področju te davčne upra-; ve. Pridobnina izkazuje velik skok od 1933 na I 1934 s 1,828.000 na 3,055.000 Din. K tem številkam je pripomniti, da obsega davčna uprava v Kranju tudi nekdanjo davčno upravo v Tržiču. Pri lemvesti črev je naravna Frarsz-Josefo^a grenka voda prijetno dobro učinku oče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat že roal množine dobro delujejo. Ite«. pu ;ntn. soc. pol in uar. %Ai. 8-br. 1M86, 36. V. »6. Borza Denar Dne 29. februarja. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.232 milj. Din v primeri s 10.341, 4803 9.129 in 5.502 milj Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je v funtih. Po pisanju belgrajskega tednika »Narodno blagostanje« je opaziti na prostem deviznem trgu zelo slab dotok blaga, odina, ki daje nekai. ie Narodna banka. V prostem prometu je tečaj za Curih 16.65. funt 281.50 v primeri s 251 v prejšnjem tednu, dolar 50.30 v primeri s 50, francoski frank p« je ostal nezzpremenjen na 3.88. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2178, London 15.095, Nevvyork 302.5. Bruselj 51.575, Milan 24.90, Madrid 41.90. Amsterdam 207.875. Berlin 12295 Dunaj 56.90, Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kopenhacen 67.35, Praga 12.69. Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.655, Bue-noe-Aires 0.835. Živina Mariborski sejem 28. febr. Na svinjski sejem jo bilo pripeljanih 71 svinj, cene »o bile sledečo: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80—100, 7—9 tednov 110—140, 8-4 mesece 150-210. 5 do 7 mesecev 280—300, 8—10 mesecev 360—480, eno leto 540—860. 1 kg žive teže 5—6.50. mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo 42 evinj. Pridobivajte novih naročnikovi Panes Ilirija: Celje ob 15.15 na igriSču Hermesa z zanimivo predtek- mo Hermes:'MlaiKka ob 13.30 Ilirija nastopi-danes z ojačenim kombiniranim moštvom, ki l>o predstuv-ljalo najmanj enakovrednega nasprotnika. Sodil bo g. Ramovž. Danes table tenis na Rakovniku Zadnji nastop naše reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo v Prago. Danes od 8 doj>oldne dalje se bo odigraval v salezijanskom samostanu na Rakovniku II. koro-lanski table-tenis-lurnir. Na lem turnirju bodo nastopili vsi naši novi državni prvaki: Marinko, VVeissbacher in Glazar, ki so tudi določeni v jugoslovansko "reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu od 8. do 16. marca v Pragi. Ker je to po državnem prvenstvu prvi nastop naših tekmovalcev, vlada tako med občinstvom kakor tudi med aktivnimi igrači veliko zanimanje. Prav posebna privlačnost lega turnirja pa je v krasnih nagradah za zmagovalce. Pokrovitelj turnirja dr. Jure Adlešič, predsednik mestne občine ljubljanske, je daroval krasen pokal, za katerega se bodo borila moštva po Dawis cup nnčinu. Posamezniki pa se bodo borili za pokal dr. V. Ravnikarja, ki ga letos brani V. Djinovski. Poleg teh sta razpisana še dva pokala in več ličnih nagrad. Najzanimivejše igre se bodo vršile v večernih urah. Poseben vlak (t tekmam v Planico dne 15. marca 1936 Združenje sniučardev Planica ln Piitmife bosta skupno z železniškim rn\ natoljs; vom v Ljtibljnmi ot-ga-imirnla posebne vlake h skakalnim tekmam v IMa-nini il-ne l-o. marca 19.1(5. Vrt/.llo Ih> devet rednih ln ftlinjo reztM-vni vlaki] V/. Beilgj-ada, Zagreba, Maribora in Avistrije. Tehnično orga,iii/.ncijo vlakov prevzame Združenje smučarjev Planica, komoreijalno pa Piil.n-tik. Iv. LJubljane V Planico bodo vozili trije posebni vlaki, v slučaju potrebe pa Se Potrti, vrhu tega In> vozili i®latiniski vlak it. !>'J0, vendar pa bo sprejemal potnike Šele od Si Vida naprej ilo vikljurno Slov. JavornikA. [z .leseni« Iki tud i vozil posebni lokalni vlak z odhodom ir/. Jesenic ob r, .10 tn s prihodom v Raio^e-Plainieo ob 7.21. Na ta vlak bodo imeli /vezo tudi Bohinjci rdoležemei iz. Ljubljane bodo imeli dve tretjini popusta na posebnih vlakih. Oblsovali-1 tekem lz. Si. Vida. Medvod, škofje tanke, Kranja, Podnairtn, Olo'-, Ua dovljice. Žirovnice, .lav omika, Jesenic, Bohinja ter Bleda, st IhmIo lahko poslu/tli ugodnosti nedeljskih povratnih kari. Karte zn [»osebno vlake 1k rjubijane Ik> prodajal izključno le Pu tu i k v z/vc/.i r. vsloiMiicntni k tek n ni >11 ter zaimkom, kar bo stalo ffkuipaj 4.1 lli.n. Vsak udeležence bo dobil posebno ko-nUroino karto, na kateri bo ozmieena Številka vagona in pa Številka .sedeža. tako, da bodo sedeži že v naprej d nepotrebnega prerivanja pri odhodih vlaikov N« tej kart-i Im tudi označen odhod vlaka Iz ljub-Uaue in povratek v/. Planice. Da bodo iKwamoz.nl vlaki že na Kimaj od dale,- vidni, bodo opremljeni h kartoni v sledečih barvah: 1'rv: vlak. ki ho odhajal iv. Ljubljane ob t.IS ho označen z modn barvo, drng-i z. od hodom oh 4.45 z vijoličasto, tretji odhodom ob 5 45 z. rumeno in event .'-(Mrli z odhodom ol> r>.3fl s ftrno barvo. Karte in vstopnice si- bodo prodajale po vrst nem redu. Oni, kil se bodo naiiprvo prija,vilii, bodo potovali z vlatkom iz. Ljubljane oti 5.45, ko bo la raz, prodan, pride na vrsto vtok j■/. Ljubljane r»b 4.45, nnto vlak Ir/, Ljubljane ob 4.ti) iai zji z.nniuduilke vlak iz Ljubljane ob (1,85, ki lw> imel sicer zelo ugoden odhod b. Ljubljane in vozi le« tedaj, ako so prvi trnje vlaki že polno zasedeni, ho pa zaljj pr:8el dokaj kasno v Planico Vsaka karta Iki twjnn<'eua tudi z. odgovarja Jo^o kafr-to vlaka. R prodajo kart bodo pričele Mldetarnice Putnlik« v Ljubljani v ponedeljek D. marca, /ukliu'-enn pa bo prodaja v petek, dne 1,1 mavca oh IS. V soboto, dne 14. marca ne bodo Ic izjemoma s-prc.lemale prijave. ako bodo Se mesta na rimpoleito pri prvih Ireh vlakih in za zadnji vlak le tedaj, ako sc jih primerno Št m-ilo priirlas1. Kflrkor re'etio, bo karte i/klju^no pro-lnlal le Puhniik. in na kolodvoru ne bo dobiti toaadevnih kart. — Pot,nitki, na proiri Ma-H-lmr—Litija, se bodo morali priključiti mnrihorst-e.mn in oni na progi Zaftreh Sevnica, zaprehš' emu -osebnemu vlniku, ler sp bedo za karle morali obrniti na Pntnika v Znp-reh. od n v Mani boru. (Idelcžencn h Doileni! -al-eiMi, Votranjskecrii, Kanunivka ln Vrhnike se morajo že v rcIc-Io pri.-ieljntii z, nedeljskimi povratnimi karta,ml v Ldnbljano. o' koder se bodo v nedeljo z e.nlm i'/nned treti omenjenih posebnih vlakov peljali dalje v Planico. Tudi Iii i-/ letniki bodo niorn.1' naročiti karte zn poselmo vlake pri Pntniltui v Lj m1 himni. Tnd.i želw.ni<"-ar ji, ki se voz-i je na podita,Kii nromti karte nll z režijskimi kartami, kc morajo nmijnviti |»ri iPutiiifflen., dn jim dolo"-i, s katerim vlakom morajo imtovatii v Raiteče-Plnmlco. /.ZSP. Pndzvezvo prvenstvo, z.a katero vlada žc veliiko zanimanje, je rudi ncutrmlnih saežnib orilik preloženo na 7. In 8. marca JfMfi v Planici. Prijavilo se je že veliko nnfilh odličnih tekmovalcev, radj česar upamo, da bo lo tekmovanje nadvse zanimivo Klubi lahko prijavijo svoje tekmovalce do fi. marcn ua naslov Kolh ln Prodalič, Sportiiia t.i-Rovina Kongresni trg. Ljuibljaua. Oslnlo smučarje vabimo, da si t.o nri-rerlliitev ogledajo. Obenem lavi,Jamo. dn sc bo vrSiln seja upraivnega odborn skupne s t oh ničnim od.sekom tn mladiiluskim piKl/.vez.nim oitsekom 5 marca IM« ob IS v damskii sohi kavarne Emone. Smučarski klub Ljubljana ebveSča vwe Mane tehničnega odsaka, da se vrše odslej st.je redno vsak pe-nedeljok oh '.>0.30 v klubskem lokalu v Zvez.di. rdele?, bn točna In polnoStevilnn. VREMENSKO POROČILO Jugoslovanske zimskr,-Športne mete in Zvete za tujski promet c dne 29. februarja (Sin. Kranjska pora iki slan ju danes: —1" C. baro m«ter pnda. uneSl, na 5 emi podlagi Tfl em jnSnegn Planira—Dom flirije p« stamjn 3S. februarju: 11° O, gosto sneži, barometer Je nl-zko, mltmo, nn M cim IK*11«gi znipadlo 31 crm noveira snega. Skakalnice In di-Rallfire momenlalino nenporahnc. Vršič, Krnica, Tamar iki stanjn 28. rehrnarjn: na 1130 em podlnigl ziviiadilo W em novegn snegn Bistrica-Bohinjsko jezero pn stanja V. febni arj-a: C, sneSii ln dežuje obenem. Hotel Sv. Janez nb Bohinjskem jezeru po utemdn •JS. feihrnarja: »neii, z.opadlo Ifl om snega. Slalom klub *34i. Pomivamo vse iMnine, da čimprej ivorovnajo svoln obvcc-nosM naprmn klubu l,n n tem olajfinjo i«*ilovanje. tTpnnno, da nc bodo v«i znimnd rallkd od7vall pozi-m tn se taosrntli morelbUini-m po aledDcara. Ljutomer Vinski sejem privabi vsako leto v Llutomer mnogo tujcev, ki se na licu mesta prepričajo, da daje okolica Ljutomera nafboljSa slovenska vina. Letošnji vinski sejem se vrši ta torek, dne 3. marca v prostorih hotela Zavratnik ves dan. Razstavljena bodo vsakovrstna ljutomerska vina, stara in nova, mešana in sortirana. Letos bodo raz^tavlje-ne^ tudi raznovrstne vinogradniške potrebščine. Prijavljenih |e že lepo število vzorcev. Slovesna otvoritev vinskega sejma bo od 9 dopoldne. Pridite in ga poskusite, da »c prepričate o kakovosti lanskega pridelka. Prosvetno druStro ima prihodn|o nedeljo po osmi maši svoj redni mesečni sestanek. Na programu je zanimivo skioptično predavanje o zgodovini naše Mohorjeve družbe. Spodobi »c, da j>o-znamo zgodovino naše največje knjižne založbe. Meecca marca je treba obnoviti naročnino za letošnje knjige. Tudi ob tej priliki lahko to storite. Pridite gotovo na ta sestanek in povabite še druge. 3ll60SL0UAHSHH KN3iGAHHil • UUBMAflil NOVOSTI: Martin Kiihuiln Hiša v Bregu LEPOSLOVNA KNJIŽNICA br. 68-str. 425 ,01. H0 - Henrvh Sienklemiot Križarji II. del. LJUDSKA KNJIŽNICA sir 471 br. 64 -iti. 80 - Dr. Fr Slile . Umetnost Zapadne Evrope KOSMOS sir. 462. slih 297 irez. 1SO-— V krotkem izide: France Beuk Kresna Noč • Vihar Izbrani spisi II. ze. ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV Naznanila Liubliano l Primorsko akudeni#ko starešinstvo \nhi tVnn ativo ua roiiiLi sestudio«, ki !>o v salonu rtv> nvnu irte Slaiiiio dne 4 umre a t>b lili. No diioviiain r»*lu *<> r»» far&ti o aktuulniii i>robleiuili ojiiijrracio«. 1 Ljtulbka univerza v Ljubljani. V i-mj*'-!«.'!.!«* 2. t. m. bo predaval u»niv. proi'. dr. Evtfan S'i©ktor«iki o iJos.tanku in raavoju nacjonalneKa problema. Preda vanje s« bo vršilo v Delavski 7,lxu~niri na Mtiikloii i cos>ti. Pričeli>b 20 Vsitopniiu' ui. 1 Katoliško prosvetno društvu v Sp. Slški pr; t*!1 v iK>n»Mj»3ljok ob 8 zvoeer \ saino^tiuwki d>\'«>riiiii /.fii niiivo |irwlavanje: O vzrokih, .akaj sv Ijudjv vojskujejo. PrtMlaval 1k> r. dr. Karel ('a|nnltir. 1 Fantovski kroiek na Kodri je vrm Ikj i>ilicl ju', r; ob 20 svoj re i»r^lav anj*' /.Kako so bfidjboviiki v Husl.ji prlftli iih \.lan>K;, šiiri kol (St n n Laurol, Oliver llardy) ter barvan kra ••« film '«vica Danes ob 3 Zaikomsk i štiri kol- pt» '.niz. m ni v^toij>ni ni.. 1 Močno službo imajo lekarne; «!;• mr. Rnl nr 8"V. .Iaik»»l»a tr+r mr. Haiuor. Mlklo*i v |k>nedeljeik, dne 2. t. in., lu no pnmra.m no knjižico s tokatoin tn razlu^o posa.moy.ii J h zihuov Posebno opozarjamo na uvotl o narodni |Mv%ini. ki pn jc napisal Franm Mnrolt. Prit|»o romamo v s oni |h>8»' nikom, •!a kuipljo sporodovo knjiv.ico. ki ko tlob /n 4 Din v knjigarni O-lnusbene Matice. 1 Klub trnovskih akademikov v Ljubljani bo inKk! v iK>nodeljeik. dne 2. inarea javno prodmvnnje ob '30 nn trcrov»ki akadomiji na Weiwoiwovi re.st'- Oohp. prof. «lr. ftarabon 1k> predaval o temi.i Svetovno «:o«'.oilar stvo prej in sedaj . Vstopninie ni. vljudno vabljeni 1 Prihodnjo nedeljo S. t. in. proslavi pevsko drn ftfjvo «Zvezda« iz Most pri Ljubljani /5 letnico ,fvoJo>rn (nUstoia. Pr<»slavn Ik> z/hn^tma n slavnostnim koncer /nm ob 8 /žvet^er v Idud^kern domu v M ost n h Pokrov i l olj sitvo je prev/el mestni žmpan r dr. ,!uro Adlr^i*-. To-•'en jiroffrnm slavnostneKa koncerta binno Javili. LJUBLJANSKO GLEDALlfc<"R DRAMA: Zadetek oh IU. Nedelja. 1. mama: Ob IS Uboga .tnrka *f|nr» finski oče. laven. ZnMan» cene. Ponedeljek, 2. marcn: Gosposki dom. Rod A Torek. n. marca: Vesela boljo pol. UosiovajnJe v Celju Sreda. 4. marca: Dies irar. Red Sreda OPERA; Znčetek ob -11 Nedelja, t. mama: Oh 15 Travialn. rr.vnn Znižan«- nn ne od 30 r»in navzdol. - Ob 20 .1 propos knj drla AndulaT Izven Znižane cene. Ponedeljek, 2 marca: Zaprto. Torek, 1. marca: Katarina Izmajlovn Rud R Sreda, 4. manoa: Trubadur. 0«.|<«van,|c Vari« Sini ene« tiven. MARfROR^KO HI FD \ I t Nedelja, 1. marea: Ob 15 kmetih. Olohoko 7.nl ilane cene Za^lnjič. — Oti JO «Kariera ktinc'istr IVinziga>. nioboko znlžnne cnnc. CELJSKO OLEDALISCF T«rek, 8. marca: R-osc^ger, «r'rseln božja pot-, lin-t« vfttiki Ijubtjannk« drame. Razpis poletnega abonmom Hitrav« Narodnega gtedallfc'-* t Uhihldani lnzp, »njo pc4et.nl ailKmana, kd sc Iki odigral v času ,». ». marca do 38. j nn lj n l!if,. Poletni n-bnmnwi vcrju ^ dram»kiiih rn 8 o(i>ernlh prculslav ter ne uvrsti »» obstoječi abonma reda C. Pri«daM" »pr«Jemn l»ia«ajti. gledališke uflvrnive v poaU»|.Ju dranu^kegn gleda, vwak dan »t 9. do 12. tn od 1«. itn 17. ^ "t*"«!«-! naslednja dela: V Oraml Skvarlkl-n: TnJ« dete, Sch\ir»4: P«H«ni s cesle. V «sn tč: OoniKTMkn dom. C,alsworthy: Drtižlurtci o>, VnAi.'- P,»i okoli sveta, Werfel: Jnarev. In Mnlksimtlijan. Lnverv: Prvn legija, Bovler: Soe-rafaifk hjnhe/.ni. V Operi-Stran««: Satoma, Strau: za lo*o v parterju ta v T. redn »lev. 1 J h 21« T Vin. J* «-« a 5W mn: r« pnrterni se,|cž ii vrmtp .V mn. TV.--.Vt. vmtr , ^LZ1?-.""11^- TrRt' ** m«- X,—XI. vmtc 40 Dim; ??, I vmtc 39 nin, IT vr«lc .V Oim in. vmte 37 ntm; r.a gnJerkMtl scid T. vrM* »4 r»ta' II.-III. vnrtr M nt«, IV.-V vr^« VI ntn. tTiprava Narodn«*a rtedaM*^« t 1/jnbljanl m«, zarja na l7.re.lno nlr.ko ceno ta plačilno i«ro.lnr«t i*v letiiega abonmaja, ki rnnogoč« pač v»akemn *al«n obp.k naSegn gdedali*ča. Zalo vabo k mm.,iro*tevilnnrau Vodfumu. - Umn Narodna« il.it.»Mi Položaj na abesinskih bojiščih Generali tekmujejo z dežjem Italijani no severni fronti grade novo cesto, kar je za nje no leni ozemlju najtcžia stvar. Vkljub »sem težavam pa so Italijani navezani na dobre cesle, ker bi jih drugače Abesinci lahko kmalu premagali V teku enega meseca so Italijani na abesin-Takole.< Poleg vseh teh priprav pa Rusi delalo na Daljnem vzhodu še celo vrsto železnic, ki so vse samo vojaškega značaja Te železnice pa bodo Sovjeli zgradili s pomočjo denarja, katerega so jim zagotovili ameriški kapitalisti. Cc k tej orjaški vojaški sili sovjetske države prištejemo še močne komunistične čete na Kitajskem, ki bodo stale Sovjetom ob strani, iz tega lahko presodimo, kako strašen spopad se nam obeta na Daljnjem vzhodu, kadar vojaška revolucija na laponskem začne izvajali svoje zunanjepolitične naeite. Deset letnica nove Portugalske Pogled na Lizbono — prestolnico Portugalske Mala Portugalska s svojimi 6 milijoni prebivalci prav za prav ni nikdar poznala demokracije v pravem pomenu besede. L. 1911 je revolucija odpravila kraljevino in dedno monarhijo. Od tedaj dalje pa do 1. 1026 so neprenehoma divjale revolucije. Razne vojaeke klike so se borile za oblast in vsaka vladala diktatorsko nad ljudstvom, ga iz-žemala, pustila pa, da je dežela gospodarsko in li-načno vedno bolj propadla. V 25 letih je Portugalska preživela nič manj kot 20 revolucij Leta 1926, v mesecu maju pa je nova vojaška revolucija dvignila na čelo republike generala C a r m o n o. Tokrat je država imela srečo. General Carmona se je izkazal kot ljudomil iu pošten predsednik. Moč, ugled in trajnost njegovega režima pa je dal finančni minister, ki ga je poklical v svoj kabinet profesor socialnih ved na univerzi v Goiiiibri, komaj 32-letni dr. Antonio Salazar. Odličnemu delu tega mladega gosjjodarstvenika, politika in državnika se je posrečilo, da se je politični režim ustalil, da se je ljudstvo umirilo in da je star narod, o katerem se je mislilo, da je že davno spre-govore! v zgodovini svoje zadnje besede in da je že davno doigral svojo vlogo, zapet našel moči za politično, kulturno in gospodarsko prerojenje. za kar je ljudstvo samo iznašlo poseben izraz »Esta-do Novo«, to je nova država. Ta »nova država« bo maja meseca praznovala že 10-letnico novega režima. General Carmona, predsednik Portugalske Spočetka je general Carmona vladal diktatorsko. je pa takoj prvo leto svoje vlade napovedal, da se bo spremenil režim, kakor hitro nastopijo zopet normalne razmere. Povdaril je tudi, da hoče svojemu narodu dati upravo, »ki bo temeljila na morali in na krščanski civilizaciji, ki je dedščina tisočletne ponosne preteklosti portugalskega naroda.« In še to je povdarjal, da mu bo krščansko pojmovanje človeka in njegove osebnosti strogo določena meja, »nad katero ne sme seči oblast države in pod katero ne sme pasti pokorščina državljanov.« Po 5 tetih vladanja sta Carmona in Salazar pričela uvajati demokratične reforme. L. 1951 je | bila ustanovljena stranka narodne unije. Leto nato ' je Salazar postal ministrski predsednik, ue da bi | odložil finančno ministrstvo, l akoj je pričel s pripravami za novo ustavo, ki naj bi državi dala stanovski značaj. Ustava je bila izdelana leta 1933 in predložena ljudskemu plebiscitu v odobritev. 2 velikansko večino so Portugalci odobrili stanovski temelj države, nakar so bile naslednje leto po novi ustavi izvedene prve parlamentarne volitve Ustava predvideva 90 poslancev, ki jih vodijo moški in ženski volilci. Parlament, ki ga tvorijo izvoljeni poslanci, pa ni skuščina v liberalnem smislu besede, ampak je korporativna zbornica, ki ima posvetovalni značaj in pravico kontrole nad delovanjem vlade, posebej nad financami. Vlada je imenovana od državnega predsednika in torej ne odgovarja parlamentu. Demokracija torej ni izvedena po običajnem liberalnem vzoru, ampak po načinu stanovskih držav. Stanovska zbornica je razdeljena v 20 odsekov, ki obsegajo vsa javna področja verskega, kulturnega, socialnega, gospodarskega in kolonijalnega udejstvovanja. V teh sekcijah so združeni zastopniki korporacij, strokovnih organizacij in socialnih ustanov. Po čl. 14 in 15 ustave je prvikrat po državni inicijativi prišlo do sestave stanovskih organov. Temu odgovarjajoče so prvotno bile kor-! poracije tudi le politični organi države Z zakoni septembra 1933 pa je zgradnja korporativnega reda bila bližje določena. Po statutu »narodnega dela« izvajajo lastništvo, kapital in delo socialne funkcije. Pri vršenju svojih pravic pa so omejeni po »sKupni blaginji, ki zahteva socialno ravnovesje iti pravično družabno soglasje«. Pravila o notranji zgradnji korporacij dajejo pristojnim ministrstvom inicijativno pravico, da osnujejo zveze podjetnikov, katerih delovanje je podvrženo nadzorstvu korporacijskih tajnikov. Enako ostvarja tudi delavstvo svoje nacionalne sindikate, ki jih država priznava kot ustanove z javnopravno pravico. Poklicne stanovske zveze podjetnikov in nacionalne strokovne delavske organizacije tvorijo skupaj korporacije. ki imajo izključno pravico za sklepanje kolektivnih pogodb ter so v svojem lastnem poslovnem področju avtonomne. Zadnje čase pa se mnogo poudarja težnja, da se tako delodajalcem, kakor delojemalcem prepusti svobodno stvarjanje in organiziranje v po-edine stanove v prepričanju, da so razmere že toliko dozorele, da se more gospodarstvo pripustiti saniolastni disciplini. Nova notranje-politična gospodarska zakonodaja more že sedaj jx>kazati na mnogo lepih uspehov. Nadvse pomembno je delo, ki ga je opravil finančni minister Salazarx, ki je pred 10 leti sprejel finance v popolnem razsulu. Danes pa more Portugalska svoje obnovitveno delo vršiti že brez zunanjih državnih posojil. Dalje se izvaja široko-potezen gospodarski obnovitveni načrt, ki je preračunan na 15 let in ki predvideva temeljito izboljšanje portugalskega vinogradništva, ki je glavni vir narodnih dohodkov, in izsušitev močvirnih pokrajin na jugtt države. Kažejo se tudi čvrsti začetki lastne industrije, izboljšanje prometnih sredstev in potov. Docela je bila tudi preostiovana armada iti prenovljeno vojno brodovje Danes je mogoče govoriti, da zunanje-politično Portugalska zopet vodi izrazito ltolonijalno politiko. Vsa leta po vojni se ie govorilo, da bo obubožana Portugalska prodala svoje kolonije, za katere se jc zlasti Italija živo zanimala. Lanes pa o tem u. niti govora Kot kolonijama sila je Portugalska 1 oziroin na razsežnost kolonijalnega ozemlja, ki meri nad 2 milijona kv. km (posebno razsežna ie Portugalska Zapadna Afrika in Portugalska \ 'hodna Afrika), čeprav le z 8 milijoni prebivalstva, še vedno ua tretjem mestu v Evropi Dasi maieriia dežela, v nasprotju s kako llolandsko, nima ne veliko kapital ain je revna na industriji, vendar je očitna volja, izboljšati tipiavo v kolonijah 111 dvigniti njihovo dobičkano nost z novimi investicijami in zlasti z izboljšanji 111 prometnih sredstev Večkrat se pojavi v javnosti beseda, da je Portugalska poklicana, da enako kakor pred 100 leti, tudi v 10 d oče vodi portugalsko imperijalno politiko. Portugalci se zavedajo, da se je treba za tako globok in značilen preobrat v državi zahvalili skoraj izključno enemu možu, in to jc mlademu ministrskemu predsedniku Salazarju, ki je danes ljubljenec portugalskega ljudstva. Kot politika ga navadno označujejo: -Vlada mu je bila vsiljena in se je ni osvojil. Ni bil zarotnik ne proti državi, ne proti narodu in si ni z demagogijo iskal naklonjenosti ljudstva.