OBODE. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 5 X" Naznanilo. Samostalno društvo sv. Bar* bare v Johnstown, Pa. naznauju drustvonikoni, da se sklici* iz Tonredua soja na 31. januarja 190-1 v dvorano Gombri City, 519 Powur Bt., JohtiBtown, Pa. Namon zboro, ▼auju jo vstop v slovensko narodno jodnoto v Chicagi, III. To naz-nanilo volja tako z^sodrnstrouiko s v. Uarbre, kakor tndi za drugo, ki ne spadajo šo v to drustv^ in ki bo iole vpisati v slov. narodno jcdno-to. — Slovenci, no zabite na dejstvo, da bo Vam prav Bodaj nudi lopa prilika, osigurati so za slučaj emrti ali bolozjii, kVr nihče no vb ne uro ne dnevu svoji smrti. Vso Xa izboljšanju našega gmotnega stanja in za — slovousko narodno jodnoto l P. Volčko. Slovenska narodna jednota, Cas hiti. Ni več dolgo do časa, ko se snidemo v Chicagi z raznimi delegati, raznih starih in novih prijavljenih društev, da se posvetujemo in ukrenemo skupno v skupni blagor ccli jednoti; v korist vsace-ga posameznika, ki bo zdruzen pod zastavo napredka. Začetek glavnemu zborovanju bo določen v kratkem natančno v "Glas Svobodi"; nič več se ne bomo tolažili s preložitvijo Zato je pa treba, da se pripravljamo z vso požrtvovalnostjo in pridnostjo na , edi črti Tako menimo je potrebno, da se stvar o naših načelih in mnenju že danes malo pretresa, da ne bomo padli skupaj čisto neenotnih misli, kajti stvar bo stala kolo-salnega dela, kateremu ne moremo biti kos brez vsake priprave. Mnogo društev, starih in noviH, je, ki bi naznanila svoj pristop, a ker jim je namen novo ustanovljene jedno-te neznan, se z dvomljivostjo zatajujejo s pristopom. Da se tem zaprekam, ki so očividno na škodo razvoju nase ideje, od pomore in izogne, hočemo ua tem mestu nekoliko o tem spregovoriti. Vsak posameznik, kakor tudi celotna društva so radovedni, kake pravila, oziroma kako stališče bo zavzemala bodoča jednota. Društvo "Slavija" v Giicagi, katero je pre Yzelo vse tozadevno poslovanje in ki je kot temelj bodoči stavbi narodne jed note, ima vso stvar v rokah in urejuje na priprav, do dobe glavnega zborovanja, ko se bo jed nota proglasila za uradno poslova-'e. Poleg druzih odborov in u-radnikov, ki so vsi začasni do prvega sestanka vsih delegatov, ima tudi, nalašč za to postavljeni gospodarski odsek, svojo posebno nalogo Bavi se izklju*no le s nripravo pravil, katera se bodo predložila došlim delegatom sa zborovanje, v pretre-sanje. Posamezne točke se' bodo potem odobrile, ali pa zavrgle, ozirom na število oddanih glasov Ob enem so naprošeni vsi deletrati ali pooblaščenci prijavljenih dru štev, da prineso s sabo kake točke, ki bi se dale v pravila kot jednoti korist Pri tem se moramo ozi-vsi tudi na duševni razvoj na-, v tem oziru močno zaostale-naroda. Usmrtoina se bo dolo-i na glavnem zborovanju istota bolna podpora po številu članov. Stara društva se sprejemajo v jed-noto, kakor so sestavljena; društva — ki se na noro ustanavljajo, V ta so naproieaa, sprejemati \ sredo samo ude od i& do 45 Delajmo skupno rti v občo komt ' Krepki "Naprej", nam vedno pred očmi t Pt. Petni, prav. tajnik gospa-' 'ga odseka druJtva "Slavi je", m.: Zgornje je bilo pri seji in sprejeta Vsa dru in nova, ki imajo namen k slov. narodni jednoti, vole zanesljivo do i. fe-ja naznaniti natančno število in starost istih. pripravljami odbor jednote": Ktobular, predsednik; Hladil, L tajnik; je adresirsti na: | Ulmiil a, L tajnika d ruš " " 134 W - - Iz preinogarskega okraja. Nismo se ravno razveselili, ko smo čitali v "Gl. Sv.", da tudi po novem letu ne zamore šc pričeti z dvakratno izdajo na teden, toda to nam ne krati poguma in tudi v boju za obstanek nas ne inoti, čeprav je nasprotno časopisje podvojilo svoje sile in poleg strankarskega hujskanja nastop'lo ob jednem konkurenčno z večkratnem izdaja njem. Nespametno bi bilo nepremišljeno drveti naprej, toda večna narava naravnost zahteva, da se vse premiče naprej ali nazaj, kar sc pa naravnim zakonom zoperstav Ija, je na mestu uničeno po naravi sami. "Glas Svobode"' je storil že velik korak naprej in prepričan sem, da ako dosedanji naročniki naročnino obnove in vsak vaj enega novega naročnika pridobi, osigu rajo s tam "Gl. Sv." dvakratno iz dajo na teden. Vsak slovenski delavec, kateri sc kol čkaj zaveda svojega položaja in dolžnosti, bo to gotovo z veseljem storil in tako u-pam v kratkem pozdraviti dvakratno izdajo na teden našega delavske« ga lista "Glas Svobode". Se nikdar preje v tej deželi nam ni bilo delavcem tako potreba pametnega in zdravega čtiva in Časopisa, kateri zastopa naravnost delavske koristi, kakor ravno v današnjem kritičnem času. Vsestranski predpo-ročevalci obrne krize so že splošno nastopili. Prvi predporočevalec je bil borzni polom na Wall Street v New Yorku. Za tem sb sledil' takoj drugi bančni polomi in sedaj, par mesecev sem, poročajo vsak dan časopisi o reduciranju delavskih plač, da in še več, obrtnijt |>o-nehavajo s poslovanjem in ponino-žujejo tako armado brezposelnih. Sicer se pa morajo slednji polomi vpoštevati kot nekaki volilni manevri, s katerimi hočejo kapitalisti delavsko nezavednost izkoristiti in prisiliti svoje sužnje-dclavce, da gtaujejo za njihove kandidate in to se kaj lahko zgodi. Za časa vo-'!ne boibe povprašuje! > navadno kaj Italistični agitatorji nezavedno delavstvo nekako takolf : Ali delaš tad trajno (štetik) ? De'avci na ta vprašanje navadno potrdijo. — Dobro, torej ste republikanci, glasujte z republikanci, ako bo Voljen republikanc, boste imeli "šte-t.k" delo, če ne bo pa vse "štapa-lo"! Zavednih delavccv sc s tacimi sredstvi seveda ne da slepiti Na to šc misliti ni, da bi oni edino svobodo, katero posedujejo v "svobodni" republ ki — svoj glas — izdali in glasovali za svojega tirana-kapi-talisti, na republikanskem ali demokratskem tiketu. Edino na volilni dan zamore reči dclavec: 'danes sem svoboden in oddam svoj Chicago, 111. 