Poštnina plačana v gotovini. »Mladost«, orlovsko glasilo, izhaja v začetku vsakega meseca v Ljubljani. — List izdaja konzorcij »Mladosti« v Ljubljani. — Upravništvo je v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, pritličje. — Naročnina je za člane Orlovske zveze 20 K, za vse druge 25 K na leto, — Posamezna številka velja 3"— K. — Odgovorni urednik je Ludovik Tomažič, — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Urejuje: Jernej Hafner, Ljubljana, župnišče pri Sv. Petru. *r* •f* *r* Orlovske potrebščine ima v zalogi Gospodarski odsek Orlovske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Obračajte se edino nanj. Začasno priporoča in razpošilja: Zlata knjiga slovenskih Orlov, nevezana.................... . K 8'— Vsak Orel jo mora docela poznati in se po njej ravnati. Mladinske in telovadne igre . ,, 8’— Za slehernega načelnika ne-obhodno potreben učni pripomoček v telovadnici, zlasti še za one, ki vodijo naraščaj. Priporoča se tudi vsem šolskim vodstvom. Mladeniška telovadna organizacija ...........................„ V— To je sicer star pravilnik Orlovske zveze, a še vedno uporaben, posebno za ustanavljanje novih odsekov. »Mladost«, letniki 1915 do 1918 (letnik 1919 nepopolen), vsak po „ 5'— Sprejemnica za člane (diplome) K 4'— Partiture za klavir orlovske him- ne, prostih vaj, vaditeljskih, za naraščaj itd, po K 5’— in , ,, IO — Telovadni črevlji ,, 60’— (Pri naročilih navedite vedno številko velikosti noge.) Orlovska pesmarica .... ,, 3'— (Pri naročilih nad 20 izvodov K 2'50 iztis.) Trakovi z napisi za surke, vsak 11 3-— Tekmovalne vaje za Maribor . 11 12'— Vadnik 11 18 — Orlovski znaki 11 7,— Orlovske čepice (štev. 50—58) ,, 65.— Majce " 70 — e*F~ Zavojnina in poštnina se zaračuna posebej. ~wa '1yiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii!iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiilil)iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiii(niiiiHiti franjo jNeubauer. ©b sedemdesetletnici jugoslovanskemu vladiki dr. j3. Jegliču. Od solnca majskega razgret blesti se v žarkih lepi svet. Jn Oebi sije žar očesa in v srcu plamen O je vnet za narod Cvoj in za nebesa, pomladi sedemkrat deset življenja G je odsijalo, srce pa vroče je ostalo. Čez dol zelen, čez grič cvetoč, iz hiš-palač, iz bornih koč do sinjega neba višave !; e -nje za vse druge som orali oni nositi. Ena misel jih je pri tem držala po koncu: Samo da Lah v Gorico ne pride! Toda vsi drugi so postali svobodni; 1 e oni, ki so mesto drugih trpeli, je niso bili deležni. Lah je prišel in jim je svobodo strl. Lah je prišel in družino našega naroda razklal in zemljo, ki je naša, šiloma sebi pridržal. Nikjer pd Slovenskem niso svobodi toliko potov pripravljali, kakor se je to godilo po naših bratih in sestrah na Goriškem, v Trstu, Primorju sploh. Oni so prvi bili, ki so spoznali pomen šole; in do-čim se dobe še sedaj po Kranjskem in Štajerskem ljudje, ki šolo mrze in učiteljev n e* marajo, SO' oni že pred dolgimi leti pivi zbirali darove od hiše do hiše, da so si šole zidali, učitelje vzdrževali in si tako otroke ohranjali slovenske in narodne. Prvi so bili, ki so delali tako! Prvi so bili, ki so svoj materni jezik hoteli imeti pri vseh uradih v rabi in veljavi. Drugod po Slovenskem je bilo do časa pred vojsko nemško pri vseh