Politični ogled. Avstrijske dežele. Posvetovauje v delegacijab o skupnem drž. proratunu vrši se mirno in ni bilo doslej v njib nobene težave. Minister zunanjih zadev, grof Kalnoky je vzbolel in zato ga zastopa v delegacijah baron Szogyeny, to pa prav na lehkem, ker je bil minister že prej v dotičnib. odsekili povedal blizo vse, kar je smel, o raztnerah naše države proti zunanjim. Sklep delegacij bode še v tem tednu in najbrž ji sklene svitli cesar satn. — Grof Wurmbiandt, doslej glavar v štajarskem dež. zboru, -se pogaja s konservativnimi veleposestniki za to, da dobijo le-ti vsaj dva poslanca v dež. zboru. Liberalci se pa čez silo upirajo in brž ne brez uspeha. — Knez Alfred Liechtensteiii stopi zopet kot poslanec nemškib kmetov v dež. zbor v Gradci. To je veselo znamenje, ker velja beseda kneza veliko, posebno v višjib krogib, Tudi Slovencem je prijatelj. — Da nareja koroška ,,Straža" volilne sbode po raznib slov. občinah, to bode hudo v oči nemškim liberalcem; odduška pa si dajejo s tem, da grdo govorijo in tudi pišejo o slov. rodoljubih. Blagoslovi ljubi Bog naj delo vrlih slov. domoljubov! — T i r o 1 s k i c. kr. namestnik baron Widmann je stopil v pokoj in. pravi se, da najbolj zato, ker ni zatrl laške iredente, ki se čudno razširja po južnem delu Tirolske. — Na Kranjskem ima ,,Siidmark" podružnico in sicer v Tržui. To je sramota za vso deželo. — V Ljubljani odprejo v nedeljo novi vodovod, kakor se sliši, prav slovesno in prav, saj so imeli doslej slabo, nezdravo vodo. — Slov. društvo ,,Sloga" vzdržuje v Gorici dekliško šolo in otroški vrt; obe napravi ste koristni za tamošnje slov. prebivalce, ker so druge šole vse bolj tuje, laške. — V volilnem okraji Tolminskem bode treba volitve dež. poslanca, ker je dr, GregorMč odložil poslaništvo. Pri c. kr. pošti v Trstu kaže se gospoda prav sovražno zoper slov. jezik. Ako govoriš v njenib sobah 8lovenski, treba se ti je bati, da te pomeri kak ,,gospodek" prav ostro z očmi ali se še celo zadere kje nad teboj. — Na Hrvaškem nimajo sedaj ni kacih volitev ni dež. zbora ali sabora in zato je vse nekam tiho in menda srečno, vsaj ban grof. Khueu Hedervary. — V Kaloczi, velikem madjarskem mestu, prišlo je bilo oni den do hudega pretepa o volitvi novega sodnika. Tri so žendarji prebodli, več pa jib je dobilo rane, nazadnje pa so vendar-le žendarji razgnali nemirno Ijudstvo. — V Galiciji se vršč volitve v okr. zastop in rusinski kmetje imajo sedaj na večib krajib svoje može v zastopib, se ve, da na nevoljo poljskib mož. Nam je to lebko prav, na poljsko gospodo ni se zanesti. Vunanje države. Kakor se sliši, je ruski poverjenik, knez Izvolski, zopet v Rimu, da dožene pogodbo med sv. Očetom in ruskim carjem glede ua škofije v poljskih pokrajinah. Malo pa je upanja na to, kajti ruska vlada terja od sv OeHa reči, ki jih ji ne morejo dovoliti, posebno ne, naj govorč škofje le v ru3kem jeziku s svojo dubovščino. — Sedaj misli minister Crispi resno na to, da stori italijanska vlada kaj za rimsko mesto, naj se le-to izkoplje iz svojih dolgov. Težko, češe bode mogoče. — Kolera se v južnib. delih Španije širi in so si vsled tega sosednje države že v strahu, da se huda morilka ne prikrade kje do njih. — Francoska vlada jemlje šolo za šola iz rok katol. učiteljev in učiteljic ter riva va-nje svoje ]judi, to pa na velike stroške občin. Lehko se zna, da se te branijo novih učiteljev, toda vlada se sklicuj* na postavo. Se ve, da so le-to navlašč skovali iz namena, da se vzame kat. cerkvi, čem največ mogoče, moči do šole. Tudi drugje so tako nastale enake postave. — Angleška vlada je odstopila Nemcem otok Helgoland, ki leži v ,,sevemem morji." Prebivalcem pa to ni kaj po volji, da-si so nemškega pokolenja. — Knez Bismarck težko ,,počiva", najraji bi kar iz nova prijel za krmilo nemške vlade, toda cesar Viljem ne mara za ,.jeroba." V Berolinu so si izvolili pl. Forkenbeka, ki je po veri katolik, za župana, toda večina prebivalcev je ltitrovska in zato jim katoiišk župan ni po volji. — Judov ne marajo v ruski armadi, najmanj pa pri uradib, kajti v njih judje skrbž za svoje ljudi ter jib radi izpuščajo iz Hstin, da jim ni treba ,,služiti carja.1* — Obsodbo majorja Panica na smrt je potrdila drž. sodnija v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, in pravi se, da bodo majorja vstrelili. Duslej se je menilo, da ga bodo pomilostili, ker mož prav ni veliko uevaren. — V Srbiji so hudi na naše cesarstvo in trgovci bojda ne marajo več ničesar kupovati iz Avstrije. To pac ne bode dobro. — Da Turek ne plačuje rad dolgov, to je že stara resnica in to čuti sedaj ruski car, ki že dolgo čaka na izplačanje, pa še bode menda čakal dalje, kakor do jeseni. Do tega <"asa je obljubil sultan spraviti toliko denarja v kupe, da se Rusom izplača zaostali dolg. — Sliši se, da liočc italijanski kralj Umberto navzeti si ime ,,eritrijskega cesarja", to pa za tega voljo, ker ima sedaj Italija dežele, ki ležč ob ..rdeeem morji" v Afriki nekako v lasti. Naj mu tekne! —