29. januarja 1904. lta/glcd po svotu. Loto lil mer so pa družbe podjetnikom tudi zadovoljne, da zamorejo tako te izprazniti zopet svoja skladišča in morebiti že staro, sprideno blago prodati za visoko ceno. Na vsak način je skrajno potrebno za slehernega delavca, da čita pravi delavski list, kakoršnega ima mo Slovenci v Ameriki pod naslovom "Glas Svobode", da sc zna tako vsaj deloma ravnati po današ njem kritičnem Času. Vse pripo-ročitve bi bilo vredno tudi, da bi vsake strpke slovenski delavci dopisovali "Gl. Sv." o razmerji dela in značaju svoje unije in kmalu bi imeli potem priliko vsi čitalci se prepričati, da delajo podjetniki |>o-vsoti tako, kakor bi hoteli ustanoviti delavsko buržoazijo v delavskih vrstah. Navadno plačujejo podjetniki ali bosi za ložje delo mnogo bolje, kakor za prav težko delo, seveda, kdor si hoče tako "naklonjenost" pridobiti, mora imeti vtfE prakse in navidezno večje spretnosti ; v resnici pa se dobi mod temi Ijudrr^i mnogo takih, ki so veliko manj sposobni za taka dela, kakor njihovi tovariši, le v tem se odliku* jejo o;l teh zadnjih, da so vsestranski prlHznenci, hinavci in izdajalci vojih stanovskih in druzih koristi ter znajo syoje tovarše obrekovati, opravljati in tožiti podjetniku ali bosu. Kdor je že kdaj kaj skusil delavskih vrstah, imel je priliko Pet usmiljenih sester pobegnilo s svojimi IJubčkl. Iz Granada na španskem se poroča z dne 23. jan., da je pet viso-košolcev vlomilo v zavod usmiljenih sester izven mesta in da so odpeljali vsak svojo ljubico. Prebivalke samostana so bile prav ta-jrat vse skupaj zbrane, a to ni mo-i!o vlomilcev. Tudi grožnje predstojnice niso ničesar izdale. Po-jsjala jc skrivoma' po orožnike, ali redno so ti došli, bili so begunci jic pred samostanskimi vrati; po-jskakali so na pripravljene konje in brez sledu izginili v noči. Polkovnik Arthur Lynch oproščen. Prosluli Irec in j>otkovnik v angleški armadi, Arthur Lynch, ki se e bojeval v angleško-burski vojski 1a strani Burov in načeloval oddel-aje neka dama. Komplot proti srbskemu kralju. Iz Dunaja se brzojavlja z dne . t. m., da snujejo Srbi in Crno-i, živeči izven domovine, neki plot proti dinastiji Karagjor-jevičev. Srbska vlada je izdala kaz, da se na vse vračujoče Srbe Črnogorce strogo pazi. Ruski carski par bolan. bol ehtr rust glas komitr jaz hočem, le paziti moram, da me zanj ne ogoljufajo. Niti eden zavednih delavcev ne bo glasoval za kapitalističnega kandidata, to je samo ob sebi umevno. On sc ne bo dal varati pod nikaki mi pogoji. No, pa naj bode temu že tako ali tako, gotovo je, da sc orjaških korakov bližamo obrtni krizi. Čim dlje se ista zavleČuje, tim grozovrtejše nastopa. Vse kapitalistične države so že imele prebiti velikanske krize, katere tudi Združenim državam niso neznane in s katerimi se bodo morale svoje-časno še v večji meri seznaniti, ako se v kratkem ne spremeni današnji sistem. To ni nikaršna kazen božja, kakor najrajši pripoznava naš verni Slovenec, marveč popolnoma naravna posledica današnjega kapitalističnega sistema, osvojcvalne politike in preobilnih izdelkov. Tovarnarji izdelujejo toliko časa, dokler jim nese to dobiček m imajo trg za i zdelano blago, kakor hitro pa cena izdelkom pade, radi prenapolnjenega trga, skušajo si tovarnarji odškodoviti na izdelovalcih blaga — svojih delavcev s tem, da reducirajo mezdo, pornnoeujejo število brezposelnih in omejujejo izdelovanje raznih, predmetov. Delavci skušajo navadno po svojih u-skrajšanje svojega že in ; Kakšno Je mnenje o ljudski vlastinski pravici. Na švicarskem lastujc vlada vse naprave po deželi in mestih, posebno je železniški s stem urejen, ki bi delal čast vsaki ljudovladi. 7.a dvotedensko potovanje stane vožnji tikrt $7.50 ali $11.00 za prvi razred. Vsak, ki ima tak listek v rokah se vozi lahko noč in dan skozi dva tedna. Dobe se pa tudi meseč ni in celoletni tiketi in so veljavni tako na želcznicah, kakor na ladi j ah, Za vse leto velja tiket $60 ali $120 za prvi razred in imajo do istega pravico inozemci, kakor vsak domačin. Edino, kar postava zahteva je, da se mora vsak, ki poseduje tak tiket, zglasui dve uri pred odpotovanjem. Z vožnjim Uit kom v zvezi, je tudi slika dotične-ga potnika. — Vsak pameten človek vie, da pri podjetjih, katera nadzoruje vlada, se ne more žeti, kakor je to v navadi pii zasebnih podjetnikih, posebno tu v Ameriki. Ameriški magnati se prokletn malo zmenijo za tež koče revnega ljudstva ter za pobite in ranjene na železnicah. Njim je le za velikanski dobiček, vse drugo jim je deveta briga. Da bi se skoraj ljudstvo zavedlo in pomelo do kraja s takimi roparji. Nflkaterlm rojakom smo ponKli danes list na ogled. Prosimo, da sedotioniki odzovejo z naročnino ali pa nam vrnejo liste, da si» vemo | zapustil ■ ravnati glede prihodnjo i/. že dlje časa, sedaj sc pa poroča iz Moskve, da je tudi car obolel na influcnci. Ujetnike žive seilgajo. V nemški koloniji v vzhodni Afriki so sc uprli domačini proti nemškim kulturonosccm in na uprav na grozovit način začeli preganjati vojake in druge naselnike. "Dispatch" poroča z dne 26 .t. m., da režejo mrtvim roke, iioge in druge dele telcsai Zajete tujce pa žive seži-gajo. Mc Bride, burski vodja, dal sinu irsko ime. Iz Pariza i>oroča brzojav z dne 27. t. m., da se jc tam bfvajočemu burskemu majorju John McBride-u narodil prvi sinko, kojemu je dal velezaslužni vodja irsko ime "Sa gan", pravilno zgovorjeno 'Shaun', kar ]>omenja v angleščini "John". Mc Bride je znan iz bursko-angle-ške vojne v južni Afriki. (Vodil je LJurc in Irce proti Angležem in iz-vojeval več srečnih bitk. Japonsko. Uradno se poroča, da namerava vlada vsled cesarskega povelja prevzeti kontrolo čez vse privatne železnice v prid vojaštva. Položaj na daljnem vztoku je zdo resen Kitajsko. Kitajski časopisi poročajo, da je zasedel gejneral Ma z dvajsetimi voji vse važne postojanke na meji v provinciji Chi-Li. Baje se je že pred meseci izrazji, da ee bo v slučaju rusko-japonske vojske, postavil na stran Japonske. Rusija. Najbrže bo Rusija še ta teden odgovorila na zadnjo japomrico noto. Da hoče Rusija uradno vprar sati Zed. države, kako se bodo te obnašale v slučaju Rusko-Japonskc vojne, se zanikuje. TurCIJa. Iz Erzeruma, turške Armenije/' sc poroča, da je amerikanski kolegij za deklice dne 19. tL m. pogorel. Sodi se, da je bil namenoma zažgan. Oeneral Jlmlnezjo Je •dkuril. Iz Cape Haitien, San Domingo, nT poroča, da je general Jiminez ravno, ko se je . Ameriško vesti. Mitchell gre v Paris. Na zborovanju v Indianapolisu, Ind., 23. jan., so navzoči delegati odbrali glavnim zastopnikom ameriških rudarjev na internacionalnem kongresu, ki *c vrši maja mescca v PariziK^ia Francoskem, predsednika John Mitchellna in tajnika Doda iz Pittsburga, Pa. — Prav, da jc Mitchcll izvoljen odposlancem, morebiti se* na Francoskem vcndar-le prepriča, da mora nastopiti drugo f>ot, ako hoče res kaj koristiti dclavcem. Želeli bi, da sc vrne iz Pariza kot vrl socia list, potem "memento mori" — vsaj demokratski stranki za enkrat. Zopet senator. St. Louis, Mo. — Federalni porotniki so danes spoznali krivim se natorja J. R. ^urtona iz Kansasa, ker je prejemal večje svote od strank za preskrbitev državnih služb. Tako se mu je dokazalo devet slučajev po $500 in v čekih $1400.