Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale Ljubljanska 92 — Ureja uredniSki odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin
— Izhaja vsakega 15. v me. secu — ZIro račun 5042-3-252 —  Cena  20 dinarjev
— Tiska  tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Leto V. št. i Domžale, 15. aprila 1966
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Prvi maj - simbol samoupravljavcev   27. april - naš praznik
Prvi maj se je rodil v krvi ne kol praznik, temveč kol dan velike ofenzive in Je tak v zgo3ovilli ludi ostal, /uradi tega dejansko postaja simbol delovnega človeka, simbol dela in nenehne ustvarjalnosti ter pohodu proletariata v boljše
življenje. Oh mimohodu cele vrste praznovanj tega dne moramo priznati, da prvi maj vse bolj pridobiva na svojem pomenu, saj predstavlja dejansko simbol samoupravljavcev. ki si nenehno prizadevajo s svojo aktivno ost var jal nos t jo doprinesti čim večji delež za družbeno uveljavljanje dela kot osnovnega Izhodišča za boljše življenje delovnega človeka. Notranja osvoboditev oziroma osvobajanje človeka spon mezdnega odnosa daje človeku-ustvar jalcu in samouprnvljavcu novo obliko in nov pomen, ki ga je začrtala pol naše krvave revolucije, to je pot uveljavljanje človeka kot gospodarja razmer in sadov lastnega dela. To pomeni, da se delovni človek zavestno vključuje in sodeluje pri celotnem našem dogajanju, da oblikuje ne samo gospodarstvo, ampak tudi družbeni razvoj.
Osnovna moč socializma, njegov cilj in pot do njega je  uveljavljanje delovnih
ljudi kot proizvajalcev in upravljavcev
neposredno. Vsako obdobje boja za socializem daje tej temeljni usmeritvi socialističnih sil nov poudarek in drugačno obliko, vendar je uspeli odvisen predvsem od tega, koliko in kako se znajo napredne sile človeštva opreti na neposredni- iu dolgoročne interese, koliko in kako znajo 'Omogočali, da se človek uveljavlja tako v velikih bojih, kakor tudi v vsakdanjem delu. Ta ustvarjalna moč se nenehno uveljavlja po poti težkih nasprotij vse kren-keje, zato vera vanjo ni utooična. idealistična, temveč na izkušnjah grajena zavest socialističnega človeka in njegovega dela.
Dosežena raven gospodarstva, družbenega in osebnega standarda in potreba po hitrejšem razvijanju samoupravnih odnosov in uravnavanju nastalih nesklad, nosti so terjali korenifejše spremembe v celotnem gospodarjenju, ustvarjanju in delitvi dohodka ter nadaljnjo krepitev vloge neposrednih proizvajalcev. Zato gospodarska reforma, ki smo jo začeli izvajati lansko leto ne pomeni slabosti našega sistema neposredne deniok i ari je, ki temelji na samoupravljanju, ampak pomeni kvalitetno nov in Zgodovinsko pogojen korak v boljši in lepil iutrišuji dan. Toda ta lepši jutrišnji dan ne »inemo Ustvarjati samo za mlado generacijo bodočnosti, ampak ga moramo uživali ludi mi. Zato je predvsem nd naših skuiinih prizadevanj odvisno, kako hitro bodo cilji reforme uresničeni, kako hitro bomo znali izkoristiti vse tiste silnice, ki odstranjujejo slabosti v našem razvoju. Ne-
katere delovne organizacije so se na primer odločile za iskanje notranjih rezerv v odpuščanju delavcev, ukinjanju posameznih delovnih mest; odpravi raznih regresov itd. pri leni pa so zanemarile poglavitne možnosti za izboljšanje gospodarjenja, kot so boljše izkoriščanje zmogljivosti, kooperacija, specializacija (čistima lati vno nagrajevanje slehernega udeleženca v proizvodnem procesu.
/.alo ni naloga delovnih ljudi, da odpuščajo uveljavljanje takih pojavov, ki odvzemajo samoupravno moč človeku proizvajalcu, temveč nasprotno, samoupravno moč si mora delovni človek izboriti kljub vsem pojavom, ki temu cilju nasprotujejo.
Zato naj bo prvi maj simbol boja za samoupravnost v delovnih kolektivih.
Občinski sindikalni svet
Obtičite domžalski majski sejem v času od 18. aprilu do H. maja v novi hali v Domžalah.
Našli boste bogato izbiro potroš-nega blaga vseh vrst.
Številna podjetja bodo prodajala svoje izdelke po izrednih — znižanih cenah.
Pred petindvajsetimi leti so fašistični okupatorji podjarmili in nazkosali slovenski narod ter ga zapisali smrti. V tla j težjih trenutkih slovenske zgodovine je KPS 27. aprila 1941 organizirala ustanovni sestanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so se ga udeležili predstavniki krščanskih demokratov, demokratov v Sokolu in naprednih kulturnih delavcev, torej zastopniki tistih naprednih družbenih sil na Slovenskem, ki so že pred vojno pod vodstvom Partije vodili boj proti reakcionarnim režimom. OF je vključila v svoj program vse dotedanje velike zahteve slovenskega naroda, predvsem pa združitev vseh Slovencev na osnovi samoodločbe in lastne države v svobodni, ljudski in demokratični Jugoslaviji bratskih narodov. OF je zastopala interese vseh delovnih ljudi, zato je nastala in v nadaljnjem razvoju tudi ostala kot vsenarodno gibanje in ne kot stranka. Postala je edini mobilizalor vseh naprednih sil v Sloveniji.
Ustanovitev enotne vseslovenske organizacije, ki se je iz dneva v dan krepila, je bila najvažnejši pogoj za začetek in razmah oborožene vstaje. Sekretar Izvršnega sveta OF Boris Kidrič je poudaril, »da bi bilo v Sloveniji glede na gostoto prometnih žil in vseh vrst ko-
ina čestita za praznik dela — t. maj delovnim ljudem vsega sveta!
munikacij ter glede na izredno gostoto nemških in italijanskih posadk partizansko gibanje popolnoma nemogoče, če ne bi imelo krepkega, smotrno ustvarjenega in vodenega množičnega političnega zaledja«, ki so ga predstavljali terenski, rajonski, okrožni in pokrajinski odbori OF ter njene množične organizacije: Zveza slovenske mladine, Slovenska protifašistična ženska zveza, Delavska enotnost. Slovenska narodna pomoč, Narodna zaščita in Gospodarsko finančne komisije.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je bila sprva le zbiralna politična organizacija vseh zavednih Slovencev, je že kmalu po vstaji dobila tudi značaj revolucionarne, ljudske oblasti, saj je večina slovenskega naroda poslušala njena navodila in sabotirala okupatorjeve ukaze. S konstituiranjem Vrhovnega plenuma OF v Slovenski narodnoosvobodilni odbor septembra 1941 je bil storjen tudi prvi korak k oblikovanju vseslovenskega   ljudskega predstavni-
štva. OF je že v začetku 1942 postala v ljubljanski pokrajini prava »država v
državi«.
Tudi v kamniškem partijskem okrožju so bili že 19*41 postavljeni temelji OF. Tomo Brejc je 14. septembra ustanovil občinski odbor OF Domžale. Snovanje nadaljnjih odborov OF je zaviral predvsem hud okupatorjev teror. Do množičnega vključevanja pristašev OF v razne odbore je prišlo šele jeseni 1943. Ob osnovanju okrožnega odbora OF Kamnik 28. novembra 1943 je bilo na območju njegovega delovanja že 508 različnih vaških, občinskih in rajonskih odborov. Tedaj so se tudi na Kamniškem odbori OF razvili v organe revolucionarne oblasti.
Z ustanovitvijo OF je bil postavljen trden temelj našemu narodnoosvobodilnemu gibanju, ki mu zaman iščemo v slovenski zgodovini primerjavo, kajti nobeno gibanje doslej ni bilo tako vse-narodno, tako odločilno in tako uspeš-
VI. kongres SZDL - delovni dogovor
V Ljubljani je !>il od 5. do 8. aprila l%f> VI. KONGRES SZDL SLOVENIJE. Dosedanji gospodarski in družbeni razvoj je zahteval tudi v pripravah na kongres in od kongresa novo kvaliteto v obravnavanju prehojene poli in načrtovanje bodoče smeri razvoja. »Demokratično razpravljanje in sklepanje ter disciplina pri izvujanju teh sklepov so pogoji /a sodelovanje vseh delovnih ljudi, ki se združujejo za skupne cilje. V neposredni demokraciji mora človek vsak dan opravljati in vplivati na družbene zadeve. To je njegova pravica. Pri tem ne izvaja sklepov nekega političnega vodstva, temveč se mora odločiti sam. Le resnični vpliv človeka v družbi — ne pa število resolucij in sej — je lahko merilo za učinkovitost socialistične zveze. Komunisti pa lahko opravljajo svojo napredno vlogo v družbenem razvoju le, če delujejo v celotnem samoupravnem mehanizmu in posebej na tribunah SZDL kot enakopravni občani, če množice razumejo in prevzemajo njihove ideje ler jih kol svoje uveljavijo v samoupravni praksi,« je poudarila v referatu tovurišica Vida Tomšič.
