Najodgovornejši funkciji v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju v naši občini bosta opravljala — funkcijo predsednika Skupščine občine tovariš Vladimir Mejač, dosedanji glavni direktor LIKO. Funkcijo predsednika Izvršnega sveta pa tovariš Franc Krašovec, dosedanji načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance pri Skupščini občine Vrhnika. Pri opravljanju teh funkcij jima želimo veliko delovnih uspehov! i* Vladimir Mejač, predsednik Skupščine obla clne Vrhnika Franc Krašovec, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Eno izmed volišč v vrhniški krajevni skupnosti. Da bi se izognili gneči in nepotrebnim napakam, so organizatorji Izkoristili prostor v starem domu JLA, kjer so lahko primerno razporedili skrinjice in volivne odbore. Fotografija: D. Todorović Izvolili smo 1336 delegatov .L volitvah 9. in 12. marca smo izvolili 1336 delegatov, kar je za j!m delegatov vec kot na volitvah pred štirimi leti. Če si to šte-,-"ko Pobliže ogledamo, vidimo, da smo za delegate v Zbor združenega dela Izvolili 248 delegatov, v Zbor krajevnih skupnosti "' delegatov In v Družbenopolitični zbor 16 delegatov. Skupaj orej 381 novih delegatov, tem pa moramo prišteti še 20 manjših ~jjrganizaclj združenega dela, v katerih sestavljajo vsi zaposleni lelegacljo. Teh pa je 190 in tako dobimo skupaj število 571 delegatov. >' 7 V « skupščine desetih samoupravnih interesnih skupnosti so jelavci v organizacijah združenega dela izvolili 503 delegate, v frajevnih skupnostih pa 262 de- j^iatov; seštevek teh je 765 de- fgatov. Če seštejemo število jelegatov za skupščino občine I za skupščino SIS, dobimo že v naslovu zapisamo število — 1336 delegatov. Volitve lahko ocenimo kot uspešne, saj je po podatkih občinske volilne komisije volilo: od vpisanih 4653 volivcev v delovnih organizacijah jih je glasovalo 4.198 ali 90,22 %. Na področju obrti je od 334 voliv- cem delovnim ljudem in občanom čestitajo SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI UREDNIŠTVO »NAŠ ČASOPIS« Na volišče v Bevkah sta že pred deveto uro dopoldan prišla najstarejša krajana Jože Brus In Martin Trček in opravila svojo državljansko dolžnost. Fotografiji: Jože Glavač cev glasovalo 291 ali 87 odstotkov volivcev. Volitev v krajevnih skupnostih pa se je od 11.290 volivcev udeležilo 10.496 volivnih upravičencev, kar pomeni, da je glasovalo 92,92 odstotka vseh vpisanih volivcev. Med kmetijskimi proizvajalci pa je od 1.051 volivcev prišlo na volišče in glasovalo 1.034 volivcev oziroma 98,38 odstotka. Novoizvoljenim delegatom je v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju zaupana pomembna in odgovorna naloga, saj se bodo morali odločati v Interesu vseh nas občanov o razvoju in medsebojnih odnosih v naši družbenopolitični skupnosti. To pomembnost In odgovornost pa smo upoštevali že v pripravah na POPRAVEK! V 40. številki nam je v naslovu »Podaljšan samopri spevek do leta 1985« nastala neljuba napaka, saj se nam je na koncu naslova izmuznil vprašaj. Naslov bi se moral glasiti takole: »Podaljšan samoprispevek do leta 1985?« Avtorici teksta, tovarlšici Miki Verbičevl in vsem bralcem, ki so napako opa zlil, se vljudno opravičujemo! UREDNIŠTVO Tudi na letošnje volitve so se krajani v vseh krajevnih skupnostih dobro pripravili. Volišča so bila lepo okrašena, pa tudi glasbe ni manjkalo. volitve, ko smo evidentirali in kandidirali delegate. V Dragomerju so vsem mladincem, v spomin na dan, ko so prvič volili, pripeli rdeče nageljčke. Posnemanja vredna zamisel! Fotografija: D. Todorović Boljši, samo-upravnejši jutri Vsi narodi tega sveta proslavljamo velike praznike. Tudi njihovo vrednost si določamo sami. Vrstijo se proslave, manifestacije, govori, kulturne prireditve. Tako je prav. Milijonom Jugoslovanov po vseh krajevnih skupnostih, po vseh organizacijah združenega dela, društvih, družbenih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah širom domovine se priključujemo tudi mi v uredništvu »Naš časopis«. Taka in slična zborovanja pa so še mnogo več kot le spomin na pretekle dogodke. Pomenijo nam tudi del aktivnosti po končanem 8. kongresu ZKS in pripravo na 11. kongres ZKJ. Razprava na slovenskem kongresu in njegovi sklepni dokumenti so dali odgovore na vprašanja, kijih zastavlja življenje, še toliko bolj pa družbenopolitična in samoupravna dejavnost, katere cilj je življenje spremeniti na boljše, na bolj samoupravno. Danes ne moremo mimo ugotovitve, da so ideje OF kot predhodnice SZDL močno uveljavljene in prisotne tudi v naši, vrhniški, vsakodnevni praksi. Metode dela in akcije v SZDL so vse bolj frontovske, javne, široke, vse bolj demokratične. Dozoreli so pogoji za široko neposredno udeležbo krajanov v samoupravnem odločanju kote&doka-zale tudi nedavne volitve. SZDL v najširšem pomenu te besede, ob vodilni vlogi ZK, postaja pomembno vprašanje nadaljn,;>ga razvoja samoupravne demokracije. Po mnenju tovariša Kardelja in seje predsedstva ZKJ morata biti oba kongresa Zveze komunistov dejansko javno vseljudsko gibanje z najširšo udeležbo delovnih ljudi in občanov v samoupravnem in delegatskem sistemu odločanja. Tovariš Kardelj pravi, da je za vsako družbo odločilnega pomena njena družbenoekonomska vsebina, namreč dejstvo, da si družba ustvari tako lastno družbenoekonomsko bazo, ki bo krepila socialistične odnose, tako da bo družba živela kot celota sama po sebi, po svojih lastnih zakonitostih. Podlago za tako bazo smo ustvarili z ustavo, zakonom o združenem delu, s programom ZKJ po 10. kongresu. Drug pomemben faktor, ki nam omogoča tako živeti kot želimo in hočemo, pa je delegatski sistem. Vemo, da ima ta sistem še mnoge slabosti, ki so prisotne v občinski družbenopolitični skupnosti. Vseeno pa je ta delegatski sistem že dokazal, da je sposoben postati nosilec novega samoupravnega sistema odločanja, namesto državnega administrativnega odločanja. Čeprav se v vsakodnevni družbenopolitični in samoupravljalski praksi srečujemo še z mnogimi slabostmi, pa ne smemo zanemariti dejstva, da so vsi ti družbeni procesi usmerjeni h krepitvi družbenoekonomskih odnosov naše družbe, h krepitvi pozicij političnega sistema, h krepitvi