očnikl V til ja v Lju&ijani: r.*io leto ?ol leta £i*.M leta , -n mesec y«lja po pošti: s* celo leto naprej K 60*— W pol leta „ „ 30-— elja 30 vinarjev. Na fiismvnenarodbebrea pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. naj pošljejo naročnino r »paznici. Oglasi se raCunaf^io porabljenem prostoru in si-ccr 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 viif., za večkrat popust Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 17. štev. V Ljubljani, sobota 18. januvarja II. leto. Razglas. Po deželi se še nahajajo nekateri vpoklicane! letnikov 1895—i 899, ki se niso odzvali pozivu. — Dotičniki se l)odo s silo pritirall v vojaško službo ter bodo kot ubežniki najstrožje kaznovani po vojnih postavah. Strogo bodo kaznovani tudi oni, ki dajejo tem ubežnikom potuho s tein, da jih imajo v službi, jih hranijo, skrivajo ali jim prigovarjajo, naj ne °driuejo v vojaško službo. Ljubljana, 15. januvarja 1919. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. Nova Narodna vlada. Priznajemo odkrito: V primeri s prejšnjo vlado lep napredek. Število poverjenikov se je sicer zmanjšalo, a zato^odtehtajo novi poverjeniki stare TaJ^I-v?0, Ostali so sicer v novi Vi • , J.e Poverjeniki, ki so bili še v stari vladi, a to so ravno oni, ki jim ni bilo kaj prigovarjati, dočim so vstopili trije novi poverjeniki, ki bogato odtehtajo osem izstopivših. Predsednik dr. Brejc zasluži zaupauje že zato, ker so ga tekom vojne koroški Nemci in nemčurji strastno preganjali. Želeli bi samo, da bi kot predsednik nove vlade kazal več energije, nego jo je kazal kot poverjenik za notranje zadeve. Podpredsednik dr. Z er j a v, je mož vseskozi jugoslovanskega^ mišljenja, delaven, ki je v svojem življenju že mnogo trpel. J. D. S. ni mogla najti boljšega moža, da ga pošlje v vlado. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek je že dosedaj temeljito pometal po našem obmejnem šolstvu in se nadejamo, da bo to čiščenje nadaljeval z že začeto energijo. I Poverjenik za notranje zadeve dr. Golja. Njega je avstrijska vlada Preganjala in stavila kot političnega uradnika celo — unikum, možen samo v nekdanji Avstriji — pod policijsko nadzorstvo. To je za moža brezdvomno dobro priporočilo. Samo se bojimo, da je prehod od avstrijskega birokrata do poverjenika Narodne vlade prehiter. 2ato bi utegnil imeti na poverjenika Prevelik upliv avstrijski birokrat. Ravno Poverjeništvu za notranje zadeve pa So podrejene politične oblastnije, ki so bile dosedaj glavna gnezda korupcije, nesposobnosti in lenobe. Ako se oo dr. Golja znal znebiti uplivov sla-boglasne avstrijske šole, potem bo kakor nalašč na svojem mestu, ker je 'niel sam priliko videti vse različne grehe nekdanje avstrijske uprave. Poverjenik za pravosodje d r. Ravnihar je bil dosedaj popolnoma na svojem mestu, a čudežev seveda ne more delati. Nadejamo se, da bo nadaljeval s čiščenjem po sodnijah. Poverjenik za narodno gospodarstvo Anton Kristan je kot poverjenik za socijalno skrbstvo dosegel precej uspehov. Zakon o podpori brezposelnim, osemurni deizvnik itd., so zasluga Antona Kristana. Pričakovati je. da bo v svojem novem resortu kazal istoto-toliko inciatoričnega duha, kakor v starem. Poverlenik za socijalno skrbstvo Albin Prepeluh bo imel v svojem delokrogu priliko, da uveljavi v praksi teorije, ki jih je tako lepo razvijal v svojih spisih Abditus. Na sploh sme naše ljudstvo pozdraviti novo vlado z zaupanjem. Na novi vladi pa je, da to zaupanje opraviči. Avtoriteta? Med drugim se očita »Jugoslaviji" tudi, da s svojo pisavo spodkopava avtoriteto oblasti. Sicer je to za vsakega, ki čita naš list že samoposebi nesmisel. Mi nismo nikdar napadali oblasti, ampak smo samo kritikovali nesposobnost oseb, ki zastopajo oblast. Oblast ostane, osebe na izginejo. MJ smo zopet in zopet povdarjali, da mora vsakdo storiti svojo dolžnost: oni pri vladi ravnotako, kakor priprost vojak. Toda kako so storili svojo dolžnost gospodje pri naši vladi? Ko so avstrijske oblasti odpovedale in je armada razpadla, je zavladala naenkrat splošna anarhija. Treba je bilo torej iz te splošno nastale zmešnjave napraviti nov red. Ta naloga je bila še posebno otežkočena vsled moralične anarhije. Zato priznavamo brez drugega, da je bila naloga, ki so jo prevzeli poverjeniki Narodne vlade v Ljubljani zelo težka in vse prej kot zavidanja vredna. Vendar pa bi se bilo dalo te težkoče premagati z vztrajnim in sistematičnim delom. Za vzgled bi mogel služitiv general Maister in Narodni svet za Štajersko v Mariboru. Ko je prevzel general Maister poveljništvo na Sp. Štajerskem, je bii položaj naravnost obupen. Vojakov ni bilo in še ti so po vrsti zapuščali vojaščino. Toda general Maister in člani Narodnega sveta so delali noč in dan. Razposlali so na vsa okrajna glavarstva, na župane in župnike cele dežele pozive, naj uplivajo na vojake, da se bodo stavili Narodni vladi na razpolago. Naši časopisi v Mariboru: „Straža“, „Slov. Gospodar", „Male Novice" so v številki za številko poživljali naše fante, naj store svojo dolžnost, poživljali so duhovščino, u-čiteljstvo in drugo inteligenco, naj u-plivajo na priproste in manj zavedne ljudi, da bodo storili svojo dolžnost napram svoji svobodni domovini. Ni šlo naenkrat. Toda sistematičnemu delu vseh: generala Maistra, njegovih častnikov, članov Narodnega sveta, županov, župnikov, učiteljev in drugih izobražencev se je posrečilo, da se je začelo javljati v vojašnicah več vojakov, nego je bilo treba, tako da so jih mogli mnogo odpustiti. Uspeh tega smotrenega dela je, da imamo danes na Štajerskem narodno armado, ki je v čast generalu Maistru in ponos štajerskih Slovencev. Kaj imamo pa na Kranjskem? Nič, ker se ni ničesar storilo. Kaj je storila Narodna vlada? Kaj poverjenik za narodno obrambo in oni za notranje zadeve? Kaj so storile naše poli ične oblasti, kaj župani, duhovniki, učitelji? Nič in zopet nič. Nasprotno! Gotovi šustercijanski