« Portugalski narod, ki je desetletja doživljal kratkotrajne diktature sebičnih častnikov, ve danes ceniti vrednost pravega politika in pravega državnika. Amerika odganja tuje vplive Paragvaj prvi pobornik južnoameriške svobode \ojna \ Chaeo, med Bolivijo in Paragvajem, sc je končala / zmago Paragvaja. Zmaga je bila tnko popolna, da so to sprevidele tudi tiste skrivnostne sile, ki so to vojno zanetile, in dn bi rešile, kar sc še ila rešiti, so hitro postavile neko komisijo, ki je pod krinko bratstva in človečanstv a i/poslovalo prvo premir je, sklenila razorožitev vojskujočih se držav na predvojno stanje ter sklicanje drugega zborovanja za sklenitev miru in določitev mirovnih pogojev. Konferenca miru, kakor se imenuje ta druga komisija. je sestavljena i/ diplomatov Brazilije, Argentine, Chileja. Peruja in USA. Predsedstvo te konference imenuje argentinski zunanji minister, Saavedrn I.anius, Celo vrsto načrtov je ta konferenca žc izdelala, toda vsi so bili zavrnjeni. v prvi vrsti od Paragvaja, ki samozavestno brani svojo tezo, podkrepljeno / neoporečno zmago na bojnih poljanah. Spričo težkoč v vprašanju meja je debata v tej konferenci preskočila na vprašanje o izmenjavi vojnih ujetnikov. Tu je zopet Paragvaj na boljšem, ker ima okrog 15.000 Bolivijcev. v Boliviji je pa samo okrog 4000 Paragvajcev. /nto konferenca tudi v tem vprašanju ne napreduje, Paragvaj pa potiska v ospredje le vprašanje meja, ki posebno argentinski diplomaciji povzroča marsikak glavobol. Pred 65 leti so namreč nekatere severne province Argentine spadale k Paragvaju, ki pn jih je leta 1S70 v vojni zoper nič manj kot štiri sosedne države (zoper Argentino, Brazilijo, Urugvaj in Chile) izgubil s še nekaterimi pokrajinami. V tej dobi se je Paragvaj kot lev boril na vseh mejah, pn toliki premoči le ni mogel biti kos. Južnoameriška korupcija jc tudi tu igrala svojo vlogo. Paragvaj tega poraza ni pozabil in sedaj, ko je iz vojne prišel kot zmagovalec, je začel dvigati glavo in je neizprosno, do sedaj še v ljudno, zavrnil vsak predlog. ki mu ga je stavila buenosaireška mirovna konferenca. Mirovni pogoji Paragvaja so prav za prav upravičeni, če pomislimo, koliko ozemlja so odvzeli tej državi, tudi ozemlje, ki je bilo šc prod kratkim neznano, namreč »avstralski ( haco . Človeku sc kar smešno zdi, knko more Paragvaj. ki jo glede na površino svojega ozemlja kakor tudi glede 1111 število prebivalstva naj-neznatnejša od vseh južnoameriških držav, nastopati lako ostro in kljubovati Argentini, ki ima desetkrat toliko ljudi in seveda tudi desetkrat toliko vojaštva! še bolj nerazumljiva pu je simpatija, s katero jc argentinsko prebivalstvo spremljalo silni vojaški napor Paragvaja v zadnji vojni proti Boliviji. Toda kukor marsikje drugje, jc tudi v Argentini simpatija mase eno, diplomacija vlade pa drugo. Sedan ja diplomacija Argentine je popolnoma v inozemskih vodah, najbolj v angleških in s toni v znatnem protislovju s smernicami Paragvaja, ki sc otresa vseh inozemskih vplivov. Ti inozemski vplivi so popolnoma gospodarskega značaja, z ene strani zaščita investiranega kapitala, z druge pn izrabljanje ra/ličnih /etev (lun, žita. koruze in bombaža). To nesoglasje med uradno politiko države in simpatijami prebivlastva sc močno izraža rnvno sedaj v itali jnnsko-nbcsinskem spo ru. Ker je Argentina član /veze narodov in so angleški vplivi v njej jako močni, stoji uradna politika v znaku sodelovanju z Anglijo. Prebivalstvo pa je do dna proti Angliji, ne toliko zaradi sorodnosti r Italijo režim, ki tam vlada, je tu močno znsovražen marveč in edino zato, ker očitajo Angležem, da močno izrabljajo Argentino. Razumljivo jc, da Paragvaj kot jkampjon« neke južnoameriške Monroeve doktrine pozna vse te težave Argentine iu ji nagaja, kjer lo more, tembolj, ker ima Vrgentina vedno eno oko zaprto, z drugim mora pa gledati na gorati Chile. ki vedno škili na rodovitno argentinsko ravan od visokih And do Atlantskega occana. \ zadnjih dneh že precej šušljnjo o nekih tajnih razgovorih med generalnim štabom Chileja. Bolivije in Paragvaja, posebno mod zadnjima dve- Assuncion, glavno mesto Paragvaja Boulderjev jez na Koloradu Največja elektrarna na svetu Ena največjih nalog, ki si jih je stavil ameriški predsednik Roosevelt, je izkoriščanje velikanskih pokrajin, ki leže mrtve in neplodne, za dvig ameriškega splošnega blagostanja. V ia namen si je izbral dvojno pot. Ameriško po-ljedestvo trpi posebno v srednjem delu Združenih držav in na jugu vsled neprestanih mo-rečih suš in pomanjkanja vodnega dotoka. — Na eni strani hoče izvesti ogromne regulacije rek in zgraditev namakalnih priprav, ki bi vodo bolj gospodarsko razdelile po nevarnih conah, na drugi strani pa hoče izkoristiti tudi velikanske vodne sle, da bi s tem ameriškemu kmetu omogočil ceneno uporabo električnega toka. Posebno drugi del svojega programa je Roosevelt že skoraj dovršil Celo omrežje ogromnih vodnih zapor in jezov so na njegovo pobudo zgradili tako v »Črnem kanjonu« v državi Kolorado, nadalje v Tcn ne-jezeru v Skalnatem gorovju in na jugu pri Dorrisu. Nc gre tu za navodne vodne zapore, ampak kar cele dolin« se zapro in nastajajo tako nov. velikanska jezera, ki se odla-kajo v celo omrežje manjših jezer, odkoder napeljujejo vodo za zamakanjc ali pa kot pogonsko silo za električne centrale Slike, ki jih objavljamo, predstavljajo največjo vodno zaporo na svetu, ki je zadnja leta nasloin v tako imenovanem »Črnem kanjonu« v Kaliforniji in jc imenovana po gradbeniku inž. Douldcrju proračun. Op. ured.L Za zaporo ie nastalo velikansko jezero, ki ga na sliki vidimo. Njegove vode bodo napajale Kalifornijo, Nevado, Arizono ter gonile električne centrale po vsam zapadli in severozapadu. Nad 5 milijone kubičnih metrov betona je bilo uporabljenih za zaporo, torej toliko, kolikor ga bi potrebovali za zgradbo betonske ceste iz Pariza pu tja v sredo Sibirije. Voda goni 15 turbin, od katerih ima vsaka 115.000 konjskih sil, torej za 30% večje, kot dosedaj največje turbine na svetu prt električni centrali Dnjeprostroi v Sovjetski Rusiji. Voda novonasta-lega jezera jc sedemkrat večja kot ona, ki jo zadržujejo ogromne angleške zapore Nila pri As-stianu. Bonlderieva zapora deloma že deluje in je pokazala, da je upe, ki so jo v njo stavili, izpolnila. Reka Kolorado, ki je prej valila s seboj blato in je bilo nepitna, postaja sedaj pitna, ker zaporo zadržuje blato in vodo čisti. Od vseli okoliških mest gradijo sedaj dolge vodovode, ki bodo dovajali svežo vodo v pokrajine, ki so bile popolnoma brez nie. Električne sile v i/meri milijon in pol konjskih sil na seveda šc niso mogli izrabiti, a jo bodo v prihodnjih letih. Boujdcrjcvo zapora jc največje gradbeno delo, ki sc jc kcdai izpeljalo v moderni zgodovini. »Boulderjeva zapora«. Boulder je enostavno prestregel reko Kolorado in jo no kraju, ki ga označuje črna puščica na naši sliki, prezidai s 52 m visoko zaporo. Dela so sedaj končana in so požrla nič mani kol 165 milijonov dolarjev (nad <"> milijard Din ali skoraj toliko kot ves naš državni Poulder Citv. novo mesto, ki je nastalo ob Bouldcrjevi zatvormci ma. čejirav se zdi neverjetno, snj so se še pred kratkim vojskovali drug zoper drugega. Predrznost Paragvaja je razvidna najbolj iz teh le dveh slučajev. Meja med Paragvajem in od njega nanovo zasedanim ozemljem v Chacu z Argentino tvori reka Pilcomajo. Ta reka je pa po zatrdilu Argentine, kar je tudi pravilno, v zadnjih letih menjala tok'proti jugu. Približno tam. kjer je bil prejšnji tok, je Argentina postavila okrog 12 majhnih trdnjavic, ki jim pru-vijo »Fortinu. Nedavno sc je pred nekim od teh fortinov prikazala tolpa ljudi (okrog 500), na pol vojaško, na pol civilno oblečenih in je argentinsko posadkokar zapodila čez reko. Isto sc je zgodilo šestim drugim fortinonn, ki so danes vsi v paragvajskih rokah. Diplomatična konferenca do sedaj ni imela nikakega uspeha. — Dva bolivijska častnika, paragvajska ujetnika, sta zbežala iz 1'nragvajn čez široko reko Puranu nn argentinsko stran v neko mestece na obali tc reke. Argentinska pomorska oblast ju je pridržala v mestu, dokler ju nc pošlje v kak večji kraj. Paragvajska vohunska služba je to kmalu izvedela in kar nenadoma je priplul paragvajski motorni čoln z vojaštvom pod poveljstvom gen. štab. kapetana na argentinsko stran. Vojaštvo je argentinsko stražnico obkolilo in jo preiskalo, toda Bolivijcev že ni bilo več tam: Pnragvnjei so potem preiskali vse mesto, ko pn ju niso našli, so jezno odšli. Paragvajski poslanik sc jc sicer oprostil pri argentinski vladi, dogodka pa Ic ni bilo več mogoče spraviti s sveta. Da si mali Paragvaj upa kaj takega početi, jc razumljivo le iz silne vojaške moči. ki jo ima danes v primeri z drugimi južnoameriškimi državami. Poleg svojega vojnega materialu imn ves zaplenjeni bolivijski material, kar 11111 omogoča. da v nekaj dneh kar najbolje opremi 500 tisoč mož. č'e upoštevamo šc i/vrstni človeški material, ki sc jc izkazal v ravnokar končani vojni, ko so si stale nasproti vojske v razmerju 1:5. je povsem umevno, da igra Paragvaj danes vlogo >enfant terriblec, s katerim morajo sosedje prav previdno postopati, da ne pride do kake katastrofe. Vsekakor je naloga, ki si jo je stavil Paragvaj. ila namreč i/ južne Amerike odstrani vso tuje vplive, zelo simpatična s*/ MLADI SLOVENEC Pesem o sreči Sredi polja mlad bor a čok svira, svira na piščal. Sonček zlati, sonček božji že iz postelje je vstal. Kaj pa sviira, deček bedni na piščal ves dan, ko da prosi, ko da toži, pa je vse zaman? Peseinco o belem kruhu, pesemco o sreči svira, svira — pa ne more revček je doseči... Čokoladne deklice Kadar zobljetc čokolado, otroci, — iz vsega srcxa vam pripoščini, da bi io zobali čim večkrat — najbrž ne mislite dosti ali pa prav nič na to, kako ta okusna slaščica prav za prav nastane. Tudi jaz, Kotičkov striček, se v tem ne razlikujem mnogo od vas, zakaj za kos dobre čokolade bi storil marsikaj: na primer, postavil bi se na plešasto mi glavo, če bi bilo treba, talko močno imam rad to rjavo jedačo. Njega dni, ko sem bil tako rekoč še mladenič — tega je zdaj gotovo že pet let — sva s Požgan-čevim očetom pustila trebuh zunaj in jo mahnila na — Dunaj. Komaj sva prispela tja, so Požgan-čev oča po stari navadi zavili na desno in kmalu zginili čez prag neke gostilne. (Ce se ne motim, je bilo gostilnici ime >-Pri bledi luni«.) Jaz pa sem jo raje mahnil dalje jx> širokih cestah iti ulicah, — kar na slepo srečo. Tako mi je okrog poldneva zaneslo do velike rjave hiše. Kar na !ej)em so se hišna vrata odprla na stežaj in hip nato sem se znašel sredi grozanskega živžava in dirindaja. jz vhoda sc je namreč vsula cela tropa mladih brhkih deklic, ki so bile vse oblečene v dolge rjave halje, na glavi pa so imele lične bele kapice. In glejte, v tem trenutku sem se kakor nalašč spomnil čokolade. Bitja, ki so se vsula čez prag rjave hiše, so bile prave čokoladne deklice, to sc pravi, ne deklice iz čokolade, nego delavke, ki jim je poverjeno imenitno in velevažno delo: izdelovanje čokolade. Zakaj velka rjava hiša .pred katero sem stal, ni bila nič drugega kakor tovarna čokolade. Lahko si mislite, da sem bil malone presu-njen ob tem odkritju. Strmel sem skoraj spoštljivo za odhajajočim živžavom in hip nato se mi je porodila v glavi drzna želja, da bi si takole tovarno, kjer izdelujejo samo sladkost, tudi od znotraj ogledal Opogumil sem se in jadrno stopil čez prag, na tihem seveda pripravljen da nu pokažejo vrata A sreča mi ie bila mila Povedal sem v pisarni, da bi si rad ogledal tovarno in v eni sapi dostavil, da Lv m vse. kar boni videl, na debelo in široko j>o-pisal v časopisu. Prijazni gospod me ie nato po-vedel v pro.-,tore. kjer se izdeluje čokolada Pravkar ie nova skupina delavk začela delati. Povsod, koder me je prijazni gospod vodil, sem videl pri strojih in pri dolgih pultih čokoladne deUice Stale ?o tam v svojih čokoladno-rjavih oblekah in opravljale svoje delo Razen mrkega gospoda strojnika, ki je hodil sem in tja ter tu pa tam malo potipal za vzvod ali ročico pri strojih, so bile v tvornici same mlade deklice. Nekatere so stregle strojem, druge pa so stale ob dolgih mižali in z nezaslišano naglico zavijale čokolado najprej v srebrn, nato pa še v pisan papir. Delo jim je šlo tako naglo izpod rok. da sem komaj opazil posamezne kretnje. Prijazni gospod, ki me je spremljal, mi je nied potjo pripovedoval približno tole: Najvažnejša reč za izdelovanje čokolade je ka-kao. Ta raste v zahodni Afriki in v Nizozemski Indiji. Raste približno tako kakor pri nas paprika. Ko ie zrel, ga jx>trgajo, posuše. nalože v vreče in jjoštjejo v tovarne za čakolado. V tovarni kakavna zrna najprej očistijo in nato zmeljejo. Ker vsebujejo kakavna zrna precej tolšče. morajo le to odstraniti. To se zgodi v velikih stiskalnicah. Iz teh sttekalnic pride na dan rjava zmes. ki ji pravijo kakavni kolač. Kakavni kolač gre še enkrat v mlin, ki ga do dobra zmelje. Sele zdaj prav za prav prično izdelovati čokolado. Kakavnemu prahu je treba primešati sladkorja. jx>trebnih dišav itd., poleg tega pa še ono, po čemer naj ima čokolada okus, to je mleko, različno sadje, kava itd Vse to stroj dobro premeša in nato to snov vlijejo v potrebne oblike ter močno stisnejo. Čokolada je zdaj že skoraj narejena. Za nekaj dni jo odineso v hladilnico. da se shladi in strdi. Nato pride na vrsto glavno delo čokoladnih deklic. Čokolado je treba razrezati in okusno zavit v papir. Nato jo razpošljejo trgovinam. Tako nekako mi je pripovedoval prijazni gospod. Na koncu mi m dala žilica miru, da ga ne bi vprašal: »Slišite, gosjiod. ali te-le čokoladne deklice po-zobljejo nuiogo čokolade?« Janezek in Zgodba, ki vam jo bom zdajle povedal, se je odigrala v prelepi deželi wiirtemberški na Nemškem. Mojega deda stric se je preselil pred davnimi leti v to deželo in vzel za ženo družabnico tamkajšnje kneginje. Naselila sta se na majhnem posestvu na kmetih. Imela sta sina Janezka, mladega neugnanca, ki je ves božji dan tolial j>o tratah, lovil metulje, se pretepal z vaškimi fan-tini in počenjal še vsakojake druge norčije. Nekega lej>ega dne jim je kneginja sporočila, naj pripravijo vse potrebno za sprejem mladega kneza, ki pride na partedenski oddih na deželo. V hiši je nastal gromozanski dirindaj. Vse je tekalo sem in tja, pospravljalo zanemarjena dvorišča in hleve, olepševalo poslopja, krasilo sobe s cvetlicami in počenjalo še vse polno drugih j>o-trebnih in nejKitrebnih stvari. Janezek je seveda moral imeti povsod svoj nos. Venomer je spraševal mamo. čemu vsi tako hitijo. Povedala mu je, da bo prišel mladi knez na |x>čitnice. Janezek je o knezu slišal že marsikaj, a niti zdaleč si ni mogel predstavljati, kakšen je v resnici. Vsekakor mora bili zelo imeniten gospod, če se vsa hiša tako skrbno pripravlja na njegov obisk — si je mislil. Gledal je, kako mama peče velikansko pogačo, ki je tako dobro dišala, da so ee mu cedile debele sline jx> podbradku. »Oh, zakaj tudi- jaz nisem knez!« si je na tihem zaželel. Drugega dne je pridrdrala z zlatom in s prelepimi rezbarijami okrašena dvorna kočija. Iz nje je izstopil bled dečko. Bilo mu je komaj SUrinajst let. Spremljal ga je majhen, širokopleč možakar s strogim obrazom. To je bil njegov vzgojitelj. Kneginja je pisala, naj z mladim knezom ravnajo, kakor bi bil njihov, in naj opustijo vse dvorske navade in običaje. Ker je bil dečko slaboten in bledičast, je menila kneginja, da bi mu dobro storilo malo svežega zraka na kmetih. Lahko si mislite, kako se jt dečko veselil svobode. saj je doslej poznal gozd in polje samo iz dvorne kočije, k: je vozila po peščenih poteh kne-ževskega parka. Najbolj pa se je mladi knez veselil, da se bo vsaj za nekaj časa iznebil strogih dvorskih predpisov, ko ni smel napraviti niti koraka po svoji volji. Toda na njegovo veliko žalost se je kmalu izkazalo, da vendarle ne bo užival polne svobode, Bogaf ribolov Misliti si morate, da sem b?! hudo razočaran in tudi vi bi bili, če bi bili oa mojem mestu, ko sem dotbil odgovor: »Se povohati je ne mara nobena!« Neverno sem zmajal z glavo, se še enkrat ozrl po dolgi dvorani ter po ljubkih čokoladnih deklicah in se nato poslovili. Za slovo mi je prijazni gospod stisnil v žep velik kos najslajše čokolade, katero bi še danes imel in je radevolje razdelil med nas, če je ne bi že zdavnaj pohnistal — sam. Kadar me bo pot spet zanesla na Dunaj, bom pa v resnici trebuh pustil zunaj, čokolado pa prinesel — vam. i knez Francek lovi na visokem mostu ribe. Janezek pride mimo in ga pobara: »Ali si že kaj ujel?« »Pst!« šepne Francek. »Dozdaj še nič, ampak zdaj pa bo nekaj. Pravkar je velika riba zgrabila za trnek!« Kakšna je ta Franckova »velika riba« pod mostom, vidite na sliki! kakor si jo je želel. Nista z vzgojiteljem še dobro slopila iz voza, že je stari gospod pričel na vse strani deliti ukaze, kako se morajo knezu klanjati. Janezku je sicer milostno dovolil, da lahko kneza tika, toda obenem mu je zabičal, da mora kneza klicati »Vaša Visokost«. Janezku pa to prav nič ni bilo všeč. Besedi »Vaša visokost«- sta se mu kar zatikali v grlu. Ni iu ni mogel spraviti iz sebe pozdravnega nagovora, ki se ga je moral na materino željo naučiti na pamet. Ves rdeč od sramu se je slednjič ojunačil in povprašal strogega go-sjxi(la vzgojitelja: >Ali lahko pokažem .. . fantiču ... naše hleve?« »... Njegovi Visokosti, moraš reči,« mu je popravil vzgojitelj. >Ne. Visokost mora dane« počivati. šele jutri okrog jKildueva lahko Njegovi Visokosti pokažeš hleve.« >Visokost« je žalostno in neprijazno gledala izza visokega ovratnika, kot so jih tedaj nosili na dvorih. ln tako je bilo vse dni. »Visokost« se je morala tudi na počitnicah učiti, in sicer take stvari, o katerih se našemu Janezku niti sanjalo ni. »Visokost« ni smela z vaško mladino k potoku, kjer so otroci imeli svojo zabavo s starimi kmečkimi kobilami, ki so jih za šalo jahali in prevračali na njih kozolce. Namesto tega je iniela »Visokost« prave jezdne ure. pri katerih pa mu je zelo slaba predla. Tudi drugače ni imel ubogi deček od svojih počitnic na deželi prav nobene koristi. Če so šli v gozd in je Janezek skakal okoli iu plezal po drevesih ter drvel za hrošči, je moral knez naštevati svojemu vzgojitelju imena rastlin in dreves, mimo katerih so korakali Žalostno, kajne? Janezku se je zdelo to že preneuinno. Nekega dne je meni nič tebi nič dejal mlademu knezu: »Veš kaj. Visokost, prav nič mi nisi všeč. Saj nisi za nobeno rabo. Nikoli se nočeš igrati, venomer buljiš s tistim svojim vzgojiteljem v knjige. Ali si tudi doma tako pust in dolgoča6eu? Kaj se nikoli ne igraš s svojimi bratci in sestrami?