uradih, pri glavarstvih, pri šolskih svetih, pri finančnih uradih, pri davkariji itd.; tam so pa dosegli, da se je slovensko uradovalo celo pri najvišjih uradih v Trstu! Bili s o p r v i, ki so si od države izvojevali slovenske srednje šole, učiteljišče in gimnazijo v Gorici! Bili so prvi, ki so začeli podpise in izjave nabirati za majniško deklaracijo pred tremi leti. Povsod prvi pri delu za svobodo, nikjer drugod niso toliko po njej in po Jugoslaviji hrepeneli, kakor tam v Gorici in Trstu. Ko pa je svoboda prišla i n z n j o J u g ‘o s 1 a v i j a , je prav oni niso dobili. Kdo more g o r - j ć opisati in bol, ki j e padla v njih srce... Bili so ogoljufani. Vsak narod ima pravico, da odločuje, kje hoče biti in živeti, tako so zahtevali med vojsko Amerikanci, Angleži, Francozi in Lahi, Samoodločba narodov so povsod kot sveto pravico vsakega naroda učili in razglašali Pravičen nauk je to. Kakor ima vsak človek pravico, da sam odločuje, če se hoče poročiti ali ne, če se hoče izučiti za ta poklic ali za drugi; kakor ima vsak celo strašno pravico, da si izbira — nebesa ali pekel, prav tako ima vsak narod pravico, da sam odločuje o svoji usodi, tudi slovenski narod! In res, vesoljni slovenski narod je rekel, da hoče biti v Jugoslaviji. Bili so pa primorski Slovenci prvi, ki so to izrekli. A kaj se je zgodilo. V Parizu so pravice narodov steptali; samoodločbe niso več hoteli poznati, tudi Slovensko ljudstvo je postalo zanje kupčija. Z belo zastavo je prišel Lah v Pulj, v Trst, v Gorico, češ, ne bojte se me! A sebe je napravil .za gospodarja, za hlapce in dekle pa naše brate in sestre... ■ * Fantje! Morete li mirno spati, ko premišljujete, kaj so oni tam trpeli, kaj so oni hrepeneli, kako so bili ogoljufani, ko gledate njih sedanje gorje? Njih gorje je naše gorje. Kaj bi napravili, če bi Turek zopet prišel in hotel paliti naše vasi, ropati naše hiše, ubijati družine? Res; vojske in krvi nočemo nikdar! Toda izjeme so po-vsod, tudi tukaj: meč proti sovražniku, ki ti krade zemljo in trga družino! Kdor meča tu ne pozna, ni vreden svobode, ni vreden Jugoslavije! Bratov in sester 700.000 nam hoče sovražnik vzeti, hoče naš rod, našp družino in našo zemljo raztrgati. To pomisli. Glas Tvojega srca in Tvoje volje pa bodi: Ne, ne bo! , Novi orlovski poslovnik. odobril novi poslovnik. dnek, ki ga je sestavilo predsedstvo O. Z., da izdela nov poslovnik za orlovsko organizacijo, je dokončal svoje delo in izredni občni zbor O- Z., 'ki se je vršil 30. maja 1920, je S tem je napravila orlovska organizacija zopet lep korak naprej. Za vadnikom izide v par tednih novi poslovnik, ki natančno urejuje . ustroj naše organizacije. Vadnik in poslovnik naj bosta naši temelj-j ni knjigi poleg »Zlate knjige«. »Zlata knjir ga« vsebuje načela, na. katerih šloni naša, organizacija, poslovnik in vadnik pa, kako* naj se ta načela pri delu izvajajo. Poslovnik smo že več let pogrešali v' naših orlovskih odsekih. »Mladeniška) telovadba organizacija«, ki je izšla pred deše- timi leti je bila' brez dvoma lepo delo, ki je zelo dobro služilo našim odsekom; vendar le toliko časa, dokler je bila naša organizacija majhna. Ko pa se je naša organizacija razvijala vedno bolj in bolj, se je kmalu začutila potreba, urediti ustroj odsekov podrobneje. Naši tantje, ki so delovali po odsekih, so