jft0 K - Stev. 39 (2349)
PHIMDBSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
! Izjava dr. J. Dekleve
o resoluciji o soc. skrbstvu
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 14. februarja 1953
Cena 20 lir
Značilno zanikanje Pft Gasperijevih izjav
RIM i ■?
siitl poroči} *G!ede včei'ajš-
sperijevih i t U ° De Ga' ,»rašanju }dVath 0 tržaškem
in	?nski	dekla-
116 črte«	topaniu do «etnič-
96enciia 43Mc?dala P°lurad,ia Icčilo-	naslednje	spo-
” •**tanku<tdnji'1 dveh P°ročil ** Jurin« ■ senatne komisije da fH<ieue' se poudarki infn« ■ .^juvljetie v ti-sfeo in .mac‘je, ki so vsebin-**°nijo maln° netočne ki Hh al' U°lbaniih “i* pa ne-
^	neP°Polnih sporoči-
>Srentni
le»« ni bilo izdano no-
krogi pripo-
»lini
‘»I,; Kradl10 poročilo tem fslšnl;/ *ta bila oba tajna 5B -.pr,Pravljalnega zna-iavnih izjav, ki 9®*peri ZUnanji minister De *'re,lvidorn3recl Parlametnom *^d zu a. Prihodnji teden (j0tQ. n]ePolitično debato».
,e sPravliP°^Ura<ino obvestilo ^jitn „k , v zvezo z današ-
■?» bS;**»
ambasadorja
r’iu- Dnm«er^a pr* De Gaspe-
!ta r^PravrV? Se namrež> da 0l3eh izi-u- i. obtej priliki o je nort^1 Slede Trsta, ki ^Bnji čpf!t ^?e Gasperi tako o n rtek, ko je govoril 114 sPora7,?Pravl:'enosti Izlije n,* z JuSoslavijo na Site PogorivfSniSen^a tristran-VSe4ni? f’ kakor tudi na Etične ^0ajni se^ zunanje-
r tristransk,atne komisiie. ko
Rešijo t;lt.f1f3a? .dodal še
“etnične črte». ^azil J "°' da. je Bunker Predstn/V-6’ °^e izjavi ^Sa koraka ta prav nobe-CanJu reSa naP«j k omogo-fania in s t 6 tržaškega vpra-^t,nibne J*® k Povečanju o-,0Pe.	m<3C1 zapadne Ev-
^ Prim ° 'kakorkoli' v vsa-! ietttiVn?erU mora sleherni
' da trrn °Pazovalec ugotovi-
blišče Z 2 lmPerialistično
art! J„aJPerija in "je-
s‘aI>S
v.4 . laQe nikakor
4 V	nl«aKor ne prisnp
oednVi mirnUl ln nor-:4ts^kmla *6d obema
5 |41111 a sosedoma in ,
£ ’K*G 7loh- Hkrati pa vfc ma-da trža-
D0	L ”e DO mogio
sv ,ra2en , avilno m pravič-°Oodni^. Enakopravnimi in
volilni zakon, ki je bil v poslanski zbornici že sprejet in ki bo, kot vse kaže, sprejet tudi pred senatom — to pot celo po skrajšanem postopku.
V poslanski zbornici so na dolgo in široko razpravljali o hudi letalski nesreči, ki se je pred kratkim zgodila s potniškim letalom na progi Rim-Ca-gliari. Iz debate je razvidno, da je obrambni minister Pac-ciardi že pred zaključkom dela preiskovalne kbmisije izdal poročilo, da je vzrok nesreče brezzračni prostor, v katerega naj bil bilo letalo zašlo. Izvedelo se je tudi, da so v preiskovalni komisiji samo takšni elani, ki pripadajo letalski družbi sami, t j da,pravzaprav preiskujejo morebitne vzroke, ki so jih bili sami zakrivili. Zato je zelo razumljivo, da Pacciardi na seji ni bil osebno navzoč, temveč je rajši pustil, da se je vsa jeza senatorjev zlila na njegovega državnega podtajnika odv. Ja-nuzzija.
Za smer, v katero gre De Gasperijeva vlada je končno značilno dejstvo, da je vodstvo demokristjanske stranke sprejelo v svoje - članstvo bivšega novofašističnega voditelja Russa Pereza, poslanca v rimskem parlamentu.