duhovniki rujejo celo o-čitno — raz prižnic — proti naši državi, ne da bi se jim kaj zgodilo in nikomur ne pade na misel, da vsled tega trpi avtoriteta, ne morda posameznih oseb, ampak države. Sedaj ko je vlada proglasila mobilizacijo petih letnikov in se je po-pozivu odzval le mali odstotek, dočim se ogromna večina vpoklicanih norčuje z vladnim ukazom, se gospodje poverjeniki ne spomnijo, da vsled tega trpi avtoriteta in vlada ni odredila, da morajo one ki se pozivu niso odzvali, prignati orožniki. In vendar bi bilo orožnikom treba prijeti samo enega, dva, da bi drugi prišli sami. Tako pa vsi ljudje mislijo, da je to le „špas“ in žvižgajo na vlado in njeno avtoriteto. Vlada pa se vse zato ne zmeni. Ona nič ne ve, da je ona sama, ki spodkopuje svojo lastno avtoriteto in avtoriteto lastne države. Zato pa kaže s prstom na one, ki kritikujejo nedostatke v najboljšem namenu, da se odstranijo in kliče: Spodkopujete avtoriteto! Ne gospoda! Avtoriteto spodkopujete sami, ker vsled nesposobnosti, vsled neodločnosti ali morda vsled strahu pred volilci nimate poguma, da bi napravili red! Zbor zaupnikov VLS. Vseslovenska Ljudska stranka je imela minuli četrtek zborovanje zaupnikov, na katerem je obšino poročal o položaju predsednik stranke in podpredsednik ministrskega sveta dr. Korošec. Govoreč o zasedenih ozemljih, je dr. Korošec rekel: Vse bomo storili, da jih rešimo tuje oblasti in kolikor poznamo položaj v svetu, naše upanje ni brez podlage. Italijani v tej vojski niso storili svoje dolžnosti, zato jih tudi njih prijatelji gledajo le prezirljivo in zaničljivo. Vlečejo jih seboj kot nadležen balast, katerega pa se ne morejo znebiti, ker so ga v londonskem paktu privezali s svojo častjo na se. Zgodovinska činjenica je, da Italijani niso zmšili Avstrije, čeprav-bi jo lahko vsak dan, ako bi bilo v njih kaj poguma m resne volje. In ko se je zru-x ® Avstrija od strani Jugoslovanov, h2r10V !n, l?oliakov. bil je Lah na pobegu, stal je daleč, daleč v svoji domovini, tamkaj ob Piavi. Preko Piave se je moral umakniti ta strahopetec in bojazljivec, ki je na londonski pakt zapisal svojo širokoustno obljubo, da bo vse storil za razbitje Avstrije. Še le, ko so drugi to storili, kar bi bila njegova dolžnost, se je vzdignil ob Piavi Italijan ter kot lačen cigan planil po plenu, katerega si je želel, a nikdar zaslužil. V vojaški suknji se Italijan ni obnesel, pač pa v brigantski suknji. Ti junaki od Piave so pribežali celo blizu Ljubljane, ter nam ugrabili srce naše, našo solnčno Goriško in pljuča naša, naš nam omiljeni Trst. Brez srca in pljuč človek ne more živeti, zato mi Jugoslovani brez Gofiške In Trsta ne moremo živeti. Dr. Korošec je poslal zahvalo našim mučenikom dr. Brecelj u, škofu Karlinu, voditelju J. D. S. na Goriškem dr. Podgorniku in člam.m uredništva „Edinosti“! Ako se nam ugrabi Goriško in Trst, potem naši delegati na mirovni konferenci — je dalje izvajal dr. Korošec — niso opravičeni podpisati miru, potem je njihova edina naloga, da pridejo takoj domov ter nam pomagajo organizirati mogočno ireden- tistično gibanje, ki Italiji ne bo dalo ne noč, ne dan mirno spati in počivati. Goriško in Trst sta kri naše krvi in kje ste videli narod ali človeka, ki bi prodajal svojo lastno kri. Glede konečne ureditve na Koroškem nimamo strahu, kajti gotovo je, da nam glede mej na Koroškem nihče ne bo delal težav. Konečno je dr. Korošec preciziral stališče stranke sledeče: Na zunaj intenzivno delo za naše ogroženo ozemlje. Na znotraj skupno delo z drugimi strankami za red, mir in prehrano. Nasproti Srbom in Hrvatom iskati skupnih vezi, da postanemo enotni tudi v gospodarskih in socijalnih stremljenjih. Prečital se je pismen pozdrav škofa dr. J e g 1 i č a. Imenom goriških Slovencev je govoril bivši državni poslanec Fon. Dr. Brejc je branil vlado. Rekel je, da je zabavljati lahko. Obregnil se je ob »Jugoslavijo* in Peska. Obljubil je, da se bodo napake popravile. Za načelnika stranke je bil zopet izvoljen dr. Korošec. ♦ Isti dan je bil v Celju zaupni shod VLS. na Štajerskem. Izvolili so za člane državnega vječa dr. Korošca, dr. H o h n j e v a, dr. Jankoviča, Ivan Rošk ar ja, prof. Vesen jaka, Anton Tur n še k a in Fran Pišeka; za namestnike pa Ant. Bošnjak, dr. Benkovič, župnik Bonča, Jako£ Rajh, Mih. Brenčič, dr. Verstovšek ih župnik Anton Medved. V pokrajinsko veče v Ljubljani so bili imenovani: dr. Honjec, dr. Verstovšek, dr. Jankovič, Franc Pišek, dr. Benkovič, Ivan Roškar, Anton Meško, Peter Novak, Jakob Vrečko, Josip Ozmec, dr. Bratkovič, dr. Leskovar, učitelj Levstik, urednik Žebot, Ivan Zupan (rudar v Trbovljah), nadrevizor Pu-šenjah, Fran Gomilšek, Mihael Brenčič in Martin Koren. Zbor je sprejel protest zoper nasilno in krivično postopanje Italijanov v jugoslovanskem ozemlju ter izrekel pričakovanje, da bo jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci v Versaillesu dosegla uresničenje blagovesti iz Belgrada, da namreč niti ped jugoslovanske zemlje nč bo ostal v italijanski lasti, marveč bo posest države SHS. Dalje se je sprejel sledeči predlog: Zbor zaupnikov VLS. pošilja svojim trpečim bratom v tužnem Korotanu in Prekmurju svoje pozdrave, pre-šinjene z globokim sočustvovanjem za njihovo trpljenje, ter nujno zahteva, da se brezmejnim silovitostim in tolo-vajstvom nemških in mažarskih tolp takoj napravi konec. Pod italijanskim jarmom. Kako se godi jugoslovanskim ujetnikom v Italiji. Ljubljana, 17. januvarja 1919. Položaj jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, zlasti v trdnjavi Roccole pri Veroni je naravnost obupen. Barak v gorenji Italiji niti ne poznajo. Naši ujetniki spe v šotorih, postavljenih v vrsti po njivah okt .li trdnjave. Odejo ima vsak mož samo eno, slame malo. Tako je dobila 8. jugoslovanska stotnija samo dve bali, tako, da jc imel vsak mož en kilogram slame. Vsaka stotnija obstoji iz dveh oddelkov po 50 mož. V dveh mesecih smo samo trikrat izpremenili šotore in malo peščico gnile slame nismo mogli vlačiti s sabo. 24. novembra 1.1. je snežilo vso noč. Snega je bilo približno 20 cm. Seveda je mraz zahteval nekaj žrtev. 