Posamezna številka 1 K. Poštnina pSatana v gotovini.
SlBV. 94.	V LjBDlloai, v uedello, One 25. aprila 1920.
U10 KLVUL
•SLOVENEC« vel)«
M poiU aa vse atraii Jago-atavtja la v Lfrbljaal: oalo lato uprt). K 180*-lata n n M 90*— :afcrt lata « ■ • H 48-— 15-—
n Sir
• • »»
Vabosamttvooelolatao K140--
lm Sobotna izdaja: s
SfcaaloMa.....K *>•_
. 3Sw
xr=r=*fm^ IlMRUUttS j Eno«tolpo« patttmta p$ mm
Stroka ta 3 n ' ~
n eakrat ... faS ■raial reagtaal, petin
tUL . , . ■
«■«1 -i m Ki IM-H ---- BM
to Teeie* uuuuuu
Ha)an|H oftoa 5*9 m* K ML
bdutfa vaak da trn itedeljek ta daa po
ob 5. ari statra}.
HT Uradalitoo |a v Kopitarjevi allol ttvr. S/m. Bokoptet sa na vračajo; natranktraaa pismo aa aa »prijemajo. Urada, tolst ttv. 50, sprava. Str. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava j« v Kopitarjevi al. 8. — Ra6a poitae hfftUL t|nMjaa«ke it. 850 za naročnina ta št 349 aa oglaaa, avatr. ta deika 24.797, ogr. 28.511, bosa.-bara. 75SS.
Grešna nedolžnost.
Ljubljana, 24. aprila 1920.
Danes je padlo kot žrtev brezvestnih Komunističnih hujskačev deset oseb, devet moških in petletno dekle. Hujskač Marcel Žorga je bil med demonstranti, ki so napadli policijo in dva s streli ranili; toda Marcel je stal daleč proč od pušk, proti katerim jc hujskal demonstrante, da so prodrli kordon, obkolili in napadli stražo. Med mrtvimi so razen otroka in enega železničarja same žrtve hujskanja na generalno stavko, delavci, ki so šele danes vstopili v stavko. Vsa brezvestnost komunističnih prevratnih norcev sc kaže v tem, da so na demonstracije vodili ženske in — otroke, čeravno so vedeli, da bo prišlo do spopadov, ker so hujskali na napad na deželno vlado. Niti »Naprej« ni prikrival tc namere komunistov in je že dan prej hujskal na krvoprelitje z besedami: .. nam jc pač vseeno, ali poginemo tako ali drugače . .ne igrajte se frivolno z življenjem delavstva.«
Danes, ko ležj na mrtvaškem odru tteset žrtev brezvestne hujskarije, se bodo hujskači voditelji komunistov oblekli v obleko nedolžnih preganjancev in si liki Pilat skušali pred javnostjo oprati roke. Toda vaše roke, prevratni hujskači, so omadeževane s krvjo žrtev, ki sle jih z lažmi nahujskali. »Naprej« še v nedeljski številki nadaljuje svoje laži, da gre za delavsko solidarnost, govori o — vladnem terorju in se v svojem licemerstvu čudi, da se rešujejo »običajni mezdni spori s puškinim kopitom in zapornimi sodniki«. Še naprej hočejo torej nepoučeni del delavstva farbati in usmiljena vredno delavstvo zlorabljati v prevratne namene. »Vendar ni šc vseh dni konec,« hujska »Naprej«, ker mu menda še ni dosti dosedanjih žrtev in hlepi po novi krvi.
Gola izmišljotina je, ako »Naprej«
Eridiguje, da se hočejo meščanske stranke oncentrirati v vladi proti delavskemu razredu. Menda ga ni danes več človeka v našem narodu, ki bi bil proti delavskemu razredu in njegovim stremljenjem po izboljšanju gmotnega položaja. Da, koncentrirati je pa treba vse pametne ljudi proti hujskaškim zapeljivcem delavstva, ki jc gonijo v smrt za pustolovske namene, v prvi vrsti dclavce, ki , pod terorjem hujskačev sami največ trpe. Resnico jc povedal socialist, ko jc zapisal besede: »Fanatizirano ljudstvo ne presoja, ni zmožno za to, marveč drvi za trazerji, demagogi in eventueino tudi za sleparji.« Bolj točno bi tudi nihče drugi ne me el označiti prevratnega gibanja, ki so je pod r.—i—r—.........-------, • - - - -
LISTEK.
Spomini starega dekEeta.
Francoski spisal Rcnč Bazin, Prcvcl F. P. Hrast (Dalje.)
In tako je bilo. Mesarica je plačala fija-karja. Gospa Maraisova je »korenito« pospravila po sobi in pogrnila posteljo z najboljšim parom rjuh. Dvoje mladih, njej neznanih sostanovalk je pomagalo gospej Gresilovi po stopnicah. Počivala je dva dni. Ko je prišel tretjega dne zjutraj duhovnik, je našel več žensk na kolenih in neko močno starko pokoncu, ki jc podpirala glavo bolnici. Na mizi poleg postelje jc stal čisto majhen križec iz sadre in šopek krizantem, ki jih je bila poslala branjevka.
»Ali jc to Vaša hči?« jc vprašal mater Moincaujevo.
^Skoro,« jc odvrnila.
In to je bilo res, tako za malo Grcsi-lovo, za mater Maraisovo, za otroka, ki jc spal v zaboju, polnem volne in brez dvoma za druge tudi.
Kakšno povest bi napisal človek z do-Brimi deli ubogih!
32. Zapuščena vas.
Zadnje dni septembra mc jc poklicalo »eko nepričakovano povabilo za par dni v neki zapuščen kot bretonske obali. Moja prijateljica iz šole Jeanne. ki je vdova
pretvezo mezdnih železničarskih zahtev komunistični hujskači povzročili. Politični diletanti med slovenskimi komunisti so slišali nekaj o ruski revoluciji in ruskem boljševizmu in bi sc radi »proslavili« na račun delavske krvi. Vsakdo pa vidi in vč, da se vsa naša socialna politika giblje v najmodernejših socialnih smereh, pa brez utopističnih pretiravanj, in da za kaka revolucionarna pustolovstva v naši državi ni pravega povoda. Rcvolucijo smo že preživeli 1918. leta in dosegli svobodo, Id se v socialnem oziru izpopolnuje. Svoboda, kakor si jo pa predstavljajo krvi žejni ko-
Za včeraj so komunisti proglasili splošno politično stavko. Vrgli so med svoje pristaše geslo: Naša ura je prišla, v boj za sovjetsko republiko! Razposlali so svoje agitatorje celo med vojaštvo, se vrgli z oklici, divjo agitacijo in terorjem na delavstvo vseh obratov, da bi ga vzburili in da bi odložilo delo. Kljub naredbi deželne vlade, da so vsa zborovanja pod vedrim nebom in vsi obhodi prepovedani, so pozvali komunisti svoje pristaše, da se zberejo pri tramvajski remizi in odkorakajo od tam pred palačo deželne vlade. Agitatorji so razširili vest, da bodo vrgli deželno vlado, se polastili oblasti in proglasil: sovjetsko vlado. Včeraj okrog osmih zjutraj so se začeli zbirati pri tramvajski remizi stavkujoči, pridružila se jim je množica radovednežev, tako da se je zbialo krog 3000 ljudi, ki so se začeli pomikati po Zaloški cesti proti središču mesta. Ker je varnostna oblast hotela prihraniti prebivalstvu izgrede, s katerimi so grozili komunisti, in se izogniti vsakim žrtvam, ie dala po 20 orožnikih in stražnikih zapreti cesto. Množica je mirno obstala, ljudje niso vedeli, kaj naj počnejo in treznejši so govorili, naj se razidejo po domovih.
Hujskanje.
Tedaj so začeli begati množico agitatorji, večinoma mlajši štrajkujoči: »Napiej! Česa se bojite?! 2enske naprej, v nje ne bodo streljali!« Gruča nahujskanih žensk je napolnila napol prazni prostor med množico in stražnim Kordonom in je pritisnila na oroižnike. Tačas so polagoma prihajale nove gruče ljudi iz mesta, večina radovednežev, in so se ustavile za hrbtom kordona. Množica, stoječa med remizo in kordonom, je udrla po stranski poti ob Ljubljanici proti mestu. Imela je prosto pot pred seboj, nihče je ni oviral, mogla bi iti v mesto. Komunistični agitatorji in zaupniki so pa nahujskali množico, naj ob- i
in ima dvoje odrastlih hčera, mi je pisala: »Jaz sem bolna, vodila jih boš na izpre-hod; žalostna sem, ozdraviš me.« Sedla sem na vlak, se vozila dolgo in dospela do postaje, ki mi jo je povedala prijateljica v svojem pismu; ampak od njene hiše sem bila še daleč.
