96. številka Trst. v četrtek 6. aprila 19U5. Tečaj XXX, IT Izhaja vsaki dan. H I odi ob nedeliab in Draznikih ob 5. uri. ob ponedelikih ob S. uri zjutraj. Posamične StfTilk? se prodajajo po 3 nove. (6 stotmk) r mr eih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. St Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. »Pt.Mur le naroćbe sprejema uprava lista -Edinost", ni i cm 4!»rfi« Galattf it. lft. — Vradne are so od pop. do i. rreeer. — Cene oeLasom 16 m na vrsto petit: poaianice, smrtnice, javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi. - TELEFON Štev. 11»«. Edinost Glasili političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinosti je moč ! Naročnina znaša •a vse leto K. pol leta 12 K. 3 mesece t» K. — N« naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozii.i Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraeujo. SaroČnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.l Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA, kastni k sonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija ".ista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Postno-h ranil nični račun št. 652.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Poročilo iz Tekija. TOKIO 5. (Uradno.) Dil japonske posadke v Osntunu je pregnal Ruse, ki so bili zasidli Tsuhušu, dve milji severno od ' ančuna in Sumienčenga, 9 milj zapadno od Tsuhušu. Japonska popadka je oba kraja zasedla v ponedeljek. Ko bi Japonci potem pregnali sovražnisa iz obližia Sumiaotsu, f? milj južno od Tsuhušu, so v torek opoludne prišli blizo Sactaoku. Pr.čeli eo silno etre-i;ati na približno ."»OO konjenikov, ki so se ob železnici umaknili proti severu ter bili kooečao razpršeni. Poročilo generala Lineviča Brzojavne vesti. Odrska zbornica. BUDIMPEŠTA 5. Med došlimi vlogami se nahaja vabilo vodstva vojn«} mornarica na svečanost, ko se porine v morje nova vojna ladija »Nadvojvoda Ferdinand Maks«. Klici na levici: »Čudno ime ! Kako je la-diji ime ?« Drugi poslanci levice so klicali : »Na katerem jeziku je sestavljeno vabilo ?« Predsednik je odvrnil: »Vabilo je sestavljeno na msdjarakem jezika, izjavljam pa, da bi ne bil vabila Bploh v drugem jeziku prevzel«. (Živahna pohvala na levici.) V knjigi za predioge sta zabeležena nastopna dva predloga posl. Košuta: Prvi predlog se glasi : naj zbornica raz- PETROGRAD 5. (Petrogr. brz. agent.). veljavi lex Daniel, s katero je gref Tisza General Liaevič je včeraj brzojavil : Guškov, od rudečega križa, i) usmiljenih se3tsr, 26 visokih zdravniških f inbcijonarjev in 65 mož sanitetnega 0Beb> je dospelo iz Mukdena. Japonci so j;h poslali za dne 18. novembra 1904 premeni! državno zborsbi pravilnik ; drugi pradlog : naj zbornica izvoli odsek 21 členov, ki naj izdela adreso, ki jo zbornica odpošlje vladarju. našimi četami.. Predsednik je izjavil, da postavi utemeljeva Kakor mi je Gušeov pripovedoval, je bilo 20 usmiljenih sester, 30 zlravnikov in 150 mož sanitetnega ceel«ja odposlanih v Ć tj, da ,d tamkaj odpotujejo v Rusijo. Guekov mi ie nadalje pripovedoval, da je pustil v Mukdenu ranjence : generala Gamrneofelda, 36 častnikov, enegi zdravnika in 1641» vojakov. Ko sn}<» se U02akn:li iz Mukdena, smo pustili v bclnišn:cah rudečega kr ža 460 bolnih in ranjenih ruskih vojakov, ter 406 bolnih in ranjenih Jap ncev. D. agi naši i ranjenci, namreč en general, 36 častnikov in j 11-9 vojakov, bo pr ali v bolnišnice še le, z o smo pe umaknili iz Mukdena. Ranjence je pobiralo po bfjiefu nese in japonsko ea-n tetno esebje. Guškov tudi poroča, da so Japonci z l-š mi ranjene, zdravniki in usmi-1 enimi sestrami lepo postopal . Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 5 Kakor poroča >Ru-akoje S.ovo«, je prcsil visi prokurator sv. S node Pobjedonoecev za odpust iz službe. 1) *bro p učeni kmgi menijo, da ie ta sklep v šega prokuratorja v zvezi t novo s'rujo med zastopniki cerkve, ki v zadnjem Času glasno proiestulejo proti zatiranju cerkve po jK^vetni oblfisii, kar je prot: k»ravu in tradicijam cerkve. VARŠAVA 5. Dijakom je bilo po na 1 >gu nau^nega ministra priobČeno, da ostane vseučilišče do daljne odredbe zaprti, da so dijaki odpušJeni ter da zamorejo priti po sv< ;e dokumente. VARŠAVA 5. Včeraj in danes ponoči je bilo aietovanih v preimestjih 77 oseb, pri katerih bo našli revolverje in oklice. P O D L I S T E K. Koncert nevsto društva „Kolo" dne 2. aprila 1905. Koncerti naših pevskih društav so ne-kftka leraa poročila o nj.hovem delovanju in napredku; na koncert h ima tudi širša javnost priliko prepričati se o tem, da-li naša društva rc-K» vršijo po pravilih postavljeno si nalogo, ter s kako vnemo in s kakšnim vspehom delujejo v dosego svojih ciijev. S tega stal šča pa lahko rečemo takoj začetkoma, da sme z nedeljskim koncertom biti zadovoljno pevsko društvo >Kolo< samo in pa tudi občinstvo, kajti moralni vspeh je b,l — kakor smo že poročali na kratko — prav povoljen in dostojen. Pevski zbor »Kola« šteje ssdaj ok'ilc 30 pevk in približno ravno toliko pevcev. Z veseljem konetatujemo, da se je glasovni materija! od zadnjih nastopov sem znatno izboljšal. Posebno soprani eo že prav iedatni in polni; ravno tako je tudi tenor vidno napredoval ter zlasti I. tenor v moškem zboru razpolaga a nekaterimi prav čednimi in čistioai glasovi. Ntkoliko šibkejši so n žji glasovi, posebno II. basi v meškem zboru ; toda nje obeh predlogov na dnevni red jutrajšnje sejo. Prihodnja seja jutri. Cesar na Dnnaju. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro.) Cesar je ob 3. i a pol uri popoludne s posebnim vlakom odpotoval na Dunaj. DUNAJ 5. Cesar so je danee ob 7. in pol uri zvečer povrnil iz Budimpešte. Angležka kraljica. MARSILJA 5. Angležka kraljica je na jahti »Victoria and Albert« despela semkaj. Cesar Viljem na potovanji]. NEAPELJ 5. C:8ar Viljem je dospel semhaj na parniku »Hamburg« ki ga je spremljal knžar »Friderik Karol« ob 9. uri in tričetrt predpoludne. Italijanska eskadra je oddala pozdravne Btrele ob hura-klicih mornarjev. Razburjenje med španskimi dijaki. MADRID 5. VBled nastalega štrajka med dijaki vlada v veeučiliščnih krogih v Madridu, Valenciji in Valladolidu veliko rai burje nje. Sestanek Edvarda VII. in Lonbeta.; - PARIZ 5. Zatrjuje se, da se aogležki kralj Edvard in predsednik Loubet sestaneta jutri popoludne na postaji Noisov le Sec blizo Pariza. Predsednika bo spremljal mini ster zunanjih stvari, Delces-č. Papež proti gibanja »proč od Kima«. DUNAJ 5. »Vaterland« je priobčil piBmo papeževo na avstrijske škofe glede gibanja »proč od Rima«. V pismu obžaluje papež gibanje in najnovpji javni prestop dijakov na Dunaju. Papež poživlja škcfe na odpor