Ta kongres po svoji vsebini pomeni kvalitetno nov prispevek v metodi dela SZDL. Od dosedanjih kongresov SZDL se razlikuje predvsem |>o tem, da se v največji možni meri izogiba načelnosti in deklam« tivnosti. da posega konkretno v posamezne probleme in tudi konkretno določa smer razvoja posameznih področij. Ze referat, koreferati. posebno pti razprave po komisijah dokazujejo, da je zamisel glavnega odbora o delovnem značaju kongresa povsem uspela. Se več. prelomili smo z dosedanjo prakso, ko so delegati že pred prihodom na kongres imeli oblikovana stališča o problemih. Zalo so razprave delegatov na prejšnjih kongresih izzvenele preveč kot monologi, se pravi, da ni nihče z nikomer razčiščeval nejasnih vprašanj, ampak so vsak svoje stališče »zreči t i rn I i * z govorniškega inlra. VI. kongres je delal v osmih komisijah, ki so poskušale zajeti vse družbene probleme, ki so najbolj pereči na sedanji stopnji našega razvoja. Razprava v komisijah je bila organizirana tako, da je imel vsak delegat možnost izreči svoje mnenje in prispevati svojo idejo na že izrečeno mnenje ali predlog. S tem so orga-
nizatorji kongresa dosegli najdemokratič-ncj.šo stopnjo dogovurjanja in oblikovanja mnenj. To pa je obenem tudi nujboljša garancija za uresničevanje sprejetih stališč, izraženih v resoluciji VI. kongresa v neposredni praksi bodočega razvoja. Glede na to. da bo junija letos tudi zvezni kongres SZD1.J. ki bo sprejel nov statut, je VI. kongres SZDL Slovenije delal še v okvirih dosedanjega statuta, čeprav je s prej opisanim načinom dela že prešel dosedanje okvire delovanja najvišjega političnega organa v republiki.
Na VI. kongresu SZDL Slovenije je sodelovalo tudi 8 delegatov iz občine Domžale in sicer:
Franc Gabrovšek — predsednik občinskega odbora SZDL,
no, kakor NOB. Tako enoten kot v OF ni bil slovenski narod še nikoli.
Množična in enotna OF pod vodstvom KPS ni le omogočila nenehno rast in vedno uspešnejšo aktivnost NOV in POS, temveč tudi hitrejšo izgradnjo ljudske oblasti. To je pomembna posebnost NOB v Sloveniji, kajti v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini ni Partiji uspelo osnovati že na začetku boja proti okupatorju takšne organizacije kot je bila OF.
V štiriletnem boju pa OF ni izpolnila
le svojega nacionalnega programa, temveč je ustvarila tudi pogoje za pravičnejšo družbeno ureditev. Zato je ustanovitev OF po svojem pomenu edinstveno politično dejanje v slovenski zgodovini. 27. april 1941 pa je eden najvažnejših datumov v razvoju naše ljudske revolucije in lahko rečemo s predsednikom Izvršnega odbora OF Josipom Vidmarjem, tudi rojstni dan novega slovenskega naroda.
dr. Stiplovšek
Vida Dime — predsednica občinskega komiteja /.MS.
Franc Pančur — delovodja v Papirnici Količevo.
Ela Kovačič — predmetna učiteljica Vtiš Groblje.
Jaka Zanoškar — obratovodja v Papirnici Količevo,
Francka Gernivec — uslužbenka Krajevnega urada Mengeš,
Janez Vresk — profesor na Osnovni šoli Moravče,
Dragica kolčne — upravnica menze STUGs Domžale.
Nnši delegati so sodelovali v komisijah za vprašanja komune, za gospodarstvo, za izobraževanje in vzgojo, za kulturno dejavnost in v komisiji za razvoj SZDL. Več o prispevkih naših delegatov v delu kongresa vam bomo posredovali v prihodnji Številki Občinskega poročevalca.
Do konca aprila
Nenehni razvoj in kropitev nušega gospodarskega in družbeno-poliitičnega življenja ima svoj izvor v samoupravljanju. Vodenje naših gospodarskih organizacij ix> članih delovnih kolektivov je najbolj demokratičen način upravljanju. Vse spremembi' pa, ki jih pri našem vsakdanjem delu upoštevamo, kažejo, da je naš nučin gospodarjenja in upravljanja napreden, torej dialektičen in ne statičen.
Razvijanje in krepitev samoupravljanja je dolžnost nas vseh, ki smo zavestno sprejeli pred petnajstimi leti takšno odločitev. Obnavljanje samoupravnih organov jamči, da bodo vedno znovu izbruni najboljši ljudje v forume, ki odločajo o uporabi proizvodnih in finančnih sredstev za izpolnjevanje začrtanih nalog.
Z zveznim in republiškim zakonom osvojena določila velevajo, da smo dolžni občasno obnoviti samoupravne organe s tem, da člane znova volimo. V slovenski zakonik smo zapisali, da morajo delovne organizacije >do konca aprila« razpisati in izvesti volitve za polovico članov delavskih svetov v gospodarskih organizacijah. Naša dolžnost je torej, da vsako leto na novo izvolimo polovico članov delavskega sveta, katerih mandatna doba
traja dve leti. S tem določilom smo zagotovili samoupravljanju kontinuiteto delovanja.
Prav sedaj smo sredi priprav za izpolnitev letošnje obveznosti, V kolektivih, ustanovah in zavodih so drtižbeno-poli-tične organizacije pripravile liste z. imeni novih kandidatov, nakar pa se bodo člani v kolektivih odločili z volitvami za tiste, ki jim bodo za dve loti poverili odgovorne naloge upravljanja in odločanja.
Skratka, nova polovica tokrat izvoljenih članov delavskih svetov 1h> dve leti opravljala samoupravne dolžnosti in nadaljevala delo na utrjevanju nadaljnjega socialističnega razvoja nnš-o družbe.
Uveljavljeni pogoji gospodarjenj« zahtevajo od nas vseh večjo prizadevnost pri izpolnjevanju vsakdanjih nalog. Naloge članov delavskih svetov pa so v danih prilikah še večie, kajti zakon ekonomskega gospodarjenja nns uvaja in nas bo v prihodnje še bolj, v mednarodno delitev dela, kjer je naše mesto in naša prihodnost.
Pripravimo se torej na volitve novih članov delavskih svetovi To ni kampanjsko delo, temveč naša odgovorna dolžnost!
Zbori volivcev
odgovorov (Vir, Prevoje, Mengeš).
Kmetijske površine je treba obdelovati, Zapleveljene njive SLP in Agr o kom bi n a ta povzročajo politično in materialno škodo (Prevoje, Ihan).
Kdaj bo izpolnjena dolgoletna želja občanov /bora volivcev Rafolče. da bi dobili prostor za sestajanje, in družabno življenje?
Občani ne pristajajo na izvrševanje zakona o gozdovih (Trojane, Ožboll. Blagovica).
Doslednost v
Trgovina v Lol.i je premalo za'.ožena (Loka pri Mengšu).
Dovoljena naj bi bila gradnja stanovanj (udi izven večjih središč (Picvoje).
Delovanje ehčiii"ke uprave ni dovolj nžuino. zlasti pri gradbenih zadevah (Vir).
Iz zapisnikov smo navedli vprašanja in predlog;1, za katere smatramo', da so širšega pomena. Ostala vprašanja naj bi občani reševali prek svojih odbornikov in organov krajevne skupnosti.
Delavska univerza
oififivfttii
Sklepi in predlogi občanov mi zborih volivcev, ki so bili sklicani pred sprejemom proračuna in uvedbo prispevka za uporabo mestnega zemljišča od 20. I. do 9. III. !%(>.
Obisk na /borili volivcev je bil srednje dober. Poleg predloga proraCuna in razdelitve sredstev v ii|cm so občani obravnavali tudi krajevna vprašanja. Pri tem so dali številne predloge in postavljali vprašanja. V tej številki Poročevalca povzemamo glavne seslaviue zapisnikov, to je sklepe, predloge in vprašanja, v naslednji številki pa bomo postregli z. odgovori, ki jih bodo na to dali pristojni organi.
PRORAČUN
Sredstva, ki so namenjena za financiranje krajevnih skupnosti, so premajhna in z njimi ni mogoče redno vzdrževati niti cest, druge zadeve, ki naj bi jih opravljale krajevne skupnosti ostajajo zato nerešene (zbor volivcev Blagovica. Lukovica, Loka pri Mengšu, Prevoje, Mengeš, Radomlje).
V predlogu proračuna je preveč sredstev namenjenih za predvojaško vzgojo — 11 milijonov (Lukovica, Krnšre, Loka pri Mengšu).
Preveč sredstev gre za občinsko upravo (Lukovica, Loka pri Mengšu).
Upravni odbori skladov naj poročajo o razdeljevanju sredstev, zlasti stanovanjski sklad. Tu je potrebna večja kontrola in javnost (Vir. Mengeš, Prevoje).
Proračun naj zagotovi tudi sredstva za financiranje vodovoda v Črnem grabnu (Lukovica, Prevoje).
Gasilska društva dobe premalo sredstev (Krnšre).
/graditi je treba šolo v Moravčah (Krnšre, Moravče).
Sredstva za telesno vzgojo je treba načrtno uporabljati. Več sredstev za množične šporle in za klube izven Domžal (Mengeš, Prevoje).
PROBLEMATIKA CEST IN DRUGIH KOMUNALNIH OBJEKTOV
Količine gramoza, ki jih je navedlo Cestno podjetje v svo-tin poročilu, niso realne (Jar-e. Loka pri Mengšu).
Cestno pod let je slabo oskrbuje ceste (Rafolče. Prevoje. Mengeš, Vir, Radomlje, Jarše).
Krajevna »k umi ost bo nadzorovala, kako testno podjetje Domžale oskrbuje ceste na njenem območju (Mengeš).
KPC Jnblc nai prispeva za ceste (Loka pri Mengšu).
Ceste, ki niso občinske, naj bi vzdrževali iz gozdnega sklada (Trojane, Ožbolt).
/graditi je treba cesto Pete-
lin jek-Javorje -Log—Bršlcno-vicn in Trojane—Hribi (Troiu-ne—Ožbolt).
RAZNO
Zakaj morajo občani za zemljo, ki je bila nionilirana, plačevati davke? (Jarše)
Postaviti je treba novo trafo postajo (Ihan, Rafolče).
V popolno osemletko na Brdu naj hodijo le otroci, ki se nameravajo šolati naprej, drugi naj bi hodili le na podružnično šolo (Blagovica).
Kmečkim sinovom — edincem ne bi smeli dajali dela v tovarnah.