A. P.
Nova prizadevanja v okvira OZN za mirno rešitev korejskega spora
Si upina arabskih in azijskih držav je včeraj sklenila, da bo še dalje posredovala, da pride do poravnave * Uradno obvestilo o nadaljevanju zasedanja glavne skupščine UZlVI • Ameriška vlada se bo posvetovala z zavezniki glede akcije na Daljnem vzbodn ?
NEW, YORK, 13. — Glavni tajnik Združenih narodov je danes obvestil vse vlade člani ce OZN, da se bo delo sedme-ga zasedanja glavne skupščine OZN nadaljevalo v torek 24. februarja ob 15. uri po krajevnem času.
Skupina arabskih in azijskih držav se je danes sestala pod predsedstvom iraškega delegata, da prouči korejsko vprašanje, o katerem bo glavna skupščina OZN znova razprav, ljala v torek 24. februarja.
Skupina je po triurnem razpravljanju sklenila, da bo po možnosti nadaljevala s posredovanjem, da bi prišlo do sprave, da pa bo zavzela jasno stališče šele potem, ko ji bo znano stališče ZDA in Sovjetske zveze,
Ameriški senatni pododbor za zunanje zadeve je danes razpravljal z zunanjim mini-strom Dullesom o novi ameriški politiki glede Formoze.
Po sestanku je predsednik pododbora senator Alexander Smith izjavil, da bo to, o čemer so govorili na sestanku, ostalo tajno, in isto bo veljalo tudi za bodoče sestanke. Izjavil je samo, da so govorili o bodoči ameriški politiki na Pacifiku.
Od nekaterih članov pododbora se je pozneje izvedplo, da je Dulles zagotovil, da Eisen-hower ni sprejel še nobenega sklepa glede pomorske blokade kitajske obale, in da se namerava ameriška vlada posvetovati z zavezniškimi državami, preden bo podvzela kako novo akcijo na Daljnem vzhodu.
Senatorji so dodali, da so dobili vtis, da namerava Dulles v celoti obveščati ameriške zaveznike in posvetovati se z njimi, zato da se doseže enotnost akcije za vsako bodočo odločitev.
Iz Taipeha javljajo, da bo prihodnji teden prišla tja skupina, ki jo je poslal ravnatelj MSA Stassen, da prouči vprašanje ameriške pomoči Formo-zi. V zvezi z Eisenhowerjevo izjavo, da ne bo priznaval nobenih tajnih dogovorov, je danes Canakajškov zunanji minister zanikal vesti tiska, češ da je vvashingtonska vlada stopila
v stik s Cangkajškovo vlado v sprejel nobene druge rešitve
zvezi z odpovedjo tajnih dogovorov sklenjenih na Jalti. Dodal je, da niso dobili nobenega obvestila o ameriški nameri, da odpove omenjene dogovore.
Bivtši poveljnik osme ameriške armade na Koreji general Van Fleet, ki se vrača v ZDA, je danes v Honolulu izjavil ponovno, da splošna ofenziva na Koreji ne bi prinesla nevarnosti za razširitev vojne preko korejskih meja. Dodal je, da ima zaupanje, da bi taka ofenziva bila zmagovita. Kakor je znano, to Ven Fleet prihodnji teden pričal pred senatnim od-horom za oborožene sile.
Nagib napoveduje
začetek pogajanj o Sueškem prekopu
• KAIRO, 13. — Egiptovski ministrski predsednik general Nagib je danes sporočil, da se bodo kmalu pričeli britansko-egiptovski razgovori o Sueškem prekopu in da Egipt ne bo
6 milijonov dinarjev
dala vlada FLRJ /a pop'avljence
LONDON, 13. — Jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji dr. Vladimir Velebit je obvestil danes britansko zunanje ministrstvo o sklepu zveznega izvršilnega sveta glede dodelitve 6 milijonov dinarjev kot pomož ponesrečencem nedavnih poplav v Angliji.
po Mih mioh v londonu
POGNANI PO DOHOMAISSI POTI
Uradno poročilo o važnosti britanske podpore obrambni skupnosti * Francoska sporne nica o evropski vojski - Neugoden sprejem dodatnih protokolov v Zahodni Nemčiji
a>mi acJet,mi .