24. decembra je deževalo vso noč in ves dan. Opolnoči so me hodili ljudje prosit, naj jim pomagam, da ne poginejo v vodi. Prosili smo italijanske stražnike, naj nas izpuste s premočenega sveta. Odgovor smo prejeli s palico po hrbtu. Ljudje so se za silo pokrili z mokrimi plašči, odejami in šotori in tako dremali ob trdnjavskem obzidju. Voda je stala po 20 cm visoko. 25. decembra smo dobili šest motik in šest lopat in izkopali majhne prekope, da se je voda nekoliko odtekla ; po šotorih smo natrosili suhe prsti. Menaža je bila ob lepem vremenu med četrto in šesto uro zvečer, ob deževnem vremenu pa med osmo in deseto uro zvečer. Dostikrat pa zaradi slabih drv ni bilo mogoče kuhati in stotnija je morala čakati do drugega dne, ali pa pojesti popolnoma surovo. Včasih so si naši vojaki pomagali s tem, da so ponoči splezali skozi žično ograjo do bližnjih njiv in si nekradli zeljnatih storžev ter jih jedli surove. Ako bi jih bil opazil stražnik, bi jih ustrelil. Kruha dobivajo štirji možje po en hleb, dočim dobiva vsak italijanski vojak sam zase po en hleb. Naši ujetniki so vsled takega i velikega trpljenja strahovom podobni, j Italijani so jim pobrali ves denar in j tudi britve, perilo in čevlje. Reveži so raztrgani, neobriti, zamazani in ušivi. | Ker sva midva s prijateljem znala dobro italijanski, se nama je posrečilo j za drag denar dobiti italijansko voja- ! ško obleko in ponarejene dokumente in sva dne 31. decembra ob treh zjutraj zapustila Verono. Preden sva pobegnila, sva potolažila prijatelje, da jim pomagava, kolikor bo mogoče. Prosili so naju, naj poveva, da naj naša vlada v Belgradu posreduje z italijansko vlado vsaj zaradi hrane in stenovanja, ako glede drugega ni mogoče. Prosijo, naj bi se jih usmilili in jih oteli, da ne umrjejo vsled preze-banja in lakote. Dne 5. januvarja sva dospela na Vrhniko in se oddahnila pri srbskih bratih. Sedaj pa prosiva še enkrat, pomagajte našim ujetnikom kar najhitreje, in kličeva: rŽivela in srečna bodi Jugoslavija lu — Narednik Makso Dovžan, Dovje, Gorenjsko, ! (117. pehotni polk). Narednik Josip Moravec iz Idrije, (117. pehotni polk). Jugoslavija. Regent Aleksander za sedaj ne pojde v Pariz. Belgrad, 16. jan. (Lj. k. u.) Jugosl. kor. urad poroča; Potovanje regenta Aleksandra v Pariz je odgodeno na nedoločen čas. Jugoslovanski tiskovni urad v Belgradu do-znava, da je treba iskati vzrok za od-goditev potovanja v zunajnem položaju kraljevine SHS in pred vsem v vedenju neke velesile proti kraljevini SHS. Vprašanje o priznanju zedinjenja vseh jugoslovanskih pokrajin v jugoslovansko državo se bo rešilo šele na mirovni konferenci. Prestolonaslednik bi bil brezdvomno tudi sedaj povsod kar najbolje sprejet, ali oficieino samo kot regent Srbije, ne pa tudi kot Črne-gore, Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Istre ter Slovenije, Bačke, Baranje in Banata. Niti prestolonaslednik niti vlada pa ne bi hotela, da ne bi bil oficielni sprejem v Parizu v soglasju z dostojanstvom velikega deia našega narodnega uje-dinjenja. Reorganizacija orožništva. Bel-grad, 16. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov. tisk. urad poroča: Ministrski svet je sklenil popolno reorganizacijo orožništva po vsej državi SHS. Število orožnikov se dvigne na najmanj 10 000 mož. Orožniške plače se urede tako, da se bodo mogli orožniki brez materijalnih skrbi posvetiti varnostni službi. Na čelo orožništva bo imenovan general. Reorganizacija armade. Bel-grad, 16. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov. tisk. urad poroča: Ministrski svet je sklenil, da se kar najhitteje izvede enotna reorganizacija naše armade. V zvezi s to organizacijo bodo postavljena v vseh večjih mestih vojaška poveljništva. V Ljubljano pride posebno armadno po-veljništvo, ki bo imelo važno nalogo, ne samo v vprašanju organizacije naše armade, ampak tudi v vprašanju o-brambe naše domovine. Kot armadni poveljnik v Ljubljani bo imenovan dosedanji šef ljubljanske srbske misije general Smiljanič. Moka za Slovenijo. Belgrad, 16. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov. tisk. urad poroča: Pred nekoliko dnevi je dospel v Kotor velik parnik z več tisoč tonami ameriške moke. Minister za prehrano Jovan&vič je odredil, naj se od te prve ameriške pošiljatve odpremi 400 vagonov v Slovenijo. Ta pošiljatev za Slovenijo bo prišla najbrže preko Reke. Ljudski tabor v Lučanah. Maribor, 17. januarja. V Lučanah, ob naši skrajni severni meji se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. velik ljudski tabor, na katerem bodo govorili gen. Maister, dr. Hohnjec in urednik Žebot. Mirovna konferenca. Vabilk za prvo sejo. Pariz, 16. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Tajništvo mirovne delegacije je razposlala danes vabila za prvo sejo mirovne koference. Zakoniti dokument je naslovljen na diplomatske zastopnike, (na veleposlanike in poslanike) v Parizu, ki jih poživlja, naj čimpreje naznanijo imena onih, ki se bojo udeležili otvoritvene seje. Posamezne delegacije bodo zbrane po abecednem redu v konferenčni sobi in sicer v prvi vrsti zastopniki velesil, Zedinjenih držav ameriških, Anglije, Francije, Italije in Japonske, potem pooblaščenei drugih držav. Ko bodo vsa odposlanstva zasedla svoja mesta, bo vstopil Poincare, bo zasedel predsedniško mesto, govoril otvoritveni govor, konstatiral, da je konferenca o-tvorjena in se potem umaknil. Nato bo Clemenceau kot načelnik francoske delegacije prevzel predsedstvo in bo naprosil skupščino, naj imenuje urad-ništvo, ki naj bo interaliirano in ki naj obstoji iz predsednika in njegovega namestnika in generalnega tajništva. Potem bodo prebrali poslovalni red za mirovno konferenco, izdelan po prvih ministiih in po zunanjih mi-i nistrih peterih velesil in ga enostavno ; ratificirali. Kakor se kaže bodo ob tem upoiabljali angleški in francoski jezik. VVilson in italijansko-jugoslovan-ski spor. Curih, 17. jan. (Lj. k. u.) čeho-slov. tisk. urad poroča: Govori se, da bo predsednik Wilson osebno poizkušal rešiti jugoslovansko-italijanski spor. Dopisi. Iz Celja. G. Koss je podal izjavo, ,,da stoji na stališču, da v naši državi nobene slovenske, hrvaške ali srbske pesmi ni smatrati za .hujskaško' pesem." 