Ali s,.i) dobili parcele in posojila za gradnjo stanovanj v letu l%5 le borci iz Domžal? (Prevoje)
Občinska skupščina naj še enkrat razpravlja o količini lesa za domačo porabo, odobrene količine so premajhne! (Prevoje)
Umetno osemenjevanje se naj na območju zbora volivcev Peče prekine. Enemu ali več kmetov je treba odobriti rejo bikov. Umetno osemenjevanje na hribovitem terenu ne funkcionira tako kot je treba (Peče).
Sklepi zborov volivcev S« ne izpolnjujejo, na svoje predloge in vprašanja občani ne dobijo
Uresničevanje ciljev reforme je sprožilo celo vrsto procesov na področju političnega dela. Razčiščujejo se ekonomski odnosi, spontano se oblikuje vloga strokovnjakov, oži se vpliv političnih organizacij in »politikov« na razmere in odnose v gospodarstvu. Organi in organizacije v občini so v svojem deln prešli od obravnavanja razmerij med stvarmi na obravnavanje razmerij in odnosov med ljudmi. Ta proces pa istočasno in na slehernem delovnem mestu in v sleherni dejavnosti zaostruje osebno odgovornost,
Odstopanje od teh trditev pa smo opazili pri zadnjih volitvah predstavnikov v samoupravne organe gozdnega go-
spodarstva. Predvolilne priprave so potekale normalno vse dollej. ko je bilo treba postaviti knndidata za volilno enoto na zborih volivcev. Ti zbo:i volivcev pa predstavljajo primer, kako politični n!;:ivi (krajevni odbori SZDL, Zveze združenj borcev iu sveti KS. posebno pa osnovne organizacije /K) ne smejo in ne morejo več delovati ua terenu. S primerom, ki ni niti splošen niti sum na sebi pomemben, bom skušal prejšnjo trditev dokazati, (lani političnega aktivu so na zboru volivcev energično, glasno in demagoško zahtevali od predstavnika skupščine, da se uredi kap, po njihovem mnenju, perečih« krujevnih problemov. Da bi svojo zahtevo podprli s čimveč argumenti, so jih iskali tudi nu nesocialisti-čeu iu »zapluli knrsk i« način. Pri tem so se sklicevali nu to, da so pred občani oni odgovorni za politično situacijo. Tak način čudu pa je isti politični aktiv temeljito spremenil, ko je bilo potrebno vzdušje na prej omenjenem kandidacijskem zboru za volitve v organe gozdnega gospodarstva zadržati pod »vreliščem«. Politični aktiv je dopustil, da so nekateri občani v vinjenem stanju razbijali delovno vzdušje in onemogočili pripravljenost večine udeležencev za konstruktiven pogovor o vsebini zakona o gozdovih. Pri lem se ne spuščam v vsebino zakona, ker je odvisno od kmetov samih, kako se bo zakon izvajal. Moti me lito, da socialistična zveza (krajevni odbori) niso zagotovili izvajanja osnovnih določil zakona o samoupravljanju. VIII. kongres ZKJ in III. plenum CK ZKJ slu vsem družbenim delavcem, predvsem pa komunistom, dala jasno usmeritev, kako je treba delovati na terenu, uresničevati načela Ustave itd. Zato je bila prej omenjena akcija za volitve samoupravnih organov v GG najbrž poslednja napaka, ki so si jo lahko dovolili politični aktivi v krajevnih liku pno* tik. \ 'i naslednja bi za družb'' odnose v občini imela take i 'sledice. da bi škodovala celotnemu razvoju občine.
Andrej DrmnI
Domžalski majski sejem
V dneh od 28. aprila do 8. maja bo v Domžalah PRVI SPOMLADANSKI SEJEM. Prvi pravimo zato, ker želimo, da bi postal ta in pa jesenski sejem tradicionalcn-vsako-leten.
Dosedanje sejemske prireditve in gospodarske razstave so bile v poletnih mesecih, ta čas pa jc zelo ncprikladcn, saj je znano, da sta meseca julij in avgust, če uporabimo trgovski izraz, mrtva meseca. Zraven tega večina podjetij planira za ta čas kolektivne dopuste, kar povzroča dodatne težave glede prodajnega kadra in težave glede sortiranih zalog blaga.
Sejem bo v novem dvoranskem objektu. V njem bo za to prireditev pripravljenih skoraj 1500 m2 razstavno prodajnega prostora. Glavni del okolice dvorane pa bo urejen za zabavni del sejma, na katerem bodo goste in obiskovalce zabavali priznani pevci in ansambli.
Četudi jc površina dvorane večja kot pa vsi dosedanji sejemski prostori v šolah, bo glede na zanimanje in že prispele prijave primanjkovalo prostora.
Številna tuja podjetja bodo skupno z vsemi domačimi prikazala in prodajala kvalitetne in cenene proizvode.
V sejemskih dneh bo na bivšem sejmišču pred I. osnovno šolo v Domžalah tudi avtomobilski sejem, posebna zanimivost za kupce in prodajalce motornih vozil.
Avtomobilski sejem bo posloval v času sejma vsak dan cd 9. do 19. ure, kasneje pa rcd--i vsako nedeljo od 8. do 18. ure.
Prireditve bosta spremljala radio in televizija in obveščala domače in tuje občinstvo o vseh zanimivostih sejemskih prireditev.
i
Vodovod v Črnem grabnu     Kurirčkova pošta skozi Domžale
Vodovod v Črnem grabnu se bo gradil dalje — tako so sklenili na letnem zboru Vodne skupnosti Crni graben 20. marca 1966 v dvorani Zadružnega doma v Lukovici.
Navzočih je bilo kakih 70 članov skupnosti, republiška poslanka Marija Ivkovič, sekretar ZK Domžale Jože Krevs, načelnik za gospodarstvo občine Domžale Albin Pavlin, predsednik SZDL Domžale Lranc Gabrovšek, predsednik krajevne skupnosti Lukovica Franc Stošicki in predsednik sveta šole Brdo, Valentin Perne.
Občani so soglasno sklenili, da bomo čim prej pričeli z nadaljevanjem polaganja vodovodnih cevi. kar naj bi bilo letos končano vsaj do Prevoj. Vodovod je v celoti zgrajen že do spodnjega konca Krašnje. torej 4 km od Lukovici-, tako da je Krašnja že v celoti priključena na omrežje. Skupnost ima še za kake > km cevi, s čimer bi vod dosegel že Staro pošto v Lukovici. Ker je občinska skupščina Domžale zagotovila okrog ? milijonov starih dinarjev, republika pa bo verjetno prispevala dvakrat toliko, bo z gradnjo v resnici možno nadaljevati. Občani so se sporazumeli, da bodo jarek za glavni vod izkopali s prostovoljnim delom kot njihov samoprispevek. Posamezni; krajevne skupnosti celotnega vodovodnega okoliša, torej od Zirovš, kjer je zajetje izvira, pa do Prevoj bodo takoj na svojih sejah podrobno odločile in razporedile dolžino izkopa na posameznega koristnika in pri tem seveda upoštevale tudi kakovost terena. Tako bo rešen
tudi problem oskrbovanja z vodo novega šolskega poslopja na Brdu. ki bo v juniju že dograjeno, staro poslopje pa preurejeno do začetka novega šolskega leta.
Kot vemo, je bilo že urejeno zajetje izvirka v Žirovšah, ki je tako močan, da bo mogel kasneje napajati še naselja od Prevoj proti Dobu. Stroški gradnje do konca leta 1965 so znašali okrog petdeset milijonov starih dinarjev. Občina Domžale je prispevala približno osemnajst milijonov osemsto tisoč starih dinarjev, lastnih sredstev je bilo okrog šest milijonov, Vodna skupnost Ljubljanica - Sova je prispevala okrog deset milijonov sedemsto tisoč slnrih dinarjev, posojil pa je za okrog štirinajst milijonov iu pol. Odbor bo takoj poskrbel za nakup cevi in ostalega materiala iz. sredstev, ki bodo na razpolago. Pričakuje tudi. da bo občinska skupščina plačala zaostale anuitete.
Valentin Perne
Komisija za razvijanje tradicij NOB pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirata letos že četrtič pionirski pohod — »Kurirčkova pošla«.
Letošnjo kurirčkovo pošto bomo prevzeli V2. maja od pionirjev Kamnika pri pomožni osnovni šoli na Homcu, od koder jo bodo ponesli pionirji posameznih šol preko Črnega grabna, Moravske doline, Domžal in Ihana do Drngomlja, kjer jo bodo 19. maja predali pionirjem občine Bežigrad.
Celotno organizacijo »Kurir-čkove pošte« sta letos prevzela občinski odbor združenja borcev in Zveze prijateljev mladine Domžale.
Da bo »Kurirčkova pošta« v redu stekla, bo naloga pionirskih odredov po šolah, da kurirčkovo torbo z vso vsebino varno in zanesljivo prenesejo po poti, ki jim bo določena. Torbo   oddajo   in prevzamejo
OBVESTILO
Občane krajevne skupnosti Moravče in okoliških naselij obveščamo, da je v pisarni Krajevnega urada Moravče javno razgrnjen zazidalni načrt za del Moravč, tj. za predel med cesto proti Soteski in cesto proti Zalogu (severno in južno od Zdravstvenega doma v Moravčah).
Po členu 14 zakona o urbanističnih projektih (Lir. list SRS. 22/58) lahko upoglcdu vsak državljan, državni organ, zavod in organizacija razgrnjeni zazidalni načrt in da v treh mesecih po razglasitvi nanj svoje pripombe in predloge v knjigo predlogov in pripomb, ki je priložena razgrnjenemu zazidalnemu načrtu.
Načrt si je mogoče ogledati vsak delavnik od 8. do 18. ure.
Iz pisarne SO Domžale
na javki, nekako sredi poti med sosednjima šolama na kraju, za katerega se dogovorita pionirska odreda dveh sosednjih šol. Priporočamo, da se za kraj javke dogovorijo s člani ZB na terenu po možnosti povsod tam, kjer so bili boji. kjer so imeli partizani svoje čete, ali pa kjer je padel znan ali neznan partizan.