proti gibanju. pismo. Srbsko - bolgarski odnošaji. — Kaj jo z Jugoslov. Almanahom ? BELIGRAD, 2. aprila 1905. Dolgo se nisem že oglasil v »Edinosti«, a temu nisem toliko kriv sam, kolikor okolnost, da sem preveč obremenjen z delom. Skušal bom svojo zamudo popraviti z rednim dopisovanjem vnaprej. Srbsko bolgarski odnošaji ! Sleherni Jugoslovan, ki ima znalo šlrje obzorje, moral se je radovati v poslednjem č&su, gledajoči na približavanje Srbov in Bolgarov, na čemer je začel delati srbski minister za vnanje stvari, N. Peš e, z vso vneme, ker je, kakor bistroumen in dalekoviden politik izprevidel, daje v interesu Srbije in Bolgarske — vseh Jugoslovanov, ako pride do čim tesnejše zveze med Srbijo in Bslgarsko. Oo je delal na tem iskreno in je popuščal Bolgarski toliko, da se mu je začelo predbacivati že izdajstvo na srbskih interesih. Žilibog, da bolgarska vlada (zloglasni Stambulovisti !) ni tako iskreno želela sporazumljenja, ampak je igrala zelo dvolično ulogo. Z ene strani se je kazala zelo naklonjeno sporazumljenju — to je bilo javno —, a z druge strani je natihoma pošiljala četo za četo v Makedonijo, da ee pobijajo srbski duhovniki, učitelji in vaški prvaki. Vsi uboji Srbov, o katerih se je v zadnjem času toliko pisalo po evropskem časopisju, so delo Btambulovistične bolgarske vlade. — To so vzroki, vsled katerih so se ohladili precej dobri odnošaji med srbsko in bjlgarsko diplomacijo. Naravno je, da je prvo ulogo igral v poslabševanju srbsko-bolgarskih odneš-jev — knez Ferdinand, ta nesreča za Jugoslovane. On se oslanja popolnoma na Berolin, a tam nočejo — naravno — dobrih odnešajev med Srbijo ?n Bolgarsko. Posledice tej separatistični politiki bolgarske vlade opažile se bodo kmalu. Pomlad se bliža in ž njo pridejo novi nemiri v Stari Srbiji in Makedoniji. Revolucije sicer ne bo niti v velikem, niti v malem obsegu, ali zato se bodo borile makedonske narodnosti med seboj. Začetek je že storjen s tem, da so bolgarske čete začele pobijati Srbe — po zapovedi iz Sofije. Srbi se ne dajajo ubijati, pa so formirali svoje čete, da branijo erbske vasi pred bolgarskimi četami in imel* bomo žalostno priliko gledati bratomorni boj, ki ne more imeti dobrih posledic za Jugoslovane. Knez Ferdinaad in bolgarski Stambulovisti pač dokazujejo jasno, da sri zvesti služabniki Slovanom Bovražne diplomacije. Žalostno je tudi to, da bolgaraki narod, ki Ferdinanda sicer mrzi, odobrava njegovo piotislovansko politiko, kakor dokazuje bol- temu je b lo pač menda deloma krivo tudi premočno spremljevanje. S posebno rado&tjo nas je navdajalo dejstvo, da ima »Kole« toliko mladega in najmlajšega naraščaja. Tako je prav! Iz teh mladih zičetnikov seEČasoma razvije pevska garda, ki bo društvu najkrep-kejša opora in je prav posebne vrednosti že sato, ker v Trstu žalibog še nimamo svojih glasbenih zavodov in šol. Izvajanje pevsith toček je bilo večinoma zedovoljivo, deloma pa tudi v resnici prav dobro. Videti je, da ee pevci in pevke z veliko ljubeznijo in pridnostjo udeležujejo vaj, in da pazljivo izvršujejo navodila svojega učitelja. Ker je — kakor rečeno — glasovni materijal sedaj ie mnogo boljši, tudi zadosti skrbno izvajane nijanse prihajajo do lepše veljave, deklamacija in izgovarjanje sta povoljna, in zato je celotni ut;s prav ugoden, posebno, ako se cd sbora ne zahtevajo naloge, ki za sedaj očividno de presegajo njegove moči. Tako je sicer gotovo prav hvalevredno priča o dobrem ukusu g. pevovodje garsko čaBopisje, ki (razun malih irjem) bar beBni v Bovraštvu proti vsemu, kar je srbsko. V tej mržnji odlikujeta se posebno kneževa osebna organa, »Večerna Pošta« in »Dnevnik«. * 'r: »Kaj je z Jugosiov. Almanahom?« — tako veklika »Slovenski Narod« in tako vsklikajo tudi drugi jugoslov. časrpiBi: »Novi Srbobran«, beograjska »Samouprava« in ja-godinski radikalni »Narodni Pokret«, ki je v eni poslednjih številk ostro grajal groben molk, s katerim prikriva odbor svoje delo. To vprašanje je popolnoma upravičeno, ker je veliko ljudij, ki komaj čakajo, da debijo v roke knjigo, v kateri je zastopana sodobna jugoslov. umetnost in književnost. V Belem-gradu je vse ogorčeno na odbor in zahteva j se javnega razješnenja, ki ga pa odbor ! noČ9 dati. Jaz sem poizvedoval na V3e strani, kaj (je na stvari in izvedel sem sledeče: Od ' bolgarskih književnikov še ni nobeden poslal svojih prispevkov in sicer zato ne, ker pri bolgarskih književnikih vladajo res čudne razmere. VBakdo misli o sebi, da je on edini pravi književnik bolgarski in ne priznava nobenemu drugemu nobene vrednosti. Zato se, seveda, ne morejo sporazumeti za skupni redakcijski odbor. Slovenci se sicer tudi niso mogli sporazumeti za en odbor, pa so zasnovali tri odbore; kakor so tri književne struje, oziroma trije književni listi. Pri Bolgarih js tudi to nemožno, ker tam je vsaki pisatelj za-se ena grupa in ena struja, ki ncee niti slišati o drugih pisateljih. To so res čudne razmere, ali najbrže bo še neki drugi razlog, radi katerega bolgarski književniki nis^ po-slali svojih prispevkov — to je njihov separatizem. Jugoslovanska ideja je pri njih z?lo, zelo malo razvita in treba bo še težkih izkušenj, predno ee oni oklenejo jugoslov. misli, ki je edina rešitev za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. V beligrajekem odboru mislijo to stvar .rešiti tako, da se cbrnejo do vsakega bolgarskega književnika posebej in ga naprosijo, naj pošlje prispevek naravnost v Beligrad. Ako še ne bo nič, poiem bi bilo pač najbolje poslušati svet »Nov. Srbobrana« in izdati Almanah, v katerem bi bili zfcstopani slovenski, hrvatski in srbski umetniki in književniki. To bi vsekakor bili bolje, nego da Almanah radi trme in domišljavosti bolgarskih književnikov sploh ne izide ! Beligrajski odbor je pa dolžan razjasniti v javnosti vso stvar — .Jugoslovani imajo pravico zahtevati to od njega ! V kratkem odidem na potovanje po Stari Srbiji in Makedoniji, odkoder bom pošiljal »Edinosti« razna izvestja. —nt. m A. Gerbec-a, da se je na vspored stavila P. Križkovskega »Utopljenka«, ki je jeden najkrasnejših moških t boro v vse slovanske literature. Toda »Utopljenka« je v resnici velik moški zbor, poln za naše pevee ne- navadnih ritmiških, harmoniških in dinamiSnih težav, katerih tako mladi manjši zb3ri, kakor je možki zbor »Kola« v svojem sedanjem sestavu, ne morejo izlahka zmagovati. Zato — najbrže — sa je ta zbor tudi izvajal s sprem-ljevanjem orkestra, česar pa nikakor ne moremo odobravati; kajti zbori, izlasti pa možki zbori, ki so pisani >11 capella« i o s tem že prvotno preračnnjeni na vse drugačne glasovne cf*kte, pri tem le izgubljajo, ker orkestralno spremljevanje moške