—Take ljudi postavlja ameriški narod v najvišje državno zastopstvo. Navadni roparji, tatovi, prevaranti, špekulanti itd. se zbirajo v mestnih in drugih zastopstvih. Tu v čikagu si človek še ob belem dnevu ra svest svojega življenja. Vsak dan ropi in poboji. Kdo je temu kriv kot mestna uprava, ker so v premnogih slučajih policijoti sami — cestni roparji. Ali se je čuditi, da socializem vrlo napreduje pod takimi pogoji l Ali zmagujemo ali nazadujemo? Težak odgovor. Iz države Illinois prihajajo slaba poročila. V Fox River sc v par dneh odpro zo-pet tri tovarne z deset ur nem delom 11a dan, torej pod istimi pogoji, kakor prej. So pa slučaji tudi, ki očitno dokazujejo kapitalistično ud delavstvom. V pre-ffia^fii'Tri.girrovar: nah se je osemurno delo umaknilo celo dvanajsturnemu. Današnje delavske razmere so res žalostne in ako ne bodo delavske organizacije bolj čuvale svojih zmag, katere so si pridobile s trudom in naporom, pridemo slednjič še do tega, da bomo zgubljali postojanko za postojanko. Nobena unija bi ne smela biti tako brezbrižna. Delavski voditelji pa bi morati zastaviti vse svoje moči v to, da dosežejo dan za dnem večje uspehe za delavstvo, a ne vreči puške v koruzo, kadar stojimo pred odločilnem trenotkom. Preč s podkupljenci, preč s prija« telji kapitalistov; čim prej se to zgodi, tim prej pride delavstvo do svojih pravic. Osem akrovna vsakega državljana. Kongresni poslanec Taylon, re-prezentant države Massachusetts, je stavil 21. jan. predlog, naj se zemljišče v Zedinj. državah razdeli tako, da dobi vsak državljan osem akrov v skupnem, voglatem kosu. Mati sežgala svojega otroka. Iz Augusta, Ga., se poroča z dne 26. jan., da je stala pred sodiščem neka ženakas, ker je svojega triletnega otroka živega sežgala. Neusmiljena mati ni kazala pri zaslišanju nobenega obžalovanja, baje se ji je zmešalo. Bogat rudokop odprli v Idaho. Tri milje zapadno od Salmon City, Idaho, našli novo, bogato plehnato rudo. Odkritje je prov-zročilo velikansko zanimanje v vseh krogih. Vzlic debelemu snegu in mrazu, hitijo zasledovalci iz vseh strani v dotično okolico. Dete dano na dražbo. V Springficlud, Ohio, je bilo te dni pred farovžkimi vrati izpostavljeno neko novorojeno, neznano dete. Pater Cognan, župnik tamo-šnje katoliške ccrkve sv. Rafaela je vzel dete k sebi in naznanil ta dogodek svojim župljanont Oglasilo sc jc mnogo rodbin, tudi iz naj-odličncjših krogov, ki so hotele vzeti dete za svoje. Iz tega sc d4 sklepati, da bi "pobožni" nune pre-skrbcl lahko najdcnČku prav dobre reditelje, a tudi tu se je pokazala farška bisaga v pravi luči. Pater je napravil 1000 listkov po 10 centov in na dražbi prodai dete svojim faranom. Razprodal je vseh tooo listkov, izkupil je tocej za najden-čka ravno $100. — Pa naj še kdo' reče, da ni rimskim popom samo za — groš I Strašno. V La Crosse, Wis., je sekala gospa Edward Smith drva v drvarnici, med tem je zbasala njena 5let-11a hčerka svojega mlajšega bratca v razbeljeno peč, katera jc bila pripravljena za pecivo. Otrok se je spekel, predno se je vrnila mati. John Mitchell zopet izvoljen. Konvencija United Mine Work-ers of America, se je zaključita 27. t. m. v Indianapolisu. Izvoljeni so bili zopet stari uradniki, na čelo jim John Mitchcll kot predsednik. Dobil je 92,633 glasov. Nasprotni kandidat ni bil postavljen. — Za prihodnje zborovanje je odločeno zopet mesto Indianapolis. Prihodnji torek ima odbrani odbor skupno konferenco s premogovnimi magnati iz Imfiane, 111%-noisa, Ohio m zapadne Pensihrani-je. Kapitalisti že prihajajo v mesto. • 'i Štirinajst mrtvih. Victor, Colo., 27. jaTK — 14 pie-mogarjev, namenjenih na delo v i Bttepeudsnc« Mioe-je panssffcči!". Ravno, ko so stopili v vspcnja?o, je že zaropotal stroj, da jih ponese |xxl zemljo, a naenkrat se je vtr-gala vrv in vspenjača z nesrečnimi jiroletarci vred je padla 1500 čevljev v globočina Kriza katoliške univerze v Washingtonu. Časopisi poročajo, da je To sre^-dotočje farške učenosti v metropoli Zed. držav blizo propada. Baje zasedajo sedaj profesorska mesta je-zuviti ali dominikanci, dii se s temi vsč j deloma opomore katoliški univerzi. Sicer sc pa še ne ve, kaj določi tega glede izredna seja vseh nadškofov Zd. držav. 185 premogarjev živih pokopano. Grozna nesreča se je pripetih 25. t. m. v Cheswich^ Pa. Eksplozija v Harwick premogokopu je pod8ula 185 delavcev. Od vseh teh nesrečnežev se je samo enega rešilo in še tega nevarno poškodovanega. Okoti jame je vse polno vtibv in sirot, ki tarnajo za svojimi reditelji. In ker se rešitelji boje i* bruhov zapuščeoih, spravljajo ponesrečence po noči na povr&jt. Prizor je mučen, enemu je odtrgana roka, drugemu noga, tretjemu glava itd, vsi so pa tako strelno razmesarjeni, da je bilo možno lt dva indentificirati. Ponesrečil je tudi inženir Selwyn M. Taylor, ki je prvi hitel nesrečnikom na pomoč. t Zadušil ga je plin. — Ker ni-imela kttmpanija sama izurjctiiH' premogarjev za izkopanranje mrfrt-cev, obrnila se je na Ihnttd Mine-wofkers of Amerika za pcmoč fti obljubila za to vsako plačo Zgb-silo se je takoj 500 moi, kateri e dediči, ako se mu ni zmešala Sicer pa obračamo že danes svoje oči v Chicago, kjcr.se ustanovlja nova, neodvisna, za vse enakopravna jed-nota. Rojaki, kjer vas jc več skupaj, ustaiiovliatc nova društva — ako ni n.ogoee, da bi kar cclo društvo pristopilo — /glasujte se na centralni odbor v Chicago, kajti v kratkem bo glavno zborovanje tu n stopiti bo treba v javnost 1. res n i m delovanjem. Vsak naj dobro premisli prej, ki;h Kino 1__ *lnj: b ■unčkovj ki itno p , da >uth čikaškega V*ak< OTPBV^^^Hns svoji sredi tud komandanta Florjancev nedeljo mu je prvo vprašanje po denarju in čim vei ga naberači, tim več ga hoče imeti — to je stara navada, d»kk. mu Is Crested iButte, Colo, nam pise somišljenik: Tukaj smo še rodno na strojku. Ustanovljeua krajevna unija prav dobro vspova sicer jo So procoj skebov, ki delajo tlako kapitalistom, a tudi izmed njih odpadajo posamezniki in pri stopajo k uniji. Največ skebov jo med Kranjci in Hrvati, toda pamet srečava tudi to in no bo dolgo, ko bodo zmagali unijski delavci na vsoj črti. Živela unija W. F. of M. Iz koloradskih hribov uam piše prijatelj in somišljenik ter vrli nnijeki delavec, da sta b« dva mjaka, po imenn Joe Somrak in Frank Prijntel v Puebli, Colo., pokazala zopet v pravi luči. Vzlio temu da sla oba že po 10 let v Ameriki in ima prvi nad 8 let unljsko karto, sta šla skeliat v TeUoridn, kjer služIta baje $-1 na dan. Pn5 sramotn, du so nnjdojo se ljudje, ki ovirajo bvo-jeBotrpiue v pravičnem boju za ob Htunek. Pfuj! Ali je res? Po ovinkih smo zvedeli, da jo misli "dieni" Kranjec tudi iz South Chicago odkuriti. Zadnjo nedeljo jo u.eki izpred altarja povodaJ, da«U> zapustil v kratkem Bvoje oskubljene ovoice. Baje so je za to odločil, ker mu ovčice donašajo premalo evonka. Koliko je resnice na tem, &u no vemo, vemo }>u, da mu ni neznana takozvana "sramotna hi aa", iz katere so kupujejo monšlran-co [K) $280.