naprednih, socialističnih ljudskih sil in obrambi pred vsemi, ki ogrožajo naš sistem, pridobitve A/OS in socialistične revolucije. Vsakdo izmed nas bi rad žive boljše življenje. Nemalokrat pe pozabljamo, da je te želje moi izpolniti le s skupnimi napori in z napori vsakega izmed nas. Le tako bomo dosegli nadaljnje rezultate na področju otroškega varstva, šolstva, kulture ter ni področju športa in rekreacije. Ob koncu bi rad še enkrat poudaril, da je tako življenje, kot ga živimo danes, ustvaril naš delavski razred pod vodstvom Komunistične partije in tovariša TITA. Vsem občanom v imenu uredniškega odbora pa na koncu želim prijetno praznovanje. INŽ. PETER PETKOVŠEK naš Časopis april % 'J KADROVSKA PROBLEMATIKA V UPRAVNIH ORGANIH Delegati vseh treh zborov vrhniške skupščine so na zadnji seji obravnavali problematiko delovanja in organizacije občinskih upravnih organov, tako kot je priporočil zbor občin Skupščine SRS. Ugotovili so, da je stanje na tem področju v vrhniški občini podobno stanju drugod. Tudi na področju kadrovske problematike upravnih organov podatki, ki so nakazani v analizi, v glavnem veljajo tudi za vrhniško občinsko skupščino oziroma njene upravne organe. S primerjanjem teh podatkov lahko ugotovimo le, da je stanje strokovne zasedenosti tu še slabše, saj imamo od 11 delavcev z visoko izobrazbo le enega in le četrtina delovnih mest, za katere se zahteva višja izobrazba, je ustrezno zasedenih. Omeniti pa je potrebno tudi to, da kadri z visoko ali višjo izobrazbo največkrat zelo hitro odidejo na drugo delovno mesto. Največkrat je temu vzrok nepravilna kadrovska politika v občini, saj mnogi delavci za razmere v vrhniški občinski skupščini niso bili sprejemljivi, drugod pa so sprejeli iste ali še odgovornejše naloge in jih tudi uspešno opravljajo. Pomembno je tudi izobraževanje delavcev občinskih upravnih organov saj dopolnilnemu izobraževanju še vedno posvečamo premalo pozornosti. Razlog za to je največkrat v pomanjkanju časa, pogosta posledica tega pa je nestrokovno opravljanje nalog na delovnem mestu. Poleg kadrovske problematike v upravnih organih so se delegati dotaknili tudi materialnih pogojev, ki jih imajo delavci v občinski upravi. Ugotovili so, da Je prostorov za delo v občinski skupščini premalo, da so ti nefunkcionalni, prav tako pa je slaba tudi tehnična opremljenost. H.T. Slaba udeležba na predavanjih Pretekli mesec Je ok ZRVS pripravila predavanje ol obrambi mesta v splošni ljudski obrambni vojni za vse starešine, po predavanju pa so si lahko ogledali še dva filma: Diverzija na okupiranem ozemlju In Vod v obrambi" mesta. Predavanje pa ni bilo namenjeno samo starešinam ZRVS; ampak tudi vsem ostalim, saj so na to predavanje vabili druž-al benopolitične organizacije v krajevnih skupnostih — zlasti^ mladino in aktiviste SZDL. Žal pa je bila udeležba teh na pre-v davanju zelo slaba. », Po predavanju Je bilo govora tudi o vlogi in pomenu, kL jo Ima revija »Naša obramba«, saj bi morala biti ta naro- I« čena v vsaki hiši, še zlasti pa bi jo morali pogosteje vzeti v roke rezervni starešine, saj bi jim veliko pripomogla pri« opravljanju vsakoletnih obveznih Izpitov. f F. k.k Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine družbenega pravobranilca samoupravljanja osnovna nalo$< ~4\ V slovenski delegaciji, ki šteje 24 delegatov, za 8. kongres ZZB NOV Jugoslavije, Je tudi Vrhnlčan, tovariš Franc Fortuna, sedanji predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Vrhnika. Delegati za 8. kongres ZZB nov Jugoslavije so bili Izvoljeni na 5. skupščini ZZB NOV Slovenije, ki Je bila 24. marca 1978 v Ljubljani. Po nekajmesečni prekinitvi ]• na Vrhniki ponovno pričel opravljati delo družbenega pravobranilca samoupravljanja, diplomirani pravnik tovariš Franc Jerina. Njegova temeljna naloga je stalno spremljanje družbenih odnosov In pojavov, ki so pomembni za družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi In družbene lastnine. Pri opravljanju teh dolžnosti daje družbeni pravobranilec samoupravljanja svoje mnenje o pojavih In problemih, prav tako pa tudi pobude In predloge, kako širše ukrepati In delovati za preprečevanje kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje na lastno pobudo, na pobudo delavcev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Zakon ga usmerja, da deluje neposredno predvsem v organizacijah združenega dela. Zato pri svojem delu sodeluje predvsem s samoupravnimi organi v OZD in zahteva, da so delovni ljudje v delovnih sredinah neposredno seznanjeni z vsem, kar je pomembnega za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in varstva družbene lastnine. Občini Logatec In Vrhnika imata skupnega družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki Ima sedež na Vrhniki, Cankarjev trg 8 (v l. nadstropju poleg Občinskega sodišča), uradne ure pa so vsak dan od 7. do 15. ure, v sredah od 7. do 17. ure (telefon 70-190). Na novo delovno mesto je odšel dosedanji sekretar Občinske konference SZDL Vrhnika, tovariš Miloš Mauri, ki je to delo vestno in uspešno opravljal pet let. Prav tako je v tem času aktivno sodeloval pri oblikovanju glasila OK SZDL »Naš časopis«. Za njegovo delo se mu iskreno zahvaljujemo in mu na novem delovnem mestu želimo veliko delovnih uspehov. Upamo pa, da bo tudi v bodoče s svojimi prispevki še naprej sodeloval v našem časopisu! UREDNIŠKI ODBOR ir ""1C Vrnimo se na področje za Ljubljanskim vrhom. Kurirja »Karaule 3« MATEVŽ in Strnad sta se še vedno zadrževala pri »Padeški četi« Notranjskega odreda. Od tu sta vzdrževala zvezo z Dolomiti, četni kurirji pa naprej na »Karaulo« pri Zavrhu in z enotami in ustanovami na Notranjskem, če pomislimo, da se je osrednje vodstvo osvobodilnega boja in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet tedaj nahajalo skoraj tik pri Ljubljani, (Ključ—Babna gora—Osredek—Toško čelo), je bila kurirska zveza preko Ljubljanskega vrha sicer dokaj primerna, vendar zamudna. Za smer Notranjska—Dolenjska je bila primernejša linija: Ključ—Brezovica—Notranje gorice, preko Ljubljanice na Črno vas in naprej na »TV1« pod Krimom. Prav zato je bila ta kurirska linija v času bivanja osrednjega