'Položil je 1000 K za invalidni fond celjskega pp. in s tem je vsa ona obskurna afera poravnana, oblasti zadovoljne, da je šlo tako gladko in slovensko občinstvo zopet polni kavarno Central. Apelirali smo na merodajne kroge, da napravijo energičen konec nemškemu izzivanju, naš apel je ostal glas vpijočega v puščavi. Zdaj pa je na našem občinstvu, -da se podobni slučaji onemogočijo enkrat za vselej. G. Koss bi bil podal tudi deset izjav in tisti tisočak si bo že znal zopet pridobiti na drugi strani, v srcu pa je ostal taisti zakrknjeni nemčur kot je bil prej. In takemu človeku^ naj slov. občinstvo še vedno da zaslužiti na dan po 6—700 KI Pa bodo rekli, da brez kavarne ne morejo biti. Dobro, zato pa je dvakrat potrebno, da si priborimo zavedno slov. kavarno. Priborimo pravim, ker od naših oblasti ni pričakovati, da nam bodo šle na roko. Z doslednostjoiin zavednostjo bomo ka- varno Central onemogočili tako kot je, in slej ko prej bo Koss primoran, jo prodati. Ker bi se vsakemu Nemcu godilo enako kot njemu, pride kavarna gotovo v slov. roke. Pri tem pa moram omeniti še nekaj drugega. Žaiost-no, a resnično je, da je v Celju celo med vojno bilo narodno gibanje živahnejše, odločnost in zavednost slov. občinstva mnogo večja kot je sedaj! Ni dosti, če nosimo slov. kokarde in se navdušujemo za Jugoslavijo, taka zavednost je plitka, zavedajmo se, da nekaj predstavljamo, da nismo več nemški sužnji in avstrijski hlapci, bodimo ponosni na naš jugoslovanski rod — a ne samo z besedo, še bolj z dejanjem. Obiskovanje kavaren, kjer se blatijo naše pesmi, priča pač malo 0 zavednosti ali ponosu. Proč z ono ogabno ponižnostjo, ki so jo nam Slo-vencem-sužnjem vtepali v glavo v šoli, pri vojakih, v uradih — vsepovsod, če hočemo, da se nas uvažuje, se moramo predvsem uveljaviti. Dokler pa sami sebe ne priznamo, nas bodo priznali naši nasprotniki še manj. Morda bo nekaterim zadostovalo teh par besed, da se spomnijo, kaj imajo storiti, drugi bodo morda sledili dobrim vzgledom in za prihodnjič upamo, da ne bo potreba več pouku v tej obliki in na ta način. Z Jesenic. Roke proč od vojaštva! Hm, kakor se vzame. Ce prizadeti gospodje ne stegnejo svojih rok v pomoč ubogim bratom Korošcem, da se jim mogoče ne sme povedati resnice, katera tako v oči bode. Nisem prijateljica, da se očito napada ljudi, kateri imajo kakoršnekoli pregreške nad seboj ali kot zavedna Slovenka se v tem slučaju popolnoma strinjam z »Jugoslavijo«;. Pri mnogih njeno očitanje ni padlo na nerodovitna tla Čudom se pa čudim, da se ravno inteligence ne prime in se še sedaj po zadnjih dogodkih v Podrožčici ne sramujejo sedeti po kavarnah in se sprehajati po ulici v uniformi in kakor sem se sama prepričala, zadnje dni tudi v civilu. Onemu, ki se po zadnjih dogodkih ki so se odigrali v Podrožčici, še vleče zanje, privoščila bi prav iz srca vsaj par ur, nekaj onega trpljenja, katerega so prestali naši nadvse hrabri in zavedni fantje, katerim gre vsa čast in lovorjev venec, potem bi mogoče doma za pečjo tiho sedel in svoj prosti čas porabljal za kakšno drugo, bolj potrebno delo, kakor pa potegovati se za strahopetneže in ne-zavedneže, ki ne vedo kaj je dolžnost in da je (kakor g. Radej pravi) glava moštva, častnik. Kako naj vojak stavi zaupanje v častnika, kateri sedi doma in kako naj ga primerja s srbskim ali francoskim?! Pomisliti je treba, da bodo vsled tega trpeli na ugledu tudi častniki, kateri so v zaledju neobhodno potrebni. Sem ob koroški meji, ponosna mati, katera ima sina edinca (tudi vi-sokošolca), kateri se po 4 in polletni avstrjski vojni bojuje dalje in prvič, da ve zakaj. Nad vse srečna sem bila, ko 1 sem slišala o njegovi neustrašenosti. Vedla sem, da žnjim zgubim vse, vendar , mu nisem niti z eno besedo branila, j ko mi je povedal svoj sklep, da gre j kot prostovoljec reševat našo milo, jugoslovansko zemljo. Zato pa tembolj očitujoče pogledam onim ljudem, ki so zavedni samo pri ustih, v oči in zdi se I mi, da razumejo moje brezbesedno očitanje, češ, strahopetec, brezdomovinec, ko bi jo imel, gotovo ne bi pohajkoval z rokami v žepu. Gospod urednik, nastopite vendar z imeni da bo še poznejši rod govoril o njihovi — hrabrosti in — zavednosti. Iz Mokronoga, Kako velika Avstrija zadostuje njenim patrijotom. Mo-kronoški župnik Bukovitz se je izrazil, da če bo Avstrija le tolika, da bode lahko stal v njej, pa bode šel tja. To bi bilo nekako 700 cm2 Omenjeni gospod naj nikar ne hujska ljudi. Ce mu v Jugoslaviji ne ugaja, gre lahko med svoje pruske bratce. Iz Šiške. Kako nas vodijo za nos. V kurilnici državne žel. imamo strojevodjo, ki je agent za aproviza-cijo. Poveril se mu je nakup prašičev. Te dni se je objavilo na tabli naše aprovizacije, naj interesenti kateri imajo namen si nabaviti prašiča vlože takoj kavcijo, kar smo tudi v precejšnjem številu storili.