Pogajanji me^
Pfi*
Vtsti intT“ Upoštevajoč v prvi valstva nreSe tržaškega prebi-nar°4nost.e glede na njegovo
r	vi.. ,
asPerijev 2a najavljeni De *>°Vor v . zunanjepolitični ^liko za^mslcem parlamentu
zanim
- Po ti6„““ar“ie, ker se zdi, 8°Vega m* manevrih nje-troi„„ riS>ranja proti jo-ta2llflia it.s.a.^'kanskega spo-bn 1Janska diplomaci-f ^osti a ostati do brez-»^Ujivem8- sv°jem ne-'šču v ImPerialističnem 0?emija j Pc8ledu tržaškega vije splo-^ odnosu do Jugo-
?aSaijevJ? so v senatu samem ],^cinijev_Z_ opravljanjem
Zakun Vin„. 0tlalne
'fega predlaga vo-zaKona na podlagi -'“o ni ega sistema in * tu* Qe?°V pre(llog, naj bi i “U skra - Predlogu upo-l6 b>l b„,.JSani Postopek kot
zakon,
večino
z de-
glasov
clnslci‘glasovan za vladini ve-kfisti a
c,i<!u!nsko
i i
'H t a So nato od!klo-Jevega	1 predlog	Nenni-
Sc'®UftirSenatorja Rizza o «di-a.n)u volilne propa-AtjjJ ^ePray so tudi demo-j	senatorji	poudarja-
■, '?enost vseh osnovnih bonskega predloga, za k'*a prav taiio po-.e,1> zahteva po skrajša-VIVe<la stoPku, ki pa je bila jj tffle	odbita.	Senatorji
'da . ecme so se izgovarja-v°j ia, 0 »*ti zadevi predložil ■“»ec f, nski predlog že po-
gonski
r^&ik _t?^amanda-eil bivši pri
'Pravi-1 in zdi se da sc Pt. ]eni glasovati zanj.
a4 Ko!?niti tret,a, a Dr^\lnformistična
ve
da sta zakon-
lti t~l.0ga demagoške nara-'loin„ . azeta na zavoženo po-
U	****	pu*
) > ki ^°minformovsko politi-i,Vsko « ?°‘no italijansko de-, s» tf^anje tako oslabila f^irn sedanjim kremelj-, v>to stv°ni ne moi;e učin-ako ^2r„p.,'et, >n onemogočiti 84 Zakn«Z ,ega klerofašistične-a kakršen je večinski
^aPad na vojake
B na praških unčah
P°roča^^i? V' ~ "Jgopress ^Uario2 ^rage. da je konec ‘Ja skupina
c‘Vil
Pri
^stov Vi
oboroženih z revolverji napadla
v°iaški hl'adski bolnišnici in )ake in rad'iski postaji tri vo-Pina ie enpg!> podoficirja. Sku-8a 0cj Iazorožila vojake, ene-^odofip; ranila ter ubila braniti Jp ^ se skušal ^oiiojf” vesteh iz Prage .Veni-.. sPtoh niso hoteli in -c'rjev t., Tu<1i skupina ^fi-i._ se •
k^tmi°nu
'e peljala mimo «■ (jo i,:	ni	intervenirala,
fjcirj ^avah posameznih o-
sssjt
UONDON, 13. — Francoski mi. istrski predsednik Mayer, zunanji minister Bidault in minister za gospodarstvo Bu-ron so se danes zjutraj sestali .ia zunanjem ministrstvu z ministrom za zunanje zadeve Edtnom, fm&učnira ministrom Butlerjem in ministrom za trgovino Thoineyeroftom.
Razgovori so se nadaljevali popoldne v ministrskem predsedstvu. Mayer in Bidault sta imela zaseben razgovor s Churchillom in Edenom
O razgovoriti so nocoj objavili poročilo, ki pravi, da so se sporazumeli o vlogi, ki jo bosta obe državi morali imeti v okviru organizacije in obrambe zahodnega sveta. Poročilo dodaja, da sta obe strani sporazumni o dejstvu da popolna in trajna podpora Velike Britaniie evropski obrambni skupnpsti predstavlja bistveni element za delovanje te skupnost! ,in za okrepitev atlantskega javezništva.