glasove, posebno pa base, le preveč ubija. Sicer se pa pri tsj pesmi tudi s tempo nismo mogli povsem strinjat7. Nekoliko pretežkih prehodov ima tudi J. Pavčičev meloiijozni in prikupljivi mešani zbor »Njega ni«, ki se je razun omenjenih ponesrečenih meBt, prav čedno izvajal. Brezpogojna hvala pa bodi o. talim trem pevskim točkam. N. Slavjanske krepki in karakteri* stični mešani zbor »Bolgarskija pjesni« (koračnica) tar Ig. Hladnikov prijazni in lju-besnjivi dvospev za ženske glasove »H r e -penenje po pomladi« kakor tudi A. Foersterjev bujni in veseli venec narod nih pesmi j (za mešan zbor) iz opere »Gorenjski s 1 a v S e k« (III del, 1. prizor, »obletnica«), zadnja dva s spremlje-vanjem orkestra, so se — iz/zemši tu pa tam kako malo dietonacijo, katere sd bili brez dvoma nekoliko tudi krivi na ravno preveč akuBtični prostori, — izvajali tako, ua reB ne moremo ničasar oporekati. — B I je v vseh teh točkah vseskozi pravi duh, glasilo se je iz njih pristno veBelje do petja in pravo umevanje skladeb. Živahno cdobravanje, ki je sledilo tem točkam, posebno pa zadnje imenovanima, bodi pevskemu zboru »Kola« zadošSenje za njegov obili trud, ob jednem pa mu tudi kaži smer, v kateri naj se giblje njegovo nadalnje delovanje, da bo čim uspešneje, Čim popularneje, to je : izvajanje njegovim močem primernih, ne pretežkih, a vendar dobrih in efektnih skladeb. Oddelek vojaške godbe 97. pešpolka, ki je na koncertu sodeloval eprem-ljevanjem treh pevskih točk, je vrhu tega tudi samostojno izvajal šest, večinoma slovanskih komadov ter je svojo nalogo — kakor vae]ej — tudi to pot rešil prav pohvalno. Moralni vspeh s pevsko glasbenega stališča je bil torej povsem povoljen, dostojen in časten, nasprotno pa je bil materijalni vBpeh naravnost — nepričakovano slab. Dobro napolnjena je bila samo galerija in ž njo leže na levi strani : v pritličju pa nas je sedelo celih 50, govori: petdeset poslušalcev, ženskega in moškega spola, odraslih in malih, in stalo jih je približno ravno toliko, Rusko-japonska vojna. Trst. 5. flprila 1903. a) gotovo, ali naporno dolgo pet po že-lcn akem tiru na kopnem do mandžurijskih in korejanskih obrežij, kjer naj bi najprej Kateri je cilj Rusije r tej vojni? se RVO)° armacl0 Očistila obrežja ter ustvarila v v - .. , . . _ ... pod varstvom svoje sile na kopnem utrjene Kateri poti vodijo do tega cilja S v J * J * , . „ nomorake arzenale na strategično važnih toč- (Dopis iz strokovnjaskega peresa.) * ~ . , , kah obrežij lanooskega in kitajskega mone, Jaz sem že v ofctobru li»04. podrobno * L . . i j - V j . i da si tako ustvari bazo za bodeče gosped-eovonl o vplivu belt:ške flote. Kar sem tedaj . . . . & « - • sivo na morju v vztočni Afiji ; rekel o tem velja še danes v poln. meri. ■ . J . b) krajšo, ali za sedaj manje Samo da odpada Port Artur iz vpostevanja. , ... ... 1 . varno pot do istega cilja, d i Na: tu ponovim najvažnejša momente: . . J J J , recpotpomorjuzbaltis V tej veliki vojni je možno doseči po- 1 polno odkčitev le po pridobljen a popolnega gospodstva na morju. To velja za Ruse v do saniranja avstrijskega parlamentarizma — ta pot je torej še trnjem. vedno posuta z mnogim I : a m- pot po morju z oa meko floto. Že po možnosti, da nastopi ta zadnji se *>ni moremo predstavljati, kolikega po- , mena je pripisovati vplivu flote Roždestven-msko r pop Inem pcmenu te besede, v mer: pa za Japonce. Husija je neznai razšir ena izrecno kontinentalna sila, Japon- na skuPni Polt>žaJ te v°jne' ° tem ska pa - kakor velika etečna država — j bomo govorih jutri podrobneje. ponr raka sila. ! * * Rusija, kakor ogromna kont-centalna sila bi < stajala delje kakor velevlast tudi će bi biia na morju vztočne Azije popolnoma poražena. Japonska velevlastna ulega v sve tovnem koncertu bi bila pa izgubljena v tistem h pu. ko bi bila un cena nje moč na morju. Ako bi se c. pr. danes posrečilo ruski floti v vztočn' Azji, da bi uničila sadanjo moč japonsaega brodovja, razpadli bi na eden mafc v n č vsi dosedanji japonski vspehi pri Port Arturju in v Mandžuriji. Armadi Ovama ne bi precstajalo — vzlic vsem njenim vepsbom — nič druzega, nego da Be uda z v=em, kar ima. Sila Japrnske bi bila popolnoma izrečena Rusom. NVtri sre^i njenih vspehov ne bi bilo za aimado Ovame druzega izhods, nego da kompletno položi orožje. Drugače stoji stvar za Rusijo. Ce tu^i izgubi na morju, jej bo še vedno možno — če tudi nereznierno počasneje —, da po kopnem razvije svoje ogromne vojne 8'le v vztočn Aziji in da kone^no potisne iz spornega r zemlja nazaj črez morje japonsko invazijo. Potreben bi bil drugi železniški tir ra hitro prevažanje vojske. Torej le po železnici samo in brez brodovja je Rusija v stanu, da sčasoma prežene Japcnce, udrše na vztočno azijsko kopne?. Po vsem tem ;«* motno, da Rusija tudi brez pcmcČi fl te j-iore prit: do svojega zadnjega cilja: do gospodstva na morju. Mi hočemo ta svoj nan>- še posebno podkrep ti v nadaljnih iz vajan ib. Med rusko in japonsko državo ne bi si megli nikakor mislili trajne vztočno azijske meje na kopnem, bi bi mogla veljati kakor pred?taviteljiVa ravn >tež b, končno vspostav-Ijerega med tema dvema rgorčenima narodoma. Kje bi m gla biti za Rusijo v najslabšem slučaju končno in zaključno meja? Vspričo dejstva, da j« rus'ii narod tri krat mcčoeji in da ima Rusija nerazmerno veiiko več> silo na kopnem, 6-krat veČo vojno filo, bi morala biti rečena meja najmanje ob vztočno-tzijskem morskem obrežju, ki bi se irorala v daljnem času končno raz trenerila Linevič in MišČenko. Ib GunČulina so sporočili, da je sedaj na frouti mir, le general Miščenko, ki ne more še zajahati konja ter vodi vse operacije z veza, je neprestano v dotiki s sovražnikom. General Lnevič zahteva mnrgo cd svojih čet ter se morajo čete neprestano vežbati. Toda Lnevič je vendar zelo priljubljen pri vojakih radi svoje priprostesti. Več oddelkov kavkažkih čet je ža dospelo v Harbin. Rusija hoče nadaljevati vojno. Iz Petrcgrada so sporočili berolinskemu »Lokal-Anzeigerju« nastopno: Glasom poročil iz zanesljivega vira bo Rusija na vsak način nadaljevala vojno. Vse vesti o pred-stoječem mirti so neresnične. Ruska vlada noče ničesar si sati ni o mirovnih pogojih ni o m rovnih posredovanjih, ampak hoče se bojevati nadalje, ker se smatra dovolj močno za to. Govori se, da Rusija spopolni vse irgube v bitki pri Mukdenu, predno pride do veče bitke. 