— POSLANO l.ouisu l.aushe-tu, 1765 St, Clair Str., Cleveland,O. Na cestni napad v soboto 16, t. m. ob i. uri popoludne, kakoršne-ga s^m prvikrat doiivel v svojem življenju od Vas, visokočastita, zanikana, nesramna, rogata, suhokra-jinska baraba, Vam le v toliko od govarjam, da, če nočete prijaznemu pozdravu odgovor ti, kakor m podobi to dostojnemu človeku rajši molčite m ne stopajte še za človekom — dokaz temu osebe, ki so iz nasprotne strani ves pr' opazovale — ter ne ukazujte, kakor kak krut glavar: glej, da se |*>bc-reš! Če sc nisem pregovarjal na cesti z Vami, ne mislite, da sem sc odstranil Lz strahu pred Vašo osebo, o ne, pač pa radi tega, ker se nisem hotel prepirati na cesti s tako propalo barabo ko* ste Vi. Prosim Vas, odgovorite mi, kaj sem Vam še žalega storil, ali sploh komu drugemu, da me pitate z baraba Jaz pustim vsacega človeka miru, kar zahtevam i za svojo osebo od druzih; v nasprotnem slučaju pa sem prisiljen braniti svoje pošteno ime, česar pa Vi kot moralna propalica ne morete storiti. Da ste Vi ponlična baraba, čivkajo že vrabci po Idevelandskih strehah, vedo pa tudi že o Dunaju, kjer ste svojemu kolegu-delavcu kradli kostanj. Če tat m baraba, potem sploh barab na svetu ni! — Če Vas kak dopisn k v listu "Gl. Sv." sem-tertje po pravici mak) okrca — kar Vam je seveda skrajno neljubo, vt-m;cm — m« morem jaz ničesar za o in me ni treba sumnčiti kot pisatelja detičnih rotic,' ko vendar ■ozab-ljen in navadno — to se jc videlo pri Veonu XIII. — niti dostojnega pogreba ni deležen. Dne 11. oktobra 1. I. jc bilo 600 let, kar je eden najmogočnejših papežev rintske ccrkvc zatisnil oči, namreč Bonifacij Vili. in 1. novembra I. 1. jc bilo 400 let, kar je zasedel papeški prestol Julij II'., neustraši.i vojskovatelj za povečanje papeške posvetne države. Bonifacij VIII. in Julij II. spadata brez dvoma med najmarkantnejše osebnosti, kar jih jc kdaj nosilo ti-jaro, a vender sc na rečena dva dneva živa duša ni soomnila omenjenih obletnic. Bonifacij VIII. je bil najimeni-tejši rcpiezcntant svetovne nadvlade papeštva v vseh posvetnih zadevali, nadvlade nad vsemi cesarji in kralji. In da je francoski kralj Filip Lepi dne 3 septembra 1303. stri prešernost tega n.id vse ošabnega pajjcia, to jc dogodek, ki jc svetovnega pomena in ki daleč nadkrilju-je energični korak, ki ga jc pol.lt-sočlctja pozneje storil Na|>oleon I. s tem, da je pajieža Pija VIII. dal zapreti. Zakaj z zmago, kralja Filipa je bil srednjeveškemu pape-stvu zadan smrtni udarec, ki ga ni in ga ne bo nikdar več prel>o!clo. Bonifacij VIII. je vsemu izobra ženemu svetu poznan kot .avtor ve-lepomcinbiic bulle "Unam sanc-tam", s katero "visoko pesmijo papeške vsegamogočnosti" je Bonifacij proglasil, da ima papc/. od Boga oblast nad vsem! posvetnimi vladarji tudi v vseli posvetnih zadevali, češ, papež ima pratico kralje nastavljati in odda vi jati po svo- j ji poljubnosti in kraljLnaj si »'kar j nc domišljajo, da jim ni treba bitij pokornim papežu, kajti blazen jc kdor to misli, "disipit, qui sic sa-pit" In tisti Bonifacij, ki je bil | cesarju Albrehtu zaklical "Jaz sem ■ Cezar, jaz sem imperator", je zaklical francoskemu kralju Filipu: -Kakor neumnega pobiča odstavim kralja", (Nos deponeremus Kegem ita s cut uuum Garcioncm".) Manj znano kakor to, jc Boni-facijcvo neznansko ošabno postopanje proti nemškima cesarjcma A-dolfu Nassanskcmu in Albrehtu, sinu cesarja Rudolfa, ustanovitelja habsburške dinastije. Praded se sedaj vladajoče habsburške dinastije, cesar Albreht, spada med tiste vladarje," ki jih je papeška sovražnost najhuje preganjala. 1 apez Bonifacij je ccsarja Albrehta s krvavo žaljivimi izrazi kakor navadnega hudodelca klical pred svoj sodni stol in hladni in siccr jako energični cesar Albreht je uklonil po nosno svoju glavo, kakor jc to »toril cesar Ilcnrik IV. Ponižno jc priseg. 1, da je on kot cv,ar pa pežev pod'oz-nik in je'Vse papc.ske zahteve pripoznal. In kuj na to jc prikl g.r^ni padec Ponižan in osramočen ko. jetnik rimskih Colonnov jc Bonifacij V tii. umrl m kmalu P^eiii prišli pape, v babil suz.ijost v Avignon. Papeštvo pa do dana-«,jega dne ni ne za las odjenjalo od Bonifacijevih zahtev. Tudi Julij II. je stal popolnoma na Bunifacijcvcni stališču in vse svoje življenje se jc vojskoval, da poveča papeško moč in razširi pa-posvetno državo. Pr^ jc Cezarja Borgio in sc polas il Bolo-ene preklel in izobčil iz cerkve voj-votk) ferrarskega, ker sc mu m u-klonil ukrotil Florenco m pridobil francoskega kralja in nemškega cesarja » hoj proti Benetkam. Komaj pa jc Benečanom ugrabil nekaj mest. je že začel vojno proti svoji zaveznici Franciji in se kot katoliški papež proti katoliški državi združil celo s Turki! Velikanski in dalckosežni so bili načrti Bonifacija yill. in Julija II. a dane«? Kaj jc danes rimsko papeštvo, kaj je danes katoliška cerkev, kaj je danes Petrova »ka- * Slov, dol. pov. zbor "OREL" 1 Pbiuedi FEBRUARJA V PL. V SOBOTO DNE 13. }foerber-jo\i (Ivorani ŠT. 712 BJjUE ISLAND AVE. NA VOGALU 21. velekl zabavni večer s plesom In petjem. Vstopnina za gg. Damo v spremstvu gg. vBtopniuo proste Začetek točno ob J8. uri zvečer. V mnogobrojno udeležbo vabi vljudno vso slovensko in dru- ♦ go bratsko občinstvo—ljubitelje Jopo slov. pesmi, > ODBOlt. J Svoji i svojimi Rojakom kot lasebnlkom In dradtvam priporočamo tiskarno Glas Svobode. Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino In vežemo knjige. Cena nizka In točna postrežba. Vsaki tiskovini garantiramo najlepSo obliko In ji damo unijski znak. Ne zabite: Glas Svobodo 563 Throop St. Pilseo Sta. CHICAGO, ILL j8 nnijsh tishrni Sifkarte! Denarje! Prodajamo prekomorske vožnje listke na vse dele sveta In od tam sem po najnižjih cenah. Zveza z vsemi črtami. Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu točno in zanesljivo. # • * Nad vso pa prijx»ročnimi rojakom in rojakinjam, čitajfc- in zanimajte so za UbI "GLAS SVOBODE" in podprite gn b 150. centi naročnino na leto. \ Thalia Hall. Velikit dvorana in gostilna, na voglu 1H in Allport cente 409 W. I SI h SI. se pripor, i §TEPAN POPOVlC ZA anieriko patentirane Harmonike, izvrutno delo, R^'dolw samo Slovencu ^ John Golob 20:r Bkiuhe ST. JOL1ET, ILL. SLIKA PREDSTAVLJA uro za damo. Pokrovi ho pretegnjeni.» zlatoir>| Gold filed,* jnnu'eni v.a 20 let. Kolo-pvje na razpolago Elgin idi Waltham. Zdaj huuio $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 80 £. Madison St. Chicago, III. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland fre. wri.. tm\ m Uradne ure: do 9. zjutraj •d I. d« 2. in •d 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: •d 1041 dopoldoa te od 2*4 popolda« Tclefao 157 Caaal. DR. WEISSKOPF je Čeb. in odliJen zdravnik, oblsknjtd torej Slovana v svojo korist. ' ('IkftAkl nodruRl posor! V nedeljo U. feb. ob 3. url popoldne prideta v socialni klub državni tajnik in drž. organizator ter soc. jrovornik, sodr. Ernst Untermanm. Sodrugi. pridite getove vsi de zadnjega meia.tudl ••ustanovitelji" kluba naj ne OBV ESTILOI Poi ••Saloon" rojaka Jak. Murtiiieiča v Sumit, lil. Moje nažclo iu bode vselej sprejemati rujuko najuljminejše, vsl«I fiesar i pum. da bo bode tudi meni izkazovala tista naklonjenoat, kor mojemu predniku. Posetuike prijatelje in c. rojako f ."c mKotavljom, da bodo VBnk čim pc>btreii ni točno % izvrsti smodkami, svežo pivo, raznimi likeiji. "Portvini", Trinerj« vinom itd. Z n zal avy novodobno kegljišče. Rojaki nnanci, jateli obiskujte me v prostih urah, viiyali bodete vsaj žisti /■*:. r . ■ . ■ . ' . Delavska unijska banka. Združene delavske unije nameravajo v kratkem otvoriti v Čikagu delavsko unijsko. banko z vložnini kapitalom $3,500,000, katera svota je naložena sedaj na raznih čika-ških bankah. Nova banka sc bo imenovala "'Trade union millions in a trade union bank" in bo imela tmijsko znamko na vratih. Nadalje se bo kot nekaka f»Jjjalka ustanovila delavska banka v vsakem lAestu, kjer sc nahajajo delavske unije, vse pa bodo v zvezi s čika-Sko banko kot voditeljico. United Mine Workers of America ima svojega premoženja v gotovini nad en milijon petsto tisoč in hrani od te svotc samo na bankah v Indianapolisu, Ind., $1,129,137.— Se več ima tesarska unija, katera ima na angleških bankah v Londonu čez dva milijona dolarjev. Tesarska unija je ena najstarejših unij in ima svoj glavni stan v Londonu. — "International Association", katera ima uposlcne svoje ljudi na cestnih železnicah, ima svoj denar, $150,000, . naložen na detroitskih bankah. —Istotam imajo tudi vozniki (Teamsters) naložen znesek $150,000. Zraven tega moramo pomisliti še, da je tudi pri Jokalnih unijah 11a stotisoče gotovega denarja. Tu zavzema zopet Chicago prvo mesto, s svojimi par milijoni. Kradel, da preživi svoje starše. Brez koščka kruha in premoga v hiši je prisililo ^letnega fantka, edinega sinčka rodbine Glowcrski, da je z mesarskega vozu ukrr ' K klobas v vrednosti 45 c. Ko je deček pred sodnikom Tuthill-om pripovedoval v kaki potrcbi sc nahajajo doma, so se začele prisotne ženske glasno jokati; sodnik pa se je vzdignil iz svojega sedeža, primi! dečka za roko in ga izročil policaju Phelanu z naročilom, naj ga popelje domov in preskrbi vso družino s potrebnim živežem, kurjavo in obleko. Organlzovanje klerkov vChicagU. RAZNO. Župnik in VI. božja zapoved. Te dni jc bila v Velikovcu na Koroškem zanimiva kazenska obravnava. Župnik Mažir v Šmar-jeti pri Velikovcu je tožil ženo tamkajšnjega učitelja radi razžaljenjji časti, ker je v nekem pismu na svojega moža župnika dolžila, da jo je dalje časa zasledoval z ne-nravnimi |x,»»utlbami in da sc mu je končno posrečilo jo zapeljati. Pri obravnavi je toženka izpovedala, da ji jc župnik' večkrat prigovarjal, da sc mu naj uda, in da je ta svoj smoter dosegel, ko jc enkrat prišla v župnišče plačevat župniku za neke molitve v ccrkvi. Ker jo jc vest pekla, se je hotela svojemu možu izročiti. Po naključju pa jc nadučitelj le naše! dot.čno pismo, na kar je prišlo med zakoncema do zelo burnih prizorov. O tej stvari jc zvedel tudi župniki, Mažir in vložil, meneč, da se bo opral in da nadučiteljeva žena ne bo izpovedala proti njemu, tožbo radi razžaljenja časti. Toda Mažir se je korenito motil, zakaj obtoženka ni le sama vse priznala, ampak je nastopila celo dokaz resnice. Kot priča je bila zaslišana neka Marija D., žena hišnika v Vetrinju, ki je pod prisego izpovedala, da jo je župnik Mažir enkrat 11a cesti v šmarjeti nagovoril in ji prigovarjal, da bi sc mu udala. Ko jc pozneje prinesla v župnišče jagode, je župnik znova silil v njo, da je končno-pala in grešila. Oče menovane Marije D., zaslišan kot priča, jc izjavil, da mu je njegova hči takoj, ko se je vrnila domov, pripovedovala, da je župnik ž njo "nekaj napravil". Na zagovorni-kovo vprašanje, kaj si je pri tej izpovedi mislil, jc svedok molčal. — Ko ga je zagovornik vprašal: "No, •tli ste si mislili, da je župnik z Vašo hčerjo molil rožni venec?" jc /.upnik ves ogorčen sc dvigni! in kričal, da protestujc kot katoliški duhovnik proti takemu zasmehovanju katoliške vere. Nato jc bila se zaslišana natakarica Eliza S., ki je J^ML*. °rS'l£ Z**. ij.i—.^r^ Morris iz Denvera, Colo., glavni tajnik Retail Clerks International Union; Emma Lauphere Galcs-burg, glavna organizateljica in A. H. Garfield iz St. Pavla, Minn., podpredsednik unije, so prišli pred par meseci v naše mesto, da orga-nizujejo vse do zadnjejpa trgovskega uslužbcnca v Čikagu. Do sedaj je tukaj 17 lokalnih unij, to število upajo pomnožiti na sto. Organizatorji ostanejo v mestu več mesecev. Tudi Gomperi, prezident od American Federation of l^abor, jc obljubil priti v Chicago, kjer bo držal več govorov. Harrison, čikašklžupan, aretiran. 26. jan. -904 ostane v zgodovini čikaškega mesta neizbrisan. Porotna obravnava Coroner-ja je izjavila, da jc mestni glavar, župan Harrison, ravnotako kriv strašne ne-»reče Iroquoi gledišča, kakor katerikoli do sedaj že aretiranih in pod rarstvo danih "bizniskih" mož. Ravno, ko bi imel biti župan aretiran,. položil jc zanj njegov sval. rim j c v krčmi stregla, ni bil nobeden tako vs'ljiv, kakor župnik. Mažtr jo je večkrat vabil, naj ga pride obiskat v župnišče in da naj stopi pri njem v službo kot kuharica. Ko mu je odgovorila, d kap. Sodniki se namreč nočejo prenagliti ter ro pri prvi obravnavi sklenili, da naj prinese tožena k prihodni razpravi dotično prozorno obleko. In skoraj gotovo bodo sodniki zahtevali, naj jim dokaže sramežliva obtoženka ad oculos, ali jc obleka res nedostatna. A kaj potem? Sramežljiva umetnica bi se vsekakor laglje pokazala občinstvu pri motni luči na odru kot sodnikom pri be-, lem dnevu. • Sinagoga se Je porušila. V liobinsku pri Varšavi se jc vršila mrtvaška ceremonija v novi sinagogi, ki še ni bila popolnoma logotovljcna. za njegovo ime. Roland je namreč le slamnjak, posredovalec, dočim je dedič 60 milijonov nunski samostan. Vsled novega zakona ncav-torizovani samostanski redi ne morejo biti pravni dediči. Ker pa tudi oselie, ki položijo samostansko obljubo uboštva in pokornosti, ne morejo delati veljavnih oporok, imele so pretkane nune milijonarko do njene smrti lc za novico v -samostanu. Ko je prišel čilenski konzul v .samostan po milijonarkino zapuščino, pokazale so mu nune lc nekaj starih knjig, fotografij in rožni venca Tudi tega niso hotele vedeti, kam sta prišla vsakoletna dva milijona, ki jih jc dobivala iz rudnikov. Truplo izkopljejo in obduci-rajo, da se zve, kakšna bolezen jc milijonarko tako naglo pobrala. Orožen, žločin. V Konstantini v Alžiru se je za-vršila te dni pravda proti kapelniku francoske vojaške godbe Trubfrtu, ki je pred mcseci umoril svojo ljubico, jo razsekal na kosce ter jih imel 20 dni v vreči pod svojo posteljo. Pozneje jih je zakopal, a glavo umorjene je imel v ruto zavito v postelji ter so ga tudi pri tem zasledili, kako je ruto odvil in glavo opazoval. Ohsojeta je bil v i5lctno ječo. Kako se Menelik