političnega vodstva v Dolomitih najbolj obremenjena. »TV 17« je opravljala vlogo pomožne zveze in zveze z okrožnim vodstvom v okolici Vrhnike in z Notranjsko. čas beži. Že Je tu november 1942. »Padeška četa« se je iz svojih tedanjih položajev pri Kamnem vrhu premaknila na področje Krima. Zveza »Karaule 3«, kasnejše »TV 17«, pa je morala ostati. Kurirja Matevž In Strnad sta bila odrejena, da ostaneta v gozdovih za Ljubljanskim vrhom, za vzdrževanje zveze z Dolomiti. Težko je bilo njuno slovo od borcev Padeške čete. Dotedaj sta varno domovala v okviru te enote. Tu jima je bila zagotovljena vsa preskrba in varen počitek, kadar nista bila na poti. Kar naenkrat pa odločitev, da ostaneta kot edina partizana v gozdovih za Ljubljanskim vrhom, prepuščena sama sebi in svoji iznajdljivosti. Redna zveza z Dolomiti, po dogovorjenih javkah, mora biti zagotovljena. V to neprijetno slovo so se »vmešali« še Italijani in belogardisti, ki so prav tistega dne spet »čistili« teren v gozdovih okoli Pokojišča. Odkrili so celo taborišče Padeške čete pri Kamnem vrhu. Komandir čete se je odločil za taktični izmik. Belogardisti so ob podpori Italijanov le upali globlje v gozd, zapuščeno taborišče so požgali in odšli. Četa se je formirala v kolono in krenila na Krim, kurirja pa svojo pot, da si poiš-četa primeren kraj za taborenje in pripravita vse, da bodo naloge na zvezah opravljene. Tako sta v svoji odločitvi tedaj zahtevala komisar notranjske operativne zone tovariš JOKL in sekretar vrhniškega okoržja tovariš DŽURO. Intendant odreda tovariš JANOŠ, (Gradišnik Tone iz Bistre, ki je Jm - si 1943 padel v nemški ofenzivi na Krimu), je kurirja seznanil s skromnim skrivališčem krompirja. Bolj radodaren Je bil pri mesu, kar celo goveje pleče Jima je oddelil. Predal je še pr-gh >' - jrega fižola, par žlic lojeve zabele In moke za »roštanje« In to je bila vsa zagotovljena preskrba. »Se bosta že znašla, saj sta stara partizana,« taka je bila poslovilna spodbuda kurirjema in razšli so se. Samostojno kurirsko karaulo, kasnejšo TV 1 7, pa je bilo treba še organizirati in ji zagotoviti pogoje dela in življenja. Preveč je bilo nalog, ki jih je bilo treba opraviti takoj in tistih, ki sta jih načrtovala za prihodnje dni. Slabo sta bila opremljena. Imela sta le vsak svoj nahrbtnik, kurirsko torbico, za oba polovico šotorke bivše jugoslovanske vojske, vsak svojo odejo, porcijo in žlico, puško in k sreči dovolj municije in bomb za lastno obrambo. Kje si postaviti skrivno taborišče, kje in kako se oskrbovati s hrano, vodi, kaj in kako kuhati in kako se pripraviti za zimo. Ta je bila tik pred vrati in kako opravljati kurirske naloge preko zastražene železniške proge v Dolomite v snegu, ko puščaš sledi, da te bo sovražnik gonil kot psi divjačino? To so bila nekatera izmed vprašanj, ki jim je bilo treba najti rešitve takoj, ob vsem pa dvakrat tedensko nositi pošto In ostale pošiljke na kurirsko Javko v TV 2 In z aktivisti vrhniškega okrožja tja na Sušo nad Staro Vrhniko ali v Razorsko dolino. Dvakrat tedensko pa tja pod Vinji vrh, kamor so prihajali kurirji enote Notranjskega odreda In kurirji kurirske postaje pri Zavrhu nad Iško. Lotila sta se dela In uspela. Malavašič Frenk — Matevž — prvi komandir TV 17. Od novembra 1944. je bil komisar Notranjske relejne TV linije. Fotografija je nastala ob osvoboditvi 1945. Vlntar Jože-Strnad, eden prvih kurirjev na TV 17 In sekretar partijske organizacije na TV 17. Fotografija Je bila posneta 1943. v taborišču rajonskega odbora OF Logatec v Kallšah Najbližje naselje je bila Vrhnika. Vasi Zavrh, Pokojišče, Padež so bile požgane, izropane, izseljene. Na Vrhniki sta se povezala s tovariši vrhniškega okrožja in terenskimi sodelavci s katerimi sta sodelovala že preje, kot kurirja Lukovega bataljona in Dolomitskega odreda. Z njihovo pomočjo in organizacijo sta si zagotovila dobavljanje potrebne hrane, nekaj orodja in posode. Pri aktivistkah na terenu sta dobila nasvete za kuho in pripravljanje hrane, saj dotedaj nobeden od njiju ni imel opravka s kuhalnico in novo samostojno življenje ter opravljanje kurirskih nalog je steklo. Ne brez težav. Da bi si zagotovila lastno prezimitev in kolikor mogoče varno zatočišče za tiste, ki so po kurirski Uniji potovali, sta na južnem pobočju Malega Jesenovca, nedaleč od Colske doline, v mali prikriti dolinici med drevjem zagradlla tajno zemljanko. (Sletj, so vidni še danes po 36 letih.) To delo ni bilo lahko. Vse sta oC vila s preprostim orodjem: krampom, sekiro in ročno žago. i skalami v robu dolinice sta napravila Izkop. Vanj vgradila iz ji vih brun stene, streho In pograde. Streho sta pokrila s stre^j lepenko, ki sta jo dobila na Vrhniki, vse špranje zadelaj mahom, zemljanko zasula In jo zamaskirala. Zgrajeno po«!« Janko je bilo še od blizu težko opaziti. V notranjosti sta uredil«!; žlšča s smrekovimi vejicami in praprotjo, ognjišče, priprav drva za kurjavo In zemljanka je bila »nared« za primer hude zlit ali večjih sovražnih hajk. £ Čuvala sta jo v strogi tajnosti, res za hude in kritične čase. Po ftt vici povedano, dokler sta bila sama, je sploh nista uporabljala. Hi| zimo sta preživljala raje na povsem drugem kraju, v taborišču na I stem, pod skromnim šotorom in zemljanko sta čuvala kot zlatoc zervo za primer najhujšega. To pa je lahko bila večja sovražna of1 živa, potreba konspirativne nastanitve posameznih tovarišev iz I stva NOB, zaklonitev morebitnih ranjencev in v skrajnem prirfl1 prehude zime in nevzdržljivega mraza, zatočišče za lastno zaklaf nje. V zemljanki je bilo v skrajni sili prostora za osem ljudi. Le« gradnjo sta sekala tudi uro hoda daleč, proč od mesta grad' prav tako ves ostali »gradbeni material,« kajti sledi v bližini z« Ijanke nista smela puščati. Odgovorni tovariši so vedeli, da je zemljanka nekje za Ljubljani vrhom pripravljena, ne pa kje, kajti tajnost se je morala zagoto' Zima je bila v tem letu blažja, kot v minulem, pa vseeno hudi precej zapadlega snega. Nastopile so nove težave. Odrej' zveze je bilo treba vzdrževati redno po dogovorjenem urtv Prehodi preko železniške proge in naprej, pa so bili v jasni b» zime, brez zaščitnih belih ogrinjal, ki