Pridevek »izgubljen« dobro označuje vas, kamor so mc zvali; bila je res izgubljena med valovi morja in bretonske zemlje, daleč od žcleznic, daleč od vsakega količkaj važnega mesta, nepoznana kopališkim gostom iu ki jo zaslutijo samo popotniki, ki hodijo po Bretaniji, videč z vrha dva kilometra oddaljenega griča pornol v morje in pred njim, sredi slabo porast'ih travnikov in pašnikov gručo belih hiš, oči-vidno »brez zanimivosti«. Jearme mi jo je bila nekoč popisala,
Za malim kolodvorom mc jc čakal voz Voznik ni bil izvošček pc poklicu, ampak i kmet, ki je imel dobre konje in veselje do i gostilne in sladke kapljice in je bil pripravljen ttoriti za denar in če ni bilo ravno žetev, dolgo pot s postajami, ki so jo delali šc daljšo. Postavil je svojo prtljago zadaj, me posadil poleg sebe na klopico in pevabi! — nc da bi me vprašal, če sme, misleč, da sem seveda tako gostoljubna kot on — po vrsti četvero ali petero prijateljev, ki sva jih srečala med potjo, na voz j in ki nama jc vsak delal kake pol ure dru- J ' ščino. Vzela sva jih na voz pri kaki stezi in | jih razložila pri drugi. — Griči in doline ' so se vrstile, kobila je pa tekla povsod
munistični diletanti Golouh, dr. Lemež, Žorga i. dr,, pa pomeni le svobodo za neka znovano divjanje, pobijanje, pomeni le krvav ahsolutizem nad vsemi nekomuni-sti. Ti politični otroci so napravili žalosten poizkus, ki je povzročil človeške žrtve. To jc bil zločin proti državi in zločin nad delavstvom, ki se mora najstrožje kazro-vati. Brezvestnim hujskarijam in terorju se mora napraviti korenit konec, P"e-dragoceno je človeško življenje, da bi se ž njim igrali politični pustolovci in razšir-jcvalci vsemogočih laži, s katerimi delajo razpoloženje za svoje hudodelstvo!
koli orožništvo, ga napade in razoroži.
Zapeljani ljudje so šli od spredaj na Zaloško cesto in tako je stal kordon obkoljen od razkačenih ljudi. Mirno jc stala straža, puške ob nogi; komunisti so jim najprej prigovarjali, naj potegnejo z njimi, naj jim pomagajo vreči vlado itd. Potem so jih ~a-čcli psovati, jim pljuvati v obraz, por''l-šali so jim iztrgati orožje iz rok. Med lj d-mi so neprestano tekali agitatorji in sc z obeh strani, od spredaj in zadaj rinili zapeljane ljudi proti kordonu. Gneča je postajala vedno večja in grozila je nevarnost, da se redki kordon pretrga in da posamezni stražniki izginejo v toku množice, ki so jo komunisti podžigali, naj ul :ie stražo. Stražniki so ostali mirni. Še vedno je bil čas, da bi ljudje neovirano odšli proti mestu.
Streli padejo.
Takrat sta pa iz vrst komunist, v padla dva strela iz revolverjev na stražo. Komandant orožnikov je dobil kroglo v nogo, v hipu je imel poln črevelj krvi, drugi orožnik je omahnil v prah, zadet od strela zločinske roke. Orcž-niki so oddali v samoobrambi več salv v zrak; ko so pa nahujskane vrste kliub temu pritiskale/ so padli streli v gnečo. Nastal je divji beg na vse strani, potem grobna tišina, katero so motili kriki ubogih ranjencev, ki so padli kot žrtve komunističnih hujskačev. Mrtvih je obležalo deset, devet moških in en otrok, ranjenih, večinoma lahko, je bilo sedemnajst oseb. Polagoma so ljudje prihajali nazaj na cesto, kjer so ležale žrtve v krvi. Iz Leoni-šča, garnizijske in deželne bolnice je prišla zdravniška pomoč in v naglici so pre-vezali zdravniki, strežniki in usmiljene sestre ranjence, A niti sedaj, ko je smrtna groza ležala nad vsemi in so videli hujskači ležati sadove svojega dela na cesti, 1 niso razdivjani komunisti odnehali. »Na-
tnakomerno, Po obeh straneh, kjer so se dtgnili jermeni in vojnice, ki so se v teku dvigale in nižale, je bila kmalu vsa penasta, Možakar je bil pijan in je dremal, zibajoč se kot drevo v vetru ter pustil kobili prosto pot, gledajoč sanjavo v hladnem vetru. Pri kakem nevarnem ovinku ali pa če sva srečala kak voz, v katerega bi se bila kmalu zaletela, se je le brezbrižno nasmehnil. Človek bi dejal, da mu je kaka višja sila obljubila za ta dan ali pa morda za zmerom, da se nc bo prevrnil. Menda je mislil, da je na morju, kjer ni ovinkov in drugih ovir,
»Koliko kilometrov jc šc?« sem ga vprašala.	.>
»Skoro tri ali štiri ure peš.« In ure, ki jih je bilo še enkrat toliko, so potekale eno za drugo in ozke poti, povsod nagnjene in obdane z živimi meia-i mi, ozke dolinice, pri katerih sc vidi, da ! je voda na dnu, samo po tem, da sc trava večja, tupatam obdelano polje, po gričih in gozdiči brez gradov v njih, gosposki drevoredi kakega izginulega gospoda, vse to sc je vrstilo eno za drugim celo popoldne, Voznik je bil molčeč, še bolj pa strahopeten. Iz par kratkih odgovor, ki sem jih spravila iz njega, sem videla, da je bil dober človek, da se je pa bal pokazati verno | dno svojega plemena. Bal sc jc, da bi kdo i ne izdal, bal se je nečesa, česar si nisem I mogla natančno razložiti. Torej tudi na dc-' želi vlada ista bojazljivost kakor J>o mestih, Morda so ženske manj oprezne ia bol)
prei! To jc ognjeni krst! Pred vlado!«" so podžigali ljudi, vodili ženske k mrtvccera in razširjali klic po maščevanju.
Kje so pravi morilci ?
Krogle niso iskale krivcev. Tudi ni cela množica kriva nesreče, ki se je zgodila. Voditelji komunistov so žc cele mesece pripravljali svoje pristaše na ta krvavi dan. Podžigali so jih na krvav upor proti državi, vladi, veliki večini prebivalstva. Šola gg. Golouha, dr. Lcmeža in Žcrge je rodila prve sadove: Kri. Ta kri je padla na njihovo glavo, ta kri vpije po odporu vseh poštenih ljuai proti strastnim hujskačem. Upijanili so svoje agitatorje z žganjem in jih poslali pred množico; nahujskali so stradajoče ženske in jih poslali pred bajonete. Štirje goreči agitatorji so bili še popoldne tako pijani, da v neki tovarni pri izplačevanju mezde niso mogli prešteti denarja. Pravi krivci so se poskrili, niso šli pred bajonete. Voditelji so naročili iz Trbovelj skupino rudarjev, ki naj bi tvorila glavno napadalno četo. In izmed teb ubogih ljudi so padli kot žrtev skritih zločincev.
2rtve.
Ob pol 11. je bilo v mrtvašnici dežel, ne bolnišnice šest žrtev. Petletno deklico, ki je dobila strel v glavo, je žalostni oče odnesel sam domov; enega mrtveca so prenesli v Leonišče, ena žrtev, Strniša iz Gameljnov, je pa umiral. Do 4. popoldne je bilo mogoče dognati, da so mr'.vij 1. Gorenje Franc, 31 let, strugar v kurilnici drž. železnic, Cesta na Loko 18, zadet v glavo. 2. Hočevar Jožefa, 5 let, Pod ježami 187. 3. Segadin Alojzij, delavec, Novi Vodmat 131. 4, Sterle, nadpreinikač južne železnice. 5. Toplik, kurjač južne železnice. 6. Kuhar Alojzij, 31 let, oženjen, vla-kovodja južne železnice, Hrenova ulica 21.
7,	Rebol, delovodja vevške papirnice.
8.	Strniša, delavec, Štepanja vas. 9. Nepoznan trboveljski rudar, star krog 22 let. — Poleg navedenih sta še dva mrtva, njih identitete ni bilo mogoče ugotoviti.
Ranjeni so bili: Zalaznik Ivan, 56 let, oženjen, kovač južne železnice, Hranilni-čna cesta 13. — Hribernik Anton, 24 let, tovarniški delavec, Brdo, Vič 29. — Školč Martin, 30 let, delavec pivovarne Un? n, oženjen, Rudnik. — Arnšek Franc, 48 let, oženjen, tovarniški delavec pri Simassi, Tržaška cesta 27. — Ušaj Mirko, 30 let, samec, orožniški narednik, Fužine graščina. — Kuhar Alojzij, 31 let, oženjen, vla-kovodja )už. železnice, Hrenova ulica i. — Klopčar Ivan, 18 let, samec, dela ec
f>ri Pollaku, Tomačevo. — Zor Josip. 11 et, samec, mizarski pomočnik pri Binder-
odkritosrčne.
Ko sva stopila z voznikom v neko nizko, toda čedno, prijazno gostilniško sobo, sera zapazila na desni strani kamina majhen oltarček, pribit na zad in okrašen od znotraj s pozlačenim papirjem, svinčenimi vazami in školjkami, med katerimi se je dvigal kip Matere Božje. Dvoje mož, vsak s parom krasnih konj, vpreženih za voz, poln sveže detelje, se je ustavilo med vrat-mi, vzela z glave staromodna klobuka in stopila potem naprej. Bila sta oba bogata kmeta iz okolice, oče in sin, in reči moram, da sem videla malo kmetiških obrazov s tako finimi in izrazitimi črtami kot sta jih imela ta dva plavolasa Brctonca. Poklicala sta kozarec ruma — Jamajka-rum! — izpila na en požirek in sc odpravila na pot proti domu.