zabava. Abesii ski 'cesar" Mcnclik, ki je zaslovel izza vojne z Italijani, in ki trdi, da izvira iz modrega Salomona in kraljice Sabc, se je začel zabavati po starorimških običajih. Nedavno je prišel v njegovo prestolnico neki grški zdravnik s svojo nenavadno lepo mlado ženo. "Cesarju" sc jc žena dopadla ter si jo je dal prijieljati v svoj dvor Drugo jutro so našli pred Meneli-ko spalnico grozno razmesarjeno mrtvo truplo zdravnikovo, ki jc hotel svojo zaplenjeno ženo s silo rešiti. Mnlo spodbuje. Najboljšega konja jc treba mnogokrat S|>odbujati, S tem sc inu pokaže, da se ga opazuje, da mora tudi on opravljati svoja dc!a točno, sicer bi postal s časoma iz naj boljšega konja, leno kljusc. Ali ne velja to tudi za nas? — Tudi m! potrebujemo nekake spodbuje, da zamoremo točno opravljati dolžnosti do samih sebe in drugih. Ml smo priganjam ali spodbuja ni v dobre namene, družinske ter politične dolžnosti m gmotno boljšega življenja. Naraščajoča potreba in delo nam oslabujeta telesno moč in organi sc od}x>vedo svojim dolžnostim.. Zato je umestno in dobro, ako rabimo malo spodbuje kot je Trincrjevo zdravilno gren ko vino. To zdravilo nanj je podarila narava, ker je čisto trtno vino, rapojeno s soki naravnih rastlin. To vino je edino pravo spod-bujilo ter krepilo slabim želodčnim počtitkom, slabostim, krvnim bo-leztrm ter sploh vsem drugim nepravilnostim v človeškem organizmu. Dobi se v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trincr-ju, 790 So Ashland Ave., Chicago, III. V soboto na maškarado! Opozarjamo o. bralce na sobotno maškarado društva "Slovenija,.. Kakor čnj<>mo, bodo zastopane tu razno zanimivo mnske. Z11 wiba- vo je voličo vsestransko preskrbljeno in tipamo, do briletn zelo animirana. Da vidova na mašknrudi v soboto zvečer! Pozor! Danes smo prifieli * zanimivo razpravo,- vzoto iz "81. N.<— "Petrova skala," na katero opozarjamo vse svoje c. bralce. Iz teh člankov se marsikateri nauči, kar mu je danes se prikrito. Rojaki, oitajto in poduoite se o vsem, da Vas zapusti enkrat tista farika tema! Listnica uredništva. — J. O. Dutchhill, Pa. List stane za vse leto $1.50. Denar poiljete lahko v znamkah po 1 cent ali pa po Mo-ney Older [Vabilo.] • Društvo "Triglav" slov. na* jaduote v La Salle, HI., bode imelo svojo sejo dne 91. januarja ob 43. ari popoldne, v prostorih g. M. K., 1003 - 1st Str. Iste naj se bla- — , gorolijo ndeleJiti zanesljivo vsi do stan je prišla preti osmimi leti Ma- sedaj vpisani člani, ker^mi-njeno-riia de la Cousino, mlada hči južno- rKn dne bo volitev poslanca (d,lega- J , . , i s .1_______ I«%.lrw\4r«n časa .blbo 2 leta) na bolezni v grlu, Sumenjevu-5eSAh in po-»I uh zgubil sem. Zdravniki, na katero »en se obrnil, obetali so mi, 0 me do ccla iu muji tivci&O bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem sc zaupno ni Vrts g. prof. ColHrs, Vi ste mi zdravila poslali In poprvi uporabi Cujtii sem se bolili m sem bil za delo sposoben, sedfaj sem pa hvala Bogu in Vam do ccla idrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčnejc in biljelim c vcleltova-njem Malo Zugetič, Box 123 I'ellefonte, P«. Vsakdo mora pripoznati Zahvalna pbm od bolnikov, m baš bo 111 i k i se imajo z.th valiti g. prof. dr K. C. Col i i ns u, da ho midiij zdravi tu hrečnl. Zdravje je naj vitje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins p>s uje žc mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseli slučajih, posebno *)ri boleznih, ko drugi zdravitiki ?.2 več 1 is > mogli ] omagali in bolniku odv/eli ^s«' upanje. P cof. Collins trdi, da k» da vsaka hulezen ozdraviti lu ujogoio proprlianjo jo, dii z.iiiioro človek umrotl zaradi voliko fitamll, ali pa vsled oslabonja. ijvrstua z.1 arela iz korenine ozdraVl /.dobriiifUilravill iu njegovo točno: ' ' ,!k semora točnop>it jfgovcmn v t!'u rnv nati. Pozor Slovenci, ubnaajtfl tins in obrnite v a t k. j naprtit dr. Collinsa. Naslov tega čislanega H znatiuirfga zdravnika jo: Prof. dr. E. C0 Collins 140 We«t, 34 St., New York City. Uradne ure so vsak dan oil tO. ure dopoludne tlo 5. uic popoludne. Vtoick in petek do 8. ure zvečer, i URBAN BKO S 393 W. 18th.8t.Chlc»go,III. GEN A IN DO It It A P OST 11E 7,0 A MATIJA EttKLATEC, 433 W. 17th 8t OHttJAOO, III. j edini slov. krojač v Chicatti, \ m priporoča rojakom v izde- > lovsnj« nove in popravljanj«, •tare oblek«, kstera bo iagto- J d sls kakor novo. Vm po 8 smemo nizkih cenah. tlinki bo milijonov in bogate bakrene rudnike, ki so nesli mladi novici 2 milijona na leto. Nedavno je mlada dama umrla. V oporoki je zapustila celo «voje premoženje nekemu Evpmv Roland-Gossclinu, ki ga ni nikdar » »vojem življenju videla, niti ved^« sploh ta) na gin vnn jod not no zlKKOvnnje v Cikngn, Tli. RojaH. k,l,eri ne Bimdat« v Bvot«*lominelno dru-Btvo, noansnite svoj pristop do 31 januarja. Za dobrn bodočnost l Odbor društva »Triglav" Sociahii klub v Ctevelandu i ma svoje redne seje VBak petek obl. ari sToo« na Cliltcc Er 18. 587 S. Centre Ave. je Slovanom najbolj priljubljena /a vBakojakefeselicc, predavnnj«, plese, zborovanja itd. Niulaljo priporočam slovenskemu občinstvu svoj lopo nrejeni "8ALOON'', J ON EE 0B0RNY, kstnik. ROJAKOM Potujočim in tukr.j bivajočiui, priporočam svoj novi, lupo nrejeni I "SHOOi" Kjer točim veduo svulo pivo. razna fina vina in likerja Postiulba to6* na, sama z uhljskimi BmotkauiL Biijar v hiSl. Potniki dobe čedn* prenočile. Za obilen poset ne o. rojakom priporoča < Leonard Puh kM 9550 A ven na N8.CHKA00, ILL. Pozor! Kaj pustil od nevednih »bo-zdravnikov iedirati svoje, mogoč« Se popolnoma zdrave sobe? PaAtl si jih šaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vsolej dobro in po najnižji ceni napravi B.K.SIMONEK «44 BLI K ISLAND CHICAGO. ILL -—— T Opatov praporščak. Zgydoinska povest. Spisal F. R. IV. Bled in vidno utrujen je stopil Andrej Rovan pred celjskega grofa Hcrmafta in mu z globokim poklj-t!om vročil precej obziren zavoj — pismo zatiškega opata. V tem, ko je grof Terman pregledoval obširi o pisanje, se jc Rovan nakrat zadbai m se brez za-yesti zgrudil na tla. , Strmeč jc grof prisko!il in vt-* iflevši, da leži Rovan kakor mrtev na tleh, je poklical svoje ljudi. Pri-i fiitcli so z vseh strani, hlapci in tickle t*r močili Rovalia z vodo in mu drgnili sence z octom. Tudi Matija,' Rovanov spremljevalec, jc pri.štorkljal v sobo in dal s krepkimi besedami duška svojim čuti-loin. , — Kaj pa jc s tem mladeničem? jc vprašal grof. Kar nakrat je padel, ra tla,, kakor bi ga bila strela zadela. ; — Tp/ko je ranjen, jc odgovoril Matija., Napadeni smo bili. Pet jih je prišlp na trj, a zmagali smo. Dva sta odnesla pete, trem sva pa pomagala s tega' sveta. V nebeškem kraljestvu jih ne bodeva srečala. .