0 položaju t Avstriji. Situaoijska slika, ki jo je deb la »Politik« z Dunaja, zveni nekam optimistično, ker izraža mnenje, da se pogajanja med češkimi in nemškimi poslanci zavrič t. vepe-hom. Ta optimizem utegne biti opravičen, v kolikor prihajajo v poštev ono malo nemških poslancev, ki se pogajajo. Drugo vprašanje je, kaj poreče plenum češko-nemških poslancev, kateremu bodo predloženi storjeni sklepi. Pa vzemimo tudi nikakor gotovi slučaj, da plenum nemških poslancev pritrdi prigovoru, ostaja se vedno kočljivo in morda odločilno vprašanje: kaj porečejo vsenemški poslanci ? Po vseh dosedanjih skušnjah, pač ni pričakovati, da bi ti poslednji pritrdili. In to iz čisto naravnegti strankarsko sebičnega vzroka. Schoaererji in Wolfi morejo vspevati le dotlej, dokler so mase v razburjenju, njihov lastni interes jim torej brani pritrditi čemu, kar bi delovalo pomirjevalno. Će pride torej res do kakega modus vivendi med češkimi in nemškimi poslanci, bo odločilno vprašanje, da li bodo imeli ti poslednji poguma, da se tegnit preko vztočno azijskega morja tja do postavijo po robu agitaciji vsenemcev in japonske otočne države. da li 6e jim poBreči pridobiti mase za svoje Po takem moremo reči na kratko: Ru- stališče ? ! sija ima dve poti za dosego rečenega oilja v Pet do sporazumljenja gledč sklicanja tej vojni : deželnega zbora češkega in VBled tega tudi ali j a le malo več! In to naj bo »Kolu« priman e za njegovo čilo pevsko in narodno-vzbujevalno delovanje, to nsj bo ubogim pevcem plači'o za njih žrtvovani svobodni čas, za ves n'ihov trud in napor, to naj jim daja poguma in vspodbuje ! ? Pač žalostne je, da naše cb5:nstvo ksže tako malo umevanja in zanimanja za delovanje naših pevskih društev, ki je v narodnem in kulturnem oziru taka velicega pon.eaa. — Seveda eo to pot vsakemu tafcoj na misli in na jeziku izgovori na koncerte »Glasbene Mat ca« in F. Oadr.čka, ki eo te vršiii kratko ali pa celo neposredno pred onim »Kola« ; toda t irg jvori po našem ne veljajo in sami na sebi ne zadoščajo. Kaj nas mej tisoči in tisoči tržašk h Slovencev res ni toliko, da bi biii zamogli dvorano če že ne natlačeno, pa vsaj d ost o no napolniti tudi ns koncertu »Kola«? O nas je, nas je, ampak zadnjo nedeljo smo menda malo zadremali in pozab li ne svojo narodno dolžnost ali pa smo se zanašali drug na druzega. Toda to naj »KoU« ne plaši ! Neug den slučaj je pač na nesel, da so se v kratki dobi 8 dnij nako-p e li kar li re koncerti, cd katerih eo trije zbi'g svoje urednosti res zv&b li na dan »vse, kar leze ino gre« ; vreme je bilo nrnolo nedeljo tudi tako pomlade n^ko kresno, da je marsikoga z nepremagljivo silo klicalo ven na piano; širšo maso pa so znabiti zadrževale zanjo nemara vendar-le nekoliko previsoke cene. Največ pa je, po našem mnenju, upli-valo dejstvo, da smo se zadnja leta vsled pomanjkanja primernih prostorov skoraj že neka k > odvadili koncertom v m« s tu, in da smo sedaj, ko imamo svoj »Narodni dom«, p:av za prav stopili v povsem nove razmere, katerim se moramo ša le polagoma privaditi. Treba bo še marš kaj poskušati, izkušati in — se uč.ti, toda uverjeni smo, da tudi to prehodno dobo srečno prebijemo in da bodo v bodoče tudi naša pevska društva dosezala najlepših materijalnih vspebov ! Cvažujcči vse to naj se »Kolo« za to potolaži z ugodnim moralnim vspehom in s ponosno zavestjo, da je od svoje strani pešteno in vestno storilo vs« to, kar je bilo v njegovih močeh. Odkritosrčna pohvala naše dobrohotne ali vendar objektivne in »tvarne ccene pa naj mu priča, da se nahaja na pravi poti, in naj je vspodbuje, da na njej tudi nadalje vztraja v svojem dosedanjem, vsega priznanja vrednem svetem navdušenju. In kar fra d v poročilu o koncertih »Glasbene Matice« rekli v obče vsem našim pevskim društvom, to danes ša posebej ponavljamo »Kolu« : Pogum! Kvišku srca! In neustrašeno naprej na delo! ....o ....k. Ogrska kriza. (,'esar se je povrn i na Dunaj. Vzlic mnogodnevnim naporom, in vsem možnim poskusom, je vladar zapustil prestolnico Ogrske, na da bi se bil našel izhod iz labirinta, v katerega je zašlo ogrsko politično i življenje vsled zmage sedanje kcalirane opozicije, ali točneje reSeno: VBled dejstva, da I je večina volilcev sankcijonirala principe in cilje, zapisane na zastavi stranke, ki jo vodi sin revolucijonarca in ki stremi za popolnim ločenjem Ogrske od Avstrije. Kriza je torej ostala nerešena in je izključeno bržkone za dlje časa, da bi Ogrska dobila definitivno ministerstvo. Pa tudi do imenovanja začas-j nega in zgolj poslovnega miniaterstva ni prišlo, zbog česar bo moralo dosedanje faktično že padlo ministerBtvo Tisra nadalje voditi posle in se izpostavljati v parlamentu viharjem. Dunajski listi predvidjajo, da se kotflikt med gospodovalno koalirano opozicijo in krono utegne poostriti. Drobne politične vesti. Varšavsko vseučilišče je bilo dne 4. t. m. z rainisterskim dekretom zaprto. Povišanje ruskega diplomatičnega agenta v Sofiji. Iz Petrograda javljajo, da je mski diplomatični agent v Sofiji, Bahme-tjev, imenovan izrednim odposlancem in po-oblaščanim ministrom. To povišanje je pa le osebno odlikovanje omenjenega diplomata. Sestanek kralja Viktorja Emanuela in cesarja Viljema. Danes se snideta v Nea-pelju italijanski kralj Viktor Emanuel in nemški cesar Viljem. Viktor Emanuela spremlja minister zunanjih Btvari, Tittoni. Nova italijanska eskadra za Jadransko morje. Dunajska »N. Fr. Presse« poreča iz Rima, da namerava italijanski minister vojne mornarice zgraditi posebno eskadro za Jadransko morje, ki bo obstojala iz 5 oklopnih križarjev velike hitrosti. Dve teh ladij so že v delu v Benetkah in v Castella-mare. Angležka eskadra atlantskega Oceana v Brestu. Iz Bresta javljajo, da je tamošnji angležki konzul prejel poročilo, da v prvi polovici meseca julija pride tjakaj angležka eskadra atlantskega Oceana, obstoječa iz 8 oklopnjač in 2 križarjev. Novi dalmatinski namest-n i k. Osješki »Narodni Obrani« so javili iz Sarfjeva, da bo dalmatinskim namestnikom najbrž imenovan general Varešanin. Isti da je pripravljen sprejeti to mesto pod pogojem, da mu vlada da na razpolago obilno gmotnih sredstev, da bo mogel pomagati tej zapuščeni kronovini. Izseljevanje iz Hercegovine. Iz Gruža pri Dubrovniku javljajo, da se je teh dni tamka) vkrcalo za Ameriko 148 prebivalcev iz Hercegovine, večinoma katolikov iz ljubuškega okraja. V zadnjih treh letih se ljudje vedno bolj izseljujejo radi slabih letin, naraščanja davkov in neurejene desetine. Kazenska razprava proti morilcu velikega kneza Sergija se bo vršila, kakor poročajo iz Moskve, v zadnjih dneh meseca aprila. V to svrho je že delegirano posebno sodišče Benata, pod predsedstvom tajnega svetovalca Deyer ja, ki se snide v Moskvi. Ker se do sedaj ša ni zamogla konstatirati identiteta morilca,1 se bo moral isti braniti tudi radi potepuštva. O sklicanju ruskega državnega zbora. List »Novoje Vremja« je icračunil, da te »Zemeki Soborc, ako