jih nista imela kje dot tudi ponoči dobro opazni. Predvsem cefrajo živce nevarne i* jalske sledi v snegu, ki se jih ne da zakriti. Pod železniško pf< proti Vrhniki jih je bilo mogoče pomešati s sledmi sovražnih' Jakov, ki so progo straži!) In sledmi clviiov. Oteženi so bili' dostopi do sodelavcev v naseljih. Hoditi je bilo treba kar poteh, kjer so se gibale sovražne patrulje In gazeh, ki so že' napravljene. Tu pa so bile tudi nevarnosti večje. Nemalokrat se kurirja srečala s sovražnimi vojaki In potrebno je bilo pr* spretnosti in dobrih živcev, da sta se pravočasno zamaknila I' niso opazili. Skrbeti je bilo treba tudi za to, da so ostale kurir1 poti neodkrite. To je bilo v snežnih razmerah zelo težavne gozdovih nad železniško progo, kamor civilni prebivalci " smeli zahajati, pa skoraj nemogoče. Edina rešitev je bila sledi nekako zamešati, napraviti mnoge si' gazi, po katerih nisi prišel nikamor ali pa samo nazaj na mesto, kjd je sled pričela. Vse to pa je bilo napornejše in težje, kot soočanje I vražnikom s puško v roki ali prebijanje preko proge mimo stral bunkerjev, iz katerih je sovražnik sipal ogenj na vse, kar se je ob P premikalo. Kurir Matevž je imel kot nekdanji gozdar in lovec v zakrivanju 1 bogate izkušnje. S pridom sta jih uporabljala. Vsak dan in v vs$ tuaciji sta našla neko novo rešitev. Prav te izkušnje so kasneje v* koristile kurirjem TV 17 v naslednjih letih njihovega delovanja. Izhod Iz taborišča sta skrbno zakrila vse do prvega kroga i Iz te je bil Izdelan prehod na drugI krog in od tu naprej na »l kurirsko pot. < (Nadaljevanje pri hodni« PRH 1978 naš Časopis Zveza socialistične mladine Slovenije pred X. kongresom pred nekaj manj kot štirimi leti, točneje okrobra 1974, je pote-(al v Moravskih toplicah pri Murski Soboti IX. kongres ZSMS. Na tem kongresu je prišlo do združitve Zveze mladine Slovenje In Zveze študentov Slovenije v enotno družbenopolitično In O'zgo]no organizacijo mladih ljudi, ki se bori za aktivno vlogo 0nlade generacije pri nadaljnji Izgradnji samoupravne socialistične družbe In za dosego Idejnopolitlčne ter akcijske enotnosti iinladlh na podlagi dokumentov In politike Zveze komunistov Ju-loslavlje. Sf Zveza socialistične mladine je ^jako postala enotna socialistična jonta mlade generacije, saj v 'jvojem družbenopolitičnem dejanju in programskih usmeri-^ah vključuje vso napredno mi-Ječo mlado generacijo, mlade rPlavce, mlade v procesu izo- *aževanja, mlade v krajevni skupnosti, mlade kmetovalce in ^adružnike, pripadnike oboro- jenih sil ter vse družbene orga-|pacije in društva, ki so kolek-#mi člani ZSMS oziroma ZSMJ. * i V tem času so bili v mladinski organizaciji narejeni veliki ffganlzacljskl in vsebinski jremlki. Mladi.organizirani v 9-vezl socialistične mladine 'gotavljamo, da Je nujno, da -jyojo organiziranost prilagodimo našemu političnemu si- I^RHNIČANI ZASEDLI 1. MESTO V ^^UBLJANSKI REGIJI ^od tem naslovom Je v ne-Plo 19. marca v Radomljah TJ Domžalah potekalo regij-ko tekmovanje mladih zadružnikov. Tekmovanja se Je Udeležila tudi tričlanska ekipa ittlva mladih zadružnikov, ki ^•'uja v okviru Občinske konjice ZSMS Vrlika. ; j( Ek|Pa je pokazala odlično jhanje tako na strokovnem kot 2» družbenopolitičnem področju I prePn'čljivo zmagala. Ekipo so sestavljali Fanika Ribič, Stani-J'av Nagode in Jože Hren. WL kulturnem delu so iz naše ■»Dčine sodelovali mladi gleda-pfčniki iz Verda, ki so se pred-jf avili z odlomkom uspele gledalke predstave O, ne, ščuke pa m kl so i° uprizorili v okviru le-Jsnje Naše besede. Za dosežen uspeh veljajo rt»*am iskrene čestltkel R.B. stemu. Zavedamo se, da moramo krepiti našo prisotnost v okviru fronte organiziranih socialističnih sil Socialistične zveze delovnega ljudstva ter se obenem boriti za večjo zastopanost mladih v delovanju in angažiranosti v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, saj Je le to osnova za najširše vključevanje mlade generacije v samoupravne In družbene odnose In v vse tokove političnega odločanja. Uspeh teh prizadevanj pa bo tudi v bodoče v največji meri odvisen od stopnje organiziranosti in razvitosti odnosov v sleherni osnovni sredini, ter od aktivnosti in pripravljenosti mladih, da s svojimi in skupnimi stališči izbojujejo bitko za preverjena stališča v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in v vseh oblikah odločanja in sporazumevanja v skladu z nadaljnjim razvojem političnega sistema samoupravnega odločanja. ZSM mora biti aktivneje prisotna v delegatskem sistemu, saj smo na tem področju priča precejšnjemu formalizmu. Ugotavljamo, da precejšen del mladih, ki delajo v delegacijah za zbore občinske skupščine ter delegacijah za samoupravne Interesne skupnosti ne deluje v ZSM In kot taki ne zastopajo stališč oblikovanih znotraj mladinske organizacije. V prihodnjem obdobju se bomo morali za odpravo teh anomalij zelo močno angažirati. Ko analiziramo pokongresno delovanje ZSMS v naši občini lahko ugotovimo, da smo na nekaterih področjih naredili bistven korak naprej, da pa še vedno ne moremo biti zadovoljni z obstoječim stanjem. Vse preveč je še forumskega delovanja v mladinski organizaciji. Tarejo nas predvsem kadrovske, prostorske in finančne težave. Kljub velikemu prizadevanju še vedno ni rešeno sistemsko financiranje naše organizacije. Marsikje je še prisotno mnenje, da je mladinska orga- Medobčinski seminar ZSMS na Vrhniki u^P8tek' 31" marca ln »oboto.1- «Pr,la> J« na Vrhniki v "očllnlku potekala mladinska politična šola za člane ko-2 s C k. co 21 i! S f o $ Ef i? 1 > s i (TJ iU ■O 1! 