Povsod tam, kjer bo torba kurirčkove pošte prenočila pa je zaželeno, da bi se organizirale razne prireditve, slavnostne konference pionirskih organizacij in podobno.
»Da bo »Kurirčkovu pošta« v redu stekla se bodo sestali zastopniki vseh pionirskih odredov in se pogovorili o vsem potrebnem. R. F.
Predavanje
Planinsko druitvo Domžale je priredilo 13. marca predavanje
0 drugi odpravi naših planincev na Himalajo, Govorili so trije udeleženci odprave, ki so poslušalcem posredovali svoje lastne vtise s te zahtevne in naporne poli. Pripovedovanje so spremljali številni barvni diapozitivi.
S tem vzponom so naši fantje, od katerih sta dva naša občana, zopet dostojno zastopali Jugoslavijo v mednarodnem alpinističnem svetu.
V okviru istega predavanja smo gledali tudi vzpon naše prejšnje himalajske odprave na
1 lisul v kratkem barvnem filmu.
Humoreska
Mladina in starina
Na splošno ljudje danes o mladino ne verjamejo oeč. Mladina in starina se pač nahajata na različnih ravneh: mladina, polna upornosti, ambicij, skritih želja in hotenj in starina, s svojimi na spoznanjih temelječimi izkušnjami in z miselnostjo, da je mladost (po tistem ljudskem pregovoru) pač norost, ki skače čez jarek tam. kjer je most. da ni dosti vredna, da iz mladine nikoli nič ni bilo in nikoli nič ne bo itd.
Tudi v mnogih gospodarskih organizacijah so menili in še menijo tako. Le nekje neki starejši tovariš, ki je ugledal svet že v devetnajstem stoletju, ni soglašal s temi nazori! Bil je sam in čeprav bi moral biti že dokaj let o pokoju, je pridno delal in za svoje delo prejemal plačo in pokojnino. Nad ničemer se ni pritoževal; prav je imel.
Toda nekaj je tega tovariša bistveno ločilo od drugih. Kadarkoli je pač naneslo, je v kolektivu, kjer je delal, z bobnečim glasom zagotavljal in oznanjeval, da se mladini splača verjeti, da na mladini svet stoji, da ji je treba vedno in povsod dati družbeno odgovorno mesto, saj je mladi kader tisti, ki naj polagoma zamenja starejšo generacijo na njenih položajih. Zlasti
je rad poudarjal, da se morajo starejši ljudje v podjetjih, in gospodarskih organizacijah rešili slehernega egoizma; v korist mladih, kadrov, seoc.
»Vprašam vas,* je nekoč dejal, »mar bodo stari vedno sedeli na svojih položn jih. ko so pa tukaj vendar mladi, psihično in fizično sposobni ljudje, da se spoprimejo z najtežjimi problemi. Dala nam. jih je družba, sprejmimo jih medse; zalo so se vendar šolali. Kaj ne veste, koliko je družba dala zanje? Mar naj sedaj gredo na tuje, vas vprašamU
Svoja, več ali manj dolgovezna izvajanja, je ponavadi zaključeval z besedami, da je na mladini bodočnost, da je dandanašnji res prava radost, živeti med mladimi ljudmi, da je mladina res vredna zaupanja, ki naj ji ga izkažemo.
Prav gotovo bi vedno ostalo tako, če bi nekoč ne prišel od vragsigavedi kod — mlad diplomant in v prav tisti gospodarski organizaciji zaprosil za službeno mesto; konkretneje — rad bi delovno mesto, ki ga je zasedal omenjeni tovariš s štirideset in večletno delovno dobo, s takimi in takimi osebnimi prejemki.
Kolektiv se je ročno sestal in na sestanku s kimanjem in dviganjem rok brumno izglasoval, da že upokojeni tovariš kljub visokemu delovnemu stažu in zagotovljeni eksistenci, zaradi zaslug, ki jih ima za celotni kolektiv, ostane še nadalje v delovnem razmerju in na starem delovnem me-
stu. Kolektiv vendar ne bo na podlagi ner-ganja nekega IKS — Ipsilonoviča spreminjal svoje prekaljene in preizkušene sestave.
Vroseči tovariš, so dejali, naj se pač obrne kam drugam, saj je še tako mlad in poln življenjskih, sokov in energij, pa tudi, domovina je tako velika in lepa in za tako mladega človeka tako zeio obetajoča. »Prao,« je dejal mladenič, se obrnil in odšel drugam iskal kruha. Ni ga našel in kmalu se je spel spomnil na delovno mesto, ki si ga je bil zaželel v omenjenem kolektivu. Vrnil se je nazaj in poprosil nekaj vplivnih tovarišev, ki jih je poznal, naj vendar posredujejo, saj večno ne more iskati službe, za katero se je šolal dolga leta.
Vendar je vsako posredovanje bilo zaman. Tovariš, ki so mu delovna leta že tako obilo potekla, ki je živel sam in bil lastnik veljavne odločbe, o rednem izplačevanju krvavo zaslužene poko\nine. službe nikakor ni hotel izpustili iz rok. Mladi kandidat z ustrezno kvalifikacijo in brez službe je šel o svet.
Če pa danes v tej gospodarski organizaciji nanese beseda o mladini, ta tovariš v silnem ognju in zaripcl v lica, začne: »Moje mesto bi rad, nesramnež! Ha! Taka mladina. Poznam jih! Vsi so enaki! Sama pokvarjenost, izprijenost in egoizem jih je. In nobenega spoštovanja nimajo do nas, starejših! M. Brojan
Seja občinske skupščine
Najvažnejši sklep občinske skupščini; na seji v mesecu marcu je veljal sprejemu proračuna občine Domžale za leto 1966. Kljub lemu. da je bil osnutek proračuna temeljito obravnavan na /borili občanov, na seji kluba odbornikov in na sestankih drugih samoupravnih organov, se je tudi še na sami seji skupščine o njem razvila konstruktivnu razprava. Tako je odbornik Andrej Zaje zahtevni večje upoštevanje potreb kulturno prosvetne dejavnosti tudi v občinskem proračunu, saj morajo biti skrb skupščine tudi kulturne potrebe občanov. Odbornica 1'mgntajeva je v imenu samoupravnih organov podjetja Vinko« prikazala problematiko, ki jc posledica novih odnosov med občino in podjetji in v zvezi s tem kriterijev in priporočil občinske skupščine glede združevanja sredstev za skupne potrebe občanov. Ta priporočila pa za to podjetje zaradi objektivnih razlogov, predvsem zaradi izredno nizke organske strukture kapitala, niso v celoti sprejemljiva. Po mnenju odbornika inž.jurijn Detičkn »tališče organov upravljanja podjetja To-koni osamljeno in je prepričan, da bo še marsikatera gospodarska organizacija prišla pred skupščino s podobnimi ugotovitvami. Isti odbornik je še piodlagal, naj bi občinski proračun v tekočem letu razpolagal z večjo proračunsko rezervo,  ker   bi   se   sicer utegnilo
primeriti, da bo financiranje proračunskih potreb med letom otežkočeno; posebno še zaradi tega, ker ae 70 "/o dohodka proračuna predvideva iz industrije. Ce pa le v nekaj večjih podjetjih gospodarjenje ne bi šlo tako. kot se nrcdvidevn, bo nastalo vprnšnnje realizacije dohodka občinskega proračuna. Vprašanje rekonstrukcije domžalske industrije, ki ga je načela republiška poslanko Ivko-vičeva, je tudi po njegovem mnenju pomembno in mu bo morala skupščina in še posebej zlwir delovmih skupnosti posvetiti posebno pozornost. Poslanka jc ponovno podčrtala potrebo pO programiranju v okviru občine, s Čimer bi odpadla nestrpnost občanov in marsikatera težava pri sprejemanju proračuna. Opozorila je tudi nu program zadolževanja občine, ki gre lahko le do določene meje ter »pomnila na nedokončano Poštno poslopje. Predsednik skupščine je pojasnil, du so se <> tem že vodili razgovori s predstavniki PIT podjetja, ki pa ni pristalo na dograditev »farbe z. lastnimi sredstvi. Zato naj bi se najelo posojilo, ki naj bi se poračunnvalo I najemnino, ki bi jo plačevala pošta.
Predsednik in podpredsednik Mtupšč'ne sta bila v zvezi steni Pooblaščena, da bosta vodila razgovore za najem potrebnega POaojila, kakor tudi glede kredita za gradnjo šole v Morav-
čah. Republiški poslanec Anion Zukrnjšek je pojasnil linamim stanje nove komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, odbornik Jože Zevnik je terjal sredstvu za izdelavo urbanistične dokumentacije. Janez Zibcl-nik je utemeljeval potrebo po sredstvih na področju notranjih zadev, Anton Mav se je zahvalil za dodeljena sredstva za vodovod v Črnem grabnu, predlagal je povečanje sredstev za prostovoljna gasilska društva in skupaj z odbornikom Ivanom Cebuljem iz. Krašnje postavil vprašanje v zvezi z vzdrževanjem cest IV. reda. Odbornik Martin Štiftur je spomnil na sklep kluba odbornikov o kategorizaciji občinskih cest, ki jo bo po upoštevanju prometa na posameznih cestah pripravilo cestno podjetje Domžale. Tudi odbornik Janez Testen je i/nesel pripombe svojih volivcev glede vzdrževanj.! ceste Loku—Dobeno. Poleg predsedujočega in podpredsednika, ki je med drugim predlagal prenos športnih objektov v Domžalah na krajevno skupnost Domžale, so v razpravi o proračunu sodelovali še Odborniki Miro Varšek, Albin Penič, Anton Gdrjup, inž. Igor Papež in zastopnik občinskega komiteja ZMS.
Po triurni razpravi je bil predlog proračuna z nekaterimi spremembami v korist štipendij in preživninskega varstva soglasno sprejet.
Po sklepu skupščine bodo odslej krajevne skupnosti vodile skrb nad zemljišči SLP in jih oddajale v najem. Iz občinskega rezervnega sklada je bilo odobreno tudi plačilo odškodnine lastniku prašičev, za katere je bil odrejen prisilni zakol, s čimer je bilo preprečeno širjenje nalezljive bolezni svinjske kuge.
