Ljubljansko turistično potepanje
Ljubljana ima urejena športna igrišča in bazene, ki omo-gočajo zdravo rekreacijo, v športni hali Tivoli so številna tekmovanja in športne prireditve, skozi mesto, polno roman-tičnih kotičkov, lepe arhitekture in spomenikov, teče idilična reka Ljubljanica, ne kaže tudi zamuditi priložnosti in v Kri-žankah obiskati koncert ali balet, potem ko ste si ogledali muzeje in mnoge galerije. Po ogledih zavijte še na živilski trg med živahne prodajalce pod raznobarvnimi senčniki ali obišeite trgovino. Po tnestu ,je prijetno tudi pohajkovati, ker nudi tujcu zanitnive sprehode in oglede, tu je Tromostovje s Prešernovim spomenikom . . .
Tako z živahnimi barvnimi fotografijami obeta drobcen prospekt našega mesta tujim gostom. Ljubljančani, zlasti ti-sti v Centru, kjer so pozidani in izrabljeni sleherni metri po-vršine, veliko tega preprosto ne opazijo. A tujce, ki zaidejo sem — Ljubljana v tem pogle-du ni tako izrazito turistično zanimiva — zanima vse. Malo zgodovine in precej sedanjosti. Pred časom smo v mestu na-
mestili t. i. turistične kažipote in po njih in kajpada še dru-god (po želji), že dolga leta vodi turiste Štefan šlibar, ki je naš današnji gost.
65-letni štefan Šlibar (v resni-ci je veliko bolj mladosten) se s turizmom ukvarja že 20 let.
Seveda pa ta podatek sam zase, ne pove ničesar, če ne dodamo brž pojasnila, da turi-
zem že zdaleč ni bil nikoli nje-gov poklic. štefan šlibar je namreč po poklicu krojač, zdaj seveda že upokojen, ali kot sam sebe imenuje, »mali parazitek«. Več kot 40 let se, iz člstega veselja, ukvarja z učenjem jezikov. Tako dobro obvlada ... »Da obvladam?«, se skorajda razjezi. »še sloven-skega jezika najbrž v celoti ne obvladam mislim pa da se dobro pogovarjam z Nemcem, Angležem, Prancozom in Itali-janom.« In kot v potrditev kmalu v pogovoru naletiva na »nekega rimskega arhitekta, očeta dekorativnega in monu-mentalnega baroka, ki ga ne znam natančno zapisati, pa pohiti po kup priročnikov v različnih tujih jezikih in išče podatke, bere in prevaja, Pa vendar o vsem tem žnanju ni-ma nikakršnih potrdil, diplom.
»Imam svoj sistem«, pripo-veduje. »Ce v pogovoru kdaj naletim na npvo, neznano be-sedo, si jo pri priči zapišem in zvečer  poiščem v  slovarju ali
katerem od drugih priročni-kov. In knjig imam precej... Svoje delo turističnega vodiča jemljem pošteno in resno. Če hočeš biti turistični vodič, mo raš biti široko razgledan, ve-liko čez mejo. Tako kot o svo-ji zgodovini in sedanjosti, mo-raš natanko vse to vedeti o tistem človeku ali tisti turisti-6ni skupini, ki jo vodiš. Pozna-ti moraš družbene in politične razmere in kajpada je treba znati dajati pravilne odgovore na številna zastavljena vpraša-nja.
Sprašujejo veliko. Najpogo-steje, kako se kaj pri nas za-služi in kakšni- so življenjski stroški in kako je z dedova-njem, kdo lahko komu zapusti svoje imetje? Najbolj pestra so seveda vprašanja, ki zade-vajo celovitost našega družbe-nopolitičnega sistema
In kako se sami Ljubljanča-ni zanimajo za svoje mesto? Težko je izreči, ampak je res. To je doba popolne mladinske ignorance. Ljudje se ve6tnoma zanimajo le za tehnične pred-mete. češ, kaj mi bo sta-ra bajta. Starejši so izjema ... No,  seveda  pa  tudi   nekatere
tujce bolj kot vse drugo, zar nima, kje se dobro pije in je, pa kje se je moč najbolje za-bavati...
Tudi sam sem precej prekri-žaril svet in se pogovarjal s turističnimi vodiči. Moral sem primerjati naše delo in mis-lim, da pri nas, vsaj kar za-deva mene, ne zaostajamo.
In zaslužek? Za dve uri vod-stva (ki se praviloma razteg-neta najmanij v trefcjo), je za-služek 120 do 150 dinarjev. V sezoni so običajno ta vodstva dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne. Pomembno pa je se-veda, da turistični vodič ob-vlada več tujih jezikov, kajtl samo z enim se to prav goto-vo ne bi splačalo. No, mimo tega pa kane v žep nekaj več, če je katera skupina turistov, še posebno navdušena nad svo-jim vodičem. Ostajajo pa še seveda lepi spomini, pisma in spominki...«¦ Razen tega pa je, kot s svojim počutjem in vide-zom kaže štefan Šlibar, tako turistično načrtovano pohajko vanje silno uspešna oblika tri-ma in pridobivanja novih živ-Ijenjskih moči.
R. D.