8- t Kljub razmahu kulturnega ž nas čakajo še številne na V času pred 8. kongresom Zveze komunistov Slovenije je bila tudi v naši občini aktivnost komunistov, pa tudi ostalih občanov, izredno živahna, saj so pripravili vrsto kulturnih prireditev in delovnih srečanj. Tako so se sestali komunisti-kulturni delavci in pregledali predlog resolucije za 8. kongres, ZKS, zlasti tisti del, ki govori o kulturi kot sestavnem delu našega dela in življenja. Kritično so ocenili stanje na področju kulturnega delovanja med obema kongresoma in poudarili, da kljub velikemu razmahu kulturnega življenja, zlasti v letu 1976 in nato v letu 1977 na kulturnem področju še vedno šepamo. Opozorili so zlasti na tista vprašanja, ki so na tem področju najbolj pereča in kjer bi se morali tudi komunisti veliko bolj angažirati. Gre za premajhno povezanost kulturnega delovanja na nivoju občine z vsemi delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, saj te sredine še vedno nimajo izdelanih niti minimalnih kulturnih programov, nikjer i;e nimamo kulturnih animatorjev, smo pa tudi ena redkih občin v Sloveniji, ki še nima na tem področju zaposlenega profesionalnega delavca, da ne govorimo o nam vseh znanih prostorskih težavah. Tako bo treba v bodoče poleg reševanja naštetih problemov več pozornosti posvetiti tudi ugotavljanju interesov delavcev in občanov na kulturnem področju, prilagajati kulturno ponudbo drugim narodnostim skupinam, ki žive in delajo na Vrhni- ivljenja 1 loge I ki, skrbeti za nenehno usposafl Ijanje kulturnih delavcev v obči in še in še. V ei Zbrani komunisti so tudi po^ri darili, da je v naši občini prems pozornosti posvečeno markT« stičnemu izobraževanju, saj sflel že vrsto let brez Delavske ura verze. Nedavno tega je Občina komite ZKS Vrhnika pričel z d) pisno šolo marksizma, ki je polijh individualnega študija editn oblika marksističnega izobraŽ-Jj vanja pri nas. ij< T..t POSKUS Prizor iz monodrame Računalnik Rač ali Potovanje v modro Tudi ta fotografija je nastala med monodramo, z naslovom 77. Harlekin 29. marca smo bili na Vrhniki priča prijetnemu kulturnemu dogodku. Mladi so nam pripravili ta večer kar dve monodrami. Avtor in izvajalec prve je bil Dragan Živadinov in nosi naslov RA- ČUNALNIK RAČ ali POTOVANJE V MODRO. Drugo pa je pripravil Niko Ni-kolčič in ji dal naslov 77. HARLEKIN. Režijsko vodstvo te monodrame je bilo delo Jožeta Valentiča. Zapišemo lahke le to, da tovrstne poskuse mladih topK pozdravljamo in si jih želimo tudi v bo' d oče! Občinska konferenca zsms že peto leto organizira občinsko prireditev »Naša beseda«, na kateri se srečujejo mladinske in pionirske gledališke skupine, re-citatorske, lutkovne in druge kulturne skupine. V letošnjem letu se je odvijala od 26. februarja do 31. marca. V okviru te prireditve je sodelovalo tudi naše Šolsko kulturno društvo in se predstavilo z aktualno tematiko — proslavo, posvečeno 100. obletnici rojstva Otona Župančiča. S proslavo smo prvikrat nastopili v šoli ob kulturnem prazniku, nato pa smo še pridno vadili za kulturni večer v domu JLA, saj smo s to predstavo predstavili širši javnosti delo našega šolskega kulturnega društva. Vsi nastopajoči smo se tisti večer zbrali v domu JLA precej pred pričetkom in ponovili program, da se ja ne bi osramotili pred domačim občinstvom. Pričakovali smo namreč velik obisk, vsaj mladih, ki so to prireditev tudi organizirali. Pa smo se pošteno zmotili. Ura se je bližala osemnajsti, v dvorani pa le dva, trije gledalci. Tolažili smo se, da imajo ljudje opravke in ne morejo priti pravočasno. Počakajmo še nekaj časa! Počakajmo še malo, gledalci bodo prav gotovo prišli! Pet minut čez šesto pa smo pričeli. Pevci so zapeli, recitatorji recitirali, vse je teklo gladko in brez napak. A če smo se ozrli po dvorani, smo imelu čuden občutek, saj je v njej sedelo le kakih deset ljudi. Večer se je zaključil s ploskanjem tistih nekaj gledalcev, ki so si za obisk vzeli čas, prav gotovo pa smo si vsi mislili eno: želja organizatorjev, da bi Vrhničanom s temi prireditvami poglabljali zanimanje za slovensko besedo, je bila žal premalo glasno povedana! DOBROVOUC MARINKA, Literarni krožek OŠ Ivan Cankar V dneh 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije je bila na Vrhniki odprta razstava marksistične In družboslovne literature. Vse razstavljeno gradivo je iz knjižne zaloge Cankarjev« knjižnice, kar nedvomno dokazuje, da ta že vrsto let sistematično nabavlja tovrstno literatu-ro. Razveseljivo pa Je tudi dejstvo, da se ta zvrst literature v zadnjem času vse pogosten prebira, saj je bilo v lanskem letu število izposojenih družboslovnih In marksističnih knjlj kar šestkrat večje kot v letu 1974. Uvodne misli o marksizmu kot svetovnem ideološkem n* zoru in marksistični literaturi Je ob otvoritvi te razstave povedal gost iz Ljubljane, profesd doktor Božidar Debenjak. Fotografija: MILORAD BORČI<5 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Albreht R.: Dohodek in dohodkovni odnosi Bauer M.: Male živali v našem domu Brejc T.: Slovenski impresionizem Britovšek M.: Delavski razred — avantgarda — partija Cigoj S.: Pravica do prijaznega okolja Jurca B.: Javka v starem čevlju Jugoslavija danes Justinek I.: Marksizem in delavski razred Jogan M.: Sociologija reda Kavčič B.: Samoupravna urejenost Krcmžar B.: Telesna vzgoja gibalno motenih otrok Ljubičič N.: Splošna ljudska obramba strategija miru Martinovič J.: Dragotin Kette Moravec D.: Ivan Cankar Ročna dela Sodobno naravoslovje in dialektični materializem Strmčnik F.: Sodobna šola v luči programiranega pouka Snoj J.: Josip Murn Suhodolčan L.: Zgodilo se je 6. aprila Šter J.: Filozofija Temeljni podatki o združenih narodih Vidmar J.: Oton Župančič Ziherl B.: Nastanek in razvoj dialektičnega mate' rializma LEPOSLOVJE Mladinsko: Filipič F.: O Pohorskem bataljonu Kavčič V.: Vaška komanda Twain M.: Jakec na dvoru kralja Arturja Vandot J.: M. Stantc: Kekec in Mojca Zorman I.: Uporne Dražgoše. Bolničarka Vid" Naši kurirji. Zupane L.: Deklica in Kač in druge pripoved Za odrasle — slovensko: Mihelič M.: Obraz v zrcalu Remic — Jager V.: Dolina zelenega zlata Solkan F.: Tako je to Švajncer J.: Direktor Steblič in drugi V srbohrvatskem jeziku: Nerada P.: Sto soneta o ljubavi 101 sevdalinka Tekmovanja v mesecu aprilu in maju « ■ 11 L. 13/B naš Časopis 33^ V marcu so se končala tekmovanja z naslovom »Delavsko re-eativna športna tekmovanja« In že naslov sam dovolj zgo-)°)rno pove, čemu so namenjena. REZULTATI TRIM KEGLJANJA ŽENSKE na rkTekmovanj v šahu so se žal sieležile le moške ekipe. Orga-utator tekmovanja je bila vrhni-in% ZTKO, izvajalec pa Šahov-: d) društvo Vrhnika. V enajstih lolih je nastopilo približno 400 sditmovalcev. Na žalost pa ugo-ailjamo, da se nekatere TOZD, ijevne