S področja stanovanjskih zadev so bili sprejeti štirje predpisi oziroma popravljeni in dopolnjeni dosedanji Vsi so objavljeni v Uradnem vestui-ku. Po daljši razpravi o spremembi odloka o urejanju mestnega zemljišču je bil sprejet sklep, da se v dveh urbanistično obdelanih zazidalnih predelih v Domžalah oddajo za gradnjo neurejena mestna zemljišča. Izklicna cena za m' nnj znaša 700 starih dinarjev. Elementi te cene in ostala pojasnila so podrobneje obravnavana prav tako v tej številki .»Poročevalca*.
Sprememba oziroma dopolnitev odloka o preživninskem varstvu kmetov je bila mogoča zaradi predhodnega sklepa skupščine, da se povečajo sredstva za preživnine, tako da se bo s tem zagotovilo vsaj J0*/» povišanje preživnin kmetom, ki jim je bil zaradi arondacij odvzet pretežni del zemlje.
Ker je novi zakon o gozdovih bistveno spremenil tudi pristojnosti   občine   na področju
gozdarstva, je skupščina razpravljala o organizaciji medobčinske inšpekcijske službe in izdala soglasje, da se tu organizira pri občini Ljublja-na-Moste-Polje tudi za občino Domžale. Pristala je rudi na imenovanje inž. Marjana Seve-ria za medobčinskega gozdarskega inšpektorja.
S poročilom komisije za družbeni nadzor, ki ga je podal predsednik komisije- odbornik Anton Gorjup, so se odborniki seznanili s stanjem v obrtnem podjetju »Mizarstvo« Domžale. Iz poročila komisije za pregled statutov delovnih organizacij l>a je bilo ugotovljeno da nekatera, predvsem manjša podjetja še niso predložila v potrditev svojih statutov. Zaradi tega so bili odborniki zbora delovnih   skupnosii zadolženi,
da bodo poskrbeli, da bodo delovne Organizacije, ki so v zaostanku s samoupravno zakonodajo, statute čimprej sprejele. Skupščina jc še potrdila statute nekaterih šol, in sicer: osnovne šole Moravče, Dob, Brdo. Mengeš, Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in Strokovnega izobraževalnega centra Domžale. Sledilo je še poročilo komisije za42-urni delovni tednik, iz kateregu je bilo ugotovljeno, da od 78 delovnih organizacij še ni pripravilo elaborata za prehod na skrajšani delovni čas 58 organizacij. Na predlog komisije je skupščina izdala soglasje za prehod na 42-urni delovni teden šolskim delavnicam STUGS Domžale.
V nadaljevanju seje jc skupščina potrdila začasno sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi in nato obravnavala   in   sprejela predloge
oziroma zaključke komisije za kadre, volitve in imenovaroju. Naknadno so bila potrjena imenovanju predsednika skupščine, da se v komisiji za razpis mest direktorjev v delovnih organizacijah imenujejo še odborniki Janez Kralj, Ivanka Osolin in inž. Igor Papež. Nadalje je bil Albin Pavlin razrešen položaju načelnika oddelka za gospodarstvo, Abdulah Bogunič pa imenovan za vršilca dolžnosti načelnika skupnega oddelka za gospodarstvo in li-nunce, dokler ne bo imenovan načelnik tega oddelka po razpisu. Ker je potekla mandatna doba tudi komisiji za varstvo invalidov in borcev NOV, so bili predlagani novi člani komisije, o kateri pa bo skupščina ponovno razpravljala. Tudi upravnemu odboru sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij je potekla mandatna doba, zato so bili v sklad ponovno oziroma nanovo imenovani: Janko Janša, za predsednika UO, za člane pa: Janez Otrin, Sandi Kihtar. Stojan Markovič in Albin Klemene. Nadalje so bili sprejeti predlogi za spremembo članstva nekaterih svetov skupščine, in sicer je bil Jože Merčun iz Mengša razrešen članstva v svetu za obrt in namesto njega imenovan Franc Zaje, direktor pod-etja     Avtoservis Domžale.
svetu za trgovino, gostinstvo in turizem je bila razrešena Angela Mežnar in namesto nje imenovan v ta svet Janez Lenček iz slaščičarne »Bistrica« v Domžalah. Peter Jeras in Vladimira Sever sta bila razrešena članstva v svetu za šolstvo in namesto njiju imenovana Stane Mlakar iz Mengša in Janez Velepec iz Doba. Na lastno željo sta bila Mara Ru-gelj in Viktor Ščukovt razrešena članstva v komisiji za kadre, volitve in imenovanja.
v*
Vpis otrok v vrtec
Obveščamo zaposlene starše, da bodo v Domžalah in na Viru v aprilu in maju t.l. odprti dodatni novi prostori za vzgojo in varstvo otrok v starosti ml "5. do 7. leta in sicer:
— v Domžalah v stolpiču ob Kamniški cesti — za ca. 40 otrok, otvoritev je predvidena za 25. april
— na Viru v montažnem objektu — za ca. 50 otrok, otvoritev je predvidena za 25. maj,
— v že obstoječem vrtcu na Savski cesti 5, pa bo prostih nekaj mesl.
Vpis je možen takoj in sicer v prostorih zavoda na Savski cesti 3, vsak delavnik od 8. do 11. ure. Ob VPISU je potrebno predložiti:
— potrdilo zdravnika, da je otrok zdrav.
— potrdilo o osebnem dohodku staršev, ki gn dobijo v organizaciji, kjer so zaposleni.
Vabimo zainteresirane starše, da otroka v vrtec čimpreje vpišejo. S tem nnm bo omogočena ustrezna razporeditev in oblikovanje skupin po pedagoških principih, dn bo delo z otroki lahko uspešno.
Kolikor nnm bo prostor dovoljeval, bomo vključili v vzgojo in varstvo tudi šolske otroke in otroke mlajše od treh let.
Prispevek staršev bo določen na osnovi njihovega osebnega dohodka.
Podrobnejše INFORMACIJE lahko dobijo starši v prostorih zavoda na Savski cesti 3.
Direktor: Anton Miklavčič
Prometna problematika na območju Domžal
I. PROMETNE NEZGODE
Prepogosto beremo v dnevnem časopisju o hudih prometnih nezgodah, pri katerih je ta ali oni občan izgubil življenje ali pa je bil hudo telesno poškodovan. Nekoliko lažje nam je pri srcu tedaj, kadar se razpisujemo samo o materialni škodi, čeprav tudi ta škoduje našemu gospodarstvu. Mnogokrat bi se človek vprašal: ali hudi primeri nezgod prizadenejo uporabnika javnih cest? Verjetno lahko mirne duše odgovorimo, da ne. Na javnih cestah imamo preko 95 "/o vzornih in poštenih voznikov motornih vozil, poznamo pa na drugi strani — čeprav so v manjšini — tudi take, ki človeka mirne duš« povozijo in z vožnjo nadaljujejo, ne da bi se prepričali, kaj je s človeškim bitjem, ki je postalo njihova žrtev .Naša zakonodaja predvideva ostrejše sankcije za take brezobzirne voznike, vendar se mi zdi, da je to premalo. Ta.ke brezvestne šoferje mora obsoditi ljudstvo — družba kot celota! Znano nam je, da pride do prometne nezgode najpogosteje zaradi zavestne ali nezavestne malomarnosti voznika, slabe ceste, nepoznanja predpisov, izrabljenosti vozila in podobno. V takih primerih je razumljivo, da povzročitelja ni mogoče kaznovati tako, kot tistega, ki je z objestno vožnjo povozil človeka ali povzročil večjo materialno škodo. Ali pa brezvost-neža, ki je-po povzročeni nesreči pobegnil, človeka pa pustil na kraju nosreče. Za slednjega ni nobena kazen previsoka.
Naša varnostna služba je doslej še vsakega povzročitelja nesreče s pobegom izsledila, vendar z ogromnimi napori organov milice in z neprijetnostmi za neprizadete voznike. (Npr., če na kraju nezgode najdejo kak predmet ali del vozila, ki je Dodobra po barvi ali obliki določenim znamkam potem je razumljivo, da je treba preveriti vse lastnike, ki posedujejo taka ali podobna vozila Takih pa je včasih na stotine).
Povzročitelje prometnih nesreč občani ne prijavljajo na pristojnih PM. če ravno temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah v čl. 86., 87, 88. 89, 90,91 in 92 to predpisuje. Vse te člene mora vsak koristnik javnih cest do potankosti ' po-znaiti. Poglejmo kaj pravi 86. člen omenjenega zakona:
»Kdor se znajde na kraju prometne nezgode, v kateri je kdo poškodovan, ali kdor pride tam mimo, je dolžan pomagati poškodovanim. VOZNIK, ki se znajde na kraju prometne nezgode ali pripelje tam mimo, mora na zahtevo organa za notranje zadeve — miličnika — prepeljati    poškodovanca do
najbližjega zdravstvenega doma, oz. zavoda.
Voznik, ki se znajde na kraju prometne nezgode ali pripelje mirno, je dolžan prepeljati poškodovanca do najbližjega zavoda, še preden pridejo uslužbenci organa za notranje zadeve, razen če se nezgoda pripeti na kraju, kjer je pričakovati hiter prihod vozila za prvo pomoč ali će glede na naravo in težo poškodb voznik utemeljeno sklepa, da bi se z nestrokovnim ali neprimernim načinom prevoza stanje poškodovanca lahko poslabšalo«.