se prej izvršijo predposvetovanja v smislu vladne izjave od 31. marca t. 1., ne skliče pred poletjem 190ti. Državni svet dovrši pretre sanje načrta ministra Bulig na še le koncem let« 190.O , a car ne sankcijcnira načrta pred novim letom. Priprave za volitve in volitve same zahtevale bodo potem še več mesecev. Morilec velikega kneza Sergija. Iz Pariza javljajo: V krogih tukaj živečih Rueov, ki so v zvezi z Moakvo, se zatrjuje, da je morilec velikega kneza Sergija knez Obolenski. O njem se ve pa le toliko, da je star 35 let ter da je častnik konjeništva. Knezov Obolenski je toliko, da je težko konstatirati identiteto morilčevo. Zdi ee, da nočejo ruske oblastnije dobiti prave jasnosti glede morilčeve osebe. Sodi Be, da Be oe bo vršil formalen proces; ampak da morilec kar izgine. Velika kneginja Elizabeta vdova Ssrgijeve, ki jc, kakor znano, v ječi obiakala morilca svojega soproga, ga je baje že prej poznala. Ta knez Obolenski ni identičen z onim Obolenskim, ki je ob pričetku vojne na sprehajališču insuliir: 1 ministra unanjih stvari grofa Lamsdortfo. Potovanje glavnega štaba. Dunajska »Oester. Volkszeitungc javlja, <1a se baron Beck, načelnik glavnega štal a, poda dne maja t. 1. z mnogimi generali in častniki na potovanje po Trentinu in po Kranjskem v svrho vojaških proučav&nj. Potovanje bo trajalo 12 dni. Domače vesti. Orof Alojzij Ceschi a Santa Crcca, o katerega smrti je včeraj poročal brzojav, je bil rojen dne 8. januvarija 1825. v Trento. Do leta 1806. je bil kakor delegat v Padovi, nato do leta 1872. deželni pradsednik na Koroškem, rt potam do leta 1875. namestnik v Trstu. Grof Alojz Ceschi bil je med drugim tajni svetnik in desmrtni člen avstrijske go spodake zbornice. Nedavno umrli veliki mojster maltežkega reda knez Ivan Bapt. Ceschi je bil njegov za dve leti mlaji brit. Zopet bi hoteli tajiti! To je njih Btara igra, ki pa jim je žal vedno vspevala dosedaj najizborneje. .. Te dni se jo bila raznesla po listih vest — in mi smo jo zabeležili zopet včeraj — kako so je naka italijanska torpedovka približala po noči puljski utrdbi Barbarigo, kako je eden italijanskih častnikov drzno stopil na kopno, kako ga je straža prijela in aretovala. To vest so prinesli — kakor rečeno — razni listi, a mi niBmo nič zapazili, da bi se jej bilo oporek&lo od kompetentne Btrani . . . Oglasil se je pa nekdo drugi, ki bi botel sedaj potajiti ves dogodek. Glasilo puljske gospodovalne klike, list »Giornaletto« je ki, trdi v svoji številki od (jako Brečno naključje) 1. aprila, da na oni vesti ni nič resničnega. Mi pravimo, da je vest resnična, ker verujemo »Omnibusu«, ki zatrja v svoji zadnji došli nam številki vnovič, da se ja res izvršila ona aretacija ! Puljski »Giornaletto« je obakuren listič, ki se more ponašati b tem, da se blizu vsa iz-venpuljska javnost s primernim reapektom drži daleč proč — od krogov njegovih či-tateljev ! Brezpomembno bi bilo torej, da-li »Giornaletto« sam za-ae kaj potrja ali zani-kuje. Toda stvar ima nekaj resnosti na sebi, ako pomislimo na intimne zveze med gospodovalnimi italijanskimi klikami v našem Primorju in pa nemškim židovskim novinstvom. Kdo ne pozna teh manevrov? Listi a la »Giornaletto« ne prinašajo sličnih vesti radi svojih čitateljev, ampak edino le v namen, da ta vesti prehajajo iz njih v nemške vplivne lista. Za kakim »Giornalettom< se oglašajo kaka »Neue Freie Presse«, »\Viener Tageblitt« itd., za njimi razni drugi najem niki po provincijah. Ća Ba to zgodi tudi v sedanjem konkretnem Blučaju, pa bo v par dneh uverjen ves svet, da na onem dogodku ni nič resničnega, in da se je zopet zgodila huda krivica iredenti in nje visoki zaščitnici oficijelni Italiji, in da sti obe ti dve dami najprisrčneji prijataljic: madami Avstriji ! — Junaki so to, da je joj ! Dokler se jim zdi, da jim nikdo ne gleda na prste, mečejo kamenje brezobzirno, a čim čutijo, 'da bi jih kdo utegnil kreniti po roko, pa hitro skrivajo roko v žep, kakor da je to najnedolžneja roka, ki ni še nikdar držala kamena z zlobnim namenom . . . Dokler menijo da se jim ni ničesar bat;, dokler naša oblasti zatiskajo vsa svoja cčesa, da le nič ne vidijo, ker nočejo s svojTm pogledom motiti in ozlovoljati svojih miljencev na — delu, a, dotlej je klika junaška in ne taji ničesar. Čim pa začenja kaj smrdeti, pa ža žg« gospodo za nohtom in taje, da ni bilo nič! In pri tem ostaja navadno, ca — ni bi'o nič! Kdor je trdil drugeče. je blamiran; utrjena pa je za nekaj časa z^pet tista vladna politika, ki je ne more umeti zdravi človeški razum. Novo društvo. C. kr. nameatništvo je vzelo na znanje pravila novega društva »Podružnica sv. Cirila in Metoda« v Novakih pri Motov u iu. Umrl jn na svojem gradu »Ravne« pri Šmihelu na Notranjskem v dobi 56 let grof Hugon Hobenwart. Truplo prepeljejo na Dunaj. Tajci v Ljubljani. Meseca marca t. 1. je-došlo v I/ubljano 2927 tujcev, za 412 več nego v prejšnjem mesecu. SloT*n>l»i simfonični koncert .) Da se tudi eirjej ^asi om t? či vdeležba na interesantni koncert d ločene so it emoo za ta večer nastopne zn žace i ?ne : Vatopnina v pritličju : 1 K, na galeriji »>0 stot. Sedež v piitliČju (z vš:et) vstopnine): cd I. do IV. vrste 3 K, od V. do VIII. visti 2 K 50 stot., od IX. do XV. \r=te 2 K. Sadeži na galeriji (z T*:et*> vstopnino) 1 K 50 ste t. L že 10 K. - d ž , ležš in vstopnice se dob'vajo pri vra-*~.rju »Nanidnega doma«, počenii od nedelje, ine 9. t. m., vsak dan od 9. do 12. ure : redpoludne in od 3. do 6. ure popo.udne. krajna »kupina Trst društva železniških uradnikov priredi povodom deeet-ietn.ee svojega cbatanka dne 5. aprila 19C5. a '3DOTBO slavnost v prrstorih kazina državnih uradnikov (vhod iz ulica S. Francesco št. 5). Sodelovala bo vrja§ka godba. Začetek cb 8. in pol uri zvečer. Nevrofcljive poštne pošiljatve. Tu-kajsnie poštno in brzojavno ravnateljstvo nam e dcposlalo seznam onih priporočenih n navadn h nevročijivih poetnih peš Ijatav, ki co bile v me€ecu marcu odprte v oddelku ea nevročljive poštne pošiljat ve v Trstu in ki eo njih odpošiljate^ neznani. Seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem 1 s u. Podporno veteransko društvo za Trst in okolieo, pod protektoratom njeg. cea. vis-kosti nadvojvode Frana Ferdinanda d E?