Dospela sem še pred nočjo, ob uri, ko jc morje bolj svetlo kot Ustje in skale. Je-anna se mi ni bila nalagala; pred menoj se je razprostirala široka in divja pokrajina, Kakor mi je pravila: same pečine in obrežje, ki ga ja mehčalo in izravnavajo valov« je, in čigar lepe krive črte ne moti nobena sila, potočiči, prerastli z divjim zelenjem, poželo polje in nad vsem tem neizmerna veličina neba. Moja prijateljica stanuje četrt ure daleč od obali, med prvim! drevesi, ki jih burja več nc izruje, v stati gosposki hiši, ki gotovo ni imela nikdar zapravljivega gospodarja in ki sc jc ponašala s stolpiči, kipi in parkom naokoli, (Dalje.)
ju, Planinska cesta 73. — Kavčič Štefan, 30 let, samec, usnjarski pomočnik » ri Mergenthalerju, Selo 26. — Vrhunc Peter, 39 let, oženjen, usnjarski pomočnik ri Mergenthalerju, Selo 36. — Zidan Anton, 38 let, oženjen, delavec juž, železnice, So. Kašelj 29. — Hacin Ferdinand, 22 let, oženjen, delavec v tovarni za lep, Jernejeva cesta 47. — Stramšak Franc, 24 let, ;a-mec, zavirač juž. železnice, Zelena jama 105. — Ladiha Edmund, 18 let, delavec drž. železnice, Zgor. Šiška 99. — Kramar Franc, 26 let, samec, zidar Kranjske st.v. binske družbe, Ilovica 17. — Somrak Leo-oold, 29 let, samec, zavirač drž. železni e, Moste 36. — Velepič Ivan, 24 let, samec, delavec pri Pollaku, Šmartno-Moste 14. — Valič Ivan, 33 let, oženjen, kovač juž, železnice, glavni kolodvor, železniški voz. — Tomažič Martin, 20 let, samec, skladiščnik pri Tonnie3U, Dravlje 78. — Spreiccr Stanislav, 31 let, oženjen, pleskar drž.
leznice, Sp. Šiška, Kolodv. 185.
Šolar
Leopold, 31 let, oženjen, bivši mizar^— brez službe, — Poljanska cesta, bara!.a. — Kastelic Ernest, 19 let, samec, delavec kurilnicc juž, železnice, Selo-Moste 37.
Iz dna duše moramo obžalovati tc uboge ljudi, saj so družinski očetje, sino i, katerih nesreča je njih materam prinesla strašno gorje. Tragična usoda padlih in trpljenje ranjencev so grozna obtožba onih, ki so te nesrečne ljudi pognali v smrt,
Uradno poročilo o Izgredih.
LDU Ljubljana, 24. aprila. Danes zjutraj je večja gruča stavkajočih vzlic prepovedi obdržavanja javnih shodov nameravala zborovati v bližini tramvajske re-mize na Zaloški cesti in prirediti obhod po mestu, ki ni bil dovoljen. Varnostna oblast je v bližini Leonišča z 20 orožniki in petimi policijskimi stražniki zastavila mesto, da zabrani vkorakanje demonstrantov, po številu kakih 3000 skoraj izključno moških. Demonstrantjc so nastopili nasilno, iz njih vrst sta padla 2 strela in ranila dva orožnika in enega civilista. Istočasno so navalili na orožnike, jih obkolili ter hoteli razorožiti. V tej situaciji je orožništvo uporabilo orožje in oddalo kakih 30 strelov, vsled katei-ih je bilo 10 oseb ubitih in 21 ranjenih. Z izjemo Sletne deklice, ki jo je neki moški držal v naročju, so bili zadeti sami moški.
Nato se je množica razpršila in se v posameznih gručah podala skozi mesto na prostor pred hotelom »Slon«, kjer se je nabrala množica kakih 500 po številu. Zbrano množico je nagovoril komunist Golouh, proklamiral generalno stavko v permanenci, pozval ljudi, naj se mirno razidejo in izjavil, da prevzame vso odgovornost stavkovni odbor.
Ljubljana, 24. aprila. Štrajk v Ljubljani ni splošen. Delajo v plinarni, elektrarni, v Pollakovi tvornici in po mnogih drugih obratih. Tobačna tovarna ne dela, ker ima delavstvo ob sobotah prosto. Pred sodiščem se bo moral zagovarjati Brezar Valentin, kateri je v Pollakovi tvornici pobral vse ključe, rekoč: »Pri moji duši, da ne bosto delali! Dela se tudi v Bonačevi kartonažni tvornici. Ponoči so redno vozili vlaki. Vlaki vozijo na gorenjski, dolenjski, vrhniški, kamniški, logaški progi in proti Mariboru in Zagrebu. Prvi vlak proti Mariboru jc vozil kot strojevodja policijski komisar Kalčevič, kateri ga je tudi srečno pripeljal v Ljubljano nazaj.
TRŽIČ — DANES DELA!
Tržič, 24. aprila. (Ob pol 8. uri zjutraj.) Danes ob 7. uri zjutraj se je po vseh tovarnah začelo delo. Krščansko-socialno delavstvo je šlo kompaktno na delo. Tudi v tovarni Kozina dela krščansko delavstvo, medtem ko komunisti štrajkajo. Komunist Kosmač preti z nasiljem vsem, ki gredo na delo. V predilnici, kjer se delo prične še lo ob pol 8. uri se je kršč. delavstvo tudi zbralo pred tovarno, da gre na delo. V tej tovarni imajo večino komunisti, ki hočejo stavkati in groze. V tovarni Mallv tako v čevljarni kakor tudi v stro-jarni je delavstvo šlo na delo. V papirnici Moline se dela. Prav tako so šli na delo v tovarni Kiofutar, v gospodarski zadrugi ter drugih manjših podjetjih. Že sedaj se more trditi, da se je v Tržiču vsled zavednosti krščansko-socialnega delavstva splošna stavka izjalovila. Občinstvo je ogorčeno proti štrajkujočim, ki niti vsi ne vedo, za kaj gre.
NA JEJENICAH.
Jesenice, 24. aprila (ob y37). Dpiav-stvo jeseniških tovarn je danes ob 6. uri šlo na delo. Doslej ni nobenega nemir? in nereda.
V MARIBORU.
LDU Maribor, 24. aprila. Položaj je danes n iizpremenjen. Nikjer se ne opaža, cla se tridnevna splošna stavka, ki ie bila
p ločena za danes v Mariboru, tudi dejansko izvaia, Omeieni promet se vrši v re-
du. Vlaki proti Ljubljani, proti Čakovcu in na Koroško so bili danes odpravljeni; vlak proti Radgoni sc še pripravlja. Na delo se je vrnilo že tudi nekoliko komunistov. Pri raznih komunističnih voditeljih so se vršile preiskave. Delo v tiskarnah se ni prekinilo. V mestu vlada popolni mir in red.
V TRBOVLJAH.
V	Trbovlje je dospelo vojaštvo. V
celem revirju vlada popoln red in mir.
V VEVČAH.
Vevče, 24. aprila (ob %12). Delavstvo v vevški papirnici dela nemoteno.
1SCRANJ.
V	Kranju se je v soboto po večini povsod obratovalo. Mir se ni kalil,
VRHNIKA.
Na Vrhniki je delavstvo šlo na delo in mirno delalo, ne meneč se za komunistično
generalno stavko.
* * *
Po došlih poročilih je komunistična agitacija za generalno stavko doživela strahovito blamažo. Večji del delavstva se ne meni za hujskarijo komunističnih agentov.
LDU Ljubljana, 24. aprila. Deželna vlada je odredila in dala razglasiti: 1. da je vsako zbiranje v gručah prepovedano; 2. po deseti uri zvečer ne sme biti nihče več na ulici; 3. hišna vrata se morajo zapreti ob 20. uri zvečer, gostilne in kavarne ob 21. uri, vsi drugi javni lokali ob tričetrt na 22. uro.
URADNO POROČILO.