^^Povedano nam je bilo, da bode kg žive vage stal K 8. Velja! Nato se je gospod podal na kupčijo, (seveda sam brez vsakega zaupnega moža). Toda čujte! Danes se je napisalo na tablo, naj dotični kateri so položili kavcijo, pridejo po denar, ker so prašiči po K 16. To se pravi voditi ljudi za nos! Seveda če »kšeft« ne kaže ni nič! Svetujemo mu naj raje vozi, kakor kupčuje, sicer bo grmelo! Dnevne vesti. »Višnjeva repatica«. Iz vseh krogov občinstva nas dregajo in povprašujejo radovedneži, naj izdamo vsaj majčken košček skrivnosti, ki zazdaj še odeva to delo našega znamenitega pripovednika. Kaj bo! Predstavite si majhno, duševno zaostalo, pa vendar imenitno mesto slovenske domovine; g. Levstik mu je prizanesljivo naslikal obraz — pa kdo ga ne bi spoznal? In prebivavci — pisatelj res da ni fotografiral nikogar, marveč je združil vse mnoge grehe in redke čednosti te družbe v plastične, reprezentativne tipe; toda pristni so, kakor obrazi v zrcalu; »očetje domovine« te in one politične barve, »kremeniti značaji s trdim slovenskim tilnikom«, »zlata mladež«, »dič-ne gospe in mične gospodične«, učenjaki, študentje in družbi nevarni nre-kucuhi. V ta svet pade zdajci »višnjeva repatica« — pardon! — bitje iz. druge sfere: »visoki gost«. Skrivnostna oseba z zanimivo preteklostjo in še zanimivejšo bodočnostjo. Vse življenje v mestu dobi drugo lice; dogodek je zgo- v dovinski in vpliva na usodo vsega naroda. Kaj počenjajo naši prvaki in njihovi verniki okrog eksotičnega malika? Na kake čudne načine se zapletajo njih usode z njegovimi? Kaj se godi v srcih »zavednega ženstva« Odgovor na ta vprašanja prepuščamo pisatelju; če bi tudi hoteli, nimamo pravice, biti tako odkritosrčni. Roman »Višnjeva repatica« pričnemo priobčevati jutri. Hrabrost srbskih vojakov. Ko so prišli Italijani — bilo jih ]e približno eno stotnijo — oboroženi s strojnicami v Rateče, sta bila v vasi samo dva Srba, ki sta ustavila Italijane sredi vasi, jih prisilila, da so šli iz vasi ter pred vasjo stali, dokler ni prišlo ojačenje iz Kranjske gore. Dva srbska vojaka z ročnimi bombami, pripravljena, da jih vržeta med Italijane, če bi hoteli storiti korak naprej, je nekaj občudovanja vrednega. Ko je došlo popoldne ojačenje, so se Italijani umaknili brez boja. V pondeljek zjutraj so naši vjeli 30 Italijanov, pa so jih zopet izpustili. V ljutih bojih na kranjsko-koroški nuji se je odlikoval poleg vrlega blejskega Sokola tudi jeseniški Sokol, ki je postavil vsega skupaj dosedaj 54 svojih članov v bojno vrsto. Njihovi člani so se borili v krvavih bojih za Borovlje in Podrožčico. Drug močan oddelek, ki sestoji iz Sokolov in Orlov je zasedel druga važna mesta. Poživljamo vse ostale Jeseničane vseh strank in vse rodoljube po deželi, da nas v tem težkem trenutku podpirajo. Kje ste pa vi, ki ste tako hrepeneli po avstrijskih odlikovanjih, tisti, ki ste v letu 1914 s takim veseljem streljali ruske kozake, vi, ki ste bili okin-čani z avstrijskimi, pruskimi in bavarskimi redovi? Ali ne čujete glas majke Slave: „Na pomoč“!? Pridite vsi, ne mudite se, da čimpreje poženemo Švaba preko naših mej in tako nam bode zaplapolala jugoslovanska triko-lora na Gosposvetskem polju. Stopite torej v naše vrste, posnemajte jeseniškega in blejskega Sokola! Ni rodoljub ta, kateri ljubi domovino v sreči, ampak ta, kateri ji ostane zvest v nadlogah 1 Cenzura inozemskih pisem. Do nadaljne odredbe se morajo oddajati pisma, ki so namenjena v inozemstvo odprta in opremljena z odpošiljateljevim naslovom. Pisma, ki jih cenzurne oblasti niso zaznamovala za dopustna, se ne odpošljejo, oziroma ne dostavljajo. Ustanovitev delavskega posredovalnega urada. V begunskem taborišču v Strnišču pri Ptuju se je ustanovil ^delavski posredovalni urad“. Kmetovalci, industrijski in obrtni podjetniki, ki iščejo delavcev, naj to pri- javijo predstojništvu taboriščne uprave v Strnišču pri Ptuju. V teh prijavah naj se označi: 1. število delavcev, Ki jih želi delodajalec dobiti, 2. kategorija delavcev, 3. spol, 4. dnina (z ločeno označbo plačila, ki bi eventualno ob stojalo v denarju, stanovanju, hrani itd.) 5. ali zamore delodajalec dati stanovanje tudi delojemalčevl družini (v kateri je često več delazinožnih članov obojega spola), 6. doba, v kateri bi se naj delojemalci rabili. Enkratni nabavni prispevki aktivnim in vpokojenim državnim uslužbencem. Narodna vlada je sklenila v seji dne 15. jan. 1919, da se aktivnim |n \pokojenim državnim uslužbencem izplača v lebruvarju enkratni nabavni piispevek v dosedanji višini. Zvišanje draginjske doklade za aktivne in upokojene državne uslužbence. Narodna vlada je sklenila v svoji 47. seji z dne 17. januvarja t. 1., predlagati finančnemu ministrstvu v Belgradu, da se zviša vsem aktivnim in upokojenim državnim u-službencem za mesec januvar, febru-var in marec 1919 dosedanja draginj-ska doklada za 50% (petdeset odstotkov). Po naročilu skupnega finančnega ministra dr. Ninčiča ne sme Narodna vlada dovoliti nikakih novih izdatkov brez dovoljenja finančnega ministrstva v Belgradu. Zvišanje adjuta za praktikante *n avskultante. Narodna vlada je sklenila predlagati skupni vladi v Belgradu, da se zviša pričenši s 1. januarjem 1919 praktikantom skupine A (§ 52 službene pragmatike z dne 25. januvarja 1914, drž. zak. št. 15) ad-jutum na letnih 2100 K in 2400 K, praktikantom skupine B na letnih 1680 K in 1800 K, ostalim praktikantom na letnih 1200 K in 1500 K. Pravnim praktikantom in avskultantom se po predlogu Narodne vlade zviša ad-jutum na letnih 2100 K in 2400 K. Za inžinirje. Stavbeni in strojni inžinirji z dovršenimi akademičnimi študijami, kateri žele vstopiti k ju>žni železnici, naj se zglase pri ing. I. Sega, strojnemu referentu južne železnice, glavni kolodvor. Drzna lopovščina se je zgodila S. :?