skupnosti, OO ZSMS T.. teh tekmovanj niso udeležile, rjetno je vzrok temu slaba or-/lizacija v teh sredinah. Tudi pri ekipah, ki se prijavijo tekmovanje, a se tega ne eleže zaradi objektivnih ali bjektivnih vzrokov, bi bilo po-ibno več discipline. Da pa ne bi samo grajali, pa Jramo pohvaliti vse nastopa- joče in sodnike, ki se jim ZTKO tudi zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri tekmovanjih. Tekmovanje v kegljanju pa je potekalo v dveh kolih in se ga je udeležilo 19 moških in 6 ženskih ekip, s skupaj 200 tekmovalkami in tekmovalci. Izvajalec tega tekmovanja je bil Kegljaški klub Tankist. Z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo tovrstne tri m akcije nadaljevale tudi v bodoče, želja vseh pa je, da bi ta tekmovanja trajala dlje, podobno kot potekajo tekmovanja v liga sistemih. Oglejmo si še dosežene rezultate v šahu in kegljanju: Tehnika Dragomer I Blatna Brezovica Prosveta IUV VP. 5312/01 ŠAH — EKIPNO 29 7. Dragomer II 24v2 8. Upokojenci 22 9. Postaja milice 21 10. Kmetijska zadruga 21 11. Igrad 18 12. Bevke 18 10 9.V2 9 8 5 '7. ikc plc 30" TABLA ČOSIĆ MILAN GOSTIŠA LEON ZORC FRANC CaCIĆ SLAVKO VEHAR ANTON TABLA ARSIĆ MOMIR KORICA STEVAN PEZDIR STANE i GOSTIŠA FRANC j NOVAK SILVO .TABLA OBRADOVIĆ LENARŠIĆ FRANC NIKOLČIĆ ĐORĐE UMEK MARJAN BIČIĆ MIRO ŠAH — POSAMEZNIKI Tehnika 10 Blat. Brezovica 9V2 Dragomer I 9 VP. 5312/01 6 Kmet. zadruga 5V2 Tehnika 9V2 VP 5312/01 91/2 Dragomer I 7 Blat. Brezovica 51/2 Dragomer II 4 1. DOM JNA VRHNIKA 2. LIKO PARKETARNA 3. FENOLIT I. 4. BREZOVICA PRI BOROVNICI 5. FENOLIT II. 6. BREZOVICA PRI BOROVNICI ženske posamezno 1. Šalamun Silva 371 2. Stankovič Silva 370 3. Šušteršič Tatjana 368 4. Grom Boža 363 5. Jereb B. 198 6. Božič B. 192 MOŠKI EKIPNO: 1. KOVINARSKA 2. VOJNA POŠTA 5312/2 4. KAMENOLOM 4. VOJNA POŠTA 5312/1 5. KZ VRHNIKA MOŠKI POSAMEZNO 1. Krompić Lazo 2. Špur Franc 3. Gerdina Stane 4. Dobrovoljc Janko 5. Stojanovski Dragutin 6. Godnjavec Zdrave 7. Maksimovič Dragan 8. Čačić Slavko 9. Kovačič Dušan 10. Balabanič Marko I. nastop 330 359 390 309 269 208 I. nastop 408 375 Skupno 738 734 390 309 269 208 — v aprilu se bo pričela mladinska olimpiada. Organizatorja sta OK ZSMS in ZTKO — 27. aprila bo množični pohod. Občane bodo organizatorji podrobneje seznanili z vabili — 6. maja bo nadaljevanje že tradicionalnega pohoda po poteh tovarištva. Letos ta pohod ne bo tako kot doslej na Vrhniki, ampak bo organizator športno društvo Dra-gomer-LukovIca, in sicer bo pohod na Ključ. Za športne akcije, ki so bile v prvem pomladanskem mesecu, je ZTKO razposlala 3500 vabil vsem delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in mladinskim organizacijam, če pa primerjamo ta podatek s številom udeležencev na tekmovanjih, pa lahko takoj opazimo, da vsa ta vabila niso odigrala tiste vloge, kot jim je bila namenjena. še vse prepogosto se namreč dogaja, da vabila romajo v predale, kjer pozabljena obleže. Vsi bi se morali zavedati, da tako vabilo le nI samo kos papirja, ampak da prinaša v sredino, v katero je prišlo, tudi določeno sporočilo In bi se temu primerno morali tudi odgovorneje obnašati! I. nastop ! I. nastop Skupno 1691 1775 3466 1696 1721 3417 1674 1734 3408 1678 1645 3323 1566 1623 3189 918 904 888 885 879 877 873 871 862 853 Gneča na startnem mestu, kjer se je bilo treba prijaviti, je dokaz, da je med nami vedno več ljubiteljev kolesarjenja. — Fotografija: Milorad Borčič 386 OBČANOV NA TRIM KOLESARJENJU Veliko zanimanje za kolesarjenje Vsem ljubiteljem kolesarjenja se organizatorji (ZTKO) opravičujejo, ker je 26. marca zaradi slabega vremena odpadlo napovedano kolesarjenje. Tehnika Dragomer I IUV Blat. Brezovica Prosveta 9'/2 9V2 6V2 6, 4V2 Akcija je nato izredno lepo uspela 2. aprila, saj je tega dne startalo kar 386 naših občanov, od najmlajših, pa do tistih v že zrelih letih. Organizatorji sami so bili nad tako veliko udeležbo ko- lesarjev prijetno presenečeni. Ljubitelji tega športa so morali prevoziti 30 kilometrov dolgo pot od Vrhnike do Borovnice, skozi Preserje do Notranjih Goric in Loga, nato pa skozi Bevke, Blatno Brezovico in Sinjo Gorico do Vrhnike. Ker je tudi udeležba na tem kolesarjenju ponovno doka- zala, kako veliko je zanimanje za ta šport, so organizatorji te akcije obljubili, da jih bo v prihodnje še več! Ne, to ni bila kolesarska dirka, ampak kljub temu so morali zlasti najmlajši udeleženci na tej TRIM akciji kar pridno pritiskati na pedala. Foto: Milorad Borčič ZTKO VRHNIKA vabi k sodelovanju delavca /1 opravljanje administrativnih in blagajniških nalog in opravil. Pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik — praksa zaželena. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave pošljite v petnajstih dneh po objavi na naslov: Zveza teles-nokulturnih organizacij — Vrhnika, Tržaška 9. ■ V počastitev 8. konaresa ZKS in Driorav na 11. kongres ZK J se potekajo v teh dneh. Vojaki iz enote Boška Ratkoviča so izvedli *"di pripadnikiJLA v^učujejo vTSne manifestacije, ki pomladanski kros. - Fotografija: Milorad Borčič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE VONCA Jernejeve mame iz Bevk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter sosedom in vaščanom, ki so nam v najtežjem trenutku stali ob strani, darovali cvetje in vence, ter jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Iskrena hvala vsem sodelavcem za izrečeno sožalje ter cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI 1. Problemska konferenca SZDL Vrhnika, Je na seji 23. februarja 1978 na podlagi gradiva, uvodnega referata In na seji potekajoče razprave, kritično ocenila dosedanje uresničevanje programa razvoja šolstva In otroškega varstva v občini. Ugotovila Je, da v štiriletnem obdobju vsi dejavniki, ki so bili dolžni zagotoviti uresničevanje programa, niso bili dovolj prisotni, kar vodi h kritični oceni njihove odgovornosti. Z namenom, da bi vendarle uresničili sprejeti program razvoja šolstva In otroškega varstva v občini se Je zavzela za čimhitrejše uresničevanje programa in za opredelitev konkretnih nosilcev nalog na tem področju. 