LDU Ljubljana, 24. aprila. Uradno sc poroča: Državna železnica nadaljuje gladko z zmanjšanim normalnim prometom skoro na vseh svojih progah. Na južni železnici je vpostavljen promet tudi na stranskih progah, tako vozijo vrhniški, rogaški, poljčanski vlaki* nadalje v Slov. Bistrico, na Koroško in iz Maribora v Špilje. Iz Logatca so prišli dosedaj trije živilski vlaki za Avstrijo, predvčerajšnjim eden, včeraj dva. Iz Maribora je že odšel 1 živilski vlak v Špilje. Ves ta promet se vrši gladko. Oviro je našel le vlak, ki je odšel včeraj ob enajstih dopoldne iz Maribora proti Ljubljani. Na Zidanem mostu je bilo zbrano delavstvo, ki je grozilo, ker so varnostni organi zaprli tri kolovodje, ki jih je ta vlak vzel s seboj. Na tir med Zidanim mostom in Hrastnikom so stavkujoči navalili ovire, hlode in skale, katero je vlakospremno osobje moralo sproti odstranjevati. Pred Hrastnikom bil vlak napaden od večje trume s kamni in streli, nakar je vojaška posadka vlaka streljala na napadalce. Ko je dospel vlak v Trbovlje, je bila tamošnja postaja zasedena od stavkajočih, ki so bili oboroženi — imeli so v okolici kolodvora postavljene tudi strojnice — in niso hoteli dopustiti, da bi vlak nadljeval vožnjo. Tračnica je bila iztrgana. Taktnemu postopanjn vlakospremnega osebja se je posrečilo pomiriti naščuvane stavkujoče in jih pregovoriti, da puste vlak neoviran in da popravijo iztrgane tračnice. Vlak je potem nemoteno nadljeval vožnjo in dospel danes zjutraj okoli druge ure v I.jubliano. V Trbovljah so stavkujoči iztrgali tudi tračnico pred in za tamkaj stoječim živilskim vlakom ter oplenili par vagonov.
Davi sta odšla dva vlaka z vojaškimi posadkami iz Ljubljane in iz Celja v premogovni revir, da se zajamčijo varnost in poprave na progi, VojaStvo je že dopoldne dospelo tja in v kratkem času upo-stavilo mir in red. Iz Zagreba pelje danes ekspresni vlak, iz Maribora osebni vlak proti Ljubljani.
LDU Maribor, 23. aprila. SnoČi se je vršil sestanek članov Zveze jugoslovenskih železničarjev, kjer je bil naznanjen sklep zaupnikov, po katerem se imajo dan«;s povrniti vsi člani Zveze na delo. V utemeljevanju tega sklepa sc naglaša, da je Zveza sicer simpatizirala s stavko in se tudi aktivno udeležila, dokler jc imela stavka zna-ičaj mezdnega gibanja. Ker pa je komunist Perdan v Ljubljani javno izjavil, da je stavka političnega značaja in znači preizkušnjo moči. Zveza ni mogla slediti komunistom na njihovi protidržavni poti, ter stopi iz svoje pasivnosti. Sestanku je prisostvovalo tudi nekoliko komunistov, Ici so kasneje izjavili, da je kocka padla in da prične sedaj boj do skrajnosti. — Danes se je priglasilo na glavnem kolodvoru po došlih informacijah približno 400 železničarjev na delo, da se jc omejeni promet mogel žc pričeti. — Okrog 11. ure je odpeljal en vlak proti Ljubljani. Osebni vlak, ki jc odšel iz Ljubljane včeraj, je dospel v Maribor brez vsakega incidenta ob polnoči. Danes popoldne okrog šestih je dospel zopet en vlak iz Ljubljane. Jutri zjutvaj ob 5. uri odide oseb-
ni vlak na Koroško do Grabštajna, ob 9. uri zjutraj pa osebni vlak proti Ljubljani.
LDU Maribor, 23. aprila. Kakor poroča »Marburgcr Zeitung«, sta komunistična voditelja Wallisch in Nachtigall neznano kam izginila.
POGAJANJA — KO NASTOPIJO SLUŽBO.
LDU Belgrad, 23. aprila. Minister za socialno politiko dr. Djuro šurmin je po-setil ministra za promet dr. Korošca in mu sporočil, da je Savez saobračajnih i transportnih radnika 1 službenika v Jugoslaviji zahteval od njega posredovanja v avrho pričetka pogajanj. Na podlagi tega je minister za socialno politiko prosil ministra za promet, naj mu izjavi, pod kakimi pogoji bi se mogla pogajanja pričeti in na kaki podlagi. Minister za promet je izjavil, da je potrebno, da se vsi železničarji ln uslužbenci takoj vrnejo na delo in čim bodo to storili, pristaja na to, da prične pogajanja z delegati železničarjev z ozirom na njihove materielne zahteve.
Kdo je hotel krvi.
Česar smo se bali cel čas, odkar traja to komunistično gibanje, se je včeraj zjutraj zgodilo. Skozi vse dni smo rotili delavstvo, naj bo mirno, naj ne naseda huj-skarijam komunističnih voditeljev. Toda furija sovraštva in strasti, razpaljena po naravnost gorostasnih govoricah, ki so :ih širili komunisti, je šla dalje. Poleg železničarjev so zavedli v stavko tudi del ostalega delavstva, ki je verjelo besedičenju plačanih agentov. Velika večina delavstva v Sloveniji je stavki nasprotna. Celo na Je-Jesenicah je delavstvo danes šlo na delo; enako večji del delavstva v Tržiču, delavstvo v Vevčah je delalo. Tudi ljubljanskega delavstva velik del ni hotel o stavki ničesar slišati. Zato pa so se komunisti s toliko večjo strastjo vrgli na obrate, kjer imajo večino, S silo in lažjo so obdelovali komunistični plačani agenti ljudi, naj gredo v štrajk.
Hoteli so včeraj razviti vso svojo moč, se polastiti vlade in začeti krvavo vlado po proslulih vzgledih z Ogrskega. Čisto odkrito so govorili med seboj, da bodo vrgli vlado ter proglasili sovjetsko republiko.
Prijatelj nam poroča o tem:
V	Trbovljah vprašam delavce, čemu stavkajo. Dobim odgovor: »Zato, da se vpostavi republika sovietov. V Ljubljani imamo že našo (sovjetsko) vlado, sedaj moramo pa to izvesti tudi v Trbovljah.« V Ljubljani pa govore, da jim pridejo iz Trbovelj na pomoč rudarji, da vzamejo ko-munitl v roke vlado. Iz vsega tega se vidi, da gre tu za političen preobrat, ki je bil vnaprej dogovorjen in pripravljen.
Tako naš dopisnik. V Ljubljani smo zadnje dni čuli komunista, ki je govoril: »Čakajte! V nekaj dneh bo v Ljubljani kri »špricala dva metra visoko.« Včeraj še so govorili, da gredo na vlado ter mesto sedanje vlade proglase komunistično.
Ker je vlada postopala s komunisti skozi več ko teden dni skrajno previdno in obzirno, da prepreči vsaic spopad in vsako prelivanje krvi, je vsled tega komunistom zrasel greben. Menili so, da je to le slabost vlade, ko je bila v resnici le velika človekoljubnost. Mi smo svarili delavstvo pred posledicami komunističnih hujskarij. Toda ti so se delali gospodarje in so se ro-gali vsemu.
V	svoji bujni domišljiji so že naslikali komunistično sovjetsko vlado. Obljubbali so, da so že izbrana drevesa, na katerih bodo viseli oni delavci in železničarji, ki so šli na delo. S takim terorizmom so nastopali, nastopajo še sedaj ter hočejo na ta način prestrašiti plašljivce in jih odvrniti od dela,
Natančno so že dogovorili muke in sredstva, s katerimi bodo pred smrtjo mučili njim neljube osebe. S strastno agitacijo in peklenskimi lažmi so vzbujali sovraštvo proti duhovnom in cerkvi.
V	tem opisanem razpoloženju se je zbrala včeraj zjutraj množica stavkujočih pred tramvajsko remizo, da od tod odko-taka v mesto pred deželno vlado ter tam vzpostavi komunistično diktaturo. In kakor navadno, so se največji hujskači, kake r Žorga, skrili lepo množici za hrbet ter od zadij hujskali, medtem ko so spredaj ostali le mladi, zapeljani ljudje, ženske al' radovedne5?!. In ti so postali žrtev strelov,
Žorga jc izginil zopet, Golouh je hitel pred Slona, mrtve žrtve pa leže v mrtvašnici ter kličejo k nebu po maščevanju nad zločinci, ki so uničili njihovo življenje in srečo ii|iK družin.
Polltline novic©.