kmalu začutili, da jim manjka natančnejših navodil, kako se vodi fantovska organizacija. Pa tudi predsedstvo O. Z- je to opazilo. Število odsekov je rasti o dan za dnem in predsedstvo O- Z. vsled tega ni moglo imeti dosti tesnih stikov s posameznimi odseki. Delo v predsedstvu se je kopičilo. Razdeliti ga je bilo treba med posamezne odbornike, ker celo predsedstvo ni moglo imeti pregleda čez celo organizacijo. Za to pa zopet ni bilo nikalkih navodil. Okrožje je dobivalo vedno večji pomen. Z navdušenjem ustanovljeni odsek je izgubil svojo živahnost. Izobraževalno, pa tudi tehnično delo je pojenjevalo. Takim odsekom je bilo treba nuditi poguma in novih moči. Kako malo pa je bilo okrožij, ki so‘se v tem oziru zavedala svojih dolžnosti; pomagati odsekom, da krepko delujejo dalje v smislu orlovskih načei! Tudi okrožjem je manjkalo navodil, kako naj izvršujejo svojo nalogo. Zato si je predsedstvo 0. Z. takoj po prevratu postavilo nalogo izdelati nov poslovnik, ki naj izpopolni in popravi »Mladeniško telovadno organizacijo«. Prva številka »Mladosti« leta 1919 je že prinesla ogrodje novega poslovnika za Orle- To ogrodje »so samo temeljni kamni, iz katerih naj bo zgrajena nova stavba. Zato se sestavlja natančno navodilo, v katerem bo do podrobnosti pojasnjeno poslovanje odbornikov.« Tako govori prva številka »Mladosti« iz leta 1919. Žalibog pa je ostalo pri tem ogrodju do konca leta 1919! Ker je to ogrodje v marsikateri točki izpremenilo »Mladeniško telovadno organizacijo«, naši Orli niso vedeli, ali naj se drže navodil »Mladeniške telovadne organizacije« ali pa navodil ogrodja. Nekateri odseki so se držali tega. drugi drugega, trpela pa je enotnost orlc/vske organizacije. Zato je naročil občni zbor 0. Z. začetkom januarja 1920, da naj predsedstvoi O. Z. izdela nov poslovnik, ki bo merodajen za naše odseke in ki bo nadomestil »Mladeniško telovadno organizacijo« ter ogrodje poslovnika v »Mladosti« 1919. — 1. št. Predsedstvo O. Z- je ugodilo temu, sestavilo zato poiseben odsek za poslovnik, ki je izgotovil svoje delo in izredni občni zbor O. Z. je odobril ta poslovnik. S tem je izgubila »Mladeniška telovadna organizacija«, kakor tudi ogrodje v januarski številki »Mladosti« 1919 < svojo veljavo in odslej so merodajna za naše odseke le določila novega poslovnika. Kakor povedano bo novi poslovnik v par tednih dotiskan in razposlan odsekom. Naš namen pa je, že danes opozoriti vse brate na važnost novega poslovnika. Kolikokrat so se različni voditelji naših kulturnih organizacij obračali na predsedstvo O. Z. s. prošnjo, naj jim da navodila, kako se ustanovi orlovski odsek. Videli so lepe uspehe orlovskih odsekov dru-. god; kaj čuda da so hoteli ustanoviti tudi v svojem kraju »Orla.«. Vedeli p:a niso, kafko se to napravi. V ncvem poslovniku je natančno povedano, kako se ustanovi odsek. Nadalje! Odsek je bil ustanovljen, prvotna navdušenost se je polegla, predsedstvo O- Z. je obrnilo Svojo pozornost v drugo okrožje. Odsek se je kmalu čutil zapuščenega. Voditeljem je zmanjkalo snovi za fantovske večere, predsednik ni poznal svojih dolžnosti; ravnotako ne podpred- « sednik, tajnik, blagajnik, načelnik itd. Odseka se je polastila nekaka omotica; životaril je samo v zapisnikih O. Z. Sedaj bo tudi temu pomagano. Novi poslovnik z veliko natančnostjo riše