— Kfjo Vas jc napadel, in zakaj? je izprašcval grof. — EJ, ko bi to vedel. . Temnilo te je ži, ko sp v diru prijahali za nami in kakor volkovi planili na nas. Huda nam jc predla in eden naših tovarišev jc tudi moral odriniti v krtovo deželo. Bil'je dober dečko in škoda, je, da je moral tako tnlad v pekel. — A kdo so pa bili napadalci ali mar razbojniki? je nestrpno vprašal grof. — Kdo so bili? Razbojniki že ne! Eden jc bil hlapec grajščine Svibno. Zdi se mi, da so nas nar padli, ker so vedeli, da ima Rovan važna p'sma pri seb;. Posebno Rovana so se lotiH, a dečko se je branil kal or medved. Veste, svetli gos|wxl grof, jaz mislim, da so tolovaje poslali na nas tisti, ki bi radi našega premilostnega gosp. opata izpodrinili. Teh sovražnikov ima go Spod opat prav veliko —' tudi med xatiskimi menihi. — Tako, tako, je mrmral celjski grof. In v tem boju je bi! ta-le dečko ranjen. — Se prav lntda Nagovarjal «em ga, naj se odpočije, a obljubil Jc opatu, dam Va pismo osebno izroči, in zato se ni zmenil za moja »varila. Rovan je bil prišel v tem nekoliko k sebi. Odprl jc oči in sc Ozrl okrog sebe. Ko je zagledal Matijo, je ustne ubral v rahel usmev — Ali si še živ? je veselo vprašal Rovana. Oh, ko bi bil zdrav— kar pod rebra bi te sunil, da si mi napravil tak strah. In robati .nož je kar mogoče r.ežno pogladil Rovanu goste dolge kise s čela. Na grofov ukaz so pripravili Kovanu posebno sobo in poklicali ranocelnika, ki je bolnika obvezal in ga potolaži))' z zagotovilom, tla bo Čez dober teden že toliko zdrav, da poj de lahko domu. • Zatiški opat jc naslednje dni nestrpno čakal, kdaj da pridejo Rovan in njegova spremljevalca in ker Jih le ni bilo, obšla ga jc slutnja, da se jim je na potu primerila kaka nesreča in da sta važni pismi, Ki jih je Rovan rtescl celjskcmu grofu, prišli v roke njegovim nasprotnikom. Opat je bil vsled tega vedno jako slabe volje, tako da se mu jc vse strahotna umikaio. Opat je sploh lc redko kdaj zapustil svoje sijajno stanovanje, ker je vedel, da ima med samostanski mi prebivalci polno sovražnikov, ki ysi podpirajo one plemiče, kateri b. ga radi izpodrinili, da bi enega svojih ljudi spravili na njegovo mesta Kranjsko plemstvo jc bilo iakorekoč razdeljeno v dva tabora. V enem so bUi opatovi prijatelji, na čelu jim celjski grof Herman, v drugem pa opatovi nasprotniki, ki Jih je vodil Viljem pl. Kozjak, podpiral pa mogočni grof Ortenburškl. Zatiški menihi so bili večinoma na Itranl opatovih nasprotnikov, kmetje tlačani pa so opata sovražili h rse duše, ker je l njimi kruto In neusmiljeno ravnal. Zvesti so bili opatu pravzaprav samo samotfan-tki vojaki In pa vojvodinja-twtova Vir da, ki ie "pata vMno z vSetfl. tvojim vplivom podpirala In mu dostikrat tudi pomagala iz denarnih stisk, v katere je razsipn! opat. ki j« včasih imel kar no oetdeset r inmost aru. prav pogosto- HT3 M Ker Rovana m njegovih «prem-opat -estavil novo pismo na celjskega grofa in se v spremstvu nekaterih zvest:h vojakov odpravil v šcntlam-l>erški grad, prosit vojvodinjo Viri-do, naj tudi ona sestavi novo pismo. V tem, ko jc vojvodinja pisala pismo, sc jc opat s svojo, pri vojvo-dinji bivajočo sestro šetal po vrtu in ji razlagal svoje skrbi. — Če RSvan ni prišel pravočasno v Celje — je pripovedoval opat — se mi zna slabo goditi. Moji nasprotniki so napravili grozno ob-tožLo proti meni. Samo če celjski crrof opata v Rc'nu in vojvodo Viljema pravočasno na to tožbo pripravi, smem upati, da zmagam v tem boju. Zatp me tako skrbi, kaj da je z Rovanom. Zatopljena sta bila tako v svoje pogovore, da nista' zapazila dveh jezdcccv, ki sta se približevala graj ščini in spoznavši opata in njegovo sestro-obstala ob raji. — "Hvaljen Jezus premilostni gospod opat,'' jc zadonel z globokim glasom izrečen pozdrav. Opat e je {ozrl in radostno iznenadjen zaklicil: — Rovan I Matija I Hvaljen Jezus,: da sta prišla. : . v. V, ^atiškem samostanu jc zavladalo veliko veselje. Celjski grof je bil sporočil opatu', da so ga pri vi-zitatorju, opatu Angelusu iz Reina, tožili tazlični velikaši, da pa sta vi-/itatorju in pa vojvodi Viljemu pisala tmli dva zatiška meniha, vsled česar pride opat Angclus v kratkem v Zafčino, da izvrši tam uradno vizitacijo. To poročilo ni bilo veselo, kajti opat si vizitacije nikakor ni želel, a zadovoljen jc bil že, da se vsaj ni sklical kapitelj, nego da se prej vrši vizitacija. Za to se jc imel zahvaliti vojvodinji Viridi in celjskemu grofu Hermanu. Opatova prva skrb je sedaj bila, da si pridobi med samostanci in med samostanskimi kmeti nekaj prijaznosti. V ta namen je postopal jako zvijačno in premeteno. Razglasil je, da bode v nedeljo oznanjeno nekaj prav posebnega, vsled česar so kmetje od vseh strani hiteli v cerkev. In res je dal opat oznaniti nekaj posebnega. Dal je razglasiti, da je papež Bonifacij IX., iz posebne milosti za zatiški samostan in iz posebne milosti za zatiškega opata, dovolil, da se pro-ščenje od dneva Sv. Nikolaja premesti na nedeljo v oktavo Kristo-vega vnebehoda. To sotsi kmetje že davno želeli. Do leta' 1277. so prosčcnje vedno obhajali v poletnem času. A kmetje so bili v tistih časih le po imenu kristijani, v resnici pa pravi pogani. Vpeljali so pri obhajanju proščevanja vsakovrstne paganska navade in uganjali na dan tc cerkvcnc slovesnosti največje nemarnosti in razuzdanosti, katerih so se z veliko vnemo u-deležcvali tudi menihi. Te nemarnosti in razuzdanosti so bile vzrok, da se j c prosčcnje preneslo iz poletnega na zimski čas, s čimur se kmetje niso mogli nikdar sprijaznili. Upat Albcrtus pleni. Lindeck je dobro vedel, da se kmetskemu ljudstvu močno prikupi, če doseže, da bo prosčcnjc zopet v poletnem času. Zaradi tega sc jc tudi zavzel za to pri "agentu", ki ga je imel zatiški aamoatan v Rimu. Kardinal Krištof de St. Cyriacus je bil neke vrste diplomatični zastopnik zatiškega samostana pri sv. stolici. Dobival jc za to 65 cekinov na leto in seveda rad ustregel vsaki želji zatiškega opata. Izpasloval je premestitev proščenja in dosegel, da je bilo rečeno v dotični odredbi, da sc je to zgodilo iz posebne m.losti papeža Bonifacija do zatiškega o-pata. In ljudje so res strmeli, da je zatiški opat tako želo v milosti pri KristaverU nasledniku v Rimu, da ni samo dosegel premestitev proščenja, nego da mu je papež pri ti priliki še na tako poseben način izrazii svojo naklonjenost Opat pa se je na tihem smejal, in ko'je bil sam v svojih sobanah, je porogljivo dejal: — To ljudstvo je neumno kakor not Stavil bi glavo, da nobeden ne sluti, da je vsa ta stvar veljala samo nekaj cekinov, da je vsa ta papeževa milost kupljena. Odredil je, da se ta dokaz papeževe blagonaklonjenosti slovesno praznuje. Kmetom je odpustil desetino od ajde, v samostanu pa se je noč :n dan popivalo in prepevalo, kakor v kaki gostilni na semanji dan. Popivali so gostje, popivali n- 'i, popva'l h!a~ci in vojščaki. Čas h 'm se pivci kar torkljali in