« Knez je žalostno zmajal z glavo in dejal: S svojimi brati in sestrami sinem le redkokdaj govoriti. Tudi nje vedno spremljajo vzgojitelji. Vidim jib samo na dvorskih slavnostih in v cerkvi. Samo zvečer včasih posedimo skupaj z uašo milostno gospo materjo, ko čakamo na milostnega gospoda očeta.« »Oh,« je menil Janez, »tebi je dobro. _Ni ti treba iti zgodaj spat in lahko ostaneš zvečer s starejšimi skupaj.« -»Ampak saj nisem rad pokoncu!« je srdito dejal deček. »Kako rad bi šel v posteljo, pa moram kot lesen kip sedeti na stolčku. Ne smem se nikamor nasloniti, venomer moram paziti, da ne zatisnein oči.« >Kaj? Mar knez ne sme delati tega, kar sani hoče?* se je začudil Janezek. »Visokost« se je trudno nasmehnila: »Kaj še. Morda pozneje, ko bom velik.« Z vedno večjim začudenjem je Janezek oj>a-zoval, kako so Njegovo Visokost klicali navsezgodaj, kako je moral že neprespan vstajati in moliti jutranjo molitev. Ni se smel igrati z drugimi olroki, vse mu je bilo prepovedano; ni 9inel plezati na drevesa ne loviti metuljev, ni smel stikati za ptič.jimi gnezdi, ni smel broditi po vaških mlakužah, ni se smel pretejiati z vaško mladežjo, ni smel loviti rakov in rib, ni smel sploh ničesar, kar je drugim otrokom v veselje in zabavo. Ko je knez odšel, je Janezek še enkrat pobaral svojo mamo: »Ali vsi knezi tako žive, mama?« In ko mu je mama pritrdila, je zamišljeno zmajal z glavo in menil: <-Nak. potem pa knez že ne bi bolel bili!« i Če mladež brez nadzorstva je, prav malokdaj j kaj prida je. I Vaja je najboljši učitelj otrok. Mladi Robinzoni Trije dečki v Ameriki so nedavno doživeli dokaj čudno reč. Igrali so se ob nekem jezeru. Pa so zagledali v vodi velik kos ledu. Žilica jim ni dala miru. Hitro so se oborožili z dolgimi palicami in se utabo-rili na ledu. Palice so zatikali v dno jezera in porivali ledeno ploščo dalje. A njihovo veselje ni trajalo dolgo. Plošča je priplavala do peščene sipine, ki je oddaljena približno 100 metrov od brega. Zarila se je vanjo in obstala. Dečki niso mogli ne naprej ne nazaj. Ledena ploskev se ni premaknila niti za las. Dve dolgi uri so dečki zaman klicali na pomoč. Nihče jih ni slišal. Medtem se je slemnilo in dečke je obšel še večji strah ob misli, da bodo morali prenočevati na samotnem ledenem otočku vso noč. Nazadnje pa jih je le opazil neki ribič. Poklical je gasilce, ki so s čolni pohiteli dečkom na pomoč. Kmalu so jih zdrave in žive pripeljali na breg. Ta zgodbica je od prve do zadnje besede resnična in vam lahko jxistrežemo tudi z imeni mladih Robinzonov: Najmlajši je star 10 let in se piše Jožek Srnel, drugi je star 13 let in se piše Pavel Forluna, najstarejši pa je star 15 let in 6e piše Ludvik Smrdel. In kar je najbolj zanimivo: vsi trije dečki so, kakor že imena sama povedo, otroci slovenskih staršev v Ameriki. Risba z eno potezo Današnjo sliko, ki predstavlja lovca, ko stre-ija divjega petelina v gozdu, je narisal Štefan Abclj, učenec III. razr. mešč. šole na Jezici pri Ljubljani Tudi ta risba je kai čedna in dela mlademu risarju vso čast! Olimpijada v Garmisch-Partenkirchnu Tudi 7-letni Štefan, ki hodi šole v I. razred ljudske šole na Prulah v Ljubljani, je mnogo slišal o zimski olimpijadi na Nemškem, kamor so šli tekmovat tudi slovenski smučarji. Štefana pa smučanje toliko ne zanima, pač se silno navdušuje za hokej na ledu. Hokej je igra. ki je dokaj podobna nogometu, s to razliko, da igrajo hokej na ledu in da žoge, ki je mnogo maniša kot nogometna žoga, ne suvajo z nogami, nego z zakrivljenimi palicami. Kako si mali Štefan tak hokej predstavlja, vidite na sličici, ki jo je napravil čisto sam. Ltsfmca Kotičhovega strička Kotičkarjem. Vaš kotiček je moral tokrat od-pasti, ker je moje pero, ki odgovore na vaša pisemca piše, tako hudo prehlajeno, da je vse napak napisalo Venomer je namreč moralo vmes kašljati: krhelj, krhelj! in kihati: čhm, čhm! Da boste videli, kako čudni so bili ti odgovori, vam za vzorec napišem samo enega,, najkrajšega. Berite in strmite! — »Dragi, krhelj, krhelj, Francek! — Zelo me, čhm, veseli, da si se po dolgem času spet oglasil, krhelj! V šoli si. krhelj, krhelj, dobil same cveke! To pa ni lepo, čhm! Poboljšaj se, krhelj, krhelj, drugače ne bova več prijatelja, čhm! Pa še drugič kaj, krhelj! Pozdrav: tudi, krhelj, sestrico in. čhm, zbogom! — Tvoj Kotičkov striček, krhelj, krhelj. — Razumljivo je, kajne da takšnih odgovorov nisem mogel objaviti? Zdaj se z njimi masti moj koš — naj mu dobro teknejo! Pa drugič! Mlada njiva Nove prigode Abesinčha Mahakukuja Abesinček Mahakuku se je bojeval s svojimi tovariši v vojski proti Italijanom. Njegova četa je štela petdeset mož, Vsi so bili oboroženi z modernim orožjem, s puškami. Preiali so v skalnatem gorovju in pričakovali sovražnika. Napeto so gledali, kdaj se sovražnik prikaže. Ni jim bilo treba dolgo čakati, ko so zaslišali šum. Pred seboj so zagledali četo Italijanov, ki so ee počasi in previdno približava!i. Mahakuku je zaklical: »Ogenj!« Počilo je in Italijani so padali po tleh. »Ogenj!« se je v drugič glasilo povelje in zopet je jiadlo nekaj Italijanov. Tretjič je za.klical Mahakuku: -Ogenj!« in Italijani so f»dali po tleh kakor hrušKe z dreves. Italijani so bili taka iznenadeni, da se niso utegnili braniti. Ko pa so videli, koliko njihovih vojakov leži na tleli, so tudi oni zgrabili za orožje in pričeli streljati na nevidnega sovražnika. Abesinčkov niso videli, zato so streljali tja, odkoder so slišali streljanje. Seveda tako niso nobenega zadeli in krogle so zletele mimo Abesinčkov. Mahakuku je dal povelje: »Močneje streljajte!« Abesinčki so začeli divje streljati in Italijani so mislili, da je Abesincev cel roj. Prenehali so s streljanjem in sc poskrili. Mahakukujevo bistro oko je kmalu opazilo, da je več Italijanov odšlo. Odšli so jx> poinoč. Mahakuku je iziprevidel. da sc bo moral s svojimi vojaki umakniti. Premišljeval je. kako hi Italijane tijel žive ter jih odpeljal k cesarju. Domislil se je i,n vzkliknil: Da, tako bom storil!« Izbral je polovico svoje čete in jih odpeljal s seboj. Peljal jih je k vhodu neke soteske ter jili razvrstil po strmem skalovju. Naročil jim je: »Ko boste videli, da so vsi Italijani v soteski, zavalite na vhod skale.« Vrnil se je k ostali četi in prišel ravno v trenutku. ko so prišla k Italijanom ojačenja. Dal je povelje: -Počasi m previdno se umikajte, da vas ne zagledajo Italijani.« Abesinčki so se umikali ter venomer streljali. Italijani so slepo udaiili za Abesinčki in tako jih je Mahakuku privedel do soteske. Sedaj se bo odločilo. Mahakuku je planil s tovariši v .sotesko ter bežal na drugo stran. Italijani so udrli za njimi v sotesko, zadnji vojak je bil v njej. Tedaj so pa sprožili skriti Mahakukujevi vojaki skale in kamenja s strmega pobočja. Ko so Italijani zaslišali grmenje skal. so preplašeni begali sem in tja misleč, da je potres. Videč, da je vhod zaprt s skalami, ;o hoteli naprej tja, kamor so videli iti Abesinčke. Pa kai je to. Izza vsake skale so zagledali cev puške. Videli so, da so se ujeli v fiast. Mahakuku je vzel velik roj in začel vanj vpiti tako. da se ga je slišalo po vsej soteski: ♦Nikar se ne branite! Nas Abesincev ie pet tisoč in če hočemo, bosle v trenutku ležali mrtvi na tleh. Toda mi smo usmiljeni in v.is pustimo živeti, če odložite orožje. Petnajst minut vam dani odloga, ali se vdaste ali ne.« Teli petnajst niinut pa je hotel Mahakuku izrabiti v to, da odide po pomoč. Splezal je preko skalnatega pobočja in začel iskati abesinske čete. Zagleda! jih je. Urno je stekel k njim in jim povedal, da so v soteski ujeti Italijani. Hitel j« z abesinskimi vojaki nazaj k soteski, kjer so ga že nestrpno pričakovali, zakaj ltali:ani so že odložili orožje. Abesinci so stopili k Italijanom. jim pobrali orožje ter jih zvezali. Ko so Ita-lijani videli, da ni Abesincev toliko, kakor so mislili. so škripali z zobilii od i"ze. na;boli pa zato. ko so videli, da so jih ujeli Abesinčki, skoraj še dečki Mahakuku je zvedel cd Abr incev, da so Ita-'izani ujeli slavnega rasa Sejuma. Sklenil je, da ga reši. Ponoči se je začel previdno plazit proti italijanskemu taborišču. Bil je že pri taborišču, ko je zagledal italijanskega vojaka na straži. Hotel se mu je izogniti, toda vojaik ga je že zagledal. Skočil je proti njemu in ustrelil. V hipu je bilo laborišče oživljeno. Od vseh strani so hiteli vojaki skupaj. Sedaj je šlo Mahakukuju za življenje. Spretno se je izvil vojaku iz rok in jo ubral v temno noč. Vojaki so streljali za njim, a ga niso zadeli, ker je bila gosta tema. Mahakuku je že mislil, da je rešen Pa sta nenadoma skočila predenj dva vojaka, ki ju prej ni opazil. Pobila sta ga na tla. 'Medtem ? opri-speli' tudi njegovi preganjalci. Odvesti so ga hoteli v laborišče. Mahakuku je otepal okoli sebe z rokami in nogami. Nazadnje sta ga dva vojaka zgrabila, eden za roke, drugi za noge Mahakuku se je skrčil, v naslednjem trenuiku stegnil in vojak, ki ga je držal za noge, je dobil tak sunek v nos, da se je zvrnil vznak. Nato jih je začel Mahakuku še zmerjati: -Sram »as bodi, strahopetci, nemarni! Na enega samega jih navali ves roj. Sami bahači s.te in polenta ...« Zadnje besede ni mogel več izustiti. Nekdo ga je z vso močjo udaril po glavi. Omedlelega Mahakukuja so dvignili in ga odnesli v taborišče. Mahakuku je bil močan in zdrav. Čeprav je dobil hud udarec na glavo, mu m kdo ve kaj škodovalo. Drugo jutro se je predramil iz nezavesti. Malo mu je še šumelo po glavi, pa je tudi to kmalu minilo. Pogledal je okoli sebe in videl, da je v šotoru. Ni se še dobro razgleda!, ko je vstopil v šotor jioveljniik in pripeljal s 9eboj nekega vojaka, Ko je ta zagledal Mahakukuja, je vzkliknil: »Da, da, ta je tisti!« Poveljnik se je obrnil k MahakUkiiju in rekel: »To je eden izmed vojakov, ki Si jih zvabil v sotesko. Ko ste jih ujeli, se je on neopaženo izmuzni! in nam prišel povedat. kaj se je zgodilo. >'daj vemo, da si poveljnik tistih malih, zahrbtnih Abesinčkov. Take ličke imamo strašno radi. Nikar ne misli, da boš ušel! Za stražo smo ti postavili najsposobnejšega vojaka.« Komaj sta odšla, že je Mahakuku začel misliti na beg. Pogledal je iz šotora in videl, da ga straži plečat vojak, ki je nevšečno brundal predse: »To je pa že preneunino. Postavijo me za stražo otroku. Če bi straži! abesinskega cesarja, ne bi nič rekel. Tako pa ...« Mahakuku se je nasmehnil. Vedel je, da temu vojaku ne bo težko uiti. Opazoval ga je dalje in opazil, da je brezskrbno sedel na tla. Hitro je smuknil iz šotora in se skril za šotor. Čepel je nekaj časa lam, potem pa je smuknil za drug šotor in se Iako čedalje bolj oddaljeval od glavnega šotora. V vsem taborišču ni bilo vojakov, razen nekaj stražnikov, katerih se je skrbno ugibal. Ko ee je Iako skrival za šotori, je začni iz šotora ječanje. Radoveden je pogledal vanj in opazil v njem jetnika, zvezanega na rokah in nogah. Začudeno je pogledal Mahakukuja, ko ga je ta vprašal: »Kdo si?« Ujetnik je odgovoril: »Ras Sejum sem in ...« Mahakuku mu ni mistil izpregovoriti, veselo je skočil k njemu in vzkliknil: »Ti si tisti, katerega iščem.« Hitro mu je pretrgal vezi in splazila sta se iz šotora. Kmalu sta bila izven taborišča. »Sedaj pa hitro k našimi«, je rekel Mahakuku. Pa sta imela smolo. Mahakuku je zagledal vra-čajočo se italijansko pofruljo. Urno je prijel rasa Sejuma in preden je ta utegnil vprašati, kaj in kako, je že ležal v bližnjem grmovju Mimo je prišla italijanska patrulja in iz njihovega pogovora jc spoznal, da so se morali Italijani spet umakniti. Ko je patrulja odšla v taborišče, sta hitro zlezla iz grmovja m slekla na abesinsko stran Ko je cesar slišal, da je Mahakuku reši! rasa Sejuma iz italijanskega ujetništva, mu je podelil novo odlikovanje. Godec Lovro, dijak v Lrutolianl DRUŽINA zakonski mož To vprašanje je zastavil neki francoski list v francoskem, laškem in angleškem jeziku. Prišli so odgovori, ki se jako razlikujejo drug od drugega in drugačnega moža si želi rrancozinja ko Italijanka in spet drugačnega Angležinja. Kaj pravi Francozinja? »Mož bodi velike postave, vitek, močan, črn. obrit. Hoja mu bodi prožna, oblečen naj bo gos]-o?ko, a ne kričeče. Mimo tega naj bo nežen, pameten, lepega vedenja in izobražen Angležinja ir^anj poudarja zunanjosti, pač pa ji je važna snažnost in da je lepo oblečen. Angležinja ie praktična in zahteva, da naj ima mož lepe dohodkf in da ji je tovariš. Pa priden, vztrajen, tovariški naj bo. zmožen vsakršnega dela. Rad naj tudi pomaga revežem in slabotnejšim. Take čednosti se zdijo Angležinji važnejše ko izobrazba in lepo vedenje, kar v prvi vrsti zahteva Francozinja. Italijanka zahteva »popolnega moža«, to se pravi, da naj bo predvsem hraber in drzen, pač zato, ker so Italijani vprav v vojni in ker Italijani že po rojstvu niso kdo ve kako hrabri. Italijanka si najbolj želi živahnosti in mimo tega naj bo mož zaščitnik svoje žene. — Druge zahteve, ki jih navaja Italijanka, jasno kažejo raznovrstnost družabnih slojev, ki jim pripadajo Italijanke in ki so v poedinih pokrajinah tako različni. Tako si želi nesvobodna Sicilijanka velikopoteznega moža brez predsodkov; Milanka pa hoče imeti zvestega moža; Rimlianka pametnega in Turinka — elegantnega. Tako izražajo ženske raznih držav podobo »popolnega zakonskega moža«. Kakšnega sj že- limo Slovenke? Ker je pri nas pijančevanja toliko, so že naše matere dejale hčeram: Le vzemi ga, samo da ni pijanec! Vse drugo se prestane, a s pijancem ne moreš nikamor in ga tudi ue spreobrneš! Kar zapomni si: Pijanec se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.« — Res, to je naša tako rekoč, narodna bolezen: pijančevanje. Pijanec torej naj ne bo slovenski zakonski mož Pa kaj srca naj ima za družino in kaj lepega vedenja naj pozna, ker so Slovenci znani, da so surovi s svojimi ženami. In naj bo naš zakonski mož vsaj malce značajen! Da ne bo za eno samo kupico vina že prodal svojega prepričanja; za eno samo krilo — pa ženo in otroke in domačijo; za en hud pogled v uradu — pa svojega gospodarja in ga bo šel ovadit! Da bi tak ne bil slovenski mož! — Pa da bi vere kaj imel, kakor jo imajo še zmeraj naše ženske in da bi skupaj z ženo v ljubezni do družine in svoje zemlje vzajemno zidal stavbo trdne, močne, zdrave, verne slovenske družine. Naj bi oba vedela, da je zakon za politiko tisto, kar navor za nauk v strojegradbi Da država ne sestoji iz poedinih človekov, marveč iz parov in družb — Mož in žena naj se zavedata, da je zakon največja skrivnost in da je olrok v meso postavljena ljubezen. —- Po vsem tem pa si zapomnimo še, kar pravi tozadevno nemški modroslovec Schleierma-cher: »Nikar se ne varaj s podobo kakega junaka — bodi iz pesmi bodi iz romanov, iz svojih sanj in domišljije. Marveč ljubi svojega moža. kakršen je. Zakaj, narava, tvoja gospodarica, je strogo božanstvo, ki kaznuje sanjarije dekleta na ženah nolri do tretjega in četrtega kolena n.iih čustev,« Modne novosti Od rokava zavisi moda, od rokava izhaja, rokav določa novo linijo in malokdaj je bil rokav tako pomemben, kot je zdaj. Sedanji rokav je posnet po rokavu iz srednjega veka, pa po rokavu italijanskih velikašev iz 1 1500 pa tudi iz »bieder-majerske« dobe. Saj je vse moderno, o vsem se zdi, da spada v sedanjo dobo, da je vse primerno, da rokavi, ki na široko mahedrajo po roki in ki spadajo k večernim toaletam. Nc zna jih vsaka oseba nositi in zato niso za vse! Pomladanske barve oblek. Med barvami pomladanskih oblek dobimo veliko modnih odtenkov. Rjava barva je taka ko jantar ali med; zelena pa je vseh vrst, saj je zelena izpolni moda svojo nalogo: da se ženska v novi obleki »postavi«! Rokav, ki do komolca na široko pada in ki je zgoraj ozek, povzroči, da je videti ženska velika in vitka; rokav, ki je zgoraj poln na-brankov, je mladosten. Lični so razni zgibki in šivi po rokavu, lepo je, če se v zapestju na tesno oklepa členka Zanimivi so novi, ohlapni, odprti barva znanilka pomladi. Mahedravi rokavi kompletov so nekaj krajši, spodaj zelo široki in »e končajo z ozko, tesno zapestnico (manšeto; glej sliko!). Jako ljubko vpliva temen, žametast plašček za k volneni obleki svetlejše barve. — Športni kostimi so prikrojeni po načinu lovskih oblek. Kako se oblačimo Kako dolgo se žaluje za očetom ali materjo m kako dolgo za bratom in sestro? Predvsem: kako dolgo je treba nositi pajčolan? M. R. Lj. Za očetom ali materjo nosimo vse leto črno obleko; za bratom, sestro — pa pol leta. — Paj-folan nosimo v prvem slučaju en mesec, v drugem kak teden ali nič. — V kavarno z žalnim pajčolanom hoditi — ni okusno. Vse je seveda tudi stvar srca. Nekatere osebe občutijo tako žalost (n pr. matere za otroki), da so vse življenje v črni obleki, a glede na pajčolan je vse bolj moda ko potreba. Dosti je, če ga imamo le za pogrebom. To pomaga če ... Ce peres svilene robee, rute. jih peri s krompirjevo vodo. To dobiš, ee .surov krompir olupiš, ga nastrgaš in v krpi iztisneš. Blago, ki ga peres s krompirjevo vodo, se lepo očisti in ne izgubi barve, marveč ho barve še bolj lepe. Če hočeš, da od sveč iu svečk (na božičnem drevescu!) ue bo kapljalo, jih prej za eno uro položi v slano vodo. Če te noge bolijo in so trudne, jih vta.kni v gorko, močno slano vodo. No^e se spoči-iejo. — Če te pa vrat boli. grgra,j slano vodo ln če imaš nahod, srkni večkrat skozi nos mlačno, slano vodo. Če hočeš steklenico prav čvrsto zamašiti, deni z&mašek za nekaj minut v olje. Če imaš miši in podgane in ti ne gredo v past, polij vabo, ki je v pasti (košček slanine, sira itd.) z nekoliko kapljicami dišečega olja iz rožnega lesa. Vonj te dišave je KLEPARSKA DELAVNICA ANTON FUCHS Gosposvetska 1.16 ..PRI LEVU" j« zrn kleparska dela še vedno Telef. najcenejša in najsolidnejša 38-12 toni živalcam posebno všeč in jih nehote vleče nase, da pograbijo vabo in se ujamejo. Olje rožnega lesa dobiš v vsaki drogeriji i ■_i »olčne kamne tn ioline bolezni uspesn. »dran snam SAEVAT ČAJ Brošuro o zdravljenju potlje brezplačne Apoteka Sv. Ivana, Zagreli Kapioi 17 Ogl. Reg. 2T.870. soLvarčaj Če ne veš. ali je moka dobra ali pokvarjena, ozerui '20 gramov moke in jo daj v .skodelico. Pri 1 i j za 10 g vode in napravi klej. Če je klej močan, urost, je moka dobra. Če ti diši iz ust po čebuli, izpij kozarec mleka in duh ti koj izgine. Če te trga. zmešaj: 3 g špirita, kjer je razredčena mravljinčja kislina; 2 g rozinari-novega olja in 1 g' zimzelenovegn olja (dobiš vse v drogeriji) iu so dobro namazi. kjer te trga. Pravijo, da to zares prežene bolečine. Posfbtia sendvičeva torta Skorjo od hlebca Kruha razrežeš na 4 do 6 tenkih rezin. Prvo rezino pomaži s presnim maslom in obloži z gniatjo; na drugo rezino spel namazi maslo iu |0 daj na gnjat prve rezine, a jo na drugi strani pomaži s sirom in položi nanj treljo rezino. Na Ireljo daj na vrhnjo plat sardelino maslo in ribice (kakršne hočeš); četrto rezino spet obloži s sardelinim maslom in jo položi na ribice. Vrhnjo plat četrte rezine pomaži i ribjo majonezo in položi vanjo peto rezino, ki jo zgoraj spet obloži z ma 'oni in še s klobaso. Na vrh vsegn daj šesto rezino, ki jo spet pomiži s presnim maslom. -- Na ta način zloženo iti sestavljeno torio moraš čez noč s čem obtežiti. Drugt jutro zmešaš presno maslo, da se peni in mu dodaš sesekljanega drobnjaka. S to zmesjo lepo 7 nožem pomaži pripravljeno 'orto, ki dobi s tem lepo gla-zuro. — Če l\očeš torto še okrasiti, daj nanjo re zine v trdo kuhanega jajca, malo sesekljane kisle kumarice. gorčice ah paradižu.Kove mezge. — Torta je pripravna, da postre?f>š ž nio gostom |e imenitna na videz iti tudi ni draga (Za post jo naredi tako. da daš namesto g-njati in klobase samo sardelo ali sardelino maslo.