2. Ugotovitve problemske konference postavljajo pred delovne ljudi in občane ter njihove samoupravne in družbenopolitične organizacije odgovorne odločitve in naloge zato morajo vsi (samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet, občinska skupščina, družbenopolitične organizacije v občini), takoj izdelati konkretne programe svojih nalog na tem področju, predvsem pa obravnavati stališča problemske konference in jih vnesti v lastne delovne programe in načrte. 3. Ob referendumu za samoprispevek v letu 1973 sprejeti program razvoja šolstva in otroškega varstva je potrebno v celoti uresničiti, razen za predvidene adaptacije enega prostora za od največ 12 otrok, saj bi bile te predvidene rešitve ekonomsko neupravičene, še manj pa vzgojno-izobraževalno primerne in redno izvedljive. Ta izpad bo potrebno nadoknaditi z vključevanjem otrok iz predelov, kjer so adaptacije bile predvidene v novo zgrajene vzgojnovarstvene ustanove. 4. Ker sedanje materialne možnosti ne omogočajo uresničitve celotnega programa v predvidenem obdobju 1973—1978—1980, je potrebno podaljšati rok uresničitve celotnega programa do leta 1985. 5. Da bi program lahko v celoti uresničili je potrebno zagotoviti vir dodatnih sredstev, ki se naj zagotovijo s povečano prispevno stopnjo za dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti pa naj sklenejo medsebojni samoupravni sporazum o združevanju teh sredstev z edinim namenom uresničevanja programa razvoja šolstva in otroškega varstva v občini. 6. Takoj je potrebno pristopiti k oblikovanju predloga aneksa družbenega dogovora o temeljih plana v občini za prihodnje petletno obdobje oz. konkretizirati ga za leto 1978. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pečar, pjc. hard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. 7. Takoj je potrebno konkretizirati načrte za posamezne objekte v smislu izdelave idejnih projektov in izračuna potrebnih materialnih sredstev. 8. Upravni odbor sklada naj sklene ustrezne pogodbe s Komunalno banko Ljubljana za najem ustreznih posojil, ki bodo omogočila uresničitev programa. Kot osnova za odplačilo anuitet naj se uporabljajo sredstva iz pavšalne stopnje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti v občini. 9. Skupščina občine Vrhnika mora takoj pristopiti k zagotovitvi prostora in ostalih pogojev za izgradnjo, s programom predvidenih šol in vrtcev, kar je predpogoj strokovno pomoč v tem času mora zagotoviti izvršni svet občinske skupščine in strokovni službi izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. 14. Do leta 1980 bodo, ob upoštevanju predpogoja, da se: — pravočasno sprejme aneks družbenega dogovora o temeljih plana občine — sprejme ustrezne sklepe v zvezi z povišano prispevno stopnjo in dogovor med SIS o združevanju teh sredstev, — sprejema odločitev o podaljšanju samoprispevka za nadaljnjih pet let po isti prispevni stopnji kot doslej — združevana sredstva iz morebitnih presežkov SIS na podlagi odločitev delovnih orga- Osnovna šola Janez Mrak z otroškim vrtcem v ospredju. Del sredstev za gradnjo tega vrtca je bilo iz samoprispevka, ki ga občani vrhniške občine zbiramo za gradnjo šol in vzgojno-var-stvenlh zavodov. za pridobitev ustrezne dokumentacije za pričetek gradnje. 10. Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti na območju občine Vrhnika bodo v bodoče, poleg obveznosti ki so jih prevzele s samoprispevkom, z dodatnimi namenskimi sredstvi prispevale v sklad za izgradnjo šolskih in varstvenih ustanov v občini. Na podlagi, z zakonskimi predpisi usklajenega dogovora, bodo morebitne ustvarjene presežke SIS odstopile namensko in za izgradnjo teh objektov. 11. Da bi zagotovili boljšo koordinacijo dela in informacij je potrebno takoj uresničiti že sprejeti sklep skupščine občine Vrhnika o oblikovanju skupščine sklada in ustreznega izvršilnega organa, pri čemer je potrebno sklep dopolniti z določilom, da imajo svojega delegata v skupščini in v izvršilnem telesu tudi družbenopolitične organizacije. Nujno potrebno je zagotoviti ustreznega koordinatorja del sklada, ki bi moral to nalogo opravljati profesionalno, sredstva zanj pa naj bodo namenjena iz drugih sredstev in ne iz sredstev samoprispevka. 12. Strokovna vprašanja, ki so so vezana na uresničitev programa izgradnje šol in otroških vrtcev je potrebno poveriti za te naloge usposobljeni strokovni službi oz. instituciji, prav tako je treba zagotoviti tudi nadzor nad izgradnjo šol in otroških vrtcev. V ta namen je potrebno čimpreje skleniti ustrezno pogodbo o prevzemu in izvajanju nalog s strokovno službo oz. institucijo, ki je za tovrstne naloge usposobljena. 13. Do oblikovanja nove skupščine sklada in izvolitve izvršilnega organa opravlja vse naloge v zvezi z uresničevanjem sklepov problemske konference dosedanji upravni odbor sklada. V kolikor ne bi mogel delati zaradi neudeleževanja nekaterih članov upravnega odbora sklada na sejah, je potrebno takoj o tem obvestiti sredino, katere delegat ta član upravnega odbora je. Vso nizacij v namene izgradnje šol in vrtcev, — ugodno rešene prošnje za najem posojil pri Komunalni banki Ljubljana, zgrajeni naslednji objekti: — prizidek Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki (začetek gradnje 1. 1978) — večnamenski objekt na Vrhniki s katerim sodelujemo s sredstvi samoprispevka v višini sredstev, ki so potrebna za izgradnjo telovadnice Oš Ivana Cankarja (zaključek gradnje: do konca 1978) — prizidek Osnovne šole Borovnica (začetek gradnje 1978—1979) — otroški vrtec Dragomer (začetek gradnje 1978) — osnovna šola Log (izdelava potrebne dokumentacije v letu 1978, pričetek gradnje leta 1979) V obdobju 1980—1985 bodo pod istimi pogoji, kot so našteti v točki 14. zgrajeni naslednji objekti: — posebna šola na Vrhniki — prizidek OŠ Janez Mrak na Vrhniki (ali gradnja tretje šole, kjer bi dobila ustrezne prostore posebna šola) — vzgojnovarstveni zavodi: Borovnica Log, Vrhnika 15. Zaključke problemske konference se posreduje v razpravo in potrditev predsedstvu občinske konference SZDL Vrhnika, le-to pa jih je dolžno posredovati v obravnavo in ustrezno uresničevanje vsem dejavnikom v občini: samoupravnim interesnim skupnostim, občinski skupščini, izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam v občini. O njih morajo biti na primeren način seznanjeni vsi delovni ljudje in občani v občini, kakor tudi vsi člani družbenopolitičnih organizacij. Na ustrezen način je potrebno javnost obvestiti tudi o bistvenih problemih preteklega obdobja nedoslednega uresničevanja programa izgradnje šol in vrtcev v občini. Vse sredine naj tudi analizirajo svojo dosedanjo aktivnost oz. njeno pomanjkljivost pri uresničevanju sprejetega programa. 