ruvali po samostanskem dvorišču in opat jih jc gledal iz okna in'se zlobno sntejal. — Lcj jih, te živine je pri neki taki priliki dejal menihu Mihaelu, ki mu jc bil posebno udatv. Ko bi pustil, bi jppili ves samostan in še Najsvetejše. • Sam pri sebi sc jc jc7.il, da gre samostansko imetje tako v nič, to imetje, katero je smatral za nekako svojo last, to imetje, s katerim je hotel uresničiti svoje smele načrte, Svoje visokolctečc misli, a za zdaj jc miiral molčati in mirno dopuščati, da delajo menihi in hlapci kar hočejo, saj je bila napovedana vizitacija. Pariški želodec. Leta 1902. jc Pariz pojedel 3 milijone štirinogatih živali, in siccr 317.712 govedi, 176,242 telet, 1,-996.107 ovac, 503.091 svinj, 402 kozi, 31790 konj, 485 oslov in 49 mul. Posebno znač Ino je veliko število ovac; dasi daje Francoska na leto 1,447.306 ovac, ne more sama zadostiti pariškim potrebam. Iz Alžira dobi Pariz še 412.340 o-vac, iz Nemčije 25.893, iz Avstrije 101.008, iz Rusije 6319, iz Crnc-gorc 2441 in iz Kanade 800 ovac. KJE JE? Karl Blay. Prod tremi meseci je odšel v Sacramento, Kalifornijo. Kdor ve za njegov nnalov, naj ga J blagovoli naznaniti Fr. Petrič- ■ 5 W. 22nd PI. Chicago, III. Društvene vesti. Društvo sr. Petra In Pavla Poživlja vso Bvoje ude, da bo zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa F« Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" Bpadnjočo k J. S. K. J. ima svoje redne sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 S . Santa Fe A ve. Društveni zdrav, nlk je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudna ODBOR. PUEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelandu, O. iuia redne seje vsako prvo nedel jo v mesecu v "union dvorani', naSt Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj bo /glasi pri Jacob Hočevar'ju 35 Diemer Street, ali pn pri Lous Recher'ju St Clnlr St. 1223. Bratje agi tirajte v prid drnš tval ODBOR. Ako hočeš imeti fino slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. PHIL. BAST LASTNIK, 535 Blue Inland Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrež. bo, kakoršno narekuje bratski Bocia-tizem. Veliki posebni proatori za skupščine in društva na razpolago. Nnravnn kalifornijska vina na prodaj. Pridelek fnrmo Hill Girt Wineyard. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 contov galon; rialiiig GGo. Kdor kupi mauj kot fiO gnlonov vina, mora dati $9 za posodo. Drožnik po $a.8B do |2.75 gal.; slivovie po $3 gnl. Pri vočjem naročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se pri-poročam 8TEFAN JAKNHK Box 77 Crockett, Cal. KAA mož potrebuje sa Rainer- jevopivoin Bourbon Wis ky piti, finesmodko kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA 00. CAL. Tako tukajšnjim, kakor tudi skoti ali v Omabo potujočim rojakom priporočam avoj veliki 'SALOON*. Lepo sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do mene najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schvvc 1002 S.ut rer. JOKITU TltlNKR 8 Besede so po ceni. JI 1 ' ' registered Mnogo se člta o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar resno opozoriti, da imamo tn snmo jeden zunesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti: < Trinerjevo zdravilno grenko vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) Vsak ve, da jo velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo jo delauo iz naboljšega, izbranega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih in importiraiiih zelišč iu koreninic. Bolehalo li na želodcu? Čutite bolezen na črevih in jetrih? Vas boli v križu, ali inmto glavobol? Imate slabo slast? Ne morete dobro spati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo. — Dobi ho v vRib lekarnah in dobrih gostilnah. Pijte samo Trinerjevo grenko vino in ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo močne, vnše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, 799 South Ashland Ave. Pilsen Station , ILL Ne dovoli nobenemu busineeamanu,da biti usilil kako nevrediitj ponarejono>ino; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delale to iz dobiokarije, ker pri ponarejenim skupi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobi.dobre prijatelje. Se.nlšljenlkl naročujte in priporočujte "OLAS SVOBODE" Anton Sukle PUEBLO, Colo 004 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vodno svežo pivo in žganjo. Telkfon 692 Red in 373 Black JOHN FEltBEZAR J29S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom Bvojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim redno svežo Walterjevo pivo. Iz-vretno žganje in fine smodke na razpolago. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni "SALOON". Točim vedno svež« pivo in pri, stne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poeet se priporoča MARTIN POTOKAB, 564 S. Centre Ave. Chicago. Ill Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite .starega prostora, John Košeička. FRANK BERNIK GOSTILNIČAR NA: Stiff* 9178 harbor Ave. & 9002 Strand South Chicago,- ,-- POZOR SLOVENCI! Spodaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu da Hva na 129 S. Oenescc St. VVaukcgan, ill., odprla ve^ko novo prodajalnloo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovretuo moško obleko, klobuke, apod-: njo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, Brajce, ovratnike, = zapeetnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrsto ob-: leke, spadajoče v to stroko. : z vni.nštovan.iem »ST KOŠICEK in STEFANIC -©([ : 129 South Oenesee Str.-Waukegan, Illinois. JiUittiUiUi4kiUiUiUI4iiUiUiUiUiUmaMUiUJUJUJUJUJUi4lSS Obrnite sc zaupno na nas Lahko kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. ovorite z nami v slovenskem jeziku, a nase Ifhorno plTO je ........ ....... knpčgo. po eviopsto kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v nodčklh in izvrstno rlqzano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. S-fi Pozor rojakiH! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim t Ohicagi in drugim po okolioi naznanjam, tla točim v svojem novonreje-nim "»aloouu" vodno svoio najfinejše pijače- "atlas beer'' in vsakovrstna vinu. UnijBke smodke ua razpolago. V načelu u v zabavo bIuzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-bo zagotovljena Za obilen obisk ae vljudno priporoma: MOHOR MLADIČ 617 S. Center Ave blito 19 ulioo Chicago, III "GRAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapodm strani mesta Chicago. Postrežba izvretna; fino pivo, liker, smodke in biljard na razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, 314 W. I8th St. Chicago, III. AMERIv KI ODVFTNIKIN IZ. TIRJA1EC. ! Zastopnik pri vaihsodnijah Iztir-' ja plače in dolgove Urvdnjet dopoldne od y. do 10. uie n zvečer od 8. do 9. are 5J9 W. 18th St. Ai 160 W. 19th St. TKI.kfon 1714 LOOM« J.SlajH. S^Š