Razpravljali so tudi, kako naj Velika Britanija da nov učinkovit prispevek obrambni skupnost' z vojaške in politične plati Francoska Vlada je stavila nekatere predloge za določitev kolikor mogoče tesnejšega sodelovanja med Veliko Britanijo ih evropsko o-lyambno skupnostjo, zlasti s političnega stališča.
Poročilo dodaja da bodo o teh predlogih razpravljali še dalje po rednih diplomatskih poteh. S posebno pozornostjo so tudi prouoili finančne plati in materialne zahteve vojne v Indokini. Prčučili so tudi sedanja gospodarska vprašanja s potebnim ozirom na plačilno bilanco obeh držav. Velika Bri-tan ja se je obvezala z naklonjenostjo upoštevati položaj Francije, ko bo proučevala bodoče uvozne programe in druga vprašanja, ki ^so v zvezi s temi programi.
Neki člari francoske delegacije je izjavil, da so londonski razgovori pokazali, da Velika Britanija in Francija nimata samo enakih interesov na vseh področjih, pač pa mo rata tudi imeti enako vlogo v mednarodni politiki.
Bidault je na prvem razgovoru z Edenom izročil spomenico, ki se nanaša na evropsko vojsko, in v kateri so obrazloženi francoski predlogi o britanskem sodelovanju v o-brambni skupnosti To sporne nico sedaj proučujejo in odgol vor nanjo bodo dali verjetno pred Edenovim in Butlerjevim odhodom v VVashington Ena glavnih točk spomenice se nanaša na bivanje britan skih čet na kontinentu Med drugimi predlogi je tudi sistem, na podlagi katerega bo Velika Britanija lahko sodelovala pri političnem vodstvu ki bo spopolnjevalo sistem vojaške skupnosti.
Na zadnjem sestanku mini-strov so v glavnem govorili o položaju v Aziji. Britanski o-brambni minister Alexander je podal poročilo o vojni n« Korej.. Kakor je znano, je Alexander obiskal lansko letn korejsko fronto.
Francozi in Angleži so natn govorili o Dullesovem potova nju po Evropi in o njegovih izjavah glede ameriške pbliti-ke na Daljnem vzhodu S tem v zvezi poudarjajo politični ^ pazovalci. da imata Velika Britanija m Francija v na sprotju z ZDA meje sko
Avstriji. Prav tako so si izmenjali mnenje o razgovorih med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo za sklenitev balkanskega pakta. Danes popoldne so govorili o Bliinjem vzhodu in Eden je poročal o sporazumu z Egiptom glede Sudana,
. Francoski ministri se bodo jutri zjutraj vrnili v Pariz.
V pariških uradnih krogih pojasnjujejo danes, da je francoska vlada pripravila šest dodatnih protokolov in ne pet. Zadnjega nišft še predložili o-staiim vladam m se nanaša na morebitno britansko pridružitev k evropski vojski. O tem so namreč govorili med sedanjimi francosko - britanskimi pogajanji v Londonu. .
Kakor že javljeno, je v Franciji sto poslancev ustanovilo odbor «za borbo proti ratifikaciji pogodbe o evropski vojski«, Neodvisni poslanec Pier-re Andre je izjavil, da bo odbor začel propagando z brošurami in zborovanji, zato da pojasnijo javnemu mnenju, da nočejo, da se pogodba o evropski vojski uveljavi, kakor je to bilo s pogodbo o premogovni in jeklarski skupnosti «v nobenem primeru ne bomo sprejeli načela naddržavnosti — je nadaljeval Andre —,in tudi ne dejstva, da bi s Francijo, ki mora branit, svoja prekomorska ozemlja ravnali kakor z Nemčijo. Naše stališče je enako kakor stališče Velike Britanije do Commonwealtha».
Na koncu je Andre izjavil, da jnora pogodbo o obrambni skupnosti nadomestiti nov dokument. ki naj temelji «na istih koncepcijah kakor NATO in ki naj omogoči polno britansko udeležbo«.