Člen 87 pa terja od voznika motornega vozila ali uporabnika javne ceste naslednje: >Ce se zgodi promotna nezgoda, v kateri kdo izgubi življenje al; je poškodovan ali nastane znatna materialna škoda, mora voznik — če on tega ne more, pa vsakdo drug, ki se znajde na kraju nezgode ali pride mimo — o nezgodi nujno obvestiti najbližji organ za notranje zadeve — postajo milice — ali najbližji zdravstveni zavod.t
In še vsebina 88. člena temeljnega zakona o varnosti prometa, ki pravi: »Voznik, ki je z vozilom udeležen v prometni nezgodi, v kateri je kdo izgubi) življenje ali je poštko-dovan, ima pravico zahtevati od tistih, ki so bili navzoči, ko se je nezgoda zgodila, ime in naslov in so mu ti dolžni dati te podatke.
Voznik, ki je z vozilom udeležen v prometni nezgodi, s katero je povzročena le manjša materialna škoda, je dolžan oškodovancu povedati svoje ime in naslov in mu na zahtevo pokazati tudi svoje vozniško dovoljenje, osebno izkaznico aH kakšno drugo listino, s katero se dokazuje istovetnost«.
O manjši ali neznatni prometni nezgodi govorimo tedaj, kadar materialna škoda pri obeh udeležencih tnc presega znesek 100.000 starih dinarjev. Udeleženca si tedaj lahko vzameta naslove drug od drugega, narišeta situacijsko skico in se oba zglasita na pristojni postaji milice.
Obvezno je vsako nezgodo prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve tj. postaji milice. Prijaviti je treba tudi nesreče, ki se dogodijo delavcem na poti na delo v delovno organizacijo ali ob povratku z dela. Tudi te nesreče morajo biti evidentirane in raziskan vzrok, ki je do njih pripeljal.
Naj prikažemo prometne nezgode v letu 1965 s primerjavo za leto 1964, ki so se dogodi-se na območju Domžal.in bližnje okolice. Podatki kažejo, da se nezgode iz leta v leto stopnja jejo.
1. V letu ■ 1965 je bilo vseh nesreč 307 — leta 1964 217.
2. Smrtnih primerov leta 1965 je bilo 10, v letu 1964 14,
Kdo greši?
Preteklo je leto in več, kar je bila izročena prometu cesta Drtlja—Knndrše. Cesto je lepo vzdrž.cvunii in prometa na njej je vsak dan več. Le malenkost pu je še. ki ni mulenkost. Cesta je namreč zaprta za ves promet, vsaj tako nam pove prometni znak, ki stoji ob cesti.
Tovornjaki, avtobusi, vozniki vpreg in motoristi se za ta znak kaj malo zmenijo, vozijo mimo njega kot da ga ne bi bilo. Drugače pa je s tujci, ki prvič zaidejo v naše kraje. Ti se pred znakom ustavijo in iščejo tablo z oznako obvozne smeri. Toda zaman, tega znaka ni.
Kdo torej greši — vozniki, ki se ne ravnajo po prometnem znaku — ali cestno podjetje, ki ga je »pozabilo« odstraniti?
3. Hudo telesno poškodovanih v letu 1965 je 124, leta 1964 pu 89.
4. Samo z manjšo in večjo materialno šikodo 1965 je 180 primerov in 1964 140 primerov.
5. Celokupna materialna škoda, povzročena pri prometnih nezgodah v Domžalah in okolici znaša v letu 1965 preko 30 milijonov starih dinarjev.
Glavni vzroki nezgod v letu 1965:
1. Nepravilno prehitevanje (pogosto vozniki prehitevajo v škarje).
2. Prehitra vožnja z ozirom na stanje cest, njihovo površinsko obdelavo in gostoto prometa na ulici.
3. Neupoštevanje prometnih znakov in drugih predpisov. Slabo poznavanje novega temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah.
4. Prekratke varnostne raz-darje med vozili.
5. Vpliv alkohola — zlasti pri mopedistih in kolesarjih, delno tudi utrujenost pri poklicnih voznikih.
6. Objestna vožnja.
7. Neupoštevanje vremenskih razmer. Voznik ne upošteva vožnje v megli, dežju, snegu, blatu, na poledeneli cesti itd.
Na območju občine je dokaj gosto cestno omrežje. Res je, da je nekaj cest sodobno urejenih, vendar,, niso dokončno urejene vse druge stvari in objekti,, ki spadajo k sodobni ur" ditvi. Kaj bi bilo nujno urediti poleg cest:
1. Kolesarske poti so nujno
potrebne, dnevno je na cesti preko 3000 kolesarjev.
2. Poti za počasen promet: vprežnn vozila, traktorje, ročne vozičke.
3. Hodnike in poli zu pešce — zlasti v Mengšu in ob cesti III. redu Domžale—Preserje.
4. Prehodi in podvozi pod cesto 1/6 so nujni, sicer bo vedno več nesreč.
5. Nujno je urediti avtobusna postajališča. Avtobusi še vedno postajajo na cestah in s tem ovirajo normalen promet.
6. Cestna podjetja bi morala bolje vzdrževati ceste za počasen promet. Neprijetno se po-/ čuti kolesar, ki se vrača izmučen z deln in se moru peljati po slabi cesti, vzporedno z njo pn teče asfaltno cesla, ki je ne sme uporabljali.
II. NEKAJ MISLI O PEŠCIH
I emelj ni zakon o va r nosi i prometa na javnih cestah pru-vi zu pešce tole: Člen 64.: »Pešec mora hoditi na cesti po pločniku ali drugi površini, ki je posebej narejena ali določena za pešce.
Na cesti zunaj naselja, kjer ni pločnika ali druge, zu pešce določene površine, mora hoditi pešec po skrajni levi strani ceste v smeri hoje.
Ce gredo pešci v organizirani skupini (procesije, pogreb, četa vojakov, povorke, vodenje Otrok) morajo hoditi po skrajni desni strani ceste«.
In še člen 65.: »Pešec ne sme postajati na vozišču. Na cesti, ki ima zaznamovane ali pose-
bc j napravljene prehode m pešec, mora pešce čez cesto le na takem prehodu, če ni več kot 100 m oddaljen od njega.«
Pešec, ki prečka cesto tatu, kjer m prehoda za pešce, mora to storiti z največjo pazljivostjo. Pustiti mora mimo vsa vozila in hitro pravokotno prečkati cesto tedaj, ko je prosta. Pogoslo se dogaja, da pešci hodijo po vozišču ceste, čeprav je- sodobno urejen pločnik. (Taki primeri so .pogosti prav v Domžalah).
III. ZIMSKA SLU2BA IN PROMET
Skupščina občine Domžale je na svoji seji dne 22. X. 1964 sprejela odlok o komunalni ureditvi m zunanjem izgledu naselij v občini Domžale.
Letošnja zima ni bila muhasta, vendar je zapadlo toliko snega, da gu je bilo treba čistiti s hodnikov za peŠTo iu drugih poti. 11, člen. tretji in četrti odstavek določa: »V zimskem času je treba s pločnikov in hodnikov očistiti sneg. čim zapade. Ce zapade sneg ponoči, ga je treba odstraniti s pločnikov in hodnikov do sedme ure zjutraj.
Sneg je treba spraviti na ku-
pe ob cestišču, pri odmetunem snegu pa se moru napraviti obrobni   žleb  zaradi odtekanja
Vode, Ob poledici je treba pločnike oziroma hodnike takoj posuli s peskom, pepelom ali žaganjem.«
Vidimo torej, da je s pravnega stališča vse urejeno. V praksi pa nastopajo težave, ker večina lastnikov stavb h katerim pripadajo pločniki in hodniki ne čisti snega, čeprav so na to bili že večkrat opozorjeni. Posledica take nediscipline je. da so pločniki vedno
zasneženi in skoraj neprehodni. Prav bi bilo. da bi občani, lust-niiki hiš sami prišli do s|k>/iiu-nja. da je treba pred lastno h išo napra vili red in v a ren prehod. Ne bi smeli čakati samo na intervencijo odgovorne službe in sankcije.
Več pOZOrnOSti bi morali vprašanju   čiščenja pločnikov
I.....srečati   tudi   hišni   sveti in
drugi družbeni činitelji, ki so prav tako odgovorni za urejenost   pločnikov   in  drugih poli
zu palce, s skupnimi napori pa
bi morda le dosegli tisto, kar vsi želimo in kar bi dalo najini
krajem urejenejai in prikup-
nejšj videz.
Franc Kalan
Nabiralna akcija za Indijo
Učenci 1. osnovne šole v Domžalah so takoj doumeli pomembnost akcije za pomoč slradnjočim otrokom v Indiji, ki jo je organiziral Rdeči križ.
Rezultat zbiranja, ki je bilo zaključeno v petih dneh, je bil znesek nad 2011.000 starih dinarjev, ki je bil takoj nakazan glavnemu odboru RK Slovenije. Nabiralna akcija za indijske otroke je dokazala, kako dom« žalska mladina pravilno razume, kako je treba ljudem, ki so v stiski in ki živijo v pomuiij-1" ;u, tovariško pomagali. Pri
tem so imeli pred očmi to, da so tudi druge dežele priskočile na pomoč našim ljudem takrat, ko je potres v Skopju prizadejal prebivalcem ogromno materialno škodo, ali pa, ko so vidike poplave uničile našim ljudem skoraj vse, kar je za vsakdanje življenje nujno potrebno.
V zavesti, da je le v skupnosti moč. so učenci in učitelji I. osnovne šole prispevali za to človekoljubno akcijo več. kot sum pričakovali.
Likovna razstava v Domžalah
Svet svobod in kulturno-pro-svetnih orgunizacij občine Domžale je nedavno orgunizi-r'd v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje razstavo domžalskih slikarjev amaterjev.
Svoja dela so razstavljali: Ione Ravnikar. France Ore-'""k in Marjan Sršen.
Pri obiskovalcih je razslava naletela na lep sprejem, saj so v Svojih vtisih skoraj vsi zaže-
leli, da Iu bilo lak ih in podobnih razstav v Domžalah čiim več
Svet SvoIkkI in kiiltumo-pro-svetnih organizucij je z nabavo novih razstavnih panojev omogočil, da želja ne bo ostala le želja m da bomo v Domžalah in tudi drugod v domžalski občini še videli razstavljena dela domačih in gostujočih slikarjev.