-f JDS in komunisti. Ljubljanski župan g. dr, Tavčar pisa v »Slov, Narodu«: ^Istotako je neverietna. skozi in skozi
gnila abnormalnost, čc smo morali doživeti, da je v mestni jx>svetovalnici za grebški prodrl župan komunist, in to s pomočjo JDS. To je nekaj takega, kar se zdi človeku, da ne more biti, da bi ne smelo biti! Ali naj je JDS podobna ženski, ki se vsakemu ponuja? Ali naj ta stranka pri svojih nastopih za tre vsa svoja načela, brez katerih dihati ne more? Ali naj končno doživimo, da sc bo JDS bratila in
ž njim razmlatili našo jugoslovensko državo? — Če človek take pripetljaje premišljuje, zastaja mu pamet, ker končno JDS vendar ni cunja, s katero bi sc smela obrisati vsaka deska! Ne rečem drugega, to pa rečem z lahko vestjo: če bi se kaj takega pripetilo v Sloveniji, potem naša stranka lahko prešteje minute, katere bo še mogla presopsti! — Že svoj čas je bila Pribičevičeva misel, navezati to stranko na socialno demokracijo, nesrečna. Kdor pa jo hoče navezati na komuniste, ta je
;>olitik, ki nosi na obeh očeh neozdrav-jivo črno mreno! O tem pač ni treba že kaj več govoriti!« — Za politično vzgojo našega ljudstva in za zdravo resnobno politično delo pomeni taka avtokritika velik korak naprej,
+ Zgolj hujskarija. Na draginjski anketi 8. aprila so se zastopniki raznih organizacij posvetovali med drugim tudi o smernicah za preosnovanjc cele prehranjevalne službe po novi žetvi, da se za>> gotove življenjske potrebščine za celo leto in se prehrana pravično razdeli. CentraL na vlada se je s tem vprašanjem bavila in, da doseže ta namen, ustanovila osrednjo zadrugo za oskrbo pasivnih pokrajin in za izvoz v inostranstvo. S tem bo konec izvoznicam posameznikov, s katerimi se je delala korupcija. Vsak pošten državljan, ki mu ni za hujskarijo, mora tako akcijo samo pozdraviti. »Jugoslavija« je pa poročilu o tej vladni ustanovi nadela naslov: »Novo korito«. Iz tega se vidi, koliko resnosti je pripisovati listu, ki nc zna ločiti stvarne kritike od hujskarije,
-f Komunistična agitacija ni le zlobna, ampak za vsakega razsodnega človeka tuai skrajno neumna. Ponekod so zaupniki komunističnih organizacij tirali ljudi v stavko z lažmi, ki bi jih pameten človek lahko z rokami prijel. Govorili so, da je vlada ustavila penzije vpokojencem, aa bodo le delavci sami morali prispevati v bolniško blagajno, da se bodo znižale plače itd. In so sc dobili ljudje, ki so to verjeli. Če imajo komunisti res samo take ljudi za seboj, potem lahko rečemo, da je en del komunistične armade: armada laž-nikov, drugi pa armada bedakov.
Dhoti novice.
—	Koga napadajo komunisti. Ko so
ležali danes zjutraj na Zaloški cesti mrtvi in ranjeni, je g. konsistorijalni svetnik Janez Kalan prišel iz Leonišča podeljevat umirajočim zakrament sv. olja. Več komunistov in žensk ga je napadlo, ko se je sklanjal nad umirajočim možem in ga obsulo s psovkami: »Kaj delaš tu? Ubijte
f____!« Začeli so ga biti s pestmi, neka
ženska ga je s palico udarila po glavi, da mu je kri oblila, tilnik. Kričala je: »Štirinajst let nisem bila pri spovedi, dvanajst let nisem bila v cerkvi, in ne poj-dein nikdar več.« G. svetnik je omahnil, no da bi se. branil, na tla in tolpa bi ga bila še tepla, da se ni zdravnik g. dr. Kraje jiotegnil zanj in ga dal prenesti v Leonišče. Usmiljene sestre, ki so obvezovalo ranjence, jc par kreatur opljuvalo in obkladalo s priimki, ki so v rabi za pro-pale ženske. Komunisti so hoteli napasti tudi dr. Krajca, ki je prihitel, da nudi zdravniško pomoč ranjencem. Razdivja-nim ljudem ui mogoče zameriti, saj sami no vedo, kaj delajo. Težko odgovornost nosijo oni, ki so jih tega učili ln jim iztrgali iz duš vsako plemenito misel.
—	Iz Tržiča. V ponedeljek 19. t. m, je sklicala Delavska zveza sestanek, ki je bil izborao obiskan. Pred polno dvorano v Domu je govoril g. učitelj Vider o socialnih bojih prejšnjih in sedanjega časa. Razpravljalo se je o proslavi prvega majnika. Na poročilo g, visok ošo! ca Udeta se je sklenilo sodelovati pri ustanovitvi podružnice Jugoslovanske Matice.
—	Za Boris Mirana so darovali: prof. J. D. 30 K; učiteljice štirirazrednice v Boh. Sredr.ji vasi 40; neimenovani duhovnik nad Kranjem 20 K. — Za stanarino! Nevarnost obstoji namreč, da nam mili bololasi pesnik zgine brez sledu v kaki dunajski bolnišni! ci! Vsi, ki darujete, zavedajte se, da pomagate pisati zadnje poglavje slovstvene zgodovine o Boris Miranu! — Prispevke spre-jema: F. S. Šegula, župnik v p. Pragcrsko,
—	Okrajno mariborsko učiteljsko društvo je soglasno vsprejelo resolucijo sledeče vsobino: Vse učiteljstvo v Sloveniji se združi v eno samo stanovsko organizacijo. »Slomškova zveza« pa naj še nadalje obstoja kot kulturna organizacija.
—	Od Drave. Ker gre radi bolezni g. Mih. Kristovič, župnik na Remšni-ku v pokoj, pride s 1. majem tja za provizorja g. Vid Pavllč, kaplan na Mu ti.
—	Tujsko-prometne vesti iz Kranjske gore. Na Bledu, ob Vrbskera in Blaškem jezeru je opažati letos močno gibanje za sprejem letoviščnikov in turistov. Tudi v Gorenji Savski dolini se opaža nekaj siič-nega in upati je, da se bode letos tudi že Kranjska gora, ta idilični kraj pod »Slovenskimi Dolomiti« pripravila, da sprejme zopet svoje stare in nove goste. — Bivše »Olepševalno društvo« je izgubilo sicar po svojem ustanovniku in dolgoletnemu iz-bornem voditelju, odišlem dr. med. Tičar-Ju premnogo, toda upati je, da se bode dru-Stvo tudi po njegovem odhodu skušalo dvigniti in postaviti Kranjsko goro na ono stopnjo slovenskih letovišč, ki ga po svoji izborni legi in naravni oblagodarjenosti zasluži. Novi odbor društva, ki se je preobrazilo v Prometno društvo, je na delu, da čim preje očisti Kranjsko goro in okolico neljubih vojnih ostankov, uredi in pripravi večje Število privatnih stanovanj poleg obstoječih hotelov in gostilen, da prenovi iz-prehajališča in popravi pota ter jih nanovo markira. Upati je, da se tudi nanovo premosti Pišenca v Babi. — Vsem ljubljanskim letoviščnikom, ki ljubijo tiho gorsko naravo bolj kot šumno letoviško življenje, pri-
Eoročamo Kranjsko goro tudi zaradi tega, er bo vsled zmernejših cen tudi uradniškim in sploh srednjim slojem mogcxe priti na Gorenjskem do prijetnega letovišča.
Pomanjkanje zdravnikov na deželi. Od preobrata sem je bilo v Uradnem listu in v dnevnikih razpisano veliko število okrajnih in okrožnih zdravniških služb v naši ožji domovini, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, a le prav majbno število teh služb je bilo mogoče zasesti. Poznavalcem razmer je znano, da najdejo praktični zdravniki na deželi večinoma dosti ugodnejše eksistenčne razmere kakor v mestu, saj niso redki slučaji, da so si zdravniki na deželi ustanovili prav dobro materijelno stanje. Toda vkljub temu silijo vsi mladi zdravniki v mesta Posebno v Ljubljani in v Mariboru je že zdravnikov dosti preveč. Ta beg v mesta je tudi ena težko razumljivih posledic vojske. Kakor čujemo, povzročujejo te razmere našim oblastim resne skrbi. Na deželi raste nezadovoljstvo; iz raznih krajev in občin prihajajo obupni klici, naj se jim vendar Ja zdravnika, okrajna glavarstva pa se p i-tožujejo, da ni moč uspešno nastopati p oti epidemijam. Če že ne skrb za splošno b'a-gostanje domovine, bi morali lastni interesi siliti zdravnike, da se potegujejo t di za službe na deželi. Če se dosedanje r z-mere v kratkem ne izpremene, ne bo preostalo drugega, kakor da se v deželo pokličejo inozemski zdravniki, seveda v p»o-vizorični lastnosti, kakor se to že dog-ja v Srbiji in na Hrvaškem. Kajti v skrbi za obolele svojce pri odvračanju epidemij, ki ogrožajo prebivalstvo, se nehajo narodni oziri. Občinam na deželi je ljubše, da imajo tujega zdravnika, kakor da bi ne imele nobenega. Če bo na ta način v deželo yri. šla nevšečna konkurenca, ne bo to krivda naših oblasti, ki imajo predvsem skrbeti za interese prebivalstva in za zdravstveno blagostanje celokupnega naroda. Mladi slovenski zdravniki naj bi resno preudarili te razmere.
—	Divjega petelina ustrelil. Krasnega divjega petelina je ustrelil v četi tek dne 15. aprila preč. g. Janko Širec, župnik v Stoprcih, v svojem lovskem revirju na Do-nački gori pri Rogatcu. Za te kraje je to izredna posebnost.