16. Problemska konferenca bo sproti spremljala uresničevanje sprejetih sklepov. Predsedstvo oz. sekretariat problemske konference je zadolžen, da sproti obvešča člane problemske konference o tem, kako se sklepi uresničujejo in da po potrebi ponovno skliče problemsko konferenco. Stališča je 30. 3. 1978 obravnavalo predsedstvo Občinske konference SZDL Vrhnika In Jih tudi v taki obliki potrdilo. Na osnovi izoblikovanih stališč problemske konference so strokovne službe in ostali nosilci konkretnih nalog pristopili k takojšnji realizaciji tč. 5,6, ki so osnova za nadaljnje delo in uspešno uresničitev ostalih nalog na področju šolstva In otroškega varstva. Pripravljene so SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOGOVORA 0 OSNOVAH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1976—1980, ki vsebuje izgradnjo posameznih objektov ter možne vire financiranja. Navedene spremembe je sprejela občinska skupščina na seji vseh treh zborov ZZD, ZKS In DPZ dne 28. 3. 1978. Za realizacijo tako sprejetega programa so upoštevani naslednji viri financiranja: — že zbrana sredstva iz naslova samoprispevka, — dogovorjena stopnja 0,5% ki jo plačujejo OZD iz osnove družbeni proizvod, — že dogovorjena stopnja 0,37 %, ki jo plačujejo vsi zaposleni delavci na območju občine Vrhnika in izven območja naše občine iz osnove bruto osebnega dohodka, — novo sprejeta obveza vseh zaposlenih delavcev po stopnji 1,28 %, iz osnove bruto osebni dohodek, — novo sprejeta referendumska obveznost iz naslova 1 % samoprispevka občanov z veljavnostjo s 1. 1.-1979, — možnost najemanja premostitvenih kreditov pri Ljubljanski banki — podružnica za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vsa predvidena sredstva pokrivajo celoten program izgradnje opredeljen v SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOGOVORA O OSNOVAH PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1976—1980, ne pokrivajo pa se s predvideno dina- miko izgradnje objektov. Zato finančna konstrukcija predvideva možnost najemanja premostitvenih kreditov pri Ljubljanski banki podružnice za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo kar je razvidno v prilogi I. — DINAMIKA IZGRADNJE OBJEKTOV IZ 17. ČLENA DOGOVORA. Po tej dinamiki ugotovimo, da imamo samo v letu 1978 presežek sredstev, medtem ko bi za vsa ostala leta morali najeti premostitvene kredite. Pogoj za pridobivanje oziroma zagotavljanje bančnega vira sredstev na navedeni način je, da so vsi objekti, katere predvidevamo graditi vključeni v planske dokumente občine in istočasno v plan Ljubljanske banke. Prav zaradi tega, ker plan Ljubljanske banke še ni bil sprejet, imamo možnost, da so naše potrebe tako kot so bile sprejete na skupščini dne 28. 3. 1978 vključilo v njen plan. Dosedanje vire financiranja izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov ne obra- zlagamo posebej, pač pa omenili kot nov vir flnancl nja in sicer novo sprejeto < vezo 1,28% iz osnove br — osebnega dohodka. Za taki B obliko združevanja sredsj menimo, da je v sedanji najbolj sprejemljiva in edl možna, vse v cilju reallzaj sprejetih nalog. Predlagani in na skupšl sprejeti viri flnacniranja vi šini 1,28% iz bruto osen dohodkov je za 1. 19781 vključen v dogovorjeno spevno stopnjo (30,79) Inj tako za leto 1978 ne dogo« jamo o posebni še dodaj prispevni stopnji. Tudi v slednjih letih bomo vse pore usmerili, da to stopi (1,28%) ne bi dodatno uj Ijavljali razen v primeru, čaj za izvajanje redne dejavn| primanjkovalo sredstev ostale SIS, oziroma, če b<| programi republiških in činskih Interesnih skupni] zahtevali višjo stopnjo odj dogovorjene (30,79). PREDSEDNIK OK Si VRHN*Vnc 3ra PRILOGA I. DINAMIKA IZGRADNJE OBJEKTOV IZ 17. ČLENA DOGOVORA Po oceni lahko računamo na naslednjo dinamiko izgradnje posameznih objek' tov, in sicer v % izražene dele po letih: 1978 1979 1980 198 Šola Ivana Cankarja 50 50 Šola Borovnica 20 40 40 Šola Log 30 70 WZ Dragomer 100 VVZ Borovnica 50 WZ Log 1C WZ Vrhnika 10 Po tej dinamiki bi na posamezna leta odpadle naslednje vrednosti: 1978 1979 11980 1981 Skup Šola Ivana Cankarja Šola Borovnica Šola Log WZ Dragomer VVZ Borovnica VVZ Log VVZ Vrhnika 17.800 17.800 6.000 12.000 12.000 9.300 21.700 8.000 4.000 4.000 5.100 9.000 35 30 31.0' 8. 8. 5.1 9.000 SKUPAJ 31.800 39.100 37.700 18.100 126.70« > Po dinamiki imamo zagotovljen priliv sredstev brez novega samoprispevka Presežek prejšnjega leta 35.214 +3.914 13.651 -25.449 3.414 15.648 -22.052 16.820 -1.280 81.333 -48.78' + 3.41' Potreben premost. kredit 22.035 22.052 1.280 45.36? PRILOGA II. DINAMIKA ZBIRANJA SREESTEV ZA IZGRADNJO OBJEKTOV IZ 17. ČLENA DOGOVORA maji Letna masa OD za 1978. leto Btto OD = 713,125.000din Ntto OD 69,39% = 494,837.000 din v 000 di" 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Skupai 1 % samoprispevka iz neto OD veljavno od 30. VI. 1978 0,5 % obveznosti OD iz družb, proizvoda po sporazumu do 30. VI. 1978 3.130 — — - — 3.13" ■ 1 — poZR 1977 — za I. poli. 1980 0,37% na bruto OD po sam. sporazumu SIS 1,28 % od bruto OD po sam. sporazumu SIS SKUPAJ 1.400 1.780 7.904 14.214 1.600 2.041 10.010 13.651 1.800 2.341 11.507 15.648 900 2.685 13.235 16.820 3.080 15.219 18.299 1 766 8.742 10.508 4.800; 9O0 13.693 66.61? 89.140 Potencialni novi viri 1 % samoprispevka SKUPAJ 14.214 5.426 19.077 6.238 21.886 7.175 23.995 8.250 26.549 9.490 19.998 36.57«! 125.71«: Stanje na račun sklada po izločitvi sred. za več. objekt 21.000 — — — — 21.00" SKUPAJ 35.214 19 0/'/ 21.886 23.995 26.549 19.998 146.71« S i I, S( Izvrš Prvi: Kras trebt deja »t, Jtio, »ain, '0V| Pret mać delo V tvoj, deia' nepc bolj fialn »tart Uh« «? lltat »koj tom. »ion Pr0g 4am *Uj S* v'og