} Med in ri.b*'e olje celijo rane Spet in spet oživi kako staro, žc pozabljeno, domače zdravilo. Že rimski pisatelj Plinij, ki je živel let« 79 po Kr., je poiočal o vplivu medu in ribje masti za rane. Zdaj pa je neki hamburški zdravnik preizkusil to zdravilo in pravi, da je tudi take rane, ki so sc prav težko celile, zacelil z zmesjo medu in ribjega olja. Namazane rane se z medom očistijo, ribje olje pa vpliva zoper za-strupljenje (kot dosinfekcij-ki pripomoček). Po lej niaži začne Ikivo kože rasti in hitro preraste rano m jo tako zaccli. NAS DELAVEC Zveza med boljševiki in iramasoni Geslo in vse delo prostozidarjev (framazonov) je bilo že od Voliaira dalje, kako uničiti Cerkev in krščanstvo. Ako bomo zrušili Cerkev, boino dosegli svoboden razvoj človekovega duhu, vseli naukov in teorij. Framazoni dandanes mislijo, da ruvno sovjeti izpolnjujejo njihov sen in njihov program . Osnova framazonstva je demokratski način vladavin, svobode in slično, prav lako tudi glede lastnine. Vseh leh principov po se sovjeti ne poslužujejo, torej jc zelo zagonetna očividna ljubezen framazonov do boljševikov V novejšem času framazonski in židovski listi v vseh podrobnostih in s prijaznim čuslvovaniem pišejo o lepem »razvoju« komunizma v Rusiji Cc Stalin preganja njemu nevarne ruske državljane, če dovoljuje ženskam modo, če da kmetom v njihovo stalno lasi nar kvadratnih melrov zemlje, vidijo v tem ogromni napredek in zboljšanie vseh splošnih razmer. Ta dejstva vidijo prav posebno raznovrstni »uradni« časnikarji, ki potujeio z vlakom, avtomobilom ali celo aeroplnnom skozi Rusijo. — Resnica je, v Rusiji se marsikaj izpreminja, ker Stali ri mora marsikje popustiti svoje vajeti. Toda lo še ne more biti razlog, da lego nekdanjega malovrednegn človeka, ki je organiziral toliko goljufanja in ubijanja, priznamo za »velikega človeka«, takoj, ko obleče frak in natakne ro-kaviec. Prij vsej stvari je nekaj globljega, nekaj dole-kosežnegal Svetovno prostozidarstvo je namreč ogroženo. V Veliki Britaniji, v Združenih državah, kak or tudi v vseh anglosaških državah more ostati framazonstvo samo v okviru dela humanitarnih društev V Portugalski, Nemčiji in Itfilin je prostozidarstvo zabranjeno, v nekaterih drugih državah pa delo prostozidarjev zelo ofežkočajo. Vsemoč »Velikega Orijenta« je ogrožena celo v sami Franciji Zato prostozidarska inlernncionaln išče zaveznikov! Tudi komunistična inlernncionala ;e v krizi. Kitajska, japonska, Nemčija, Italija, Por- tugalska, Avstriin, Poliska 111 cela vrsta drugih 1r-žav odločno pobijajo komunizem. Iz Moskve so bile vržene v svet ki Malice o »fašistični nevarnosti . začeli so velike pokrefe proti vojni itd. Zato ni bilo nič boli naravnega, da so se binhc »framazoni« in sodrugi ^komunisti« znašli v skupnem delu. V nekaterih državah zvezo med inaiksisti in framazoni dejansko žc obstoja. Proti koncu lanskega leta je svet presenetila san/aeioiinhia novica, da je v Sovjetski Rusiji obnovljeno framazonstvo. To vesl javlja pariški-ruski dnevnik »Voz-rojdeme« v svoii številki 7 dne 8 junija 1935 Kiirl Rndek (Sobelsohu) je veliki mojster boljševiških framazonov. S tem nam postane jasno, odkod tn uglajenost boljševikov 111 odkod naenkrat tolike zveze 111 prijateljstva buržuiev in kapitalistov z boljševiško Rusijo Svetovno framazonstvo in svetovni komunizem so se torej združili Framasoni so na komuniste pritisnili v tem smislu, da so isti menjali svojo taktiko. V verskem pogledu se sedaj še z večjo zagrizenostjo bore proti Cerkvi, dočim na vernike same manj pritiskajo, ker hočejo s tem pokazati svetu, dn se v Rusiji razmere zboljšnvajo. Strahovite mednarodne sile so se znašle v skupnem boju proti katolicizmu Začasni mir v Rusiji pomeni, da bosta obe internorionali vse svoje sile vrgle v boj. Propugandn z.i kulturni boljševizem se bo močno povečala Tja. kamor ne more Čeka, bo prišla vršit svoio nalogo propaganda. Kino, gledališče, časopisje, književnost in umetnost — vse ho služilo tej propagandi Zato slovenski delavci in slovenski katoličani, pozor! Velike tnine «ile, ki imajo svoje središče v Moskvi in Parzu. nas žele zasužnjiti v vsakem pogledu Zato je dolžnost vsakega katoličana, da odbije vsak napad sovražnika, pa naj se prelevi in nnt pride k njemu vršit komunistično propagando v kakršnikoli obliki Torej ua stražo in varujmo svoje svelinjci Koliko imamo vajencev? Vajenec se pripravlja v učni dobi za bodočega obrtnika, ki mora točno poznati vse podrobnosti dela v posameznem obratu. V industriji vajenci niso polrebni. Mesto vajencev, ki se več let uče obrti, industrija v kratkem času priuči pomožne delavce za svoje delo. Industrijski delavci zarad tega poznajo samo posamezne dele delovnega procesa — procesa samega pa ne. Zato ima obrtni delavec, ki se je posamezne obrti več let učil, mnogo prednosti pred industrijskim dclavcem. Statistika obrtnih zbornic navaja, do imamo v Jugoslaviji 142304 obrtnikov Obrtniki pravijo, da ima jobrtništvo bodočnost, ker ono je soosobno, da se prilagodi razmeram in ker industrija obrtništvo v gotovih meiah nikoli ne bo mogla nadomestiti. Ce so številke o obitmh delavnicah točne, tedaj število 50 -60 00 vajencev, ki jih imamo v Jugoslaviji, m preveč veliko, vendar pa s tem številom moremo zadovoljili dve naši potrebi: 1. Zavaruje sc naraščaj, ki bo nadaljeval sto-lež našega obrtništvo. 2. Za našo industriio sc bo s pomočjo gornjega števila vojenccv marsikje moglo vzgojiti potrebni kader kvalificiranih delavcev. Število naraščajo, ki sc uči obrti, sc suče okrog 60000. Letno je izučeriih oktog 15 000 vajencev. Za vajence je predpisan tudi obisk obrtnih šol. t >d 15.000 učencev izvrši obrtne šole le 2000 3000 vajencev. Strokovna zveza potjedeL delavstva Objava, da se bo v najkrajšem času ustanovila strokovna organizacija poljskega delavstva, je našla živahen odziv Nekateri pa napačno tolmačijo obseg nove organizacije in mislijo, da ie namenjena tudi kmečkim posestnikom in gospodarjem. To pa ne drži Strokovna zveza kmečkega delavstvo je namenjena le delavcem, ki se preživljajo v poljedelstvu z najemnim delom. Člani zveze morejo postati torej kmečki hlapci ter dekle, poljski uslužbenci na veleposestvih, vrtnarski po- w močnik, viničarji itd Kmečki gospodar nc more Postati član zveze. Gospodarji ter posestniki ima-1 io svojo lastno stanovsko strokovno organi/oi 110 j "Kmečko zvezo«, ki ii ie predsednik q. !\rodar j janež. »Kmečka zveza ie zastopnica intciesov j gospodarjev, »Strokovna zveza poljskega delav-1 stva« pa bo zastopala interese poljskih delavcev | in delavk — Pripravljalni odbor Strokovne zveze ' poljedelskega delavstvo, Ljubljana, T\rševa cesta 29 (Gospodarska zveza). Nameščenski obratni zaupniki V časopisih čitamo dan za dnem poročila o volitvah delavskih obratnih zaupnikov. O na-meščenskih obratnih zaupnikih skoraj ni besede In vendar so se letos ravno po zaslugi naših katoliških nameščencev, organiziranih v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije (zeleni), izvršile volitve nameščenskih zaupnikov v mnogih podjetjih, kjer teh volitev do sedaj še ni bilo. Nameščenski obratni zaupniki so bili pri nos do lanskega leta skoraj nepoznana ustanovo Na tem polju je začelo lansko leto orati ledino naše agilno Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Letos ie število zaupnikov napram lanskemu letu lepo naraslo (na 25 zaupnikov) in v sledečem prinašamo nekaj rezultatov iz letošnjih volitev nameščenskih obratnih zaupnikov, kjer so zmagali skoraj izključno samo naši kandidati: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 4 zaupnike Kranjske deželne elektrarne . 3 « Zadružna gospodarska banka . . 3 « Ljudska posojilnica v Ljubljana . . 2 « Centralna vinurna .1 « Vzajemna posojilnico v Ljubljani I « Prvo delavsko konsumiio društvo J « Nameščenci TPD v Trbovljah ,? « j Nova založba v Ljubljani t • 1 Nomcšč Mestnih podjetii, Maribor ^ Osr. vinarska zadruga v Ljubljani t « Delavska smer Marksisti imajo spretno taktiko, da skušajo ama-miti lohkoverneže s frazo: »Samo mi delamo za delavske interese. Samo mi smo delavsko gibonje Samo mi smo z.a delavsko smer in linijo!« Samo lahkoverneži in nerozsodneži bodo tudi šli za temi frazami. Samo nekritični ljudje bodo verjeli marksistični demagogiji in se pridruži marksizmu. Pameten delavec namreč ve, da je delavstvu naklonjen vsakdo, ki se ob katerikoli priliki zanj poteguje in zanj izpostavlja in pri tem ne išče zase nikakih koristi Če je to poetlincc ali organizacija ali gibanje, je navsezadnje vse eno. Zato si nihče ne more lastiti monopola za zastopstvo delavstva, ker more uspešno zastopati delavsko skupnost le tisti, komur delavstvo zaupa. To zaupanje pa ni trajnega značaja, ker more delavec danes nekomu zaupati, jutri pa nič več. Navsezadnje pa tudi ne more nobeno gibanje trditi, da je samo delavsko, ker sc s tem samo odpoveduje pravici organizirati po svojih riačelh vso človeško družbo, h kateri pa spadoio poleg delavskega tudi ostali stanovi in sloji. Marksistične strokovne organizacije te ali one smeri se rade imenujejo delavske in da so samo za delavsko linijo. Krlo more temu oporekati? Saj ic vsak« strokovna organizacija zaščitnica interesov svojih pripadnikov. Vse io lorej priganja k temu, da dela samo za delavstvo in numeščenstvo Mi ni to tudi edino možno izvajanje delavske smeri? Ali more strokovno gibanje, ki sloni na delav- stvu, voditi kako drugo politko? Nikakor nri Saj delavstvo to kmalu opfizi lahko se reče, da ie število članstvo strokovnih organizacij merilo praviio pokvarite. Isti. Sam prehlad vas je od danke navzgor do nosa in oči? Siromaček» Zdaj živite po pameti in pijte tia do razupitih Trijacev ribje olje. takrat pa se lotite jx>d zdravnikovim vodstvom utrjevanja po načrtu. Isti. Ponovno pljuvanje krvi, rentgenski izvid: pljuča zdrava. Pomenite se s svojim zdravnikom, kako je z rentgenskim' izvidi. Skrivalcem in vprašalcetn brez izkazila ali i opravičila kakor po navadi — nič! Saj še opravi-I čenči komaj prihajajo na vrsto. Pravni nasveti Obresti od dolga v zadružnih posojilnicah. — i leto. Za izpite privatistov se pa mora plačati še Kakor smo že nisali za zadružne posojilnice 1 jiosebna taksa Svetujemo, da se obrnete na direk- Kmetijski nasveti Malo koristi od sadnega drevesa. Imam na vitu visokodebelno 13letno jablano neznane sorte. Drevo močno raste in cvete skoro vsako leto ter tudi obilno obrodi. Sadje pa, preden je zrelo, veči- j noma odpade in segtiije. Poskušal sem že vse na- t svete sosedov, pa nič ne pomaga. Prosim, kaj naj | napravim? Ali bi kazalo drevo [»sekati in zasaditi i drugo? I K. Š. Lj. — Iz vašega vpraašnja ni raz- i vidno, kaj ste vse napravili s svojo jablano in kakšne nasvete so vam dali sosedje. Najbolje bo, da jablano precepite meseca marca. Za vaš kraj bi ; bila verjetno najbolj primerna sorta »Jonalan«. Ta i sorta razmeroma hitro obrodi in drevo ne dela ■ velike krone Cepiče Jonatana vam lahko dobavi i Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, bano; vinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru ali j banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem j mestu ali pa kakšen zasebni drevesničar. Pomlajevanje bukovega gozda — sadika kanadske topole. — Fr. R. S Del bukovega gozda ste posekali, ker so bila drevesa že stara ter so dušila | vse pod seboj. Sedaj ie pa to zemljišče popolnoma I prazno. Brez dvoma bi trajalo zelo dolgo, preden bi na tem mestu zrasle bukve same od sebe Zato mislite, da bi bilo potrebno tu posaditi mlade sa- j dike. Nasvetovala se vam je kanadska topola, ki | od vseh gozdnih dreves najhitrejše zraste Želite j tostvarnega nasveta. — Vsekakor bo primerneje. . če posadite na to poseko sadike, ker bi se bukev 1 sama od sebe le prepočasi zarasla. Ne veste se pa j odločiti, če bi na ta svet zasadili rajši kanadsko to- i polo, ki hitro raste, da bi vam dala prej lesa pre- j den bi bukev dospela. Tu morate pač pomisliti, ali j je svet primeren za topol; za bukev veste, da je, ker je tam dobro uspevala. Bukev ljubi apnenčasta tla. dobro, globoko zemljo. Toda mokrih ali celo močvirnatih tal ne prenese. Nasprotno uspeva kanadska topola na gtaboki, vlažni, ilovnato-peščeni zemlji, pa tudi na mokrem svetu ob vodah, vlažnih pradiščih in sijinah. Pomlajujemo jo s potaknjenci tako, da zapičimo večje ali manjše prire-zane šibe v tla v razdalji 4 do 6 m — Na osnovi teh pojasnil se lahko odločite, kaj je najprimer- j nejše za pomladitev vašega bukovja. Ce pa nameravate med topolami zasaditi še mlade bukove sadike, tedaj mora biti razdalja med topoli precej večja, kakor zgoraj navedena. Slaba rodovitnost trsa. Imamo žlahtno trto ob hišnem zidu. Imena vkljub vsemu študiranju po knjigah nismo mogli ugotoviti. Trta je močne rašče z debelimi členki m dolgimi vilicami; listi so globoko razrezliani in zobčasti. Na videz so podobni listom navadne dolenjske črnine. Lani je krepko odraščala in nastavila do 15 majhnih grozdov. Po cvetju so se pokazale jagodice, ki so pa povečini docela zaostale v rasti ali na odpadle; le neznaten del se je redil in dosegel debelost drobnih zelenih sliv podolgaste oblike. Pokušnja je bila dobra ali pičla. Vprašamo, kako doseči, da se bodo jagode redile in ostale rdrave? Ali bo zadostovalo žvepljanje in ali je to dovoljeno? A. C. Lj. Za določitev sorte vaše vinske trte vam pri-poročamo, da jeseni zaprosite kakšnega vinarskega strokovnjaka, da na mestu ugotovi sorto; iz opisa namreč ni mogoče s sigurnostjo ugotoviti, katera sorta bi to mogla biti. Kar se tiče rodovitnosti trsa, vam priporočamo, da trs obrežete spomladi strokovno pravilno. Ce trs premočno raste, ga ne smete rezali prekratko. Tudi gnojenje v tem slučaju ni priporočljivo. Pri obrezovanju trsa pazite. da puščate na reznikih po 3 dobro razvite očesce. Pomnite dobro, da večina trsov radi le ns reznikih. ki se puščajo na dvoletnem lesu. Rezniki, ki rastejo iz starejšega lesa na trsu. so večinoma nerodovitni. Možno je, da je vašo trto oziroma grozdje napadla tekom poletja kakšna bolezen, zato se vam priporoča, da trto zažveplate spomladi z žveplenim prahom. Zveplanje izvršite tedaj, ko nove mladike dosežejo dolžino približno 10 cm. V drugič zažvepljajte trs med cvetjem. Poleg lega se vam priporoča škropljenje vinske trte z Ir,c no-praži tom, katerega dobite pri Kmetijski družbi Prvo škropljenje izvršite, ko mladike dosežejo dolžino 50 cm, drugič 10 dni po prvem škropljenju in tretjič, ko jagode dosežejo debelost grahovega zrna. Naprava cepilnega mazila. Kako se pripravi cepilni vosek za cepljenje sadja v sklad? Lj. S. D. p. T. Ceneno cepilno mazilo za vse načine cepljenja (sklad, žlebič, precep, sedlanje za kožo), katerega ni treba pred uporabo segrevati in ki se da uporabno shraniti več let, napravite takole: Naberite kolikor mogoče čiste smrekove smole in raztopite jo na žerjavici (ne na plamenu). Ko je smola raztopljena, odstranite posodo z ognja ter počakajte, da se nekoliko ohladi. Ko je smola toliko ohlajena, da špirit tie šumi več. ako ga kanemo vanjo, ji primešajte močnega čistega špirita in sicer na kilogram smole dobro ostninko litra, potem pa še dve žlici lanenega olja To zmes dobro premešajte in postavite na hladno do drugega dne. Ako drugi dan opazite, d,i je mazilo pretrdo, to je. da ga s treščico ne morete razniazati. tedaj smolo ponovno previdno segrejte (šumeti nikakor ne sme!), odstavite po-odo z ognja in prilijte mazilu še nekaj špirita. Ako je pa mazilo preniehko. da hladno kar teče iz treščice, pridenite segretemu še malo smole, od katere si prejšnji dan nekoliko prihranite v ta namen. Vsekakoi morate biti z ognjem zelo previdni, ker je smola, zlasti pa špirit lahko vnetljiv. Zato delajte vse le na žerjavici! Cepilno mazilo shranite v zaprti posodi To mazilo je tudi izvrstno zdravilo za vsakovrstne drevesne in živalske rane. Ako je smrekova smola onesnažena z drobti-nami skorie iglic itd., tedaj jo morate pred upo-rabo očistiti. To pa napravite tako-le: Smolo raztopite v jx»sodi na žerjavici. .Med tem priptavite drugo jrosodo — kakšen lonec ali skledo —. v katero nalijte nekaj vode Nad to no-sodo pogrnite redko, suho cunjo ali vrečo Na pregrnjeno cunio nalijte raztopljeno smolo, katero mešajte z nerabno žlico. Cista smola steče skozi cunjo v vodo. kjer se strdi. Strjeno čisto smolo morate posušiti. Oplojenje jajec. Imam več petelinov in dve kokošji f>asnii, štajerke in leghornke. Pa bi rad spomladi vzgojil čistokrvne štajerke in čistokrvne leghornke. Zalo nameravam popolnoma ločiti od vsake pasme po šest kokoši in enega petelina od vseh drugih kokoši in petelinov. Crez koliko dni bodo začele nesti kokoši jajca, ki bodo oplojena po njihovem petelinu. M. B. R. p. B. Odberite v to najboljše kokoši in najboljša petelina. Pri odberi upoštevajte nesnost, dalje težo jajec in pa' živo težo kokoši. Tudi petelina morata biti dobrega in zanesljivega pokolenja. Vsako odbrano plemensko družino štajerk oziroma leg-hornk, od katerih hočete dobivati jajca za valjenje, denite v prostor, kamor ne bo mogel priti kak drug petelin ali kaka druga kokoš. Da bodo jajca odbranih kokoši zanesljivo oplojena le po določenem, odbranem petelinu, mora poteči od onega dneva, ko so dobile kokoši in petelin svoj poseben prostor, 21 do 24 (včasih tudi več) dni. Gnojenje detelje z umetnimi gnojili. S P. R. Nameravale gnojiti lanski detelji z umetnimi gnojili ,enako tudi lucerni, pa bi želeli vedeti, katera ; gnojila bi bila za to primerna. — Za lansko do-1 mačo deteljo bo najbolje, da jo potrosite s super-tostatom, ki hitro učinkuje ter jo bo ta rastlina kmalu izkoristila. Za lucerno pa bo boljša Toma-: sova žlindra ali razklejena moka ali novo gnojilo j fosfatna žlindra. Vsa ta gnojila delujejo jiočasi, 1 zalo pa traja njih učinek več let. Ce je zemlja na I deteljišču in lucernišču bolj rahla, peščena, tedaj I zelo koristi tudi kalijeva sol, ki se jo pcrfrosi za I polovico manj kot fosfotnih gnojil. Navadno ra-j čunamo na 1 ha .300 kg superfosfata in 150 kg i kalijeve soli. — Toda razen gnojenja je potrebno | tudi spomladno brananje deteljišč. zlasti pa lucer-I nišč, ker se z brano raztrga in razredči dcteljna ruša, vsled česar rastline bujnejše poženejo. P. T. Kakor smo že pisali za zadružne posojilnice ne veljajo predpisi uredbe o zaščiti kmetov in tudi ne glede na obresti. Po odplačilnem načrtu, ki velja za naše zadružne posojilnice smejo zadruge dolžnikom kmetom računati b določa, koliko metrov od meje se sinejo saditi drevesca Vsak lastnik zemljišča ima po postavi pravico, da izruva korenine tujega drevesa iz svoje zemlje in da poreže veje, ki visijo v njegov zračni prostor. Sadite torej lako, da vam mejaš ne bo mogel izruvati niti korenine, niti smel oklestiti veje. — Pravica porokov tlo zavarovanja. — I. M. V. N. Nekdo je dožan posojilnici več kakor je vredno njegovo posestvo. Plačati noče, čeravno jma denar m je celo obresti dolžan za dve leti. Sedaj jc začel razprodajati posestvo. F.no parcelo ie že prodal, denar pa zapravlja. Vprašate, kaj je storiti porokom. — Svetujemo vam. da opozorite posojilnico na to početje dolžnika. Ce dolžnik razprodaja svoje posestvo z namero, da bi svojim upnikom prizadel