M. B.
Klopce v Slurclovcm drevoredu in po Gobavici —- mlajšim prijeten proslor zu poinenek. starejšim za kratek počitek. Kot se vidi, pa so to tudi predmeti zu preizkušanje moči nesramnih pobalinov. Razdejanih klopi je sccluj namreč že več kot polovica. Ker trnju razbijanje klope v Mengšu že v nedogled, ali se je potem čuditi, da se je Krajevna skupnost letos tako težko odloČila, da jih obnovi, saj ni nobenega jamstvu, da že jutri ne bo večina njih podrla in razbila. Pa tudi most v ozadju je že popolnoma oskubljen. Prav bi bilo. če bi se interesenti s
kurjavo oskrbeli kje drugje!
»Zakleti grud v Mengšu«. Kdo ve, ali že rasle lisli junak, ki mu bo uspelo rešiti sa zakletve hudobnega čarovniku — Agro-konmlnataf Mengeški javni, zlasti pu turistični delavci, so namreč po dvajsetih letih brezuspešnih prizadevanj že obupali, da bi kdaj grad, ki je bil že pred vojno delno preurejen in namenjen za gostinske namene, kdaj postal toliko potrebna restavracija. Ali res ni moči, da bi se mogla In stvar urediti? Tudi občinski forumi bi morali pokazat več razumevanja! V eni prihodnjih številk našega lista bi bil zanimiv članek, kako stoje stvari z gradom in zakaj se zadeva nikakor ne more premakniti z mrtve (očke. Na sliki: Detajl gradu — Plečnikovo
okno.
^•'kdunje  lepo  urejeno olroško  igrišče  v  središču   Mengša ^ PJ^Pada. Ali ni v tem propadanju, predvsem pa v »odrivanju« 0,r<:skega igrišča v smer iz Mengša nekaj simboličnega? Kaj
"' potiskamo takole ob stran pri nas probleme otroškega var-J'Va in skrb za nuš najmlajši rod? Pa čeprav smo Izrekli o
l''u že toliko besedi, besedi, besedi... Kakšen pa je uspeh? vse izzveni le v paroli: Občina, dai. običaj, organiziraj!
Pol milijarde za nov transformator
Domžale bodo v prihodnjih dveh letih dobile /elo pomemben energetski objekt — razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV. Gradnjo bo investiralo podjetje Klektro Ljubljana, veljala bo pa breko pol milijarde. Projekti so izdelani in tudi kredit je že odobren. Pred kratkim so objekt zakoličili, z deli pa bodo kmalu pričeli. Zu dovod električne energije v domžalski industrijski bazen bosta služila dva 110 kV daljnovoda izvodov pa bo 18. ki bodo obratovali kot sedanji daljnovodi z napetostjo 20 k V. Nova domžalska razdelilnn transformatorska postaja bo na Viru 100 in od bistriškega mostu v smeri proti Pod reč JU,
Domžule same se bodo napajale z električno energijo po 20 kV kablih, ki bodo položeni pod strugo Bistrice. Več pomembnih objektov   (Papirnica Količevo,
Združena kemična industrija, Domžale idr.) bo dobivalo energijo direktno iz RTP po lastnih daljnovodih oz. kablih.
Predvidevajo, da bo objekt dograjen v letu 1968. Njegova dograditev bo bistveno pripomogla k boljšemu oskrbovanju potrošnikov / električno energijo, saj že sedaj najpogosteje nastajajo težave v preskrbi predvsem zaradi preobremenjenih daljnovodov. Mnogo pa se že govori tudi o drugi veseli novici, da namreč priprave za novo termoelektrarno na mazut v Dolskem v redu potekajo.
Z dograditvijo nove razdelilne transformatorske postaje in z novo termoelektrarno se naši industriji in ostalim porabnikom električne energije obetajo lepši časi.
Stane Stražar
Opozorilo in navodilo potrošnikom butan plina
Zaradi večje potrošnje utekočinjenega plinu v gospodinjstvih dajemo nekaj osnovnih navodil za uporaba in vzdrževanje teh naprav.
V glavnem se v gospodinjstvu uporablja plin butan, pridobljen pri destilaciji nafte. Ta plin ima veliko kalorično vrednost (i ni* plina ima 29.Š0U kalorij) in se izredno rud. že pod minimalnim pritiskom utekočini. Prav Uradi tega so jeklenke zanj izdelane iz tenke pločevine.
Tekoči propan-butan plin .je brezbarven, skoraj brez. vonju, ni strupen, močno eksploziven in je približno en in polk rat težji od zraka. Zaradi tega ostaja, ako pušča jeklenka ali ventil, oziroma druga naprava pri tleh in v spodnjih plasteh zraka.
Jeklenk ne smele izpostavljati žarkom sonca, oziroma jih kakorkoli ogrevati (npr. z električno pečico, vročo vodo itd.).
Jeklenki za butan se ne smete približati z odprtim ognjem.
Jeklenka ne sme biti shranjena v prostoru, ki je nižji od okoliškega terenu.
Reduktor pritiska preizkusite tako, da ga iiamažete z redko milnico. Ce se pokaže na milnici mehurček je to znak. da iz reduktorja uhaja plin. Ta regulator je treba takoj popraviti ali zamenjali.
Gumijasto cev morale stalno kontrolirati iu zamenjati vsaj enkrat letno.
Gumi cevkn mora biti na nastavek pri regulatorju in plinskem aparatu pritrjena z rahlo objemko.
Če sumile, da je v prostoru plin, ne sinete uporabljati vžigalic, električnega stikala ali
odprtega ognja. Odpreti morate okna in vrata, takoj zapreti plin na jeklenki in obvestiti Mestno plinarno.
Po vsaki uporabi morate plin dobro zapreti. Najprej zaprete ventil na jeklenki, da izgon ves plin, nato šele zaprete še pipico na kuhalniku.
Po izrabi plina morate jeklenko dobro zapreti in se ji prav tako ne smete približati z odprtini ognjem, ker ostane V jeklenki še vedno manjša količina plina.
V primeru požara morate jeklenko odnesti na prosto. Ce tega ne morete storiti, opozorite gasilce, kje je jeklenka s tekočim plinom.
Ne dovolite, da otroci odpirajo ventile in se igrajo s plinsko napeljavo.
Potrošnik v gospodinjstvu sme imeti v uporabi največ dve kilogramski jeklenki, vštevši tudi rezervno.
Ce ugotovite okvaro na plinski instalaciji ali na aparatih, pokličite monterja na naslov: Ljubljana, Resi jeva 34, telefon 3 65 55.
To so le osnovna navodila za uporabo tekočega plina v gospodinjstvih. Podroben opis <> uporabi tekočih plinov pa predpisuje »Pravilnik o uporabi tekočih plinov v gospodinjstvu ter gostiščih, obrtnih de-lavnicuh in Irgovinah«, Uradni list I LRJ, št. 34 62.
Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve
V Mengšu, na Kidričevi 30 adaptira trgovsko podjetje Napredek spodnje prostore za svoj novi trgovski lokal, kjer bo trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Ta trgovina bo poslovala na klasičen način in ho nadomestila dosedanjo poslovalnico Zarja, ki bo zaradi slabih higienskih pogojev ukinjena. Nova, moderno urejena poslovalnica bo odprta v sredini maja.
Dejavnost učencev I. osnovne šole
Potem, ko so učenci I. osnovne šole v Domžalah priredili nekaj prav uspelih samostojnih recitacijskih večerov, so se odločili, da se pomerijo ludi v deklamiranju, s petjem popevk in v instrumentalnih nastopili.
Učenci so si sami izbrali tekste za deklamacije in to iz slovenske in slovanske literarne zakladnice.
Bogat je bil tudi izbor popevk. Učenci so nastopali kot solisti in v duetih. Pri tem smo ugotovili, du imu šola mnogo prav dobrih pevcev. Zu vse nastope se je prijavilo izredno veliko število otrok, zato je bilo potrebno, da so pri javi jenci nastopili v dveh skupinah.
Iz obeh skupin so bili nato odbrani najboljši, ki so čez teden dni nastopili pred strokovno komisiio
Doseženi so bili prav lepi uspehi. Za vzorne deklamacije so dobili največ lučk Milan Vo-dopivee. Milan Maririič- Martina Sodja in Anton llorjak. Največ točk za popevke so dosegli Mirko Sušnik, Jožica Kralj in duet Zurnik-Urbanija. za igranje nu instrmente pa Miran Matičič, Breda Pire, J u 1 i -junu Juševič.
Na željo staršev in učencev so mprali zaključni program ponoviti še enkrat, ker je bilo mnogo onih. ki prvič niso dobili prostora v dvorani.
V vrstah nastopajočih smo našli celo vrsto dobrih dckla-matorjev, recitntorjev, pevcev in godbenikov, ki se bodo z vztrajnimi vajami lahko v bližnji prihodnosti uvrstili kot kvalitetni igralci, pevci in godbeniki v nnšn prosvetna društva.
Kamela, ki slu jo dva neriška piij.oliidva pod silo razmer prodala ljubljanskemu živalskemu vrtu. je na poti k svojemu novemu lastniku prenočila tudi v Domžabih. Posebno med mladino je vzbudila veliko zanimanje, enako kot oba bradata spremljevalca
Ohčftfli! Vabimo vas, da v dneh 19., 20., 21., 22., 26. in 27. aprila tudi vi darujete
Vaša skromna žrtev rešuje življeniat
Obč. odbor RKS
Športni drobiž
V zadnji prijateljski tekmi tik pred prvenstvom sta se sestali moštvi Domžal ln Triglava Iz Kranja, ki Je eno najboljših slovenskih nogometnih moštev. Domači nogometaši so zaigrali zelo poletno In v prvem polčasu vodili z goloma Trobca že 2:0. Po velikem obleganju je gostom rezultat vendarle uspelo Izenačiti.
Domačini bi v tekmi lahko zmagali, saj niso Izkoristili mskaj res lepih priložnosti.