*e( bo .melo svoj VII. ledni občni rlnr dne 30. aprila ob 4 uri popol, v restavrantu »Nuova Abbondanza« (vhod v ulici < hiozza it. 4.) Dnevni red: nagovor društvenega pre ieeinika : predloženje društvenih računov; dopolnilna valitev treh členov vodstva ; volitev novega pre 1-ednika; imenovanje čast nih členov; eventualni prediog . Vspešen lov. Policijski adjunkt Jurij Ti;z je teh dni eretoval nič manje nego 9 ptičkov, ki so poznani za uzmoviče in so izgnani iz Trsta oziroma iz avstrijske države. Ti so: 36-letni pek Pompej Facch'netti, doma iz Rovinja; 28 letni brivec Kajmund Hlad, doma iz Ajdovščine ; 33-letni težak Henrik Skuk, drma iz Lokve; 30 letni težak Peter Bettio, doma iz Vidma v Italiji ; 33-letni težak Viktor Peoko, doma iz Postojne; 24 letni voznik Ant n Mozej, doma iz Lokve : 24 letni težak Anton Krebelj, doma iz Hrenove; 24-letni težak Jakob Msgajna, doma i* Materije, in 26 letni Ivan Benčič, tudi doma iz Materije. Seveda so bili vBi dejani pod ključ, odkoder b do odposlani vsak v svojo domo- Razne vesti. Potres V Indiji. Londonski I sti poročajo da je bil v ponedeljek v Lahore v Indiji silen potre?, ki je porušil mnrgo javnih in privetaih poslop j ter je zehteval tudi mnego čiovešk h žrtev. Sokolstvo v inozemstvu Na Nemškem is o-em čeških sokolskih društev, na fran-cczkem eno (v Parizu), ravno tako na An-gležkem (v Londonu). Na Ruskem so Čehi ustanovili št ri telovadna društva, v Ameriki nujo 73 eokolsk h Jdrnštev. — PoljBk h so-kolak h društev je v inozemstvu 9(5. ja . . . Prišla je doba, ko je v njemu že vse doraslo, ko se je moč njegove interpetac je zlivala v najlepši sklad z močjo roke, tehnike na gesli. Ondf.ček je postal dovršen umetnik. To opažamo že iz ocen z leta 1891. do 1>S93. kat»rega pes ednjega leta so ga n. pr. vse dunajske novine soglasno priznale za iz-venrednega virtuoza, za jedinega naslednica nemškega ponosa: Ioachinia. Do te dobe seže prava kr.tika o Onohčku. Kar je potem sledilo, to so bile prave apoteoze njegov'h gosli, slavospevi, takor jih je malokateri umetnik v svojem življenju dosegel. Ondri'ek je dosegel ono višino, preko katere se po naravi in po omejenih ljudskih močeh, ni zamoglo dalje. On je predstavljal umetnost v svoji najpopolneji obliki. Kakor tak ae je pokazal tudi nam v soboto. Morali bi torej tudi mi, iz kolegijalnosti in samoliubja vzkl kniti z drugimi novinami: »O Oncr.čkovi umetnosti se ne da več govoriti«. Ah vendar. .. ako je lepota v resnici absolutna, to je že njena pojava kakor lepota v svoji jednostavnosti tako komplici rana, sestavljena, bi rekel, iz neštevilmb, podrejenih drugih pojavov, k:, združeni v enega, tvorijo to obeolutno lep; to — da ona podž ga človeško fantazijo na vedno nova cdkritja. Kolikorkrat sem z obali gledal v morsko globino, in ko'ikorkrat sem se nasla-jeval na panorami pred menoj, moje oko je vedno odkrilo nov:h lepot — (Zvršetek tega odstavka pride.) Br. 110. »Tršćanskog Lloyda< lista za narodno gospodarstvo, izlazeceg svake subota u Trstu donosi u svom posljednjem broju od 1. travnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršćanski LlovJ«, preporuča se sam po sebi. On donosi članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S tega nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, ne bi Bmjeo biti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, obćine, banke, obrtna i vjeresijske zadruge, jednom rieči, svi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu, je zadača, da ore i radi na onom polju naše budućnosti, našeg dobrostanja, koje je jedino sredetro našeg uzkrsnnćj. A to je polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Tršćanski Llcvi« iznosi na godinu Kl 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro ugarskoj. Izvan Austrougarske, gdje godj bilo, godišnja predplata ieno i 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlastniku i glavnem uredniku »Tršćanskog L'ovda«, g. F r. K u 5 i n i 6 u, Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kuca). Gospodarsko. Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu marcu 1905. je 158 Btrank vložilo K 41.716 »iO, 123 strank vzdignilo K 17 870.77 9 strankam izplačalo se je posojd 12.000.—. Stanje hranilnih vlog K 1.194.6S5.37, stanje hipotečn h posojilj K 896.05t5.15. Denarni promet K 157.375 18. Književnost in umetnost. Koncert OndHček v veliki dvorani ..Narodnega doma" dne 1. aprila 1'KJo. Fran Ondriček.... II. Kritizirati umetnost Frana Ondr.čka U .o bi — ne vem da-li odveč predrzno ali brertikusno, — brezukusno v toliko, ker bi m rala krit'ka temeljiti na že vsem znanih čin enicah, ter bi s tem izgubila svoj značaj, reke; bi — padla bi s višine strogo motivirane kritike v navaden, več ali manje duhovit referat. Fran Ondr ček je umetnik sve tovnega glaea, kakor ga je imenoval neki ita. janski list, »kralj po krvi v dinastiji Kraljev na gosli«. Potujoč že dve desetletji po svetu, je Ondhrek obšel vse kraje sveta in ponosno :n velečajno širil svoje Češko ime ter se predstavljal vsem možnim narodom v naj razi esejih repertoarih. Polaga maso s časom tud. ras a krila njegove umetnost'. Tehnika mu je h:la takoj s početka priznana kakor nena a Jna, fenomenaloa. Ktr se je imalorar-viti, to bila njegova umetn šsa duša, ona duša, kateri mora tahvaliti v šino s katere g eda dandanes na nas. P gaieje. In dozorelo Pevskemu društvu »Kolo« so darova i o priliki zadnjega koncerta: Slavno pev. društvo »Zvonimir« iz Ro-cola (po deputaciji) 10 K, gesp. in gospa Kranjc 5 K, g, Vinko Škerjanc iz Bazovice 4 K, g. dr. G. Gregorin 5 K, Janko in Marija Švagelj in Mimica Votič v Barkovljah 4 K, g. Fran Dolničar 2 K 20 etot., gg. : Josip Zvanut, Jernej Celan, Bratina, Ivan Sufcan, Matija Poniž, Leontije Kurtov 6 Furlan Josip, A. K., in Jakob Stoka po 2 K; Štefan Blažič in Fran Bukovič po 1 K 20; Jakob Purkard, Ponikvar, Schmidt, škabar, M. Pretner, Dragotin Vekjefc, M;ha Roža, N. J., Josip Pertot, Simon Škrinjar, Nacek, Anton Vatovec, Ivan Prašelj, Sega inžener, Jakob Šnebol, Ivan Klavora, N. N., Tušulin, Ferdinand Ferluga in Nemec po 1 K; Josip Gulič in Ivan Furlan po 60 st.; Vekoslav Kodrič 50 stot.; Ivan Volk, A. Jajč e, Karol Sluga, J. J., Anton JPodbršek in Gcd na po 40 stot., J. Kranjc 30 stot.; Merku, Matko Zorko, Bavčar, Domines, Gržina ia Kužčer po 20 stot. Ivan Macak, višji finančni uradnik v p., (ker mu ni bilo možno vdeležiti se koncerti) 5 K; gg.: Štefan Stan č tobakarnar in Marija »Naša« po 2 K, Jurij Kljun \z Rocola 1 K, dr. Josip Martinis. mesto vstopnine 2 K 20 st., Ivan Kuščar 2 K. | Pride še.j Zadnje brzojavne vesti. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. brz. biro.) Vodilni odbor združene levice je imel dtnes popoludne sajo, na kateri je v odsotnosti Frana Košuta, ki S9 je radi bolehnosti opravičil, predsedoval baron Desider Bantfv. Glasom izdanega komunikČ.a, se bavi vodilni odbor z vprašanjem, kdo cd posameznih strank se ima odposiati v adresni odsek. Neodvisna stranka odpošlje v odsek 15, di sidentje, nova stranka in ljudska stranka po 2 člena. Sestanek kralja Edvarda in predsednika Loubeta. LONDON 5. O i zanesljive strani se javlja, da je sestanek kralja Elvarda s predaedn kooa Loubetom konečno določen za jutri. Loube« stopi na kraljev vlak v Piere-fitte na Saini ter bo spremljal kralja do Lyonskega kolodvora v Parizu. Italijanska zbornica. RIM 5. Zbornica je pričela danes debato o italijansko nemški tigovinski pogodbi. Sladkor tuzamaki. Uantrifii^al p"i; or > i > "> £ 66.50 do 68.00, za aepfcsube: K---"l* — - marec-avg. 66.50 do 68.