• grudna 1918 na glavni cesti v Šiški. Med 6. in 7. uro zvečer je peljal Rus Ivan Mašin s parom konj, nizkih belcev, iz mesta. V sredi Šiške ga vstavita neki narednik, visoke postave, podolgovatega obraza, v dolgem plašču in še drug narednik, majhen, širokih prs in črnih rnalih brk. Zahtevala sta takoj s strogim glasom legitimacijo od voznika. Ko jo ta pokaže, izjavita, da ni veljavna, vržeta Rusa z voza, se vsedeta na voz ter oddirjata proti St. Vidu. Rus teče do sojega poveljstva, javi tam zadevo, vzame nato konja rjavca z gigom (dvokolesnim vozičkom) ter dirja za njima proti St. Vidu. Onkraj St. Vida ju dohiti. A ko ga spoznata, nameri štabni narednik nanj s puško, narednik pa skoči z voza ter mu nastavi bajonet na prsi, ter zahteva, da takoj stopi iz voza. Rus, ki je bil brez orožja, se je udal, nakar je narednik skočil na voz. V diru sta oba lopova pognala proti Gorenjski. Kdor zamore podati o navedenem slučaju kako pojasnilo, naj se oglasi pri Vojaškem sodišču SHS v ■ Ljubljani, Poljanska cesta 13-III. nadstr. št. 36. Zlasti se prosi, da se ravnotam pismeno ali ustmeno naznani bivališče Rusa Ivana Mašina. Zborovanje orožništva. Dne 15. t m. so se zbrali v Ljubljani izvoljeni zastopniki orožništva iz cele Slovenije ter so sklenili: 1. Pozdravljamno združeno, svobodno Jugoslavijo pod žezlom prejasne vladarske /hiše Karagjorgjevi-čev; 2. Izjavljamo našo vdanost, pokorščino in zvestobo našemu regentu, Njega kr. Visokosti princu Aleksandru; 3. Obljubimo, da hočemo svojemu nabodu, naši Jugoslaviji služiti še bolj zvesto, kot smo služili dosedaj stari Avstriji. Zavedamo se, da je naš zbor v prvi vrsti poklican, da vzdržuje javni red in mir. Vemo, da se bo to v sedanjih resnih časih le tedaj posrečilo, vzdržimo naš zbor na isti višini vzajemnosti, morale in discipline, kot je bil dosedaj. Če je orožništvo s ta-lnJ. uspesom — seveda primorano — služilo bivši Avstriji, ki ga je zamogla izrabljati še celo v razne politične svrhe, tembolj zvesto bode služilo sedaj svo-iemu narodu Jugoslavije. Slovenski lovci se nameravajo baje korporativno prijaviti v slovensko legijo. Sedaj je priglašenih, kakor se nam poroča že okrog stoinpedeset. Ako so že vstopili, pa nam ni znano. Vsekakor bi bilo le želeti, da bi se ta misel v celoti udejstvila, ker dober strelec da-nas na fronti največ zaleže. Narod! Deca ti umira! Plemeniti dobrotniki so nam poslali v zadnjih dneh za srbsko siročad 10890 K 31 h ter mnogo kosov oblačil in perila. Posebno velike zbirke smo prejeli iz Maribora po ge. dr. Rosinovi 843 K, od uradniškega tečaja južne železnice po g. Pogorelcu 207 K, iz Kranjske gore’ 122 K, topničarski polk v Ljubljani 456 K, podružnica kreditnega zavoda v Ljubljani 500 K, prometna banka v Ljubljani 500 K, ga. Fleišman iz Metlike 300 K, šolsko vodstvo Kostanjevica 500 K, dr. Lašičeva Ormož 379 K 50 h, g. ravnatelj Wester iz Novega mesta 258 K 14 h, vrli Tr-bovljčani 1363 K 93 h, zavedni fantje in dekleta iz Kovora 450 K, CM. družba Loški potok 300 K 40 h, županstvo Ribno 120 K, iz Gornjega grapa 427 K, zbirka v cerkvi Lahovče 366 K 80 h, ga. Milčinski 100 K, županstvo Št. Vid 403 K 50 h, šolsko vodstvo v Ljubnem 126 K 28 h, ga. Francka Novak 130 K, Majerič, Račje 200 K, rodbina Peterca na Viču mesto venca na krsto g. Kneza 50 K. Blago so darovale tukajšnje tvrdke Wokač, Koritnik, Premelč, Krisper, Perše, Souvan, Urbanc, Bra-tovž i. dr. Hvala tisočera vsem darovalcem in darovalkam ter požrtvovalnim nabiralkam. Za ubogo mater je daroval g. Pavel Pollak, poprej brata Pollak K 50. Posnemajte! Liptavski sir se prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Društvene vesti. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija" opozarja na kurze v zimskem tečaju, ki so objavljeni na lepakih in naznanja, da se prično jtzikovni kurzi šele s tednom po /6. januvarju in ne kakor je bilo na lepakih naznanjeno, prihodnji teden z 20 januvarjem. Higijeničui, matematični in astronomski kurzi se začno šele s februvarjem. Natančneje, katerega dne, se objavi v časopisih. Dalje se opozarja, da si vsak obiskovalec jezikovnih kurzov natančno zapomni tekočo številko priglasnice, ker si bodo g. profesorji po predizobrazbi razdelili poslušalce. Priglase k jezikovnim kurzom se sprejema le do vštevši četrtka 23. januvarja t. m. in ne por zneje pri posameznih urah k vsem drugim kurzom do I. februvarja. — Odbor. Društvo inženirjev v Ljubljani vabi člane na sestanek v soboto 18 t. m. ob pol 8. uri v mestno posvetovalnico. Predava gospod dr. inž. Kral o razvoju in pomenu tehniškega visokošolstva. Obrtniki! Danes, dne 18. januvarja se radi zgodnje policijske ure ne more vršiti običajni prijateljski sestanek obrtnikov. Opozarjamo pa vse obrtniks na občni zbor »Slovenskega ob.tnega društva- ki se bode vršil v nedeljo, dne 19. januvarja dopoldan ob 10. uri v posebni sobi hotela „Union“. Slovensko obrtno društvo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 19. januvarja ob 10 uri dopoldan v posebni sobi hotela »Union-svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejemanje članov. 2 Volitev predsednika, podpredsednika, 10 odbornikov, 2 preglednika računov in predsednika diuštvenega sodišča. 3. Sprememba pravil. 4 Določitev prispevkov rednih članov. 5. Slučajni predlogi Niti en obrtnik, ki se zanima za bodočnost, ne sme ostati neorganiziran. Vsem članom Zveze jugoslovanskih železničarjev. Takoj, ko se je razglasila vladna naredba št. 248 o uvedbi s urnega delavnika, je osrednji odbor v zadevi sklepal. Po sklepu osrednjega odbora se je oglasilo predsedstvo v petek, 10 januvarja 19:9, pri ravnateljstvu drž. žel. in pri obratnem nad-zorništvu južne žel. v Ljubljani. Vsem članom polagamo na srce: mir in zaupanje v osrednji odbor. Po progah krožijo vse mogoče govorico, posebno se po nepotrebnem razburjajo zaupniki »Splošnega žel. društva za Jugoslavijo". Ne dajte se zapeljati; vso stvar ima sedaj vlada v pretresu. Osrednji odbor bo pazil, da mi železničarji ne bomo prikrajšani; predpogoj uspeha pa je: mirna kri in disciplina. — Obredni odbor Z. J. Z Zveza jugoslovanskih železničarjev. Danes, dne 18. t. m. se vrši v Mestnem domu ob pol 8 uri zvečer javen društveni shod z dnevnim redom: 8urni delavnik, čezu^no delo, odškodnina. Pridite vsi, da slišite poročilo predsedstva Z. J. Ž. o tem prepornem vprašanju. — Predsedstvo Z. J. Ž. Obinl zbor Z. J. Ž, podružnica Ljubljana, se vrši v nedeljo, 26. januvarja v društvenih prostorih v Narodnem domu, ob dveh popoldan. Občni zbor Z. J Z, podružnica Boh. Bistrica, se vrši v nedeljo, 19- januvarja 1919, ob . popoldan v prostorih Občinskega