pravice in dolžnosti posameznih odbornikov. V njem je podrobnoi našteto, kaj mora delati v odseku podpredsednik, kaj tajnik, kaj njegov namestnik itd. Morebiti se bo komu zdelo, da določa poslovnik že preveč podrobno različne dolžnosti in pravice, a prepričan naj bo, da bodo kljub temu ta navodila marsikomu dobrodošla. Dalje prinaša poslovnik natančna navodila o parlamentarnem razgovoru. Takih pravil je dosedaj sploh manjkalo slovenskim organizacijam. Kaj so stvarni, kaj oblikovni (formelni), Ikaj nujni predlogi, o tem je imel navadno vsak član svoje mnenje. Enotnosti nismo imeli nobene. Smelo lahko trdimo, da bo dajal naš orlovski poslovnik v vseh teh stvareh smer za vse naše kulturne organizacije- In s tem vrši naša orlovska organizacija važno dolžnost: uvajati naše fante v redno društveno delovanje. Iz naših vrst bodo prišli fantje ki bodo vodili prej ali slej vse naše kulturne, gospodarske in politične organizacije. Orlovski odsek bodi šola za Vsa ta mesta! V »Orlu« naj se navadijo naši člani, kakšne dolžnosti imajo kot člani do organizacije, v »Orlu« se bodo naučili naši fantje dolž- »osti ki jih imajo odborniki drug do drugega in do skupnosti. Čim več bomo imeli iahih članov, tem lažje in uspešnejše bo delo naših kulturnih organizacij- Naša izobraževalna, društva, do sedaj še nimajo svojega poslovnika. Naravno je torej, da bo za vse Orle, ki so obenem tudi člani izobraževalnih društev, merodajen orlovski poslovnik. Vsa društvena zborovanja, vse seje se bodo vodile po določilih našega poslovnika. Iz vsega tega pa izvira važna dolžnost za vsakega Orla, da se temeljito seznani z določili poslovnika. Poleg »Zlate knjige« naj bo poslovnik vedno predmet razgovorov na fantovskih večerih. Vsi člani naj gledajo, da se bo vršil vsak fantovski sestanek, vsak občni zbor, pa tudi vsaka seja odborova točno po poslovnikovih določilih. Zato naj se posebno prve čase spravlja vedno v razgovor poslovnik. Kasneje bo v vsakem odseku nekaj članov poznalo podrobneje poslovnik. Ti bodo potem vedno čuvali, da se vpoštevajo njegova do- ločila, ob enem pa bodo tudi nadzorniki za vse odbornike, ki ga bodo pomanjkljivo poznali. Pregledniki kalk or tudi odborniki ga bodo študirali pred občnim zborom, da bodo znali ceniti delo odbornikov-Vsi Orli pa vedite, da je poslovnik sad dolgotrajnega in premišljenega dela. Kdor bo poslovnik samo prebral, ne bo imel ničesar od njega. Treba gai bo študirati, študirati točko za točko. Pri vsakem fantovskem večeru, pri vsakem občnem zboru, pri vsaki odborovi seji naj leži na mizi, da se ga lahko takoj pogleda. Le na ta način bo prišel v meso in kri naših fantov. Čim več se bedo člani sklicevali nanj v razgovoru, tem bolj ga bodo poznali; tembolj ga bodo poznali tudi drugi člani »Orla«. Vedno pa moramo tudi poudarjati, da poslovnik nima sam na sebi namena, temveč je le sredstvo, kako bi se bolje dosegal namen naše orlovske organizacije: slovensko mladino, ki krščansko misli, utrjevati in ogrevati za vzore krščanskega življenja in mišljenja. Dr. Ogromni. Novi orlovski vadnik. Kot 3. zvezek Orlovske knjižnice (tehnični del) je razposlala’ O. Z. odsekom orlovski »Vadnik, I. del«, ki vsebuje temeljne nauke o redovnih in prostih vajah ter dva dodatka, skupaj 104 strani v priročni os-minski dbliki. Ni ga treba priporočati in -opisovati, kakor se to dela ob izdanju novih knjig, da se jim utere pot do čitat el jev. Mogočna orlovska organizacija čuti že 10 let potrebo po svojem vadniku in je O. Z. z njim le zadostila najnujnejši tehnični potrebi odsekov in vaditeljev. Vsak odsek ga bo imel v svoji knjižnici, vsak vaditelj v svojem žepu, vsak Orel si ga bo čimpreje kupil in ga prebiral ter se učil iz njega. Jedrnato razlaga vadnik redovne vaje posameznega člana, vrste, čete in prapora; slike in skice olajšujejo umevanje. Točna je razlaga osnovnih gibov posameznih udov, iz katerih se sestavljajo proste vaje. Kakor ne zna gladko čitati, kdor se ni učil iz abecednika abc, tako ne bo dovršeno izvajal prostih vaj, kdor ne prouči dobro posameznih osnovnih gibov. Podlaga in izhodišče Orlom telovadcem bo vedno ostal ta vadnik, k težjim orodnim in prostim vajam bodo nastopili šele potem, ko "bodo temeljito proučili vsebino vadnika. Najzanimivejši je uvod: Povelja k redovnim vajam. Ž njimi je storila O. Z. dobro premišljen korak naprej, tako v jezikovnem in tehničnem, kakor tudi v organiza-toričnem oziru. Iz naših povelj ne gleda več turnerstvo in sokolstvo, ampak Jugoslovanski Orel. Jezikovno so čista, domača, preprosta, zvočna in jedrnata ta povelja, Kar je bilo moč, se je pri njihovi sestavi vpošteval naš jugoslovanski vojaški jezik in zahteva po kratki, umljivi jedrnatosti. Posebna njihova dika pa je, da so pristna, izvirno orlovska. Skoro popolnoma so izginili iz pjih manj rabljeni izrazi: smer, vprek, bok, obrat; dalje v slovenščini neprimerne oblike: stopoma, postati, zavoj; odpadel je okorni: zdaj, protihod, četverostop; namesto predelka se je privzel prapor. Pri poveljevanju se čuje zdaj veliko bolj domače in slovensko: desno, levo, kakor prejšnji: v bok in s čelom spred ali zad. Prejšnja dolgoveznost je odpadla, ne da bi umljivost pri tem trpela- Ta povelja, prestavljena v srbohrvaščino, so tako slično zvenleča, da jih vsak Slovenec takoj ume. Orlom, ki bodo vojaki, bo vojaško poveljevanje domače brnelo. Res bo treba nekoliko truda, da se jim vaditelji privadijo, kar pa bo do Maribora prav lahko šlo. Povelja so seveda obvezna z.a vse; nedopustno je, rabiti dalje stara- Dodatek k prostim vajam bo uvedel enotnost v nastope. Dodatek ob koncu Vadnika ima namen trajno klicati Orlom v spomin nekaj važnih dolžnosti glede kroja, skrbi za: telesno in dušno snago, discipline, o telovadnici, javnih nastopih in orlovski knjižnici. Mesto povelja »k molitvi poklek« in »Od molitve zdaj« navaja točka 6.: Poklekni t e« in »Vstani t e«. Vadnik znači za mlado orlovsko organizacijo krepak, ponosen zamah močnih peroti navzgor in naprej. Bratje, naš tehnični abecednik je, naučimo se ga dobro, uvod vaditeljskega zbora nam bodi povelje. Hvaležni bodimo vsem,-ki so nam ga sestavili, zlasti bratu Ivo Pircu, ki mu je položil temelj in žrtvoval obilo delavnih dhi, Krecman. Trobentanje! Še nekaj navodil bratom trobentačem. 1. N a s t o p ! Na pcivelje: Nastop! se uvrste vsi trobentači na skrajnem desnem krilu. Zvezni ali okrožni trobentač jih razdeli v zbore. (Sestavo glej »Mladost«, 1920, št. 2. in 3.) Najbolje tako, da so skupaj vsi trobentači, ki so skupaj vadili. Pri sestavi zborov, naj trob. načelnik v sporazumu z zbornikom, ki določi število praporov, vpošteva načelo da imej vsak prapor