— Uonca**$ 1 Ma »«> promptno K 68.-30 do '59.i* p sep; K —.—, maree-avg. 68.30 do 6 30. London. Sladkor it repe suro? >4% 5 . Java 15.4 V,. Stalno. Pariz. RŽ za mesar- ap il 1565, xt maj 15.50 za maj avgust 15.7n. za aept3xber december 14 90 mirao.i — P'^nica za itj^ji m sec 23.65, za maj 13 93 za inaj - avg »st 23.90 za aept-december 21.i0 s :il .o). Mova /.i koči mesec 30.t-5, za oiii 30 35 inaj avgut 30.70, za s pt.-december SJS&5 Kava Santob good a« -rage za tek. mesec po kg 43.V4 f*k, ca julij 43.»/,. New-York. (Otvo- ? '.» Kava Rio *» bo^ne dobave, vzdržano, 5 stot. zvišanja, nespremenjeno. H am bare. (Slcle m., aav» Hantoe goc.r average za april 35*/4, za .nai 353/4za hod. 36l/t ca dec. 37- za marec 37.l/,. Komaj vzdržano. — Kava Bio cPvsdDi loco 37—38, navadna reelna 39 -40, navaHnK dovT . 41—42. Hamburg. (Sklep) Sladkor za anril 29.25, ca maj 29 55, ca juni ^9.55, t» julij 29 60, z» avgust 29.f0, za september 27.—. Mirno. -- Vieme: dež Dne 29. aprila 1005 1. odda se potom javne dražbe na [»odpisanem e. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Rodik za osemletno dobo v zakup z vzklieno ceno od 4U0 kron. Dražba zaene ob 10. uri p redpoludne, varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Natančneja pojasnila da podpisano ee>. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajni glavar: EEBEK l. r. St. 4 398. Oglas dražbe. Dne 29. aprila 11)05 1. odda se potom javne dražbe na podpisanem e. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Velikidol za osem-letno dobo v zakup z vzklieno ceno od 401) kron." Dražba začne ob 10. uri predpoludnem; varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Natančneja pojasnila da podpisano e. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. SEŽANA, dne 1. aprila 1905. C. kr. okrajni glavar; REBEK 1. r. MlorlpniP vešč knjigovodstva, slovenske, IVIlaUUlIlO italijanske, hrvatskem deloma nemške korispodence z večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—12. zaslužka Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«. Naznanjam vsem onim vinogradnikom, kateri rabijo trte, da imam še več tisoč na zeleno ali na suho cepljenih trt ; 100 komadov po K 17*— Cenik na zahtevo zastonj. Oglasiti se je hitro pri Josipu CotiĆ, trtnarju v Vrhpolju pošta Vipava. Tov&rna pohfdtva Aleksander Levi Hnzi = ulica Tesa žt. 52. A == (V i&s ni hJAi.: zaloga: Piazzi Rosaris (šolska poslopji., Cene, da se nf bati nlkafta Sprejemajo se vsakovrstna deU tnli po posebnih načrtih. Ilcitrovaa otalk brMplatao la frtmk«. vwvwwvvv Jfarodni kolek je vdobiti pri upravi „CJinos^ TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIG 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva » stroj evnlm obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia iei Rettori štef. 1 (Rosario) - v Trstu - tit oertre St. Petra r kili Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer ssuno iz lesa, posušenega t torarniSki sušilnici s temperaturo So stopinj. Vsaka konkurenca je izključena, '•i Album pohiStva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zaetopetva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). ANTON SKERL mehanik, zaprlaeieni zvedenec. Trst - Carin Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne ioies in mototoles „Pni". •ff" Na;>e)iava in zali>gaelektričnih rvončkov Izključna . .-r 'Laja irrarrKjfuuar, zonofonov in fonografov. Zaloga j priprav za točiti i>ivo. I^astna mehanična delavnicama :*ravljanie -ivalnih strojev, koles. motokole* itd. Velika z*.loffa prtpadkov po tovarniiltlli cenah TELEFON štev. Zaloga vina A. FONDA Istrska in dalmatinska vina prrib kleti, priporočljiva toli vsied pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, specijaliteta: mzolja. vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje. I* rt nI a j a na debelo in drobno. Krčmarjem in trgovcem po znizanih cenah. krompirja m zelja = ni. št. 4 CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST ulica Acquedotto 65. I. ALA OZNANILA V novi prodajalnici jestvin in kolonijal fttra PBtBTlKll t- ulici Ga lin št. 76 je Tiiobiti vsakovrstne jestvinf1 kakor: kavo. riž, testenine (napel jake), sladkor, turščno in belo moko. naravno maslo, svečf. milo. jedilno olje prve vrste po 36 nove. — Blasrn vedno sveže.— Novo prodajalnico jestvin, založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje. milo. belo in tMŽnootrobe itd. itd. T)f3g. ScHOnhCr^Cf priporoča ^|||df£) SlIC Trst. al. Medla 56 i zraven ui. Rcssettl) Trst Trst slikar-dekorater. Sprejema, delo ua deželi. T»e-k orači je sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slonih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohiAtva, podov itd. Vse po smernih eenah. točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fcscolo štev. 19. ooooooocooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premaga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavana luhod ulica Ca-vazzeni št. 3i. COOOGOOOOOODOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano na; boljše in najcenejše ♦ voščene svece A Cenil brezplačno m fraMo Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI p ulica di Torre hianca 45. sscssscoc^c Kis, milo, svece in soda. ===== Jedilno olje po 28 nove. TRST ul. S. Caterina n, II civilna irojačnica Naročbe in plačila po dogovoru Vsafca obleka se lzgo[om24iir. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. MIRODILNICA Simona Skrinjar ulica Farneto št. 33 podružnica ul. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga n:i dom po najnižjih cenah. MIRODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (VOgal &sppii: Specijaliteti navadnih i:; mr-dicinalnih drog, barv, pokosti, lakov. Sčetk. eopičev, navadnega in parfuniiii'^a mila, j t -troleja, špirita (žestei za goreti. — Barvilo za čiičenie 1 vina. - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno prijMircH-a: .