doma. Gospodarstvo. Subskribcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Uspeh dne 31. decembra 1918 zaključene sub-sjcripcije novih delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku K 5,000.000 je nad vse pričakovanje ugoden, ker so zlasti novi delničarji prijavili mnogo višje število delnic qego jih je bilo za nedelničarje rezerviranih. Z ozirom na okolnost, da manjkajo še prijave goriških delničarjev, se bo vršila reparticija delničarjev za nedelničarje proti koncu tekočega meseca, pri čemur se bodo manjše prijave upoštevale polnoštevilno, dočim bo treba prijave na večje število delnic primerno restringirati. Ti zadnjeimeno-vani subskribenti bodo imeli pri prihodnji emisiji, ki se bode vršila naj-brže po občnem zboru, prednost in se jih bo tedaj v prvi vrsti upoštevalo. Zadnje vesti. Neresnična vest. Belgrad, 17. jan. (Lj. k. u.) Ljubljanski korespondenčni urad je dobil vest iz Pariza, da je bivši ministrski predsednik Pašič sporočil francoskemu ministru za zunanje stvari Pichonu, da bodo zastopali Jugoslavijo na mirovni konferenci Pašič, dr. Trumbič in Ves-nič. Jugoslovanski dopisni urad v Belgradu je pooblaščen, da to vest odločno dementira, ker je zastopnike za mirovno konferenco določil ministrski svet in sicer Nikola Pašiča, dr. Trum-biča in dr. Ivana Žolgerja. Jugoslovanska demokratična liga. Zagreb, 17. jan. (Izv. por.) Ekse-kutivni odbor Starčevičeve stranke je v svoji seji sklenil, da vstopi v Jugoslovansko Demokratsko Ligo. Ker so se tej ligi pridružili tudi skupini okrog ,Obzora“ in ona skupina desidentov okrog »Novega Vremena"-Lorkovič, se je zbrala na program Jugoslov. Dem. Lige močna jugoslovanska falanga, ki bo igrala pri volitvi v konstituanto veliko ulogo. Organizator jugoslovanskih legij v Rusiji v Zagrebu. Zagreb, 17. jan. (Izv. poroč.) V Zagreb je prišel dr. Djoka Stojanovič, organizator jugoslovanskih legij v Rusiji. Ker se ni hotel priklopiti boljševikom, so ga tirali pred sodnijo in zahtevali zanj smrtno kazen. Samo z enim glasom večine je bila smrtna kazen odklonjena. Amerikanci v Zagrebu. Zagreb, 17. jan. (Izv. por.) Včeraj je prišel v Zagreb amerikanski polkovnik loma Farnaut, šef misije ameri-kanskega rdečega križa. V njegovem spremstvu je sto amenkanskih oficirjev. Ogledali so si tudi mesto Zagreb. Polkovnik/Pribičevič. Zagreb, 17. jan. (Izv. por.) Polkovnik Pribičevič, ki se je mudil v Slavoniji pri svoji sestri, se je vrnil v Zagreb. V Slavoniji je bil povsod prisrčno sprejet in je dobil najboljše utise. Prišel je v ozke stike s hrvatskimi seliaki. Izjavil je, da je našel med njimi toliko umevanja za naša narodna vprašanja, da tega ne bi bil'pričakoval. Hrvatska javnost o novem banu. Zagreb, 17. jan. (Izv. por.) Imenovanje novega bana sprejemajo rezervi ano, ker ne vedo, zakaj je sprememba. — Glasilo srbo-hrvatske koalicije, kateri pripada tudi novi ban, ga pozdravlja kot moža, ki bo po svojih zmožnostih kos velikim nalogam, ki ga čakajo in bo mogel izvesti re-. forme, ki so neobhodno potrebne, da se pozdravi javno življenje. — „Novo Vreme" graja, da je bil imenovan ban brez prejšnjega sporazuma s strankami in zchteva, da se vsaj oddelni predstojniki imenujejo po določilih medstrankarskih dogovorov. — Glasilo Starčevičeve stranke „Hrvat“ pravi med drugim: Mi nismo zahlevali samo nove osebe, ampak radikalnega režima. Kdor pa pozna konservativnost novega bana, ne more imeti vere, da bo njegova oseba prinesla nov režim. Bojimo se.^da se bo slepo pokoril dik- tatu centralistov-hegemonistov v Belgradu. — Tudi „Hrvat“ izraža željo, naj bi osebni izpremembi sledila reforma celega režima. Naši delegati za mirovno konferenco na potu v Pariz. Zagreb, 17. januvarja. (Lj. k. u.) V Zagreb so dospeli sinoči s posebnim vlakom iz Belgrada finančni minister dr. Momčilo Ninčič, vodja urada za zunanje stvari dr. Audra Gavrilovič in član naše mirovne delegacije dr. Žolger s tajniki. Z njimi je došel tudi ataše francoskega poslanika v Belgradu. Vsi ti gospodje nadaljujejo svojo pot v Pariz. Z njimi so dospeli tudi železniški minister Vulovič, ter oddelna načelnika dr. Uroševič in Vukovič. Vsi ostanejo nekaj časa v Zagrebu, ko pa tukaj opravijo svoje delo, odpotujejo v Ljubljano. Semkaj je nadalje dospel tudi admiral Metod Koch. Stanje majorja Miliča. Reka, 17. jan. (Izv. por.) Življenje srbskega majorja Miliča, ki je bil ranjen pri nedeljskih izgredih na Reki, je bilo prve dni v nevarnosti. Danes pa se je toliko zboljšalo, da je iz nevarnosti,-ako ne nastopijo kake komplikacije. Zdravniki upajo, da bo v nekaj dneh izven nevarnosti. Včeraj ga je posetil polkovnik Maksimovič. Svo)e vizitke so oddali francoski in angleški častniki, ker jih zdravniki niso pustili k bolniku, ker je preslab. Italijanske intrige. Reka, 17. januvarja. (Lj, k. u.) Italijani iz Trsta, Istre, hrvatskega Primorja in Dalmacije so uvedli v tujini veliko publicistično propagando, naj-odpošlje Italija v Pariz kot delegate na mirovno konferenco večje število Italijanov iz bivše Avstrije, da ustvarijo na ta način protiutež proti imenovanju jugoslovanskih delegatov dr. Rybara in dr. Smodlake za mirovno konferenco. Italijani mirijo. Reka, 17. januvarja. (Izv. por.) Poveljnik okupacijskih čet general Grazioli : je izdal proklamacijo, v kateri obžaluje dogodke zadnjih dnij in poživlja Italijane, naj se v interesu svoje svobode vzdrže vseh propagandnih nasilnosti. Kjer so srbske in druge ententne za-zastave, mora biti za vse narode enaka pravica in svoboda. Italijani podkupujejo. Split, 17. januvarja. (Izv. por.) Iz Zadra poročajo, da Italijani razdeljujejo potom letakov 10.000 lir med ubožno prebivalstvo. Podpore dobe se-ve le oni, ki se izrečejo za. priklopitev k Italiji. Amerikanski časnikarji v Dalmaciji. Split, 17. jan. (Lj. k. u.) V Zader so došli pred kratkim 3 amerikanski časnikarji, ki so se podrobno informirali o položaju v mestu in okolici. Obiskali se tudi hrvaško čitalnico. Dalmatinski