—	Zgodnja košnja. Jeklin v Gore-njah, občina Sp. Koseze pri Moravčah, je že v ponedeljek pred sv. Jurijem pokosil prvič svoj v dolinici pod močnim studencom ležeči travnik in mrvo posušil v kozolcu. Dejal je, ko bi še en teden čakal, bi bila pa trava že poležena. Tam kosi navadno po šestkrat na leto. Tako visoke trave o sv. Juriju že stari ljudje malokdaj pomnijo. Sploh vsa letina prav lepo kaže. Po starem kmečkem pregovoru ima biti o sv. Juriju žito tako veliko, da se vrana v njem skrije. Letos bi se pa že koza skrila v žitu. Rž že klasi tudi po hribih. Sadje pa cvete, kakor včasih majnika. Letos vse evote. Vtaknil sem odrezano jabolčno vejico v zemljo na vrtu, pa se je razcvetela. Ako nas Bog obvaruje slano še ob Tr-jacih, potem upajmo na dobro letino Samo, da bi znali dobro gospodariti s pridelkL Včasih pa toča že v kašči spravljeno žetev potolče. Ta toča so papirnate izvoznice, ki so uničile lani vso žetev v Jugoslaviji.
—	Tatovi so pokradli pri škafarju Zaborštanu, občina Prevoje pri Luko-vici za 10.000 K vrednosti. Tatovom so žc na jledu.
—	noj med tihotapci in orožniki. Kred ljubljansko deželno sodnijo se zagovarjata Anton Tavčar in Franc Tavčar iz Zg. Setine. Obtožba izvaja: Barba Bičok iz Novakov jo naprosila Franceta Kokalia.
Lanišarjevega Jurija, Andreja, Antona in Franceta Tavčar, da ji pripeljejo iz Za-potnico preko demarkacijske črto kupljenega konja. Zvečer 23. marca 1920 so so podali omenjeni v Zapotnico in odpeljali konja. V Gor. Šetinah so počivali in jih je takoj pri pogovoru slišala orožniška patrulja, obstoječa iz Petra Moleč in Jos. Hrovatič. Ko so so tihotapci odpravili na pot, sta ju pozvala orožnika, da naj obstoje in ker sta se jim dala spoznati, jo vrgel Jurij Tavčar prvi apno Molcu v oko, da bi ga oslepil. Moleč je pripravljeno puško sprožil in prestrelil Juriju Tavčarju srce, da jo obležal precej mrtev. Ostali njegovi tovariši so pričeli na to streljati na orožnika, katera sta s streljanjem odgovorila. Tihotapci so oddali najmanj 25 strelo^. Obtožba zahteva, naj se obtoženca spoznata krivima hudodelstva težke telesne poškodbe v smislu g 155 a. k. z. in poskusa pregreška v smislu § 94. srb. kaz. zakon in naj se kaznujeta po § 155. k. z. V razpravi pripoznata obtoženca, da sta res spremljevala konja, da pa nista streljala. Državni pravdnik g. dr. Ogoreutz predlaga ostro kazen, da bi se taki žalostni pojavi več ne ponavljali. Prvomest-nik nadsvetnik Vedcrnjak razglasi sodbo, s katero se obsodita Anton ln Franc Tavčar vsak na 15 mesecev težke ječe.
Uisbllsr&slc® novice.
lj Predstava »Otroška tragedija« odpovedana. Vsled vladnega razglasa, da po 10. uri zvečer ne sme biti nihčo na cesti, smo odpovedali predstavo »Otroško tragedijo«, ki bi se imela vršiti danes zvečer na Ljudskem odru. Predstava se bo vršila pozneje; vstopnice, ki so že kupljene, veljajo za tedaj. — Vodstvo.	/
lj Občni zbor »Slovenske Straže«, ki bi se imel vršiti v ponedeljek 26. t. m. je preložen na poznejši čas.
lj Seja »Zveze služkinj« sc vrši v ponedeljek 26. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Poživljajo se članice odbora, da se seje zanesljivo udeleže. Točnost naj se upošteva. Predsednica.	(k)
lj Državni in zasebni uradniki! Uradniška predstava »Rusalka« se vrši v ot«eri v torek, dne 27. aprila ob pol 8 zvečer. Vstopnice se dobč v društveni pisarni.
lj Na državni obrtni šoli v Ljubljan. se prične II. delni tečaj za izobrazbo učitei ev risanja na obrtnih nadaljevalnih Šolah v ponedeljek, dne 3. maja t. 1. Oni tfg. učitelji in učiteljice, ki so vložili prošnje za sprejem, naj se zglasijo ta dan ob 8. uri v ravnateljevi pisarni, navedenega zaveda.
lj Pevsko društvo »Slavec«. Redne • pevske vaje se vrše odslej vsako sredo ob pol osmih zvečer za ženski zbor in vsak petek ob osmih zvečer za moški zbor. One pevke in pevce, kateri žele na novo pristopiti v pevski zbor, vabimo, da se zglase tekom prihodnjega tedna ob navedenih dneh in času v društvenih prostorih v Narodnem domu (I. nadstropje, levo).	(k)
lj Uradniška predstava. V torek, 27. t. m. se vrši uradniška predstava v opernem gledišču. Na sporedu je »Rusalka«. Vstopnice po znižanih conah oddaja »Društvo zasebnega urad-ništva.«
lj Trgovskim nastavlfenceml V Zvezi trgovskih nastavljencev so bili organizirani vsi neglede na politično prepričanje. Prvotno jo bila ta organizacija popolnoma samostojna, strogo strokovna, zato smo našli vsi mesto v njej in smo vsi delali za njo. Pod vplivom gotovih krogov je pa Zveza zapustila prvotno strokovno stališče in se jc proti volji velikega dela članov priključila komunistični strokovni komisiji. S tem je organizacija izgubila svoj lepi prvotni cilj, boriti se za pravice trg. nastavljencev in zajamčiti svojim članom pošteno plačo za pošteno delo. Komunisti so, kot smo videli, izrabili trg. nastavljence za svoje politične prevratno namene in jih pozvali, naj stopijo v političen štrajk. Izjaviti moramo, da so to storili gotovi neodgovorni elementi n a lastno post, brez privoljenja in proti volji ogromne večine tovarišev. Da se pogovorimo, kako stališče naj zavzamemo napram napadu, ki so ga ti ljudje pod iirmo »Zveze« izvršili na naše politično prepričanje, vabimo vse krščanskomisloče tovariše, da se udeleže sestanka trg. nastavljencev, ki se vrši v ponedeljek ob pol 7. mi zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Vsakdo naj se zaveda, da za trgovskega nastavljenca nI mesta v organizaciji, ki zapostavlja stanovske zadevo in v prvi vrsti ruje proti državi in vsemu gospodarstvu.	Nastavljene!.
lj Iz tajne seje občinskega sveta. Občinski svet je v svoji zadnji seji ugodil temle prošnjam: Tvrdke Vojnovič za podelitev koncesije za trgovino z elektrotehničnimi predmeti, Mihaela Simončiča za koncesijo za orodaio mašnih kniid Josioa Čemažaria
za litografsko koncesijo, Diagotina Kraker-ja za prodajo čaja na Vodnikovem trgu, Uršule Klančarjovc za izkuh v Kolizeju, Štefan Bergantovih dedičev za prenos gostilniške koncesije, Petra Krischa za prenos gostilniške koncesije in točenja vina čez ulico in Karoline Moharjeve za stari-narsko koncesijo, prošnjo Roze Schvveigcr-jeve za zobotehniško koncesiio pa je odklonil. — Ustanove mestne občine ljubljanske po 100 K za dijake ljubljanske realke so se podelile dijakom: Antonu Razingerju, Borisu Ozmecu in Albinu Veselu. — Ustanove za obisk Obrtne šole v znesku letnih 250 K sta se podelili Alojziju Dolinarju in Gabrijelu Justinu, ustanove za obiskovalce tukajšnje državne obrtne šole v znerku po 100 K pa Josipu Satlerju, Leopoldu Bizla-ju, Rikardu Terpinu, Ernestini Zapuškovi in Veri Humkovi,
lj Javno brezplačno cepl'enje zoper koze vršilo se bode v Mestnem domu v sredo 5. in 12. laja 1920 ter petek 7. in 14. maja; za Sp. Šiško v torek 4. maja 1920 v ljudski šoli; za Vodmat v ponedeljek 3. maja lc)20 v mestni ubožnici; za barje v ponedeljek 10. maja 1920 v barjanski šoli. Cepljenje se prične vsakokrat ob 4. uri popoldne. Vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, se poživljajo, da jih prineso k cepljenju in pa k pregledu cepljencev, ki se vrši teden dni kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se bodo izdajala spričevala o cepljenju, ki so potrebna pri sprejemu otrok v ljudsko šolo. Podrobnosti so razvidne iz razglasov, ki so nabiti po mestu in pa na mestni deski.
lj Ker je pretepel 17 letno Frančiško Gradišar, stanujočo na Rimski cesti in ob tisti priliki rekel: Če bi jo prav ubil, bi je ne bilo nič škoda in ker je kupil od Ivane Grunda ukradeni jermen, katerega jo prodal naprej Ivanu Šteiubonu, je obsodil okrajni sodnik Avsec Franca Povheta v 4 dni zapora.