^mt-nski krompir »rožnike ir. umeri kan>ki kakor tudi krompir za kuhati U Sette Fontane št. 46 (TOgal Ul. VitlGliDO 11 FellTC). Cene zmerne /tnton Gerdovič, Ivan Koscbei prodajalnica jedilnega blaga t rjoveč. Trpvioa s špecerijskim in kolonij, blagom zaloga moke. otrobov, kakor tudi najlinejših = testenin domačega in tujega izdelka. = TRST. — Trg Barriera vecchla C — TRST. Pr<-iaia na dfbeio in drobna. Moka pr ih mlinov ' >;rr*ke in Levanta. Otrobi. O es Testenine tu in inozemske itd itd. Podpisani priporoča svoj iskuseni železni plug » -i za oranj«* na. |»olju. pri brajdah in drevju. letev, zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 < roga 1 ul. Ruggero Mauna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kleti). Cene : istrsko po t>4 st.. belo briško po 80 »t., opolo iz Visa po 7"2 st.. vse franko na dom. Za obilne 11 rm'be se priporoča IVAN TONEL PEKARNA Alojzij Cul TEST-ul. casenna 17 - TRST nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega = krut a v pecivo. = Prodaja moiro prvih mlinov. Pošiljanje ua dom. 6uerino JVSarcon ali ca Tlvarnellii štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pobijanje na dom. Telefon štev. 1664. ■ Tovarna kisa BrascMfla & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Podpisani priporoča svojo »-N0V0 PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri Sv. Jakobu iinsKa ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajalnico jestvin založeno z vedno svežim olagoni I. vrste kakor kuvo vseh vrst, t-ladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.) =j00 komadov samo /a irolil. l-s;>. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna spila - ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. Kamnom za gospode ali dame. I krasna garnitura Ltmibov iz „ doubh- zlata za manšete, ovratnik in prsa. platnenih žepnih rutT 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 krasno že[>no ogledalo v škatljiei z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo. 1 vez. be-f-žnica. 12 razglednic -davnih umetnikov zadnjega -toletja. 72 angl. pisalnih peres in raznih reči. ti w v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro. ki je «ama toliko vredna, stane le gold. 1'85 Po-ilja na povzetje ali predplačilu. H. SFINGARN, Krakov št. 43. Kdor naroči '2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni ijožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži < -akeiuu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. JAKOB SOTLAR Via dci Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. - ~ Prodaja na febelo in drobno, ir 1)<»stavljenje na doni. "M 11 SANUS Ct novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. c. COMINI; Trst Barriera 28 grafični zavod R. Q. Salom TRST Corso štev. 2 ^jjp: Telefon 742 lV<-ati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina, brona in p o kosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče, Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči — .Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. slovensko in hrvatsko. popravljanje pi;-Se govori Pumpe akoravno 111110- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji iif znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti, il tem »laja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in /. jamstvom. ŽIVIO 1 1 HM TRST, trg. ulica št. 2 KONSTANTIN RUBINIK Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico j izgotovljenih oblek I I. FARCHI Barriera veGchia5 I kjer se vsaki dan izdeluje obleka I _ v lastni krojačniol. Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Spre fen a prekladanje in čiščenje svetilk na plin oh časa selitve^ Neprekoslj h e plinove mrežice — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič /ala*atHj r. kr. redarstvene straže, e. kr. rlavnetra earin-"■sfes srada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. tiuančne "■traže t Tr»itu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Bosario štv. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše £r0rtit1 »oM-ilo (hiks> = /»SVIU P © © £ Cone nizke Postrežba točna Jržaška posojilnica in hranilnica -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Casenna štev. 2f I. n. — TRST — V lastni hiši. Tele fon št. 052. Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 ,,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po &na menjice po b „, na zastave po 31/,*/«,-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad za pir t. Ima n»jmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin ua. itfjmoderneje urejeno Poštno hranilnični račun 816.004. Odlikovana v Rima s zlato kolaja« ia — zasluzmm križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in šeetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI olioa Vincenzo Beilini (nasproti cerkve sv. Antona novega). Edini speeijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopičev za barvanje s po kostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. -------- Se ne boji nik&ke konkurence glede zmernih, een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Germania New-York zavarovalna družba na življenje. Ustanovljena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo: Berlin W., Behreestr. S lastna hiša Glavni zastop za Avstrijo: Dunaj I.. Stubenring IS lastna hiša Zavarovanja veljavna končen 1. 1903 .........K 503,<>01X000 Aktiva glasom bilance koncem 1. 1903 ........................102,000.000 Dohodki na premijah in obrestih v 1. 1903 ........» 26,oOO.U()U Preostanek letnega računa..............> l,o9(>.U()0 ugodnosti TOBKU svojim zavarovancem: se ta svota vrne po 4b letn, ako je polira -e v veljavi in akov se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in Švici >. Posebne k o J e nudi GERMANIA v NEW 1. Prva dividenda se računa že v drugem letu od izdanja police. 2. Police so neizpodbitljive /e po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in če je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja. 3. Družba sprejme tudi rizik zavarovanja za slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvijati premijo. 1 Vojski podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter 4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Kvropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija. Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ees. kr. ministerijalnem zakladncm uradu na Dunaju. GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. rSLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej-ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj oči mi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a v i j a n Tzuemiia za?arovalna banka y Prac. — Rezervni fond 29.217.694 46 K, izplačane oišMnine: 78,324 623 n K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop V Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, t^kode cenjuje takoj in najakntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok iristne namene.