učitelji VVilsonu. Split, 17. jan. (Lj. k. u.) Nad 600 dalmatinskih učiteljev je poslalo predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri pozdravljajo kot predstavitelji 99 odstotkov vsega dalmatinskega učiteljstva predstavnika svetovne demokracije ter izražajo, da so trdno uverjeni, da bo jugoslovanska Dalmacija v ztnislu skoro brezizjemno vsega prebivalstva priznana od entente Jugoslaviji in da ne bo pogažena na kongresu, na katerem bodo zastopniki velike zapadne demokracije uravnavali temelje medsebojnih razmer. Srbsko nar. gledišče v Novem Sadu. Novi Sad, 17. jan. (Lj. k. u.) Dne 26. t. m. bo na slovesen način otvor-jeno srbsko narodno gledališče v Novem Sadu. V Italiji se streznujejo. Budimpešta, 17. jan (Lj. k. u.) „Az Est“ poroča iz Chiasso: V. Italiji se neprestano širi propaganda na korist Wilsonovih načel in za zmanjšanje italijanskih aspiracij. O teh vprašanjih je imel bivši minister Bissolati predavanje v italijanskem gledališču Scala. Vršila pa so se tudi velika narodna zborovanja v Florenci, kjer je govoril znani Guglielmo' Forrero, in"!v Turinu kjer je govoril reformistični socialist Caneppa. Oba sta predavala v istem smislu kakor Bissolati v Milanu. Italijani morajo opustiti svojo imperialistično politiko, ker se bo sicer zapletla v vojno z Jugoslavijo. Ententne čete na Cetinju. — Italijanov nočejo. Cetinje, 17. januvarja. (Izv. por.) V nedeljo 12. t. m. je prišla na Cetinje prva četa Francozov. Bili so svečano sprejeti. Pričakuje še še en oddelek Amerikancev in en oddelek Angležev. Na vesti, da pridejo na Cetinje tudi Italijani, je prebivalstvo o-gorčeno protestiralo in izjavilo, da pod nobenim pogojem ne pusti Italijanov v mesto. Uspeh žigosanja bankovcev. Zagreb, 17. januvarja. (Izv. por.) Poročila o žigosanju bankovcev iz pokrajine poročajo, da se je pokazalo mnogo več denarja, kakor se je mislilo, da ga je. Od povsod poročajo neverjetne vsote, ki so jih imeli ljudje doma. Žigosanje utegne doseči uspeh, na katerega nikdo ni mislil, ker se b* spravilo v promet velike vsote premoženja, ki so ležale dosedaj skrita po raznih krajih. Razkritja pri žigosanju bankovcev. Zagreb, 17. januvarja. (Izv. por.) Listi priobčujejo različne kurijoznosti, ki so se dogodile pri žigosanju bankovcev. Tako je prinesel v neki urad raztrgan berač 15.000 K. Žena pripro-stega železniškega čuvaja 90.000 K. Splošno se opaža, da razpolagajo služkinje in hlapci z nenavadnimi vsotami. Domneva se, da so si napravili premoženje s prekupčevanjem. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. /— —--------------------------------------- sprejme »Zvezna tiskarna- v O13.VC0 Ljubljani, Stari trg štev. 19. Trgovski lokal takoj na prometnem prostoru. Naslov pove upravnlštvo. 10— 1 Dnnhnnfi vsake vrste po zmernih cenah uUIIUUIIO dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna. 30—1 Vsem ženinom in nevestam nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari Irg 4. Ičtam cllrihn plačilnega natakarja izven lOuulll oIUlUU Ljubljane. Pismene ponudbe pod »Kavcija- na upravništvo. 7-1 Kllhar službe v kaki častniški kuhinji. Milili! Pismene ponudbe pod »št. 150“ na upravništvo. 7—1 UincErO enHo transportne in hramne, ku-V Klunu oUuu p im. Ponudbe z navedbo % kakovosti, velikosti sodov in cene na upravništvo pod »Vinski sodi". I Abonement B za v nedeljo zvečer LUtll (Prodana nevesta) se kupi. Ponudbe pod »Loža" na upravništvo do danes zvečer. Mnrouaiataou za prevode iz slovenili u v dJusuuV ščine v hrvaščino rabi nujno Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Plača po dogovoru. Zglasiti se je v pisarni, Dunajska cesta št. 31. se sprejme na hrano, lstotam UUO]JuUlullQ je skladišče za oddati. Naslov se poizve v upravništvu lista. Prktavnilf . kovitih inseratov vseh evropskih jezikim%.* «3/t_ zalogo or pisarna, -m &>2 S •- O Oj £l & O. o c tj o u S 'r* ■5. -v K K 4 a ju . -■v -o ~ a V. vi v 'tj S i -42 c O Dicolni ctrnii razn'h sistemov na prodaj, rioullll ullUJI Marije Terezije cesia št. o pritličje, od 11.—12. ure dopoldan in od 3.-4. ure popoldan. Dotična oseba jan. v večernem pouku Krištofovega zavoda odnesla ženski dežnik, se poživlja, da ga nemudoma prinese nazaj, ako ne, zagovarjala se bo pred sodnijo, ker je znana. Ivan Mohorič krojač Ljubljana, 5V> Pe*ra cesta 6 izvršuje civilne, vojaške in damske obleke po meri in vzorcih. Cene solidne. Razglas. Y nedeljo, dne 26. t. m., ob 2. uri popoldne . se bo prodajalo potom javne prostovoljne dražbe na licu mesta poleg pivovarne in orožniške postaje na Vrhniki posestvo, obstoječe iz velike, močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti ali podjetja. Za poslopjem prostorno dvorišče in krasen sadni vrt, ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši, tudi električna razsvetljava bo na razpolago. Poleg tega parcela 4 njive posejane s pšenico v izmeri cca 4000 m2. Cenjeno v skupnem K 70.000, proda pa se tudi na željo kupcev njive posebej. Resni kupci se vljudno vabijo na lice mesta, Naznanilo. Vsem bivšim Odjemalcem kakor tudi ostalim naročnikom malinove, citronove in oranžne esence, ekstrakta itd. se tem potom vljudno naznanja, da je podpisano podjetje zopet začelo obratovati, ter se bodo vse razpoložljive surovine deloma takoj obdelale tako, da bo razpošiljanje okrog srede meseca svečana omogočeno. Isto velja tudi glede malinovega sladkornega soka za pokalice in naravni malinov syrup v kolikor je razpoložljiv. Naročila se že sedaj sprejemajo. Blago se bode oddajalo izključno na lekarne, sodavičarje in abstinenčna podjetja, ter so vsi prekupčevalci izključeni. \ Se priporoča CBPpMfl DmrillJ destilacija ekstraktnih snovi □ l\LLIYU runam in izdelovanje sadnih sokov v Ljubljani, Slomškova ulica št. 27. ji . - aaiaftiad iurx -a-a** Naročajte »Kurenta11 ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v upravništvu,kurenta, v Ljubljani, 31 a rij in trg štev. 8. B»VTMgW>ii i Mtt«g