GospKdtarstiiB.
g Pogoji za nakup deviz. Vladni postopek za odobrenje nakupa deviz v vrednosti preko lOO.CCO francoskih frankov, kakor tudi deviz za osebne potrebe, )e določen v ztnislu sklepa ministrskega sveta od 19. marca t. 1. in pravilnika finančnega ministrstva, Finančno ministrstvo odreja, da se morajo pri zahtevi deviz za potrebe trgovskega uvoza predložiti poleg prošnje za blago, uvoženo na gotovo mesto od 1, januarja 1920 povodom predložitve prošnje: 1, spričevalo o državljanstvu, 2. spričevalo o protokoliranju tvrdke, ki se predloži samo enkrat in sicer povodom prve prošnje, 3. spričevalo trgovske zbornice, v katere deloktog spada dotična tvrdka, o obrtu pred vojno, ali je dotična tvrdka tedaj obstojala, in ali bi po mnenju zbornico bilo potrebno odobriti izdanje zahtevanih deviz z ozirom na sedanje delo in solidnost prodajnih cen dolične tvrdke, 4. izvleček iz knjig, s katerim se potrjuje obstoj dolgov za uvoženo blago, potrjen od principala s posebno izjavo, da sc istinitost poročila potrjuje, kakor tudi odobrava vsak čas pregled knjig po osebah, ki bi bile radi tega poslane od finančnega ministrstva, 5. Izjava v prošnji sami o tem, ali se razpolaga z devizami ali valutami, v kaki količini po monetah, 6. spričevalo pristojne davčne oblasti o predloženi Izjavi za določitev davka na podlagi poslednje naredbe, kakor tudi o položeni vsobš, ki bi se imela do tega časa položiti na račun davka. — b) za bla;jo, ki se ima šele uvoziti: 1. spričevalo o državljanstvu, 2. spričevalo trgovske zbornice o protokoliranju tvrdke, ki se predloži samo enkrat, in sicer povodom prve prošnje, 3.-spričevalo trgovske zbornice, v katere delokrog dotična tvrdka spada, o obrtu pred vojno, ali je dotična tvrdka tedaj obstojala, in ali bi po mnenju zbornice bilo potrebno odobriti izdanje zahtevanih deviz z ozirom na današnje delo obrti in solidnost prodajnih cen dotične tvrdke, 4. seznam blaga, ki se ima uvoziti in ki ni prepovedan s sklepom ministrske«-ga sveta od 19, marca t. L, 5. izjava v prošnji sami o tem ali se razpolaga z devizami ali valutami, v kaki količini po monetah, 6, spričevalo pristojne davčne oblasti o predloženi izjavi za določitev davka na podlagi poslednje naredbe, kakor tudi o po-lož^pih svotah, ki bi se imela do tega časa na račun davita položiti, c) za osebne potrebe: Za primere, ki niso predvideni v pravilniku finančnega ministrstva se mora v prošnji navesti: 1. spričevalo o državljanstvu, 2. dokaz, iz katerega sc more nedvom-ljivo razvideti potreba in opravičenost za izdanje deviz. Za odobrenja v iznosu 3000 francoskih frankov ali odgovarjajoče vsote na podlagi paritete se objavi odlok generalnega inšpektorata od 21, aprila 1920. Podpisan minister za finance dr. Velizar Jankovič.
Prosvela.
pr Cerkveno pesmarico za mladi«
no. Glasovi. Priredil Stanka Premrl. Založila Jugoslovanska knjicarna. Co.<
na z doklado vred 7 K 20 vin. To so glasovi k Premrlovi cerkveni pesmarici za mladino; partitura jc bila izšla žo pred leti med vojno in stane z doklado vred U K 40 vin. Več o pesmarici, ki bo tudi izborno*"* služila kot prva podlaga upeljavi ljudskemu petju, ki se namerava upeljati tudi v naše cerkve, bomo še spregovorili. Za danes jo samo priporočamo.
KafBiisu&iša psiFožlIar.
KONCENTRACIJSKA VLADA.
LDU Belgrad, 21. aprila. Snoči je bil pod predsedstvom regenta Aleksandra ua dvoru sestanek nekaterih članov vlade in zastopnikov opozicije. Na tej konferenci sta se vlada in opozicionalne skupine sporazumele glede sestave koncentracijskega kabineta. — V tukajšnjih političnih krogih, ki so blizu dvora, se trdi, da jo vprašanje koncentracijske vlade zadeva, ki sa mora, rešiti še danes ali najkasneje jutri, ker to zahtevajo interesi države, ki sc nahaja v nevarnosti. Na tem sestanku, na katerem je v pogajanja posegel tudi x-e-gent Aleksander, sta obe stranki kazali veliko popustljivost. Do jutri bo izgotov« Ijena lista članov, ki stopijo v novo vlado.
POLOŽAJ O ŠTRAJKU.
LDU Belgrad, 23. aprila. Iz Belgra a so se včeraj odpeljali vlaki v vseh smereh, dospeli pa so po en vlak iz Niša, Novega Sada in Zagreba. Zjutraj jc odšel po en vlak v Niš, popoldne pa po eden v Novi ,£>ad in Zagreb. Včeraj se je vse železniško osobje ravnateljstva v Subotici javilo v a delo. V območju ravnateljstva je pronet popolnoma vzpostavljen. Po poročilih sarajevskega ravnateljstva se je včeraj prijavilo v Sarajevu na deio preko tisoč delavcev in nameščencev. Osobje kuriln;ce se je skoraj poinoštevilno prijavilo v službo. Vse kaže, da se danes ali jutri povrne vse stavkajoče osobje na delo. Na južni železnici se je tudi vzpostavil promet,
STAVKA V OSJEEU POPUŠČA.
LD(J Gsjekj 23. aprila. Stavka je začela popuščati. Vsled vpoklica k orožnim vajam se stavkajoči vračajo na delo. Edino večina vlakovodij se skriva ln se noče povrniti na delo.
POŠTNI PROMET SE OBNOVI.
LDU Belgrad, 23. aprila. Poštni promet, ki je bil doslej prekinjen vsled stavke železničarjev, se zopet vzpostavi z u e-denjem vojaških vlakov.
POSKUŠENA SABOTAŽA.
LDU Beigrad, 23. aprila. Iz Lapova poročajo: Pod vodstvom Franja Des: aj-reka so nekateri stavkujoči železničarji nameravali z bombami in dinamitom pokvariti železniške naprave. Ker so jih prepodili, so pobegnili v gozdove. Odposkne so bile za njimi vojaške patrulje, ki so jih v šumi Rokovu zapletle v boj. Potem 60 sc zločinci razpršili. Vojaška uprava je poslala ojačenja za njimi, da jih ujame in Izroči sodišču.
LAŽNJIVCI NA DELU.
LDU Belgrad, 23. aprila. Presbiro objavlja: Povodom članka pod naslovom »Ko je dr. Korošec?« objavljenega v št. 97. »Radničkih novin« od 23. t. m., s katerim se hoče dokazati, da jc poziv SLS, naveden v tem članku, delo dr. Korošca, za katero ima dr. Korošec nositi odgovornost, nas je g. dr. Korošec, minister za. promet obvestil z nastopno izjavo: »Poziv, čigar vsebina je objavljena v 97. št. »Radničkih novin« od 23. aprila t. 1., je publiciral leta 1914. dr. Šusteršič, tedanji vodja SLS, brez znanja ali odobrenja samega vodstva te stranke. Ves ta samovoljni akt dr. Šusteršiča, ki ga je izvršil sam na svojo roko, ne da bi predhodno obvestil o tem svojem koraku samo vodstvo stranke, je bil tudi eden glavnih razlogov, radi katerih je dr. šusteršič moral odstopiti kot vodja stranke in izročiti vodstvo dr. Korošcu.«
NAŠ POSLANIK V BERLINU.
LDU Berlin, 23. aprila, (DunKU -Wolff) Novi opravnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Rajko Vin-trovič, jo danes državnemu ministru za zunanje posle izročil svoje poveril-no listine.
KAPP A BODO IZPUSTILI.
LDU Stockholm, 23. aprila. (Dun KU) Švedska vlada je sklenila, da sc izpusti na svobodo pod pogojem, da sc no bo bavil s politiko in no bo imel političnih stikov. Policijski predstojnik v Stockholmu je poblaščen določiti Kappovo bivališče.
MADRID BREZ KRUHA.
LDU Madrid, 23. aprila. (DunKU) Agence Havas javlja: Madrid bo jutri najbržo brez kruha, ker bodo peki ra-ui nedostatne dobavo moke in radi odredb, ki jih je izdal magistrat v svrho preprečenja goljufije pri teži in kakovosti kruha, ustavili svoje obratovanje.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Felleriev Eka-iluidl Bodete se Sudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Fellerjeve El-ea-krogljicel 6 škatljic 18 K. Prava Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najccnejc. — Entfen V. Feller, Stubica donja, Elza trtf št. 134, Hrvatska.	A
ki ima veselje za vsa hišna '» dela, išče znravnik na deželi (2 osebi). Prednost ima tista, ki zna kuhati ali Šivali. 1'oizve so v tra flkl, Kougresul trg stev. 3.
Proda rnoociun z gostilniškim obr-se jjUjuullU toni v bližini Ljub ljane. Poizve se Trnovski pristan 14.
Urica,


Sprejmejo se: Spretna zanesljiva
za vsako 50 delo ter eno tjpblp k trem otrokom, mali eno leto. Uunit dva ve"tja. Vprašati je: Spodnja Šiška st. 91.,II. levo, Zotmanova hiša, nasproti državnega kolodvora.