škodo, potem so upniki opravičeni, da zahtevajo kazenski pregon dolžnika radi prestopka oškodovanja imovinskih koristi, ki se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din. Ce obstoji nevarnost da bi postal dolžnik plačila nezmožen, imajo poroki pravico zahtevati od dolžnika, da jim da primerno varnost do višine poroštva n. pr. z vknjižbo na posestvo ali pa z drugimi poroki Odškodnina za košnjo. — I. B. Lani ste prodali kupcu, ki je nastopil kot pooblaščenec svoje žene-posestnice, travnik in se pogodili, da bo kupnino plačal čez en mesec, ko bo mogla žena dvigniti denar v banki. Vprašal je, če sme travnik pokositi kar ste mu dovolili, če je resen kupec. Ker denarja do danes še ni prinesel, ste mu odpovedali pogodbo. Vprašate, če lahko od žene ku|X-a zahtevate odškodnino za pokošeno travo, ki se je tudi porabila na njenem p>osestvu. —- Dokler žena ne ugovarja, velja pravna domneva, da je prepustila svojemu možu kot zakonitemu zastopniku upravo svojega premoženja. Kupec v gornjem primeru ni mož. pač pa njegova žena, ki jo mož le zastopa. Ker niste dobili kupnine v dogovorjenem času. morate ku[>cu dati primeren naknadni rok za plačilo, sicer da odstopite od pogodbe. Cc torej v tem naknadnem roku ne bo kupnina plačana, se smatra, da je kupna pogodba razveljavljena in imate pravico zahtevati od kupca odškodnino za pokošeno travo. Gostilniška obrt. N. L. Ker stanujete na sedežu okrajnega načelstva, vprašajte tam, če vam kaže vložiti prošnjo za gostilniško obrt. Tam boste zvedeli tudi, kakšne dokaze usposobljenosti morate predložiti. Tudi če imate pogoje za to obrt, tli sigurno, da jo dobite. Trafika. — L. K. Lj. O pridelitvi trafik smo pisali na tem mestu v nedeljo 20. januarja Preberite tisti članek Ce bi bila s podelitvijo nove trafike ogrožena eksistenca vojne vdove, ki ima v vašem kraju trafiko, ni verjetno, da bi ustregli vaši prošnji Sicer pa vložite jxmovno prošnjo, ki jo dobro podprite, če mislite, da razlogi, iz katerih vam je bila svoječasno prošnja za trafiko zavrnjena, niso utemeljeni. Kazen radi vožnje oseb s tovornim avtomobilom. — F. T. Po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za dravsko banovino je prevažanje oseb s tovornimi avtomobili v splošnem prepovedano Dovoljene so samo izjemne vožnje za posebne prilike, vendar ne obrtoma in ne proti plačilu. Zanimiva je o tem vprašanju odločba našega upravnega sodišča v Celju, ki tolmači pojm dovoljene izjemne vožn e. Po tej odločbi je n. pr. dovoljeno tako izjemno prevažanje na kakšno prireditev celo proti plačilu, ker tako dejanje samo po sebi ne more še ogrožati onih dobrin, katere je obče upravno oblastvo po zakonu o notranji upravi upravičeno zaščititi s preventivnimi merami. Pač pa bi obratno utegnilo ogrožati take dobrine zlasii pospeševanje narodnega gospodarstva (tujski promet) pogosto ali večkrat se [»navijajoče prevažanje oseb s tovornimi avtomobili zlasti po isti cesti -— če tudi bi se to vršilo brezplačno. — Tako torej odločba upravnega sodišča. Iz tega boste mogli sami presoditi, ali je vaš primer prevažanja kazniv ali ne. Samo izgovor, da je bilo prevažanje brezplačno, vam ne bo pomagal, ako gre za večkratno, ponavljajoče se prevažanje. Lovska tatvina. — V. I. Oe ste bili obsojeni do 1. decembra 1935, ste amnestirani, četudi tedaj sodila še ni bila pravotnočna. Ako pa je višje sodišče prvo sodbo razveljavilo in vrnilo stvar prvemu sodišču v ponovno razpravo in razsojo, bo sodišče ponovno izreklo sodbo. Ce vas bo zopet obsodilo, se amnestija z dne 1. decembra 1935 ne bo nanašala na vas. Glede puške in orožnega lista bo odločilo sodišče, če se vam vrne ali ne Taksa se plača od čiste zapuščine. — V. I. Kakor smo že svoječasno povedali na temu mestu, se zapuščinska taksa odmeri od čiste zapuščine, ne pa tudi od dolgov. šolnina. — J. T. Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Ker vaša hčerka nima imovine in torej ne plačuje nobenih davkov, se bo za šolnino vpošteval samo davek staršev. 7a 7. razred srednje šole je najnižja šolnina 200 dinarjev. Ta znesek plačajo oni, ki plačujejo nad 300 dinarjev do 1000 dinarjev neposrednih davkov ua leto. Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpitov trikrabio šolsko posebna taksa Svetujemo. cijo one srednje šole, ua kateri bo hčerka delala izpite, pa vam bodo natančno izračunali, koliko bodo znašale takse. Neredno poslovanje posojilnice. — J. K. Posojilnica je vedno zaklenjena, ker jo vodi oseba, ki je vedno s svojimi posli zaposlena; kaj bi bilo ukreniti? — Zmenite se ts člani načelstva ali pa nadzorstva, ki bodo menda že znali napraviti red. Ce ne bo pomagalo, pa opažene nerednosti sporočite zadružni centrali, pri kateri je posojilnica včlanjena. Razširjenje služnostne pravice vožnje? — M. N. 2. Sosed vam grozi s tožbo, ker ste sedaj pozimi vozili po poti čez njegov svet pesek, češ, da imate samo pravico voziti poleti seno s svojega travnika, ne pa pesek za prodajo — Sosed vam sme prepovedati vožnjo peska čez njegov svet, čeprav imate pravico po tej poti voziti seno. Sedanja vožnja peska se smatra za nedopustno razširjenje služnostne pravice vožnje, v kolikor ne bi mogli vi dokazati, da ste tekom zadnjih 30 let redno vozili čez sosedov svet tudi pesek in sicer za prodajo, ne samo za dom. Tuja parcela na dražbi. — J. P. P. Pri sodni cenitvi posestva A., ki je bila opravljena radi predlagane prisilne dražbe, se je ugotovilo, da spada k [KMestvu A. po zemljeknjižnem stanj u tudi neka parcela, ki jo skozi 100 let že uživajo lastniki posestva B. in tudi posestnik A. ne uveljavlja do te parcele nobene pravice. Vknjižni upniki posestva A. pa zahtevajo, da mora priti tudi ta parcela, ki jc dejanska last posestva B., na prisilno dražbo. Ali .jc ta zahteva upravičena? — Po izvršeni eodni cenitvi bo zahtevajoči upnik pozvan, da predloži sodišču dražbene pogoje. Ce bo v teh pogojih zahtevajoči upnik predlagal tudi prodajo sporne parcele, ne preostane sedanjemu dejanskemu lastniku te parcele drugega, kot da s posebno tožbo uveljavlja proti zahtevajočeinu upniku svojo lastninsko pravico. Lastnik posestva B. mora tožbo vložiti najkasneje pred začetkom dražbe, sicer bi, tudi če s tožbo uspe. mogel zahtevati le izkupiček za na dražbi prodane parcele, dočim bi parcel* ostala kupcu. Odklonitev domovinske pravice. V. K. Bivši vaš občan prebiva nad 10 let v drugi občini, e postal zato njen občan. Ko mu je pa sedaj obolela polnoletna hči in bo morala najbrž občina plačati , bolniške stroške, ista hčerki noče priznati domovinske pravice, češ, da jc bila hčerka tedai, ko je oče postal občan dotične občine, že polnoletna in da ni postala z njim vred občanka, čeprav tudi že nad 10 let biva v dotičaii občini. Ali je to nazirinj« pravilno. Ko je oče postal vsled 10 letnega bivanja v tuji občini njen občan, so mu v domov i n-stvu sledili samo tisti otrcci, ki so bili tedaj še mladoletni. Polnoletni otroci pa so obdržali članstvo prejšnje občine in bodo postali člani občine, v kateri bivajo, šele tedaj avtomatično, ko bodo od polnolebiosti dalje bivali najmanj deset let, in če bodo uživali častne pravice ter ne bodo v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Domovinska pravica. 1. T. V občini T. ste bili vpokojeni kot državni nameščenec. V tej občini ste nepretrgoma bivali preko 11 let. Nato ste se pre selili v Ljubljano, kjer bivate komaj tri leta. Občina T. vam ne prizna domovinstva. Vprašate, v kateri občini imate domovinsko pravico? »i 'Po zakonu o domovinstvu so stalni državni uradniki dobili z dnem nastopa službe domovinsko pravico v tisti občini, v kateri je bil njihov stalni uradni sedež. Isto velja sedaj po zakonu o občinah in po zakonu o mestnih občinah, ki določata, da so državni uslužbenci in javni samoupravni uslužbenci, kakor tudi duhovniki po zakonu člani občine, v kateri imajo stalni službeni sedež, razen če izjavijo v roku treh mesecev od dneva odločbe o iz-premembi službenega sedeža, da obdrže staro članstvo. Ce ste bili lorej državni nameščenec, pač nc bo težko ugotoviti, v kateri občini imate domovinsko pravico Ce se to ne bo dalo ugotoviti, se vam bo določilo članstvo v tisti občini, kjer ste bili rojeni. Domačija v stiski. P. J Št. J Oče vam je zapustil posestvo. Ker imate drug poklic, ste gospodarstvo na tem posestvu prepustili bratu, ki je gospodarstvo popolnoma zavozil. Ker ni plačal obresti od dolga, je posojilnica zahtevala dražbo posestva. Ker ima sestra na tem posestvu užitek, ste zavoljo nje plačali obresti v posojilnici, da bi dražbo ustavili. Odbor posojilnice pravi, da bo kljub temu prodano. Vprašate, če lahko in kaj bo v tem slučaju z užitkom vaše sestre. — Ce dolžnik ni kmet, ki uživa zaščito, lahko posojilnica zahteva takojšnje povračilo celega dolga. Ce ga dolžnik ne vrne, ga sme posojilnica tožiti in na temelju izvršljive tožbe zahtevati prisilno dražbo posestva, ne glede na to, če so obresti plačane ali ne, ker pač zahteva [»vračilo glavnice. Ce ima sestra svoje prevžitne pravice vknjižene na posestvu, in sicer v vrstnem redu pred terjatvijo posojilnice, potem bo moral kupec na dražbi prevzeti tudi užitek vaše sestre. Ce je užitek sestre vknjižen po vrstnem redu po terjatvi posojilnice, potem bo dobila za užitek izplačano to. na kolikor je bil užitek precenjen, seveda le tedaj, če bo kritje iz doseženega izkupička. Svetujemo vam, da pri domačem sodišču pregledate vkmjižena bremena in po tem preudarite, ali ima sploh pomen, da s svojimi prihranki plačujete obresti, če je posestvo prezadolžemo in dražba neizbežna. Vodarina. P J. G. — Vprašajte pri občini, na kakšni podlagi (sklep občinskega odbora) vam nalaga toliko in toliko vodarine in zakaj plačajo drugi manj. Razumeli boste, da ne moremo voditi v evidenci občinskih davščin in taks za vsako občino. Prepovedana pot. A. H. Lj. Cez vaše posestvo gre pot, ki jo ljudje že dolgo uporabljajo. Pet metrov od te gre pa občinska pot. Vprašate, če lahflco sin, ko bo sedaj prevzel posestvo, to pot zapre. — Zadeva je kočljiva in je na mestu previdnost. Ce dosedanji upravičenci to pot osebno uporabljajo skozi 30 let, so si s tem priposestvovali služnostno pravico za sebe. Ce gre pot pet metrov »poredno z občinsko potjo, najbrž ta pot ne bo potrebna za koristnejše gospodarjenje okoliških gospodarstev in bi se tem ta pot kot nepotrebna lahko prepovedala Sin naj poizkusi sledeče: na obeh koncih poti naj da nabiti viden napis: »Prepovedana pot«. S tem bo preprečil, da bi nastali novi upravičenci do poti. Cc se pa dosedanji uklonejo prepovedi sikozi 3 leta, potem izgubijo po pretevti treh let svojo dosedanjo pravico. luiiMtKindiinniintiifmniHtifntiHn ODRBfcITR odgovarja samo na vprašanja, ka- I j lerim je priložen tale odrezek. i I ,SLOVENEC, t. marca J936 \ i I ~UM1llltlltlllM>IIMMItlllinillll)MrltMI1ltlt>tlttlMlltMltllltritlllMTminWrtMrTTriMtMUtHnil IfTfttirUTTT«^ štev. 511. »SLOVliNEC<, dne 1. marca 193R Stran 13 Večer v baraki GPU Sedim na polici pri oknu in prilikam obraz aa šipe i ik pred oknom je zunaj razprežena bodičasta žica. Pod oknom stopajo po izhojeni, lisičie-rdeči travi leni stražniki v modrih čepicah GPU, držeč v roki nabito puško. Na desni in levi se v jasnun, sončnem odsevu dvigajo dvonadstropne harake. Tam v dalji za bodičasto žico je cvetoči travnik, ki begajo po njem zdaj sence zdaj žarki, dalje je ozek trak reke in še dalje so s tenmomo-», drimi gozdovi opasani griči. Za menoj je divji vrvež človeških glasov. Ze nekaj mesecev sem v »vili« GPU, kakor hudomušno uazivamo z ujetniki natrpano barako, ki stoji kakih pet in dvajset kilometrov daleč od mesta A., (ki j« veliko mesto na daljnem vzhodu Rusije). Navadno pošlje GPU v »vilo« take jetnike iz svojih »notranjih ječ«, ki za zdaj niso več zanimivi zanjo, ki pa se oblasti utegnejo zanje zanimati še kasneje. Ali pa so tu taki, ki jim je usoda že zapečatena in ki jih pošljejo od tu v jetniško taborišče ali v pregnanstvo. V »vili«, čakajo, da pride naslednji transport jetnikov, zakaj GPU ima navado, da razpošilja jetnike le v večjih skupinah. Moja usoda mi je neznana; mogoče pridem kdaj v »notranje ječe« ali pa naravnost v taborišče. Bodi tako ali tako — trdno sem sklenil, da o prvi priliki pobegnem in uidem v inozemstvo. Dobro se zavedam, da ni dosti upanja v uspeh in da me bodo bržkone ujeli in ustrelili ., a lioki notranji glas mi venomer prišepetava: vse je še mogoče, vse zavis: od tega, ali boin dovolj zvit in previden. Prav za prav ne mislim na beg zato, ker bi se bal preganjanja: saj nisem jaz edini, ki tuhta o begu, marveč ima vsa tadežela to edino inisel in mimo tega se more kak Rus vsemu privaditi. Za svojo osebo me žene k tej misli pogled v strahotno bodočnost sovjetske Rusije in v to, kako neskončno bo propadel ruski človek! Komunizem prav po načrtu istovetijo z : življenjem sploh in ima že politiko in gospodarstvo popolnoma v oblasti. Ta diktatura markis-tiotiih dogem neizprosno spreminja človeka v nemi '(.mežikajoči stvor«, ki je Nietzsvhe pisal o njem. Temu se upiram; muči me hrepenenje po človeku. In tja si želim, kjer sme biti človek — človek! Lc proč, proč od te pošasti »inežikajočega stvora« ...! Skozi zamreženo okno gledam travnik, kjer je ' zdaj' temno zdaj svetlo, na zelenoblesteče se, dr-! hteče listje breze, na mirno, daljno modrino neba. Vdihavam močni vonj po sveži mrvi, ki prodira skozi razbito šipo k meni. ^-.Kakšno žalostno na- • sprotjc zija med to skladno lepoto prirode in iz-» prijenim, zahtevnim počeljem ljudi! Zdi se mi, da • vsebuje mir prirode najvišjo mero pozemske sreče i. in zaeno nam kaže napačno pot, ki hodimo po njej, da bi srečo dosegli. Vsa zgodovina človeštva nI drugega ko zgodovina političnih sprememb. Nobena politična smer ni mogla človeka osrečiti; -nasprotno — zmeraj in zmeraj govoričimo o ■ »nekdanjih boljših časih«, spet in spet si zaželimo preteklosti. Da bi se dobro' uresničilo s hudobni-. mi' sredstvi? Kakšna neskončna zmeda človeških »■'misli je to! ... ,) > »Vsi socialo&ki nauki vseh dcb imajo eno in isto napako: da ne izhajajo iz resničnosti, marveč iz-sanj. Kdor vlada, mora računati s človekom, kakršen v resnici je, ne pa s takšnim, kakršnega ei kaki blodni možgani kakega komunističnega pisatelja predstavljajo.Te besede nekega sojet-v irfta .mi nočejo iz misli. Star jezikoslovec je, bivši civisokošolsiki profesor. Dneve in dneve trpi na pd-' gtadih, ves je ušiv in razcapan, pa se z vzvišeno >. ravnodušnostjo ukvarja s tem, da si zapisuje razne glasove nekega dozdevnega prajezi-ka, kar pa ni prav nič všeč stražnikom, ki ga sumničijo, češ, s tajno pisavo se peča! Sedemdeset pogradov je v naši baraki, čeprav ni nikoli manj ko po sto dvajset do sto trideset jetnikov v njej. Isti režim je tu ko v »notranjih ječah«, namreč: nobenih sprehodov, ne knjig itd., vendar zdaj pa zdaj dovolijo, da prejemamo od doma zavoje z živili, kar je že znatna olajšava. Nekrajkrat sem bil tudi jaz nekaj dobil — od koga — ne vem. Tem prijetnejša mi je zavest, da biva na svetu duša, ki misli name. Odkar sem tukaj, sem veliko videl. Spočetka so bile tudi ženske zaprte z nami; največkrat so bile to kmetice iz južnih krajev, ki jih je OPU prijela na kolodvoru v A., kjer so prosjačile kruha in jih je obdolžila poizkušenega bega. Bilo je tudi nekaj izgnanih hotnic iz Moskve in Leningrada. Večkrat sem videl, kako so se kar javno, vpričo nas vseh, vdajale ljubimkanju stražnikov, kako so jih slekli in jih popolnoma gole podile po baraki ali so jim nalašč odkazali ležišča najčedn-pstnejših in naj-častitljivejših oseb; najrajši so jih pač nagnali na ležišča duhovnikov, da so s tem sramotili dtihov-ske osebe. Tu sem bil priča porodu in smrti mlade matere. Neka kmetica je jx)vila tu dete,, njen mož, neki »prostovoljni naseljenec (to je: izgnani kmet) pa je bil tudi v baraki. Ona je nato umrla. — Doživeli in preboleli smo dobo najstrahotnejše vlade stražnikov. Rogali so sc nam in se krolio-tali, ko so nam jemali polovico oumerka kruha ali so nas silili poljubiti gole in umazane dele njih telesa. Videl sem junaški štrajk stradeža do petnajst dni, ko so se ljudje onesveščali, toda GPU je bilo to vseeno Opazoval sem primere naj-podlejšega izdajalstva poklicnih ovaduhov in preprostih strahopetcev. Videl sem veliko tega za kar je bolje, da človek ne vidi. Vendar — tako razmišljam, sloneč na oknu — videl sem pa tudi marsikaj drugega. Tu sem zagledal iskro, ki bo zanetila očiščevalni plamen vsemu človeštvu. »Luč od vzhoda,« si mislim in čutim roko, ki mi lega na ramo. Ozrem se Neki jetnik je, ki pravi, da je »državni pravdnik Velike Rusije«. S tem misli na bodočo Rusijo, ki se bo osvobodila boljševikov To je bivši jurist; zdaj je blazen Ukvarja se z obtožbo »vsega sveta«; radi tega ga je OPU tudi zaprla, čeprav se mu meša. A tud, tu nadaljuje svoje delo in piše navadno na polena, na trsje, na kar že, saj nmia nič papirja. »Zdaj sem napisal,« mi pove. »Ta govor bom imel na razpravi, ki jo bo Velika Rusija vodila zoper ves svet. Mislim, da vas bo zanimalo, če vam ga že zdaj razložim, Mimo tega mi je pa tudi veliko do vašega mnenja!« »Jako sem ganjen,« mu odvrnem in vzamem papir v roke Vse je plod resnične blaznosti, opira se na staro rimsko pravo in na Napoleonov zakonik in na postave prejšnje Rusije, vendar je prežeto z jeznoritim i ti odkritosrčnim poudarkom. Smisel vsega govora je obtožba vsega sveta, ker je svet tako malomaren spričo trpljenja Rusije pod boljševiki in radi njenega pobratimstva s sovjetsko vlado. Tu pa tam zazveniio modre besede iz blodneira besedičenja- »Rusija je od zgo";' prejela veliko poslanstvo, tla odreši svet greha komunizma, da razkrinka to hudobno bajko, ki je visela nad človeštvom. V tej grozotni borbi pa ni bila Rusija samo osamljena, marveč so marsikatere evropske države še pomagale komunizmu, kolikor so le mogle .. .« »Krasen govor,« pravim in se izmikam nje govemu pogledu. Bojim se. da bi v mojih očeh ne zapazil sočutja. »Ali res? Kako zelo me veseli!« Stisne mi roko. »Rusi bodo šli po vsem svetu,« začne spet ves jezen; »ruske armade so bile po vseh evropskih prestolnicah, toda v Moskvi je bil samo —- Napoleon in je bil premagan! Rusi bodo šli po vsem svetu in bodo odkrili, kdo jim je bil sovražen in kdo prijazen. A mogoče,« preplašeno me pogleda, »mogoče nam bodo prišli na pomoč od zahoda in potem bo moj govor odveč? ...« »Radi tega si ne belite glave, gospod- državni pravdnik,« ga tolažim, »brez dvoma boste mogli imeti svoj govor.« Zadovoljen gre od mene. Resnično, prav govori ta blaznež, Rusija , ima res veliko poslanstvo: to poslanstvo, da sname komunizmu njegovo sleparsko naličnico, ki je že milijone prevarila! Zakaj, ta nauk ni drugega kp pridiga sovraštva zopet božjo zapoved o ljubezni do bližnjega Kdo bo v tem boju sovraštva zmagal z ljubeznijo? — Pomisliti moram na duhovnike, ki sem jih videl v svojem jetniškem življenju. Nosilci luči na vzhodu! Mnogo jih je šlo v tej dobi mimo mene. škofje, duhovniki, menihi, kar vršte romarskih svečenikov, ki nimajo nobenih faranov več, ker so njihove cerkve porušene. Pa romajo po Rusiji in razlagajo evangelij; S seboj nosijo vse, kar potrebujejo za službo božjo in jo opravljajo kar zunaj, povsod, kjerkoli jih ljudstvo zaprosi tega GPU jih prime, zapira jih v ječe in vendar se njih vrste nic ne razredčijo. V baraki sta ostala še dva škofa. Prvi, škof S., je sivolas orjak z mogočnim, globokim glasom. Svoj čas so ga premestili v A., da zasede mesto bivšega škoia, ki ga je OPU do smrti trpinčila. Na dan njegovega prihoda ga je GPU povabila k sebi. »Slišali smo, da pridete sem za škofa,« so mu rekli. »Še enkrat si to premislite in spomnite se svojega prednika!