Za zaključek smučarske sezone so smučarska društva lz Domžal, Kamnika ln Mengša organizirala na Krvavcu troboj v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 54 tekmovalcev.
Rezultati i
1. mesto: Smuč. društvo Domžale 3:31,4 (Llmovf.ek Boris 53,4, Tone Zupan 57,0, Andrej Pele 57,7, Stane Berlič 59,1, Ing  Miha Kosee 1:04,2);
2. mesto: Smučarski klub Kamnik 3:86,7 (Tone SuStar 57,1, Aco Sitar 59,4, Franc Perne 59,8, Marjan Štele 1:04,3, Ivo Postan l:0fi,l);
3. mesto: smučarski klub Mengeš 5:4.9,8 (Franc FIcrin 1:0G,7, Kostja Modic 1:08,4, Janez Janež 1:10,4. Tone Sitar 1:11,7, Janez Skok 1:12,8).
Smučarsko društvo Ihan je na občnem zboru pregledalo svoje uspehe in delo v pretekli sezoni. V preteklem obdobju se Je pokazalo, da se je SD Ihan razvilo v ne samo močan tekmovalni kolektiv, ampak da Je danes spodobno tudi za Izvedbo težavnej.; h tekmovanj.
V pretekli sezoni Je druStvo izvedlo prvo etapo adaptacije velike ■kakalnlce v Ihanu, zgradilo je manjšo skakalnico za pionirje ter usposobilo lasten sodniški kader, ki Je   prt   organizaciji   kakršnih koli
večjih republiških tekmovanj nujno potreben.
Občinski sindikalni svet Je začel z organizacijo •indikalnih športnih iger. Najprej so se pomerili keglja, čl ekipno v dliclpllnl 2 x 100 luča* Jev mešano. Nastopilo Je 32 ekip.
Rezultati:
1. Papirnica Kollčevo I. 2423 (Vavpetlfi V. 848, Vavpetlč Andrej 817, Majhenlč 758)
2. Občinska skupščina 2304
(Kollč 772, Peterka 744, Vidmar 788)
3. Papirnica Kollčevo II 2202 (Mežan 749, Pleško 739, Skok 714)
4. Unlversale Domžale 2198 (Campa 702, Janežlč 765, Hrovat 731)
5. Induplatl Jarše 2198
(Bergant 746, Andromoko 743, Za-
bukovec 707)
Rezultati v borbenih igrah:
1. Papirnica  Kollčevo    .... 64*
2. Kemična Domžale.....62»
3. Občinska skupščina   .... 60»
4. Induplatl Jarše   ...... 563
5. TOSAMA Vir.......tU
6. MlinostroJ  Domžale   .... 498 V   borbenih   Lgrah   Je nastopilo
skupaj 60 kegljačev, škoda Je le da so nekateri tekmovalci že pred koncem tekmovanja odstopali.
Tekmovanje v streljanju z zračno puško:
(1 kolo) Krogov
1. MlinostroJ........946
2. Papirnica Kollčevo .... 838
3. Trak Mengeš 1......813
4. Trak Mengeš II......755
5. Opekarna Mengeš   .... 667
Ženske: Krogov
1. Papirnica Kollčevo .... 364
2. Induplatl Jarše......310
Domžalski športni objekti niso najbolje vzdrževani. Preveč govorimo o njihovem vzdrževanju in premalo napravimo. Medtem pa jih mnogi nekaznovano uničujejo. Posebno nogometno igrišče in atletska steza sla poslala dirkališče in vozniška šola, pa, kakor lahko razberemo s fotografije, tudi že javna cesta. Kdo bi moral skrbeti za ta dragi objekt, kdo je odgovoren za zdravje mladine, ki je tu neprestano v nevarnosti?
Otroci zvedavo raziskujejo »notrajiiosl poškodovanega kandelabra cestne razsvetljave. Komu je javna razsvetljava napoti, da uničuje naprave in kdo bo odgovoren, če bo otrok postal žrtev svoje radovednosti? Slika je s košarkašnega igrišča v
Domžalah.
Obnovljena cerkev v Grobljah - muzej .Jelovškove umetnosti
V prejšnji številki »Občinskega poročevalca« smo prikazali življenje in delo našega rojaka, znanega baročnega slikarja 118. stoletju. Franc« Jelo vika. Ob koncu smo povedali, da bi bila dolžnost vseh nas, ki smo dediči njegove umetnosti, da ohranimo njegove freske v groheliski cerkvi. Ker se medlem obnovitvena dela bližajo koncu in bodo Jelovškove freske kmalu dostopne javnosti, želimo danes nn kratko prikazali potek obnovitvenih del.
Cerkvico v Grobljafa je Jclovšck poslikal leta 17(>l jn ig p, zadnje njegovo večje delo (umrl je 17(>4). V dobi baroka so mnoge tedanje cerkvene in tudi posvetne stavbe bnrokizirali, ker je bil barok v tisti dobi Pač prevladujoča umetnostna smer. Da je pa mestu sedanje baročne cerkve v Grob-'jah stala še starejša, gotska stavba, priča •odi to, du so ob sedanjih obnovitvenih delih pri luščenju ometa na zadnji, korni. 'trani odkrili gotske Ireskc, sicer fragmentarno ohranjene, vendar si jih bo obiskovalec lahko ogledal.
lakoj no drugi svetovni vojni je postala cerkev hkrati z, bližnjim grobrljskim gra-d°ni (takrat samostan lazaristov) in grajskim posestvom družbena lastnina. Akcijo, da se grobcljska cerkev ohrani in obnovi kot izrazit spomenik baročne cerkvene Podeželske arhitekture in hkrati spomenik Jelovškove umetnosti, je začel pred nekaj leti   referat   za   spomeniško   varstvo pri
Inkratnem okrajnem ljudskem odboru Ljubljana.Okraj je financiral obnovitvena dela. Ko so se pozneje pristojnost! z. okrajnega ljudskega odbora vedno bolj prenašale na občine in so bili okraji končno odpravljeni, je skrb za nadaljevanje obnove prešla na občinsko komisijo za spomeniško varstvo, financiranje pa je morala od leta 1962 dalje prevzeti izključno le občina Domžale. Priznati moramo, da. je občinska skupščina pokazala precejšnje razumevanje tudi za spomeniško vurstvo in vsako leto namenila nekaj milijonov tudi za tovrstno dejavnost.
Cerkev v Grobljah je bilo treba obnoviti, ker je bila že precej zanemarjena, /ob časa tudi njej ni prižanesel. Jelovškove freske, s katerimi je poslikunn predvsem kupola, so v dvesto letih nekoliko obledele. Zata jih je bilo treba restuvrirati. da bi spet zaživele v svojih nekdanjih barvah. Delo je uspešno opravil restavrator Izidor Mole. Velik problem je pomenilo tudi prekriliš strehe, kajti zaradi poškodovanih ali izpadlih ploščic iz škrilja je dež zamakal notranjost in povzročil občutno škodo Jelovškovim freskam zlasti ob steni pri zvoniku. Danes je vsa streha prekrita z novim škriljem. poškodovane freske pa so obnovljene. Ostrešje samo bo po mnenju strokovnjakov vzdržalo še vrsto let. kupola je sedaj obsvetljena z močnimi električnimi obločnicami, tako da bo ogled Jelovškovih fresk omogočen ob vsakem času.
V samem cerkvenem prostoru je bilo treba očistiti in pozlatiti oltarje. Z njih je
bilo treba odstraniti vso poznejšo navlako, ki je kazila njihov pravi baročni videz. Iz cerkve so bile odstranjene tudi klopi. Grobcljska cerkev nuj bi namreč ne služila več verskim namenom, ostala naj bi spomenik pristne baročne cerkvene arhitekture in muzej Jelovškove umetnosti.
Obnovljena je tudi zunanjost cerkve. Zvonik in vse zunanje cerkvene stene so prebeljene. prav tako tudi obzidje okoli cerkve. Okolica cerkve je očiščena, vhod skozi zunanje obzidje zupirujo železna vrata, vendar bo ključ v sosednji stavbi vedno na razpolago vsakemu obiskovalcu.
Cerkev v Grobljah bo kot muzej Jelovškove umetnosti kmalu odprta javnosti. Pripomnimo naj. da je že lani ob izseljenskem dnevu v ('.robijah zbujala med našimi izseljenci veliko pozornost in pohvalo. Ves dan je bilo polno obiskovalcev.
Grobeljska cerkev je prvi kulturni spomenik, ki je bil reslavriran v naši občini. Pričakujemo, da mu bodo sledili še drugi in da bo občinska skupščina še nadalje kazala razumevanje zu spomeniško dejavnost ter seveda zagotovilu tudi sredstva zanjo.
Prav gotovo bodo mnogi ljubitelji likovne umetnosti obiskovali grobeljsko cerkev. Poskrbeti bo treba, da bomo z napisnimi tablami in drugimi oblikami obveščanja opozarjali domačine in tujce, naj si ogledajo spomenik baročne umetnosti v Grobljah. nn razpolago pa bodo morale biti tudi fotografije in brošure z opisom zgodovine cerkve in Jelovškovih fresk.
Zvone Gorjup
la delovni prainik - prvi maj - čestitajo in se priporočajo
Občinska skupščina Domžale Občinski komite /k Domžale Občinski odbor S/DL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB množične organizacije in društva		TOKO tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov DOMŽALE		
		Industrija platnenih izdelkov   IND UP L ATI JARŠE		
sanitetnega materiala TOSAMA * \ i i-Domžale				
		Združena kemična industrija DOMŽALE		
PAPIRNICA K0L1ČEV0				
Melodija ME\GEŠ	TERMIT Domžale	TRAK Mengeš »ZLATOPOLJE« invalidske delavnice DOMŽALE	IIP Radomlje	
tovarna jedilnih in tehničnih olj SONČNICA \ 1U- DOMŽALE		UNIVERSALE DOMŽALE		Cestno podjetje Domžale
j         podjetje X A P R EI) E K Domžale ................-		tovarna strojev - Domžaln