Obžalujom, da sem v vinjenosti izrekel zoper Andreja Maicana, posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani, žalitev, katera je neresnična.
JiiSiiP 5K&LJA, posestnik na Rebru štev. 3.

some«
------------- stolna
Etnllsovodklnja, zmožna vseh pisarniških del, govori slovensko, nemško, hrvaško in italijansko, išče urimorne službe. Ponudbe nn upravo pod »Primorca«.
« mm n lipi mmm tinjsi
SnšiBz-ReSsa, ZoonSsHSrossa ulica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel-Penslon „speranza"
„!MPE«iai"
Opatija.
SanatoriJ In veliko morsko kopališča „THERAP!A"
Crlkveniea.
."aleco-Hotel ..MIRAMARE"
Crlkveniea Telefon interurb. 11.
Hotel-Penslon In mors.to kopališče ,,JADRAN" Sušak-ReKa Telefon interur. 2-14
Hotel-Penslon ln morsko kopališče ,,JADRAN" Bakar.
Vsi hoteli io taaatoriii so najmodor-ncic in r vtom komfortom tireicni. -Oskrba izvrstna. — Otvoricni sko/i celo leto. — Vse naroibe prtjen,-, i tlaic pojasnila za Crikvenico uprava hotela „MJUAMARE" v Crikvcnici; zaNovi: »pravahotela.SAN-MARI.VO' v Novom; za SušaU: SREDISNJ1 URE1J DRUŠTVA, SUSAK-REKA.
Naslov za brzojnve:
Jatfrancantrala SuSak-Reka.
intcrnrban telefon štev. O-B-9.
Hotel-Penslon „SAN-MARINO"
Nov. Vinodolskl Telefon interur. 3.
dobro obraujen se
----- --------- kupi. Ponudbo na
poštni predat š!. 103, Ljubljana.
Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve
strežnici
ae iščeta proti takojšnjemu sprejemu za bolnišnico bratovske skladnice v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko sktadnico v Trbovljah.
KOLONIJrtLNO
Hotel-Penslon in veliko morsko kopališčo „MSANJ" Novi Vinodolskl.
,«innn>uailMnniilMin
(S TEHNIČNO podjetje za k UVOZ iu iZVOZ ::
Pisana rmoderno urejene tovarne V. MARS ANO :: j)
Zagtopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozltuis: Dunaj IV., Viktorgasse 4,
SridlšiB: Zagreli, HitolilSna oliea Stev. 8.	Zastopstvo t Beogradu. Bukarešto in Solili
STROJI proti takojšnji dostavi; : Popolne tovarniške naprave:
t. Zage polnojarmen in krožne žage, I Tovarne zp. špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov = šanje olja, škrob ia drože, konserve, (Dickenbobel), oblični stroji za za- f	testenine iu pohištvo,
reze (Abrlcht-Fuge) in oblični stroji \ idOTCFJi iu LOtiOMOBILI:
SlH^krita^	1 Elektromotorji, agregatorji, stroji.
' -T«fr,?««ict^fn	Arll' =	motorji na olje in bencin, lokomo-
«nje\Si Si lnfk?K°-	"" na paro in bencin. parni stroji,
-sJ- /c;	=	lokomotive za drz. m manise zelez-
brzovSu r!Lr c Jo/n,is!ča ,Tko "ice>	** Prevažan e blaga,
i vodnjaki mau vagonfiki za pesek itd.
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov, =	GRADBENI maerijal:
3. Posamezne pile v vseh velikostih, i Nosači, tračnicc, ogibalnice, strešna [ različno orodje prvovrstnih tovarn. f	lepenka itd.
--—--—^
Kajcenejša dobava na debelo
z I .FRUCTUS'
d. d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje
!* Mim
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Viaška ul. 12.
TniotoB 106. BrzojaTi: Fructus. --*
SPECERIJSKO BLflSO i
aiceneise žarnice!
Opozarjamo, da imamo v stari zalogi 150 voltne žarnice, katere oddamo na konsumeute za lastno rabo dokler traja zaloga še po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačpta, na našo tvrdko. 110 in 120 voltne žarnice, kakor vse ostale voltaže pridejo v najkrajšem času v prodajo. — Oglasite so pravočasno pri tvrdki Svetta, Ljubljana, Mestni trg štev. 25.
družba
jugoslovansko inženirsko podjetje
z- inženirska pisarna in stavbno podjetje druzba 2
£jubljana	JVlaribor
Sodna ulica štev. 2 Viktringhojova ul. 34
Oddelek 1. projekti, proračuni, /'{asvciovanje in zastoji. presoja in stavbno nadzor:
Oddelek	ii Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija,
Cddelek lil Beton, železobelon. železne konslmkcije.
Oddelek	IV, Železnice, cesle, predori, mosiovi.
Oddelel:	V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek	VI. l^omercijalno razpečavanje gradiva, orodja ir\ industrijskih Ivarin.
Brzojavni naslovi: jJp — ijubljana--jKp — /Maribor.
o, z.
.Ivo,
NA DEBELO!
Brala lasti
Zagreb, GundulSčeva ulica 14. [
Telefon 21—28.
z lesenim in pločevinastim okrovom. — Najsolidnejša in zelo okusna izvršitev.
Tovarna za kovinasto blago MURTSN & C©0
Graz, Jakomlnigasse 106.
Dobavljamo trajno le razprodajalcem.	Zastopniki sa sprejmo.
tehnična pisarna fin stanbeno podjetle Ljubljana, Vojaška nl.l6a (na Friskovca)
Brzojav: Brouerstavba.	Telelon klic 447.
izršuje vse nad in podtalne stavbe, kakor blšo vseh vrst, Industrijske stavbe, železnice, ceste, železobotonske mostove, elektrarne
ter izdeluje vse v to stroko spadajoče načrte
Dnine I Specllalne stavbe po njegovem patentu iz votlega zidovja rU&ulJ prihranka danes najdražjega stavbonega materijala, to jo opeke. Gradba je v dveh mesocih po pričetku popolnoma suha in torej porabnn.
'M
Eterično ielKiso olle lelRIn-eKsiroKt
gerijam, zdravili
Maiiaov soter
rekt. in
priporofam lekarnam, dro-gerijam, zdraviliščam itd.
prozorno drobno in
debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
Sodne esence in konp-
7injp za izdolavo pokallc so lilul|U vedno razpoložljive za sodavičarje.	600
Potnik Srečko,
Ljnblgana, Slomškova nlica 27.
Proti:
Sladkorni bolezni, bolezni Jeter in ledvic, oteklini 2elodca in čreves, kroničnemu katarja želodca in čreves, želenemu kamena, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
ka Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotheraplja, elcktrothorapija. inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopel)l s oslll. kovo kislino, solne, smrečne, pp.rne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (43 mož med istimi abaolvirani koservatoriati). — Za vsakovrstne zabave je skrblleno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti i. t. d.
BET Sezija od 1. maja do 15, oktobra.
Ravnateljstvo.
Hočete obdržati svo>o lepoto ? Hočete tmett Kakor baržnn mehko kožo? Nočeta sotnčnth pen mozoliev in ogrnev?
Uporabljajte Fellorjevo pravo KI z a obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za-vidani! 1 lonček 9 K, No. III močnejže vrste 13 K. K temu Fellcrjcvo najfinejše lilijnomločno milo 16 K.
/Els a
lastc
Ho^e'e imeti lepe, zdrahe lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne lase I Zapre« prhaj, prerano osivenje. Zabram plešo I 1 lonček "J K. No. III13 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-pon 1 K. Mazilo za brke 3-50 K in 3-- K.
Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turi litovski obliž učinKuje
nrez bolečin hitro ln zanesljivo. Nobenih t-urjih očes več I Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4 — K, velika ška-tlja 6 — K. - Želite Se kaj t Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlia 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobot 1 škatljica i-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijaJni '33 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-pudor Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 13 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 33 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg 134. J
Hrvatskt^^
r. z. z o. J., Kongresni trg St. 19
obrestuje od 1. aprila 1920 dalje:
Hranilne viojge po .... .......4%
Vloge v tekočem računu po....... 3 >/,%
Stanje hranilnih vlog . . 4,000.000 K Stanje rezervnih zakladov 600.000 K
Zadružnifeo? 70S s 578B dclnii. Jamstvena glavnica Z,3(li7.00G H.
Dovoljuje posojila na osebni kredit v te< kočem računu ln proti vknjižbi
Dovoljuje ranž jska posojila: Na ta opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi* naraslih stroškov. — Prospekti in pojasnila na razpolago. Uradne ure za stranke od 8. ure do 12. ure dopoldne.
^□□□aaaaaaaaaaoDinnnapn
a t)
Daaauunaoaaacaannuuuuanuua
Ljudska posojilnica
o Ljubljani, o lastnem domn mikloši£eoa cesta Stev. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica ln je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tokočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
□C
Dobiva se povsod!
Brzojavni naslov: C0I1A-Zagreb.
Telefon: S-4*.
SLSVIA' tovamakemičkih proizvoda d. d. ZAGREB, llica 213.