« Novi škof jim je odgovoril z besedami evangelija: »Nihče izmed vas naj ne trpi kot morilec ali tat ali zločinec. Ce na trpi kot kristjan, naj se ne sramuje, a naj tedaj časti Boga.« Precej časa. približno leto dni, so ga pustili pri miru Živel je nekje v predmestju in je obhajal službo božjo v edini majhni cerkvici na pokopališču, ki je še niso bili razdejali. A GPU te našla vzrok, da ga je prijela Nekoč so poklicali nekega člana cerkvene občine, precej betežnega delavca, k zaslišanju. »Kdo upravlja vašo cerkev?« ga je vprašal preiskovalni sodnik. »Cerkvena občina,« je odvrnil delavec. »Kdo pa so njeni člani?« — »škof, duhovnik, predstojnik občine in drugi.« — »Torej je v vaši cerkveni občini nekakšna organizacija?« — »Seveda — to je nekaj tistih, ki morajo skrbeti za cerkev.« — »Hvala lepa,« je nedolžnega obraza k-nnčal sodnik pogovor, »prosim, podpišite, kar ste izpovedali!« Delavec je podpi- sal Dovoli je bilo: bilo je »priznanje*, da ima cerkev tudi neko oigamzacijo«! V.-aka oiri,i.iiza-cija izven državne pa jc žc protirevolucija«! ško hi so na podlagi te izpovedbe prijeli. Zdaj čaka. da bo obsojen ua triletno prisilno delo, dokler ne bo iismrčen. kakor določa zakon o pripadnosti h kaki -.organizaciji«. Drugi je Škof M. To je velik učenjak, bijo'og in je bil nekoč profesor na nek, univerzi. 1'uliov-nik je postal pred nekaj leti, ko so začeli vero vprav hudo preganjati. Slišim njegov glas za se boj. odstopim od okna iu pristopim k njegovemu ležišču. Pravkar govori proti materijalizrnu V baraki je namreč neki »rdeči učenjak- iz Moskve, še prav inlad človek, ki je nedavno dovršil študij* na Leninovi akademiji in je nato prišel v A za učitelja na neko strankino šolo. Kaj kmalu »o ga prijeli, ker se je uprl reči Stalinu, da je slab teoretik. Včeraj nam je predaval o materijalizniu. Poslušal sem to klavrno blebetanje, to kupičenje samih izrekov iz komunističnih brošur brez lastnih misli. Prav za prav je njegova duša vsa pretresena in jako se mi smili. Dozdeva se mi celo, da je za komunizem izgubljen, le da tega noče priznati Škof sed. na svojem prostoru, mirno govori in časih odklanjajoče zamahne s svojo ozko roko. Zraven njega mu sedi nasprotnik, na drugi strani pa škof S.; tesno krog njih se gnetejo poslušalci. Jasno razlaga nauk o materijalizniu, od davnih Grkov do sovjetskih učenjakov, in zaeno ironično prispodablja omejenost njili misli in kako jih po svoje obračajo. «Ves nauk o materijalizniu,« ga slišim govoriti. ^moremo izčrpati z Leninovimi besedami: Svet je materija, ki se vedno dalje razvija! Več ne dosežemo. — I a nauk sociologa Lenina, ki ni prav nič poznal pridodopisne vede, so prevzeli za neomajno j>ostavko in se ne upajo zdvajati o njej. Dalje kar brez vsakršne podlage trdijo, da so vsi znanstveniki te dobe — materijalisti! Kakšna lahkovernost ali celo nepoštenost je to! Ali niste nemara ničesar slišali o globoki vernosti najslavnejšega fizijologa tega časa. o Pavlovu? In ničesar o izpovedi velikih prirodoslovcev naše dob?, kakor n: pr o Ostvvaldovih besedah, »da je treba materijo razinaterijalizirati« - in o Balfourju, ki je dejal, »da se bo morala znanost po velikem odkritju modeme dobe. ko o teoriji elektronov itd. brez dvoma vrniti k bogoslovni razlagi o vcsolj-stvu«; ali o Du Rois-Revinondovem mnenju, ki obravnava problem »o postanku vsega postanka« in da je nekje ta postanek, izvor vsega? . . Kaj naj pa rečemo, če ostanemo Ie pri podlagi samo prirodoslovnih odkritij? Kaj naj rečemo, če hočemo biti iskreni in nepristranski .? Ničesar ko oni veliki »Ignotabinius« (»Ne priznavam.«) Men-delejeva! . -.-< Kmalu preide k svetemu Pismu: »Bog je ustvaril,« slišim njegov mirni, preudarni glas. Mladi kmečki fantje se gnetejo krog njega in ne odmaknejo pogleda z njega. Vem, obožujejo ga. Vsak dan jim bere iz evangelija, iim govori o veri ljubezni, ki o njej ničesar ne vedo, ker so bili vzgojeni v sovjetskih šolah Med poslušalci zmeraj večkrat opažam nekaj GPU poveljnikov, ki so zaradi raznih službenih prestopkov prišli v ječo. Mogoče zaradi izredne surovosti napram jetnikom? Kot divje zverine so bili prišli k nam; zdaj jih ni moči več spoznati! . »Babilonski stolpi- se mahoma domislim besed škofa M-„ ki je z njima označil pravo lice sovjetije. Zares: »Babilonski stolp naše dobe,« prav jc povedal. Stolp zlobe iu napuha, stolp sovraživa spričo božje zapovedi o ljubezni do bližnjega! In kakor jc bil uničen om stolp iz stare Zaveze, bo uničen tudi ta. Ne bodo ga uničile človeške roke, marveč razdejal ga bo listi, ki je podrl tudi prvi stolp in vse druge, ki so bili se postavljeni Vse to čutijo sami, čutijo to stavbeniki tega modernega babilonskega stolpa Odtod ta vihar zoper Boga, ta besna borba zoper ljubezen !n njene oznanjevalce, ki jo vodijo z vsemi sredstvi od podkupljevanja do telesnega uničenja še včeraj je GPU izročila Škotu M. svečan predlog, da naj prevzame profesuro v Moskvi in naj zalo zataji vero On pa je napisal za odgovor- -Dilcxi iustitiam et odi iniquitaitem, el propterea morior in exilio. (Ljubil sem pravico in sem sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.) * Nedeljsko pismo Ko sem bil še študent sta mi bili dve utvari posebno zoprni: če sem slišal v kaki pridigi vsako nesrečo oznanjati in obljubljali kot božjo kazen — ali te je kdo strah pred smrtjo risal kot edino sredstvo, ki nas spet Bogu pribliia. Saj mi ni bila zoprna smrt sama; kar mi je umrla v/ijstarejin -i stra in potem ie mati, je bila smrt skoraj nekaj domačega v našem domu. A ustavljala se mi je misel, da bi bila to najmočnejši nai/ib :a vero in ljubezen do Boga. Ko sem pa postal duhovnik, sem spoznal, da Cerkev sama li dve misli petkrat poudarja. Celo za uvod in sklep obema velikima dobama cerkve-nega lela postavlja smrt in obsodbo. Saj ste obhajali adve.nt: s sliko vesoljne sodbi nas je Cerkev pozdravila. In pepelnica, s katero smo pred nekai dnevi priteli post, nas je spomnila smrti. Spoznal pa sem tudi. da ie to nujno potrebno. So sicer ljudje, ki so v veri in ljubezni do Boga našli največjo srečo, najljubši kotiček življenja. Njim res ni Irebn groznih slik o zasluženi nesreči, sodbi in smrti, t Moja otroška vzgoja jr bila v tem duhu, zato se mi zdi razumljivejši ves mladostni odpor proti takim grožnjam.) So pa drugi, ki le s svojo strašno brezbožnostjo naravnost izzovejo, da jim zalučiš v obraz nesrečo kol božji udarce. So ljudje, ki se iz svoje verske nemarnosti res ne dvignejo prej, preden jih bridkost smrti in smrad mrliča ne prisilita do resnejših misli. Španski pisatelj Unamuno pripoveduje, da je bandit Juan Serralonga govoril svojemu krvniku, ko sta se bližala vislicam, takole: *Jaz bom molil vero, ti pa t/lej, da mi ne vržeš prej vrvi okrog vratu, preden ne izmolim: verujem v vstajenje mrtvihPisatelj Mereškovskij pa pristavlja, da bi mnogi od nas priznali in spoznali Jezusa samo lako: z vrvjo okrog vratu. To Cerkev hote. Ko nam prva adventna nedelja slika strašno sodbo, nas kar duši v grlu, ustnice so nam suhe, srce nam drhti. In ko nam pepclnica oznanja smrt in grob. ki prej ali slej dočaka slehernega, se nJim zdi, kot bi že delili nekaj usode z umirajočimi. In je edino prav lako. Moj ljubi, če mislš, da se boš mogel v tem postnem času oklenili odrešenja, okleniti umirajočega in mrtvega Jezusa, ne da bi imel v duši kosanje, dobro voljo, resnost in ljubezen umirajočega, se ynotiš. bridko moliš. I 'Hal Vodušek. Jedilni pribor je v vsakem gospodinjstvu potreben, zato je najboljše, najkoristnejše in najtrpe^nejše darilo novoporočencem, sorodnikom in prijateljem. Prodajamo na veliko in na drobno. Jamčimo, da je ves iz najfinejšega alpacca, ki ne zarjavi, in iz alpacca srebra. Prodajamo: iz alpacca 6 žlic. 6 vilic, 6 nožev »Solingen Rostfrei«, vse za Din 291' -. Isto iz alpacca srebra vse za Din 819'—. Garnitura iz alpacca, komplet za 6 oseb (41 komadov) za Din 759' -. Isto iz alpacca srebra Din 2058'—. PRIBOR ZA KOMPOT kompleten, iz najfinejšega kina srebra (pladen težak 2 kg) Din 950' -, SERVICE ZA LIKER kompleten, iz najfinejšega kina srebra Din 250'—. Isti service s pozlačenimi čašami Din 350'—, PLADENJ, velik. 40.\ 60 cm iz najfinejšega kina srebra, težek približno 2 kg, Din 550'— in 750'-. NA OBROKE DAJEMO: gg. oficirjem, drž. uradnikom z 10 let službe in nimaio zarubljene plače ter duhovnikom. — Naročila pošiljamo po pošti po povzetju. ZA KAVARNE iN RESTAVRAGIJE pladnji iz najfinejšega alpacca št. 1 Din 36--, št. 2 Din 44'—, št. 3 Din 55"-, št. 4 Din 70" . POSREBhENJG in pozlačenje vseh zgoraj imenovanih predmetov. Vse zgoraj imenovane predmete izdeluje in prodaja: OV^AŠCEMA KOVNSCA Beograd, Boutevard Vojvode Mišica 43, telefon 27036 ali Prodajalna Kovnice, Kralja Milana 14, telefon 24-826, Beograd. Zahtevajte cenik, pošljemo Vam ga brezplačno. Trgovcem, kavamariem in resiavraterjem dajemo popust. Iščejo se agenti-zastopniki v celi kri ljevini. Nenavaden dogodek Brez dvoma ni bilo idealnejšega kotička za vse najnovejše potomce našega mogočnega rodu, ko' je bila rezidenca našega »gospoda strička«, enega izmed kanonikov pri kapitolu v Kraljevem Gradcu. Salone in vse slične sobane smo prezirali, zato so nam pa kleti, podstrešje, dva velika vrtova in skoro prazen paviljon nudili vse razkošje svobode in nas, prešerno mladino, ljubeznivo va- • bili - k sebi v razvedrilo. Samo dvema mestoma smo se plašno bližali in imeli vsaj malo spoštovanja do njih: steni, na kateri je visel ogromen križ, in pa vhodu za v klet. Tja smo v svoji radovednosti smuknili sanic enkrat in bi kmalu zašli. Bil je to pravi labirint hodnikov, ki je baje segal daleč tja pod grajsko katedralo. Nas je vendar mnogo bolj zabavalo, ko smo skakali in plezali preko ograj vseh sosednih vr- ■ tov in pokušali, kje imajo boljše češplje, kakšno imajo grozdje, ali pa smo opazovali, skriti v gr-mičju, gospoda kanonika, ki je klečal pred oltar- . čkom v. paviljonu in molil, molil brevir, dokler ga niso krilatci božji zazibali v sladke sanje. Nenadoma pa ie prišel sluga iz pivovarne, ki je mejila z ogromnim zidom na zadnjo stran rezidence na-, šega strička, in »ljubeznivo« poročal, da »gospod« ' Viliček, dvanajstletni vodja ostalih pobalinov ro-' du, hodi po glavi na zidu, ravno nad globokimi -koriti zj> odptavljanje nepotrebnih snovi iz pivovarne in da ga »gospodična« Sidonka posnema. In tedaj je prišel naš gospod striček pridigat „ kflken" na veliko nedeljo, ko vsem ljudem do dna izpraša dušo. "Vsak petek ob treh je morala biti prižgana lučka na. hodniku pod križem in je morala goreti do devete ure naslednjega dne. Na to stvar je ■ striček posebno pazil in vedno, kadar je odhajal 7. domu, je z vso resnostjo in skrbnostjo opozarjal ' na to kuharico in pa deklo. NeJ-oč. biln ie leto nred mojo maturo -sem spremljala strička na njegovem običajnem • sprehodu. Odšla sva takoj po kosilu in šc pri vra- I tih je zašepetal: »Ob treh prižgite lučko, da ne | bo zopet vznemirjenja ponoči.« Moja ušesa so bila že od nekdaj zelo občutljiva antena in po bliskovito so oddala tiho stričkovo natočilo 1110-| žganom, kamor so se kol v marmor vklesale besede: »Da ne bo zopet vznemirjenja ponoči.« Kakšno vznemirjanje, če lučka ne bi gorela? ,Vso > pot me je nadlegovala misel da bi strička vpra- , ! šala, loda pogovor se je sukal ves čas okoli Pa-lackega in Mechurovih. s katerimi smo bili v sorodstvu, in težko je bilo kar nenadoma obrniti pogovor na duhove, katere sem slutila v tem petkovem prižiganju lučke. Toda komaj smo bili doma, sem se že skrivaj I bližala križu. Nikakor se nisem upaja s svojim ! radovednim očesom dotakniti sc lica Kristusovega, katerega obraz me je že davno preseneča) s 1 ! svojim nenavadnim, zastnehljivo rogaiočun še iz- i i razom. Bil je tp nežen obraz mladeniča in ne mo- I j ža tri in iridesetih let. Glava je kakor zlomljena i padala na ramena in ustnice, spačene v rogajočem ! se posmehu, so se mi dozdevale, kakor bi se j stresale v bolestnih krčih. Vse telo je bilo v ramenih in bokih udrto. noge le napol skrčene in v kolenih silno napete; zares, težko je viselo. Stola sem kot začarana in nemogoče ini je bilo pozabiti stričkovih besed. Pri večerji sem neprestano mislila na različne ! zagonetne čudežne prikazni in tajinstvena vpra- j šanja, ki jih ni bilo mogoče logično dokazati. Pa je nenadoma vstopila dekla: »Ali ste prižgali lučko pod križem ob treh,« je vprašal stric? »Da, častiti, točno ob treh,« je odgovorila dekla In tedaj . sem prav premišljeno začela: »Po-i vejte mi, dragi striček, zakaj naj lučka gori pod 1 tem križem? Ali je to tako važno?« »»Delam le to, kar je delal tnoj prednik, ki me je k temu na smrtni postelji zavezal.« Nastal je molk Striček je zelo skrbno razreza! skorjo trdega kruha in poirakajoč maihtie grižljaje • v čašo piva, je počasi zaključeval svojo preprosto večerjo s, tem domačim zdravilom, ki mu je po I težki, pljučn' bolezni rešilo živlienir. Nisem imela poguma, da bi dalje |>oz\edoval,-i. I toda tisoč vprašanj mi je tako rekoč žarelo iz oči, ko se je moj pogled srečal s stričkovimi očmi. Njegov fiogled mi je uhaial, toda moj ga je z nedopovedljivo silo lovil. »Toda, dragi striček, lo ni vse! Povejle .mi, kaj so pomenile besede o vznemirjanju, če lučka ne bi gorela!« »Nič — in ne bodi vendar tako radovedna! Malo jej. malo pozveduj, pa boš dolgo živela!« »Jaz nočem dolgo živeli in malo vedeti! Hočem vedeti mnogo in vedno več |x>zvedovati. česar ne bom odnehala do smrti. Povejte mi, kar veste o tem križu, sicer ne zaspim, če ne bom zvedela!« -In ko boš zvedela, potem še celo ne boš zaspala.« Kriknila sem od začudenja in presenečenja in striček je takoj spoznal, da se mi več ne izmuzne. »»Dobro, povedal ti bom, ampak mislim, da ne b°š nikoli več prišla k nam. Tvoja krivda, zakaj pa pozveduješ.« Bila sem kot napeta tetiva. Lica so mi vzplam-tela in oči so mi obvisele na stričevih ustnih. »Sicer vem pa zelo malo, prav ža prav samo to. kar nn je zaupal moj umirajoči prednik Odkod je zvedel on zgodovino tega križa, tie vem Mogoče tudi od svojega prednika. Križ ie baje rezljal neki italijanski umetnik minulega stoletja po modelu, ki ga je predstavljal njegov lastni sin. To delo bi moralo biti vrhunec mojstrove umetnosti in če križ pogledaš je delo zares mojstrsko, l elo je zrušeno v silnem bolestnem krču, lice pa izžareva v nemogočem nasprertju rogajoč nasmeh. Čeprav se je mojster še tako trudil, da bi bila dozdevnost smrtnega trpljenja vtelešena v Kristusovem licu, vendar tega nikakor ni zmogel; njegov Kristus se ie vedno slajše smehljal. Obupan nad brezuspešnim trudom, je rotil nebesa in Boga s svojimi molitvami, toda dleto je bilo kot začarano. V besnem obujni se mu je porodila strašna misel. Ko je nekega dne kot navadno zopet privezoval svojega sina na križ, da bi vnovič skušal dokončati svoie delo. so se mu roke tresle v grozi in peklenski hcsnosii. Zadrgni! je z vrvjo mladenifevo zapestje, da je zastokal in po bliskovito izdrl v rokavu skrito bo- dalo ter z groznim zamahom prebodel sinu bok. i Sinov obraz se je skrivil v smrtnem krču. Mojster ' je zgrabil dleto in z blazno naglico izdeloval lice ' svojega Kristusa, kajti sedaj je končno videl resnico smrtne groze pred seboj. — A kaj je bilo to? Ali se je peklo norčevalo? Umirajoči na križu se je smehljal! — Smehljal z najstrašnejšo, krvavo ; ironijo, z bridkim, rogajočim se posmehom! In dleto, potšlušno modelu, je čaralo okoli Kristusovih listen isti smehljaj bodeče ironije. Mojster sc je oziral poln groze na mrtvo telo edinega sina, ki je zvito v mukah viselo na križu. Lotevala se ga jc blaznost in strašen bes ga je tiral iz hiše. Kam, ni nihče zvedel in nihče ga ni več videl. Na kakšen način je prišlo njegovo delo v imovino , kanoničnega sedeža, ne vem. Ne vem niti, zakaj j prav moram vsak petek ob treh prižgati lučko, veni le, da nihče v hiši ne zaspi, če tega ne sto-! rini. Mogoče je to jx>d vplivom kake tajne sile, ki nadvladuje svet in ki jo človek s svojim razu-: mom še ni mogel doumeti. Sicer mi je pa moj prednik dejal: »»Nesrečno ! mojstrovo dušo reši lahko samo tisti, ki bo brez strahu spregovoril z njo ko z navadnim živim človekom.« »Ali se prikazuje tukai na kakršenkoli način njegova duša,« sem vprašala vsa tresoča se. »Ne — mislim — toda —« Stric je obstal. »Tako, in sedaj veš tega za strah še preveč! Kar pojdi spat. če moreš.« Ne tajim, da me je nekoliko zmrazilo, ko sem šla po hodniku mimo križa v svojo sobo. Toda bila sem takrat moderna dvomljivka in se s takimi zagonetnimi stvarmi nisem dosti ukvarjala. Več kot vsi duhovi svela me je mučila matematika, kajti zoper njene strašilne in zajronetne uganke ni pomagala niti molitev niti zakhnjanje. In sedaj je čakala takoj name kar legija duhov, zakletih v neznane X enačbe vseh mogočih stopinj. Vzela sem jih na jiočitnice, da bi me spominjale minljivosti vsega dobrega. Minute en j->očitnice, minulo je poletje, minula jeseni in zima in prišli so binkoštni prazniki. Tedaj . sem se odpeljala iz Prage v Gradec namesto do- \ Strežba bolnikov Bolniška postelja Rjuha. Cez žimnico pogrnemo rjuho, jo lepo skrbno nategnemo iri zlasti pod zglavjem dobro spodvijemo, tako da se ne gubanči. Spodnja rjuha naj bo, če mogoče, brez šiva. Le tako bo zravnajmo in nategnimo. Ako je pri vznožju manjka, jo nadomestimo z brisačo. Paziti moramo, du bomo po vsakem obedu z rjuhe odstranili drobtinice, ki bi bolniku povzročale, nepotrebne bolečine. Pri nečednih bolnihin in otrokih le treba čez rjuho položiti gumijasto podlogo pod boke. To pokrijemo s pralnim blagom ali staro rjuho, jo dobro nategnemo in spodvijemo. Na nepokriti gumijasti podlogi bolnik ne sme ležali V sili, ako ni take podloge, vzamemo več leg papirja, ga z velikimi vbodi sešijemo in vtaknemo v prevlako za blazino. Ko ie papir umazan, ga sežgemo in seveda nadomestimo s čistim. Ako podloga ni dovolj široka, io podaljšamo s leni, da ji prišije-mo drugo blago Opora za noge. Pri dolgotrajni bolezni motajo imeli noge oporo, ki jo daš na vznožje postelje. Bolnik se tako lažje naravna v postelji in noge se mu ne povešajo. Tako oporo lahko napravimo iz. ploščatega zabojčka, ki ga dobro podložimo ? vato in ovijemo s povojem • Blazina. Brez perja tu pač ne moremo izhajati. Gumbi in gumbnice blazine naj bodo na strani, ne pod hrbtom ali zgoraj nad glavo. Ko pre-stiljamo, blazino dobro prerahljamo; ludi na vogalih Bolnik nai ima dve blazini, zlasli ponoči, lako, da lež vodoravno; pri lej legi se najbolj spočije Pri spodnji blazini stresamo perje navzdol, pri zgornji pa navzgor, kar daje dobro lego. Opora za glavo. Nekaterim bolnikom je pri-ietneje, ako leže z glavo višje, kakor pri navadnem vsakdanjem ležanju, zlasli listini, ki so bolni na srcu v glavi, ki težko dihajo ah nadušnim. Lahko bolni smejo podnevi v postelji sedeti popolnoma ah na pol, ker skrbimo za trdno poševno oporo blazin. Več mehkih blazin ne da dobre lege. Tedaj si pomagamo na ta način, da pod blazine podložimo v posteljo vrečo, z oblanjem trdo nagačeno, ali pa, da narobe postavimo stol pred blazine, tako da se opirajo ria njegovo- naslonjalo in noge. Odeja. Za odejo je najboljša prevlečena volnena odeja; boljša je kakor prešita oli pernata, ki se s svojo pisano svileno ah satenasto prevleko roga vsem zdravstvenim predpisom. Preko odeje lahko pogrnemo še rjuho, da jo varuje umazanije ali nalezljivih klic. Ako bolnika zebe, mu ne bomo dali več odej, ampak skrbeli za zvišanje temperature v sobi. Poste .ne vajeti. Da se bo bolnik v postelji laže dvignil, pritrdimo za vznožjem postelje dvodelno vrv ali močan konopen trak, slično kakor vajeti Speljemo jo čez končnico postelje in napravimo več vozlov, za katere se bo bolnik lahko prijemal. Na koncu teh vajeti pritrdimo nekako ročico, tako da jo lahko doseže. Posteljna mizica. Velika olajšava za bolnikove obede, zlasti pri dolgotrajnih boleznih, je posteljna mizico. Mizica iz vrbe redko pleter: ni draga. Napravimo pa jo lahko tudi iz zaboja brez pokrova. Dolga naj bo, kakor je telo široko. Dve stranici odlomimo, dve po pustimo in dno obrnemo navzgor. Lahko pa tudi pod lesen plndeni pritrdimo primerno visoke noge. Kako naj bo bolnik oblečen. Obleka bolnika v postelji noj bo tako, da se lahko pere in kuhi Srojco naj ne bo ne svilena ne volnena; s .-.\o je treba pri pranju preveč previdno ravnati Naj ne bo pretesna in debela, ampak taka, da pro-pušča zrak in vendar greje. Na hrbtu naj bo vedno gladko nategnjeno; ta del naj bo ludi brez šivov ali krp. Da bi bil bolnik okoli vratu ali pleč gol, ni prav, ker se lahko prehladi. Tudi široki, odprti rokavi ali kialki rokavi niso nn mestu. Nogavic, spodnjih hlač, obvez, nočne čepice naj bolnik ne nosi v postelji. Pač pa mu pustimo svez žepni robec, ki go pa ne sme rabiti za pljuvanje. Za to naj bo pljuvalnik Vsi pripomočki, ki smo jih omenili v tem po- To pa ni šport Kadar govorimo o športu, vedno mislimo na neke vrste telesnih vaj, Ki z njinvi krepimo mišice iu zdravje. Sjsorl gojimo dalje radi razvedrila, radi zabave in koučuo — seveda velja lo samo za one, ki imajo dovolj deuarja in še več časa, — da si z njim preganjajo dolgčas. Skratka, šport je gibanje, ki Di ga morali upoštevali vsi neglede na spol ali starost, Šport je oni činitelj današnje dobe, ki naj blagodejno vpliva ua razdražene živce, ki nam naj vrne zdravje, ki naj nas odvede na sonce, na zrak. Ali je res vse tako? hi ali šport res dosega svoj namen? Odgovor na to naj bi bil tale: Splošno šport dosega svoj namen, prinaša mnogo koristi človeštvu, toda odstotek onih, ki se ravno s športom pokvarijo, ki ravno s športom izgubijo zdravje, ki si s športom celo uničijo življenje, je še vedno tako velik, da so včasih tozadevni očitki popolnoma na mestu. Dandanes imamo, žal, še mnogo športnikov, ki ne gojijo športa radi zdravja, razvedrila, ampak radi športa kot takega, radi rekordov, radi zmage, laki ljudje hočejo zmagati za vsako ceno, jia naj jih stane, kar hoče. V svoji brezmejnosti gredo celo lako daleč, da jim v takih trenutki lini prav nič za življenje; edini njihov cilj je zmaga. In če pogledamo take športnike, ko pridejo na cilj. bi jim mogli prisoditi vse drugo, le zdravja ne. Na tehtnico devljejo v takih primerih svoje življenje in zmago; kdor ima srečo, je že še, toda gorje onemu, ki ga morda spremlja smola! Velika napaka v tem pogledu je dostikrat pri prireditelju samem. Ce vzamemo r.a primer smuk pri zimskošportnih tekmah, vidimo, da se ta stvar prehitro stopnjuje. Saj je alpska kombinacija še mlada tekmovalna disciplina in kakšne pogoje stavijo dandanes na tekmovalce! Včasih si izberejo tako težko in tako nevarno progo, da je srečen oni, ki je prišel neranjen na cilj. O nevarnih padcih na progi, ki so neizbežni celo pri najboljših smučarjih, niti ne govorimo, ln posledica tega je nekaj polomljenih udov, če se ni še kaj hujšega. Sedaj se pa vprašajmo. Ali je šport za to, da nam po- ljevanja). 31. b4—b5, e7Xd6. 32. b5Xa6, b7Xa6 (s figuro manj se črni še obupno brani, toda premoč belega je le prevelika). 33. Se2 -g'3, Lh5- gt>. 34. Lg2—c6, Tb8—b3. 35. Lc6Xa4. Tb3Xa3. 36. La4- c6, Tf8—b8. 37. Tel—dl, 15-(4. 38. e3Xf4, g5Xf4. 39. Sc3—e4, TbS.....b(>. 40. I.c6 d5, Kg7— h6. 41. Tel—al, Ta3-b3. 42. Tdl— el. Lg6 f5. 43. Se4-d2, Tb3—b2. 44. Sd2-f3, Tb2- bi 45. TalXbl, Tb8Xbl. 46. TelXbl, Lf5Xbl. 47. Sf3— d2, Lbl—c2. 48. Sd2—e4, a6--a5. 49. Se4Xd0. a5 —a4. 50. Sd6—bo, Kh6—g5. 51. Sb5—a3, Lc2-dl. 52. Ld5-e4, h7—h6. 53. Kgl g2, Kg5—f6. 54. Le4—c2, Ldl—e2. 55. I2-I3. Kf6-e5. 56. Kd2-f2, Le2Xc4. 57. Sa3Xc4-| , Ke5-d4. 58. Sc4—d6 in črni se je vdal. v počivališče za okrevanje. Kurenchuva Neška ma tud beseda Buh te žiu, Neškal Kua pa vnder pučneš, de. te m nker /a videl? Pa dons s neki slabe vole, koker vi-dem A t murde ni prou de sm te pršla ubiskat? Ce t ni prou, pa kar spet grem. Veš, tlela u vašmu konc mam ena moi-škra, ke zorne dela. Pa sm s mislela, ke sm že tle, bom pa še moja loncmanka u-biskala. No, če t ni prou, pa adija.« »Cak no, Kolrca! Na bod taka furja, sej videš, de mam use rozmetan, koker pr ceganeh. Mejčken pu-čok de mal puspravem. Tlela sm ubleke iz kostna znusilo, de jih pregledam, če so m jih kej mo'i pužrl Veš, lansk let sa m ena ubleka fku zdelal, de ni bla več za ublečt. Luknca pr luknc, koker rešet, taka je bla. Ubleke ud mojga muža po sploh ni blu nker več, sam knofi sa šc ležal u kostne.« »Nis nč z naftalinam putresla?« »Sevede sm. Se dva jajčka, taka ke sa za mole ukul prnašat, sem mela u kostne, pa m nč pumagal Še tista dva jajčka sa m te mrcine pu-žrle. Kar kela se mal used, pa pučok, de pti-spravem pol boš pa puvedala, kua je kej nouga pr teb. Pr men je tku sama jeza pa žalost )est su že usa scagana. Kar soje kupita bom pubralo po bom šlo pu svet ket cegoni. Moi mož nej se po sam kfrelar koker se ve in zna.« »Koj po loja dumuvina? A na veš, de cegani nimaia nubene dumuvine?« Cegoni mojo saj še soj ježek Mi mama pa sam še dialekat, druzga pa prou nč. Še šul ni-mama več sojeh, če prou srna s jih sami in s sojem gnarjam zidal.« »Oho, Neška, ti pa mal preveč črn gledaš Sej šule ja še pousod stujeja, kjer smo s jih pusloul.« »Stujeja že, sam not se na rnisl učt več naš ježek, ampak jugosluvensk.« »Kašn ježek je pa spet tu? Jest ga še nisem slišala.« »Tku ena kulubocija je, koker prauja. Viš, zatu pa tam u Ga-Pa raj u nubenmu slovanskem jezik glavju, bolniku lojšojo breme njegove boln šl«> škoduje one, ki se z njim bavijo, ali zato, da se postelje in spremenijo ležišče bolečin in trpljenja ; z njjn) krepčajo, zdravijo? Saj nismo zoper primerno težkim pogojeni in smo vedno za to, da gremo naprej, toda na račun prevelikega napredka pa tudi ne smemo tvegati zdravja ali celo življenja posameznih tekmovalcev. Namen športa je vendar zdravje in razvedrilo, zato se mora posušiti, da se priljubi med ljudstvom, ki naj vidi v njem prijatelja svojega zdravja. nisa puzdravo napisal, ker so se bal, de b s temu ol pa unmu na zameri.« »Kdu nas bo pa pol še zastopu?« »Kafrca, tu me pa preveč prašaš. Z. eksekutar-jom se bomo že na kašna viža zastupil, keder nas se bomo že na košna viža zastupil, keder nas bo pršou rubet. Ce sc na borna mogl zastopt, nam bo por kar use ud krajo pubrou, kar bo nojdu. Sej tu bo še več zalegi.« »Neška, Neško, ti s po dons hedu slabe vole. lest pa prauin, bo že kok. Jugoslavija ie zdej naš.i mal Ono nas na bo zopestilo. Dokler mamo ke) pud paucom, ji mormu pomagal ket pušlen utroc. Ke bomo Belgrad ušlimal. de bo lok, koker more bt en glaun mesl ' . .. t _ ... ---->,«.. ,. . ... ,u» .. ........ . . ..... se bo pa tud ___^________ ^_________ na nas Jugosluvenc spounla in nam prskučila na | ra*nj® jn' sjCer monstre-brzoturnir, "katerega se bo pumuč.« ' ' ..... ' ' '—'— »Tekal boma pa tud že nu lugosluveni busi pu lugosloviji ukul letol Ta nor bi gvišn po tud že brez hloč. « »Dons pa s taba ni za guvorl. Tebe sa mende moli čisl zmešol. Ta nor bulš nordim, če grem. Keder boš bulš vole, bom po spel pršla, de se bova naprej puguvorle.« »Čok no še mol, Katrca. Kuku t gre pa kej toj kšeff?« Veste, Katrca ma ena štacuna nek gor mojstre Na letošnjem turnirju za prvenstvo Ljenin- bovo zo pugreb pršporolo.« Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|a k lekarnar. Sisak Varujte se polvorb Zaščitni znak mov. Striček je bil nekoliko bolan, hotela sem j*a razvedriti in tudi sama sem se hotela oddahniti od marljive priprave za maturo. V mestu so imeli takrat izredno veselo služkinjo, ki ni nobene zabave pokvarila in je naše burke še dojjolnila s kakšno popolnoma novo in veselo šalo. Imela je smešno ime: Eufrosina Du-šičkova. V šali smo jo klicali »Rozinka«, splošno pa smo jo imenovali Dušica. Takoj prvi večer jx> mojem prihodu sva počeli tako grozne in nad vse razposajene neumnosti, da je striček popolnoma pozabil na svojo bolezen, se z nami zabaval in smejal, tako, da smo obsedeli pozno v noč pri mizi. Blizu polnoči je bilo, ko sem v svoji sobici ugasnila svečo, kajlti takrat v Gradcu še ni bilo elektrike. V sobi je bik) precej hladno in zato sem se zarila pod pernico in se zvila v klobčič. Bila ie polnoč. Ali poznate graško uro na Belem stolpu? Za vsakim udarcem nekaj časa premišljuje in potem udari zopet težko, globoko ena — dVe — tri — — — dvanajst. Tedaj pa tuk, tuk, Ink. potrka nekaj energiaio na vrata »Ali ste vi. Dušica,« vprašam izpod odeje nekoliko nejevoljna. >Da odprite.« •vKaj vas zopet vrag nosi? Ali še nimate dovolj tega divjanja?« pravim in sem z enim skokom pri vratih. Odprem — nihče. Skozi stekleni oblok nad vežnimi vrati je cestna svetiljka vrgla nekaj ostrih žarkov, kar je pa čisto zadostovalo, da v veži ni bila popolnoma tetna. Prišlo mi je na misel: Dušica [preizkuša nioie junaštvo. No, kar poizkusi, nazadnje še jaz tebe prestrašim. Le počakaj, ti razposajenka! Zaprla sem vrata, smejoč se ji v pest. Toda nisem še vzela roke s kljuke, ko se je zojjet oglasilo: tuk, tuk, tuk. Glasneje in nestrpno. S hitrim obratom sem skočila iz sobe, hoteč stresti dekle za ušesa. A glej — ni je bilo nikjer! Na hodniku je bilo tiho. niti šuma. Prižgala sem svečo in iskala, kje bi bila skrita. Tajinsveno izdajalska tišina je prežala v temnih kotih in nad vsem ie ležala neizrekljiva teža, ki ie nenadoma napolnila mojo dušo. Zrnra- zilo me je, hitela sem v sobo in zaklenila vrata. Komaj je odzvenel ropot ključa v vratih, je strašen grom treščil na hodniku tik mojih vrat. »Za božjo voljo, Dušica, kaj pa vendar počne- liu" te? Pojdite že enkrait spat in dajte sebi in ljudem mir, saj boste zbudila vso hišo. — Kaj pa ste j . _ t0 _?« Nisem od groze dogovorila, kajti ko sem da beli vbvlada sredisče s figuro več), Sf6-e4. J- ^ • i/?,- __' ____>-_ Ifi »O_ot 17 _Ht I 1S RHOV priboril tudi udeležbo na turnirj prinašamo njegovo partijo z Rabinovičem, ki je na tem turnirju proti pričakovanju dosegel slab uspeh. Ragozin : Rabinovič. 1. Sgl—f3, Sg8—f6. 2. c2-c4, c7-c6. 3. g2— g3, d7 d5. 4. Lfl—g2, g7—g6. 5. b2—b3 (beli je izbral otvoritev, ki ima ime po pokojnem velemojstru Retiju, ki je to otvoritev do vseh podrobnosti preštudiral in jo z uspehom uporabljal), LsS—g7. 6. Lel—b2, 0—0. 7. 0—0. Lc8—f5. 8. d2 —d3, Dd8—c8 (znani manever, s katerim namerava črni z Lf5— h3 izmenjati lovca g2 in s tem oslabiti pozicijo belega kralja in zmanjšati pritisk belega na točko e4 in d5. Beli se temu z naslednjo potezo izogne.) 9. Tfl—el, Lf5— h3. 10. Lg2—hI (če bi bila trdnjava na fl to ne bi bilo mogoče) a7—a5. 11. Sbl—d2, Sb8-a6. 12. Tal—cl, Dc&—d8. 13. a2 —a3, Ta8—c8. 14. d3—d4 (beli ne more čakati, ne da bi zasedel središča, igra pa postane sedaj bolj napeta, ker si je beli z zadnjo potezo oslabil polje e4), Lg7—h6. 15. Sf3—e5 (slabost črnega je predvsem ta. da ima deplasiranega skakača na a6, tako odprla vrata, ni bilo nikjer nikogar, in vendar sem slišala dolg, glasen vzdih, tako, kakor bi se nekemu težka muka odvalila od srca. Gledam vsa Crestrašena v temo. — ko se mi je nenadoma kot lisk posvetilo: j>etek je in lučka jx>d križem ne gori! Stala sem kot okamenela in v hipu na to sem gnana od nadnaravne, neodoljive sile. stopala h križu In tu mi je od strašnega presenečenja zastal dih: v trepetajočem plamenu sveče je Kristusov obraz sijal v nebeško sladkem smehljaju. Po krutem, ironično rogajočeiti se posmehu ni bilo niti sledu. Kako sem prišla v sobo, se niti najmanj ne spominjam. Zaspala sem težko in brez sanj pozno proti jutru. Zjutraj je bila prava nevihta. Stric je ozmerjal gospodinjo in ta zopet služkinjo, kajiti obe sla bili j>ozabili prižgati lučko pod križem. Mogoče je to zakrivil moj prihod. Nihče v hiši ni po polnoči spal. Vsa vrata je stresala burja, v stenah se je oglašalo trkanje in oni tresk z oknom so slišali vsi. Povedala sem stričku, kaj se mi jc |>onoči pripetilo. Poslušal me je najprej z ironijo v smehljaju, pozneje s presenečenjem in ko sem končala. je prepričevalno dejal: "Ti si rešila mojstrovo dušo. Nagovorila si jo brez strahu in govorila si z njo kot z navadnim, resničnim člove kom. Odlod oni olajševalni vzdih in odtod tudi Krisitusovo lice. Toda. jiojdinio pogledat, če ni bila to le prevara sence in luči!« Vsi smo nestrpno hiteli nn hodnik. Obraz Kristusov je imel izraz tihe blaženosti, kakršna sc je razlila na njem, ko se je v Katernaiimu sklonil nad od nirtvoudn sključenega grešnika, govoreč mu z glasom polnim vere. upanja in ljubezni: ••tipaj sin. tvoji ifrchi =o Ii odpuščeni!« (Sida Volfova. — Iz češčine prevedel J L J 16. e2—e3, 17—f6. 17. Se5—d3, Lh3—f5. 18. Sd2X e4„ d5Xe4 (ta pešec povzroča črnemu pozneje precej skrbi, čemur je kriv zopet slabo postavljen skakač na a6). 19. Sd3-f4, g6-g5. 20. bdi—h5!. Lh6—g7. 21. g3—g4. Lf5—d7. 22. Sf4— e2, Dd8— e8 (da bi po menjavi dam dobil pešca g4). 23. LhlX e4, De8Xh5. 24. g4Xh5. Ld7—g4. 25. Lb2-c3, a5 —a4. 26. b3—b3, Lg4Xh5. 27. d+-d5! (beli je v pozicijski premoči in odpira linije svojim figuram), f6—f5. 28. Lc3Xg7, Kg8Xg7. 29. Le4—g2 (beli si je priboril zmagovito pozicijo. Njegov pritisk na c6 in grožnje Se2—d4—e6 zavedeta sedaj črnega. da dopusti belemu tudi materialno premoč), c6—c5. 30. d5-d6!, Tc8—b8 (na to dobi beli figuro. Črni pa še ni imel več zadovoljivega nada- BANKA BARUCH 11. RU E A U B E R PARIŠ (9°) Telef.: Opera 98-15 - Telef.: Opčra 08-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune s BELGIJA; No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Križanica Sah Prva letošnja prireditev Slovenske šahovske . zveze bo 5. marca v kletni dvorani hotela »Metro- 1 pol« v Ljubljani. To bo velika simultanka, ki jo bodo igrali naši mojstri dr. Vidmar, Pire in Milan Vidmar ml Pri tej simultanki bo moglo igrali preko šestdeset šahistov, tako da bo to tudi prireditev večjega obsega. Prireditev bo bolj propagandnega značaja in je pričakovati, da bo združila veliko število šahistov, ki se bodo poskusili z našimi mojstr ozir bodo opazovali to zanimivo borbo. Druga podobna prireditev bo 5. aprila v isti dvorani in sicer monstre-brzoturnir, katerega se bo letos zelo verjetno udeležilo preko sto igralcev. Pričakovati pa je, da bo zveza s prireditvijo furnirja posameznikov za prvenstvo in tekem klubov za prvenstvo dala slovenskim šahistom priliko, da se urijo tudi v turnirski igri. Lista na turnirju v Moskvi, ki bo maja meseca, bo ta: od ruskih mojstrov Botvinik, Kan, Loven-: fiseh. Rogozin in Rjuniiu in inozemski mojstri Ca-r , i pablanca, Flohr, dr. Lasker, Lilienthal in zmago-n štšk z. drobnem blagam. Pr ne se po dubi tud i va)e cna turnjrju za prvenstvo USA. Ta turnir bo debu blagu. Sploh se dubi use, kar t srce pnželi. | v marcu ;n bodo igrali na njem vsi najboljši ame-»Tku no. Ce se člouk zaslop na kšefl, pa gre.« i rjškj mojc(rj. Konkurenca med Kashdanom, Fin-»Kuntšofl mende ja no luviš pu cest.« i com Dakeom in Rzeshevskym bo gotovo zelo hu- »Tist g lih ne, ompok dougove delom tulk časa, da Turnir v Moskvi bo zopel dobra šola za ruske de jih mam več, koker ie use ureden, kar mam pr hiš. Pol nardema pa puraunava In tku rinem spel en čas naprej. Scagat se na sme.« »Blogor teb Viš, držaun uradnk pa na more | ^ je zmgL„^\ Rogozin. ki je dosegel 10 točk pred [ud plačat. Pol sm pa spe! na suhem Pol pa ziu, j Ranzerjem 9 in pol, Iljin Ženevskim 9, Lowen-če moreš? |est b ta narraiš umrla, pa me moj mož j fjcChom 8 in pol itd Rogozin si je s to zmago no pesti Prou, de nei soj tulk čoso pučokom, de s | pni^ni tudi udeležbo na turnirju v Moskvi Danes »1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 10 | 11 I 12 13| 1 1 14 1 15 | 1 16 >7I 18 | 19 I 20 | 21 22 1 23 124 25 i 26 1 27 28 | 1 1 291 30 1 31 32 1 33 1 34 35 36 37 38 1 39 | 40 |4! _ _ 42 43144 | 1 1 |45 46 471 1 48 49 1 1 1 50 1 |51 j 52 «1 1 1 54 1 1 1 55 1 i 1 : 56 | 1 1" 58| | | Vodoravno: 1. reklamna listina, 6. časovna enota, 8. trgovski izraz, 13. seznam imen, 14. posvečen prostor, 15. verski gorečnež. 16. finsko me. sto, 18 prislovno določilo časa, 19. obdelovalec polja, 21. časten nastop, 23. moško krstno ime, 24. važna listina, 26. vrsta tekočine, 28. del molitve, 29. skupina ptičev, 32. slovenska reka, 33. evropski prebivalec, 34. velika ptica, 36. moško krstno ime, 39. vrsta ločila. 42. kraj na Gorenjskem. 44. svetopisemska oseba, 45. del telesa, 47 hunsiki kralj, 49. vrsta začimbe, 50. zemljepisni izraz, 52. vrba-žalujka, 53. železna ruda, 54. pripadnik nekega plemena, 55. žensko krstno ime, 56. domač človek, 57. jugoslovanska reka, 58. duhovniško oblačilo. Navpično: 1. strumna tekočina, 2. moško krstno ime, 3. vrsta ptičev, 4. zdravnik, 5. morska žival, 7. madžarska reka, 8. vodna žival, 9. priprava, 10. neumen človek, 11. turški oblastnik, 12. ime glavnega junaka iz Gogolievega romana, 16. svetopisemska oseba, 17. mamilo, 20. evropsko gorstvo, 22. vrsta dreves, 25. literarni proizvod, 27. nadležna žuželka, 28. latinski pozdrav, 30. trgovski izraz, 31. vrsta prsti, 35. vrsta plesa, 37. žensko krstno ime, 38. prebivalci Italije v preprostem jeziku, 39. italijansko mesto, 40. prostor na ladji, 41. del omare, 42. svetopisemska oseba, 43. rimsko moško ime, 45. kamen, 46. pogosta bolezn, 48. domača žival, 51. lahkoatletska vaja, 53. šahovski izraz. Pravokotnik (rešitev). 1. zajemača, 2. Atanazij, 3. Kadilnik, 4. rjovenje, 5. pobrežje, 6. Afričani, 7. neolikan, 8. Avguštin, 9. Stražnik, 10. usedlina, 11. Krjavelj, 12» naenkrat. Zakrpana suknja dobro greje. Kje je nočni čuvaj? Nič ga uc slišim!« HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zeliSč m dobi, ako fe uživa »HERSAN ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zeliSč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Po Teiletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost »HERSAN ČAJA** in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu. uHersan CaJ" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADI0SAN", Zagreb, Dukljaninova 1 Rec. 8. «t. 14001 7. dno 6. TI. 19M. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJ A Premijo 300.000 - dinarjev Je sadela »rečka štev. 55.467, prodano ▼ naisrečnef&f poslovalnici Marka S, SerdaruStča, Beograd, Kne0ime Liobice te. P. S. Naročila za novo kr>' > že sprejemom in jih Inkoi izvršim. Radio Programi Radio Lfubffanat Nedelja, i. marca. 8 Telovadba (vodi K. Marjan DobovSak) — 8.90 Napoved daso, poročila. objava upo-red«. — 8.45 H'oi na foi (iploSče). — 9.16 Prenos eer-kvane glasne Iz tranč,. eerkve. 9.46 Versko prertavamj« (g dr. Mihael Opek«). — 10 Ruske narodne pesmi (poje ruski sektelj vanea plofiOe. U O vlogi foaforue kisline v gospodarstvu narave (g. Ln«. Vouo Knap). — 11.20 Sprehod ik> goodii (plofice). — 11.40 OtroSka ara: MAkica in Mlkec (ge. G«hrijel6ičeva ta J«vanova, 61. N arodtieca gledallSCa). - Napoved časa, objanr« «IK>reda, olrvontlU. — 1B.16 Radijski orkester U>o fe> IJah). — 13 Verniki narodnih (pojo pdčail. Zuere 1« Bd-grada. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko TTkmar). V II. odimoru: Napoved č;u,a, porodila, obliva sporeda. Konec oh 2J. Drugi programit Nedelja, 1 marca: Belgrad: 20 GranIc-hstjltteoov« opereta »Orlov. — 23 Prenos iz kavarne. — Zagreb: 29.16 Igra »Aktovka«. — 31 Vesel večer. — 22.16 Kitaira ln orglice. — Dunaj: 18.5(1 NopoMiami skladatelji. — 30.06 Str»n«ov komcurt. - 21.45 PlaSč«. - 22.20 Plani« glasba. — St Ciganrika glasba (I* Bn«&te). — BndimpeUa: 18.20 Cigantfka glasba. — 20.06 Premor z Dunaja. — 22.30 Plesna glasba. — 25.16 Ciganska glasba. - Trirt-Milan: 20.35 Prenos 7, Dunnja. - 21..15 Igra. — 23.10 Klavir. — Rim-Bari: 17 Simifoničiii koncert. — S0J5 Koncert fctnJIJanffl..Ih pevk. — 31.18 Vojafik* goitba. — 32.90 Ple,jia glasba — Praga: 17.50 Hanptmarniova l*ra »Han!!«« pot v nebesa«. — 20.06 Smetanova sim-floudja »MoJa domovin«, (tevaja Cp^ka filharmonija). — 22.30 Salmiski orfkester. — Varšava: 20 Veseli prenos k l/vorva — 20.30 Klaslč.n« skladbe. — 21.05 Premo« 7, Thltinj«. — 22JI0 Lahka glmba. — Berlin: 20 Rosstai ")»nir. komična opera rf>«rvii»k.i br*v«x. — KUnigubera: 20.16 Uvertare. — 31.16 SoJoIum glasb«. — Hamburn- I 1'ratlslara: 20 It. g4ed»li£kaga sve*«. — Li,uko: 20 I Zrt-eneč« nulljsk« slikarlca. — KBln: 20 Plaanl večer. ' — Frmk/urt: 20.05 Beethovivov vočar. — Stuttgart: 20 Oonisettljeva oi>er« «tmcl« I^mimennoor«. — Monakovo: lfl-lfl Ajn7«ngraberJer« kome,lkJ« •Upornic«.. — 21 Zabavna glasba. Ponedeljek, i. marca: Belgrad: 30 Verdijeva opora Aida«. — Zagreb: 20 Prenos 1» Belgrad«. — Dunaj: GradiSčunsk« ura. — 21 Stara glasba v novi ohMk!. — Si.lO Zabarvni koncert. — 33.46 Plesna glasba. — BudimpeSta: 19.40 Ftlh«rnHxn!čmi koncert (sodp^n-JflJo vilollni«t ThVbaud). — 21.50 Plo««e. - 2S.26 Pleftn« gHaab«. — Trtt-Milan: 17.16 Plesna glasba. - 20 36 Rlmfontčmii koncert. — 22 Pestr« glasba. — 32.45 Plodna glasba. — Rim-Bari: 20.36 Igra. — 20.56 Colistl&ni ta fclavirtftl koncert. — Praga: 19.» Zabavna gilasba. — 30 16 Orkestralni ta rtollimM koncert. — 21.20 Brahm-iw» klavirski Irvartot. — Brno: 21 Bolgarski večer — 21.46 Hay,lm«v dno ia vtolino ta violončelo. — Varšava 30 VoJaSka ura. — 30.30 Ijtrelenme Boyer poje s plofič. — Berlin-K/inig*berg-Vratitlava-Frankfurt: 20.10 Pester večer. — Hamburg: 30.10 Iz nemSke dnSc — rApalM-Stutivart: 20.10 Kako vam Je vSc.11 — j^tra gj.inh«. — K Sin: SOJO Ponedeljkoma večerna tedaj«. — Cerkveni vestnih II. vnanjn M mr. kongregacija pri nrhilinkah v Ljubljani ime dame« ob M shod. Pridite vse. Vodltolj. Dotrpel je dane« po dolgotrajni, mučni bolezni soprog, brat, stric in svak, gospod moj ljubljeni Valentin Mrak gostilničar v 41. letu svoje starosti, previden * tolažili »vete vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 2. marca 1936 ob treh popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta St. 4 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grob k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 29. februarja 1935. Žalujoča soproga Ivanka; Marijo, Drag« por. Radulovič, Beta por. Toi, sestre; Ivan, brat; rodbina Verbič -- in ostalo sorodstvo. ErmaniArhdi': ŠT. VID Stalna • Velika zaloga, - Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami Tinfkove in Tončkove prigode 267. Nihče jima noče verjeti. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra, nadvse ljubljena mamica, oziroma stara mamica, gospa Marija Cerar danes ob pol štirih popoldne, po dolgotrajni in težki bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. marca t. I. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Cesta 29. oktobra H. 2 (Rimska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, dne 29. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI Tinček in Tonček »ta se trudila zaman. Nista ta nfota mogla trdoglavim dečkom dopovedati, da sta bila res v Afriki »Skoda, da nisva pripeljala • seboj gorile, • katero »r« s« tam seznanila, potem bi nama morali verjeti!« je užaljeno dejal Tinček. »Ali pa slona, ki je bil tudi najin dober prijatelj,« je pristavil Tonček. »V pragozdu sva srečala tudi pravega Tarzana, katerega sra krstila za Primožka. In koliko drugih stvari bi vam ia vedela povedati!« je dejal Timček. Dečki pa so ostali trmoglavi in jima niso verjeli niti besedice. gospa V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša dobra mama, Marija Pavlenič dne 26. febr., po dolgeon trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 28. februarja iz Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, St. Marie auh Schem, dne 29. februarja 1936. Žalujoča sinova Silvester in Alojzij in hčerka Francka. Razočarana in užaljena v dno du«e sta Tinček in Tonček dečkom nazadnje pokazala hrbet in jo mahnila proti domu. Razposajeni dečki pa so na vse grlo kričali za njima: »Vau-hu! Vau-hul« Uboga dečka! Mi vei, ki smo jih skorajda leto dni spremljali križem-kražem po afriškem pragozdu, dobro vemo, kakšne čudovite stvari sta tam doživela. Doma pa so ju namesto s slavo in častmi — obmetavali s posmehom in burkami Nehvaležna domovina! Le kako moreš tako negostoljubno sprejeti dva tako vrla in slavna sina? Poizvedovanja Ukradeno ml Je bUo: J »vedri, 1 dleto, 1 klešče ta velik telecao fcUnS (froncoz). Ker Je tart gotovo prodal to blago, pnjstm, 6e Je komn kaj miano, naj mi proti aagradd sporo«. Jarc Alojz, po., Zg. SiSka 23. Mlad Črn pet 1 belo lino pod vratom se Je zatekel. Dobi ae Poijamedd n«frtp 10. I. levo. Gostilničarji, InsccSiolte v »Slovtnai" tovarne tReniCC-Co, 'Duplica - Kamnih ako hočete biti res zadovoljni — kupite Irpežne. solidne in lepe stole Ludwia Ganghofer: 26 Grad Hubert (Roman.) >Gospod grot, tak streljajte vendar!« je sikal Šiper. »Strel je vražje daleč, dobrih dvesto korakov. Ali če ne boste, bo šel kozel k vragu za vse poletje!« >Grof Ege ni mogel dvigniti orožja, mrzlica ga je začela tresti. »Toda gospod grofi Gospod grofi« Kozel je zažvižgal in odbežal po žlebu. Še nekaj skokov in izginil bo. Tedaj se je stresla grofova postava in puška je zletela k njegovemu licu. Šiper je dvignil daljnogled, da bi opazoval učinek strela in komaj je imel divjačino na steklu, že je počil strel. Kozel se je zamajal, vendar le za hip, nato je izginil za razdrapanim skalovjem. »Ga že ima!« se je smejal Siper. Vrgel je daljnogled na tla, pograbil palico ter oddirjal skozi ruševje, da bi za skalnim ovinkom še enkrat videl kozla in mogel opazovati smer njegovega bega. Grof Ege je bil s kadečo se puško poskočil. Strmel je proti mestu, kjer je prej stal kozel in prisluškoval. Toda slišal ni nič drugega kot lovčeve skoke, ki so se vedno dalje oddaljevali. »Mora imeti kroglo!« je mrmral, postavil težko dihaje puško na tla in z roko posegel na svoje čelo. Redka divjačina, ki mu že tedne ni dala ponoči spati, pač ni bila obležala, toda grof Ege je bil svoje krogle gotov. Divjanje njegove krvi in napetost njegovih živcev se je začela lajšati, polotilo se ga je nekaj kot slabost in zdajci je tudi uenadoma začutil bolečine buške na čelu. Njegov pogled je oplazil obe pobiti kozi. Prva žrtev je bil dober kozel, zraven je pa ležala koza in za ruševjem se je še vedjio gibal smrtno-ranjeni kozlič. Grof Ege se je obrnil. Gnusilo se mu je nelovsko dejanje, ki ga je bil zagrešil v jezi in ta občutek mu je pokvaril veselje nad zadnjim strelom. Medtem je bil Šiper dosegel ovinek stene. Visoko v skalah je bilo videti, kako se je kozel počasi vlekel kvišku in zopet izginil v skalovju. Šiper je poskočil kos poti dalje in videl, da se je kozel obrnil v dolino, znak. ki je izdajal smrtonosni strel. Na naprej moleči ploščadi je kozel s poveeeno glavo obstal in se začel opotekati. Noge so mu klecnile, ge zadnji skok je poskusil, nato je omahnil čez skalni rob ter strmoglavil kot rjavkasta kepa — skozi zrak v globino. Izginil je v nekem rušev-natem grinu ter se lako dobro skril, da bi se bilo lovcem iskanje zelo otežilo, če bi ne bil videl Šiper kozlovega padca. Hlastno se je povzpel v ruševje, vedel je namreč, da bo zaslužil zvenečo pohvalo, če bo prinesel svojemu lovskemu gospodarju ta plen. Zdajci ga je dosegel in oči so se mu izbulile, ko je opazoval redkolepo rogovje. Grof Ege še ni imel nobenega sličnega v svoji bogati zbirki. Šiper je računal, da bi mu ljubitelji dali za to orožje tisoč ali še več mark. Dve rdeči lisi sta se pojavili na njegovem bledem licu. Ze je iztegnil roko, da bi izvlekel kozla iz ruševja. Zdajci je zadonel s skalne stene Francetov glas in šiper je slišal, kako je grof Ege za-klical lovcu ukaz, naj ne gre dalje, ampak naj sestopa proti koči. Hudoben nasmeh se je utrgal s Šiperjevih usl. -»Meni tisoč mark! Drugemu pa krepko brco v želodec, da jo bo čutil!« Potegnil je nož iz žepa, odbil divjačini rogovje s črppinjo vred z glave in vrgel rožje v širokem zamahu na onkraj ruševja. Z bleščečimi očmi je oprezoval za mestom, kamor je padlo, nato je pa neslišno zdrsnil čez skale in tekajoč iskal poti nazaj. Ko je dosegel ovinek stene ter se izplazil iz ruševja, je nepričakovano zagledal grofa pred seboj, ki je sedel na balvanu ter si drgnil z obema rokama desno pifičal. »Siper? Kaj je s kozlom?« Lovec ni mogel takoj odgovoriti. V strahu mu je odpovedal glas. Pritisnil je pest ua prsi, kot da ga jo hitro tekanje upehalo. »Kozel, gospod grof! Z nobenim očesom ga nisem videl. Pa ne skrbite! Tu ne more Iti nič v škodo. Ta ima strel na najlepšem mestu. Cisto točno sem z daljnogledom videl pogodek. Ta ne leži sto korakov od mesta, kjer je stal. Ali naj zdaj splezam?« Šiper je lahko zastavil to vprašanje bre* skrbi, ker je že naprej vedel za gospodarjev odgovor. »A Šiper! Kje imaš svojo pamet? C© ima kozel pravi strel, mi lahko tako leži do jutra. Ce pa je samo ob-streljen, ga zopet naženeš in lahko ga iftčemo dva, tri dni dolgo. Nič za to! Daj kozlu do jutra miri« Stokaje je posegel grof po svoji nogi. >Kaj pa je?« je vprašal šiper kakor da je v skrbeh. »Kozel mi ni dal miru, moral bi bil iti za teboj in tedaj me je nenadoma nekaj zbodlo. Zdaj pa čutim f kosteh celo kopo mravelj. Zdi se mi, da se preklicana zgodba zopet pričenja.« »O Marija in .TožeH Gospod grof, to je zato, ker me ne slušate in ne nosile spodnjih hlač! Zdaj ste se spet prehladih!« »Pusti me, ti smrkavec!« je brundal grof Ege ».Ta/ in spodnje hlače. Saj bi se moral sramovati že samega sebe.« lili ■o*"« 3 S S ■! s tO O M 0 CT S 1 bh „6 n m 3 a s 3 M -> a » 50 a^s«s, s «i? • a a s —" K . g © 0 -s £ 8S| w W a si S 5 So __ rt « ; iS * j > o B s« si 'n O S 5- bo > o* rt M a O V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši tnesek ia mali oglas Din i«'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« PERJE 11 kg Din *50 In 8 — Kemično čiščeno čohano perje 1 kg 16 in 20 Din, skublieno gosje perje 1 kg 36 Din, polpuh 70 Din dalja, sivi puh 80 Din, bel puh 150 Din, polnjene blazine 60x80 cm od 22 Din, polnjene pernice od 90 Din dalje Inlet m odeje. Vzorci brezplačno pri: ..POSTELJNA". Zagreb. Ilica 76 500 Din dam onemu, ki mi preskr- | oi službo v tovarni ali kaj sličnega Ponudbe v upr. »SI.« pod »Mizar« it. 2665._ la) 26-letni mladenič vojaščine prost, dober kolesar, trezen, nekadilec -išče službo sluge ali kaj »ličnega. Položi kavcijo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Marec« St. 2559. (a) Iznčena prodajalka mešane otroke, vešča bu-feta, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe na poštno ležeče Zagorje ob Savi pod »Pošteno«._00 Trgovski lokal na Starem trgu 17 (prej Trdina), oddam v najem s 1. majem. Stanovanje v hiši. — Iniormaciie daje hišnik. (n) Slaščičar z lastno obrtjo, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« št. 2663. (b) Tapetn. pomočnika prvovrstno moč - sprei-mem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Stalna služba« 2632. Postrežnico sprejmem takoj k štiričlanski družini za ves dan. Naslov v upravi »Slov.«. Otroška vrtnarica išče službo vzgojiteljice. Ponudbe upravi »SI « pod »Takoj« št. 2721. (a) Gospodična izobražena, z večletno pisarniško prakso, želi kakršnokoli zaposlenje v Ljubljani ali na deželi le za hrano in stanovanje, ev en t. majhen honorar. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Nujna pomoč« št. 2715. a Šteparico ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2691. Mladenič vojaščine prost, z nekaj premoženja, ki ima veselje do mizarstva, katerega se lahko izuči — se sprejme kot družabnik v dobro idoče mizarsko podjetje. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod .Družabnik« št. 2736. (b) Vzgojiteljico s perfekt. znanjem francoskega jezika, ev. tudi klavirja in nemščine — sprejmem k 9 letni deklici. Ponudbe s curriculum vitae in pogoji pod »Podeželsko mesto v Sloveniji« št. 2738 upravi ^Slovenca«. (b) Sigurno eksistenco nudim onemu, ki razpolaga z 8000 Din za stroje za izdelovanje živilskega predmeta. Prosta obrt — praksa nepotrebna. — Za točnejše informacije pošljite naslov upravi Slovenca« pod št. 2757. (b) Mlado kmečko dekle sprejmem v pomoč gospodinjstvu; okolica Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena in snažna« št. 2777. (b) Posestva Uruotu oglas t «j>4rfwiii- posestvo ti hitr* proda; če ie ne x gotovim denar j, tm pač kupen ti % kn Hitro o a 3 X « .n > r, O •oC o u. S 4-. a 3 _C 01 _ o. U Ji o a M Jd Krt i. nI O -O i) n) r, X> 3 ■V) j Naznanilo Cenjenim gostom sporočam, da sem se preselila iz gostilne Kren, Pobrežje, v gostilno Modrič, Taborska 20, katero otvorim 1. marca. — Solidna postrežba in dobra kapljica. — Se priporoča ŠTEFI in FRANC MATE L. Tudi v naši podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate tn dobite razne informaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska itevilka 3030 Umrla nam |e dn« 29. febr. 1936 ob 6 zjutraj, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti, naša nadvse l|ubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa Marija Zajec roj. Ohurn Pogreb drage nam pokojnicc bo v nedeljo, dne 1. marca 1936 ob 15.30 pop. iz Ljubljanske ulice 17, Moste, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči ostati. Deset nizkih vrtnic trajno cvetočih, najlep&ih različnih barv, poštnine prosto, pošljemo na vai naslov skrbno zavit« za 60 Din. - Sadjarstvo Do-linšek, Kamnica pri Mariboru. (1) Modroce posteljne mrež«, železne zložliive postelie. otoma-ne. divane in tapetniške izdelke n n d i naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni n a k n p morske trave. žime. cvilha u modroce in blaga za prevleke pohištva Vreče za moko, otrobe, oglje — raznih velikosti — nudi Podbevšek Filip, Ljubljana VB, Celovška coeta 114 VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroike igrače po n a j n i i j i h cenah Stanko Flor|anSl£, teleznina, Resljeva cesta St 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišč«. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov^_m Za pleme velike yorkšhiri svinje in merjasce, 6—7 mesecev stare, proda za ceno 14 Din kg. Natančna pojasnila pri upravi vlastelin-stva, Podgorač-Našice. 0) Radi bolezni prodam hotel novo pošto v graniti Informacije pri posestniku Svarilo! Ob priliki tragične smrti moje žene M i n k e roj. Burja in njene sestre Ivanke Barja so nekateri raznaiali neresnične govorice, ki so zame žaljive. Vsakogar, ki bi take govorice raz-našal bom kazensko zasledoval. Vovko Ferdinad monterski delovodja mestn. vodovoda v Ljubljani. Oglejte si letlko izbiro dvoknles, otroških in igfračnih vozičkov, Invalidskih vozil, prevoznih trieikljev, motorjev, Šivalnih strojev, pneumatlke tn raznih delov. Cene znižane! Cenik frankol »TRIBUNA" F. BATJEL, tovarna dvoUoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta i, IVAN KMVOS riaribor, Aleksandrova cesta 13 Lepo belo blago za birmanke od 4Din naprej dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15 Kanarčke, prvovrstne pevce, ki pojo kot slavčki in razne harcer rolerje, prodaja po zmernih cenah — samce po Din 200 —, a samice za pleme po Din 50 -, Ivan JemerSIC, vpokojenec - župnik, Orn-bisno polle. PoŠta v mestu, nnrotsHa. PoStlJa po povzetju ln garantira, da -- pridejo ptiči zdravi in Sivi. Daje brezplačne nasvete sa negovanje in odgojo kanarčkov. Ako se naroči samec in samica Bkupno ali več komadov, se ne računa zavojnlna in plača poštnina. Vsakemu Je na vpogled več sto prlsnanic »lasti iz Srbije. Tako plSe te dni dr. Slmlč, zdravnik v Beogradu: Jaz sem s poslanim ?itičem vec kot zadovoljen To Je pametna ptica ln ptičje udo. Pevec, da mu ga ni para. Poje podnevi ln ponoči, kadar hočem ln na komando. Prosim, da ml poJUete se enega takega po povzetju, naj ho »a katerokoli ceno- Uprava »Slovenca« Maribor Koroška ncsta 1 Podružnica: Aleksandrova (i Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. MIKALNIK (SP1NN KREMPEL) TRODELNI MIKALNI STAVEK 1 trgalni mikalnik (Vorreissmaschine), delovna širina 1300 m/m, ročno nakladanje, boben iz mavca. 1 zlagalni mikalnik (Pelzmaschine), delovna širina 1500 m/m, s pasatim zlagalom runa, boben iz železa. 1 delilni mikalnik z dvojnim svalkalom, delovna širina 1500 m Im (Fein&pinn mit Doppelnitschel-tisch). 1 svalkalo s 4 hlačnicami (Viernitschler), z 120 dobrih niti, delitev 12 m/m. Jermenca, hlačnice, volant in mikalno okovje, v stanju, sposobnem za obratovanje. Gornji stroji se z nahajališča zelo ugodno prodajo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2656. ■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbb ■»smbbbbbbbbbbbbbbbitbbbbbbbbbbbb RADIO AMATERJI! Zahtevajte najnovejši neto cenik evropskega in ameriškega radio materiala, Tungsram in Sylvania radio svetilke. Cene, izbira in kvaliteta vas bodo presenetili. Novosti: Polsestavljeni radio aparati! RADIO AMERIKA Beograd - Obiličev Venac 32 3 Umetne oži izdelujemo strogo po naravi za naše paciente F. Ad. Mttller Sobne, Wiesbaden V Ljubljani: Splošna bolnica, očesni oddelek, dne 6 in 7 marca Zalivala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so lajšali zadnje ure mojemu soprogu Antonu Črpu vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekam g. dr. Justinu za njegovo požrtvovalnost, kakor tudi častiti duhovščini in usmiljenim sestram, katere so mu stregle ob času njegove bolezni. Toplo zahvalo izrekam tudi pevcem društva »Vodnik« za v srce segajoče žalostinke. Vsem še enkrat najtoplejša hvala. Maia zadu&nica za blagojx»kojnim bo v četrtek, dne 4. marca ob pol sedmih t cerkvi sv. Frančiika v Sp. ŠiSki. Zg. 5iika. dn« 1. marca 1936. Marija čop. Cenjenim damam sporočam, da sem preselila frizerski salon iz pasaže Aleksandrova 4, ter se nahajam v moderno urejenem salonu Kongresni trg 3 vogal woiiove, kjer Vas prvovrstno postrežem. Priporoča se za nadaljno naklonjenost Salon Jenko ARBORIN (ZAKONITO ZAŠČITEN) UNIČI SADNE ŠKODLJIVCE! CHEM0TECHNA, Ljubljana. Mestni trg 10 Kastelic Anton mesar In prekajevalec , Ljubljana, Bohoričeva ul.13 Pasaža Nebotičnika P. n. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem z današnjim dnevom otvoril svojo higijenično urejeno mesnico — podružnico ¥ pasaži Nebotičnika. Potrudil se bom, postreči cenjenemu občinstvu vedno s svežim in prvovrstnim mesom po solidnih cenah. Imel bom stalno na zalogi vseh vrst mesnih izdelkov svežega in prekajenega mesa. Po želji dostavljam vsako množino na dom. Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča KASTELIC ANTON mesar in prekajevalec. ■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Knjigovodjo starejšo osebo, perfektnega bilancista, sprejmemo. Poleg popolne verziranosti t knjigovodstvu mora obvladati tudi slovenski ki nemški jezik. Le oni z veliko prakso in prvovrstnimi referencami naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe « prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja pod »Industrija« v upravo »Slovenca«. Kdo vam bo sporočil vse novicc ii fuline. Kler biva nad 3S0.000 nasiti rojahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je naj bolje, ako si takoj naročite mesečnik ..izseljenski vestnih Rafael ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite st ga tn pišite še danes na naslov: Uprava Izseljenskega vestnih« Rafaela, Liubliana, TurSeva 52 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čei. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor Cenčife.