V Bonnu pa' je danes komi-
coskfih dodatnih protokolov. Cez dva tedna jih bodo predložili z proučitev pristojni parlamentarni komisiji. Verjetno da bo uradno stališče Zahodne Nemčije do teh protokolov znano v petek, ko se bo v Parizu sestal ...začasni odbor evropske obrambne skupnosti. V nemških poluradnih krogih Pa danes izjavljajo, da «del francoskih predlogov za vključitev dodatnih protokolov v besedilo pogodbe o evropski obrambni skupnosti presega meje tega, kar bi se lahko sprejelo«.
Številni člani nemškega zveznega pariamentar so o-sebno izrazili mnenje, da bi znali biti dodatni protokoli, ki jih je predložila Francija nevarna ovira za ratifikacijo pariške pogodbe. Bivši general oklepnih divizij von Manteuf-fel je med drugim izjavil, da ni mogoče nuditi prednosti nobeni od šestih držav članic. Izjavil je tudi. da ima.Nemčija ki bi bila prva žrtev morebitnega sovjetskega napada, pravico vprašah, kako bi §e zajamčila njena varnost, če bi Francija sklenila umakniti del svojih kontingentov iz Evrope prav v Kritičnem trenutku. Dalje pravi, da ne bi smeli določati oborožitve in moči nemških kontingentov na podlagi političnih činiteljev, pač pa nd podlagi vojaških potreb, ki jih terja sedanji položaj.
Voditelj socialnih demokratov Ollenhauer je danes po radiu izjavil da ni še prebral besedila francoskih dodatnih protokolov. V zvezi
sko zahtevo, naj se ji da možnost, da umakne del svojih čet - -	,	-	iz	evropske	vojske,	zato	da	jih
sar zvezne vlade za varnost lahko pošlje v prekomorske de-Blank začel proučevanje fran- I žele, brez predhodnega pristan-
ka njenih zaveznic, je Ollen-hauer izjavil, da te posebne pravice praktično pomenijo konec ideje skupne vojske, in je nadaljeval: «Ne morem si predstavljati, da bi ostale članice obrambne skupnosti sprejele take premembe proti svojim lastnim interesom. Belgija in Nizozemska kot kolonialni sili bi'lahko prav tako zahtevali isto pravico, in če bi se to sprejelo, bi bila samo Zahodna Nemčija oškodovana v svojih interesih«.
Ollenhauer je nato kritiziral, ker je Francija poslala dodatne protokole v proučitev začasnemu odboru, ki ima samo tehnične funkcije ter je pripomnil:	«To se je napravilo
zaradi tega. da bi se dal vtis. da &re za tehnične spremembe, toda dejansko se skuša bistveno spremeniti pogodba z vnešenjem sprememb, o katerih se lahko pogajajo in odločajo samo v političnem forumu, in ki.dejansko terjajo obnovitev pogajanj«.
Ollenhauer je dodal:	»Polo-
žaj pa je še bolj zapleten zaradi zadnjega razvoja v Posarju. ker francoska zahteva za evropeizacijo Posarja ob ohranitvi vezi med Francijo in Posarjem pomeni zahtevati, naj Nemčija pristane na svojo dokončno ločitev od Posarja.
Glede Posarja so se razgovori med francoskimi in po-sarskimi predstavniki danes nadaljevali v Parizu Domnevajo, da so včeraj in danes govorili o «splošni politični konvenciji«, k: vsebuje temeljna s franco- načela, ki služijo kot podlaga za druge konvencije.
Razgovori med zunanjimi ministri evropske obrambne skupnosti/J Posarju pa se bodo začeli 24.’februarja v Rimu.
kakor umik britanskih čet iz tamkajšnjega področja. V zvezi s pogajanji okoli tega vprašanja je dejal, da je razgovore o tem predlagal britanskemu veleposlaniku Stevensonu, ki je predlog sprejel z zadovoljstvom. Dodal je, da je včerajšnji snorazum o Sudanu odprl novo stran v odnosih med Veliko Britanijo in Egiptom in vzpostavil obojestransko zaupanje in upanje, da moreta obe državi rešiti medsebojna vprašanja.
Egiptovsko časopisje je proglasilo sporazum o Sudanu za zmago generala Nagiba in je izrazilo pričakovanje, da bo Sporazum prispeval k rešitvi sueškega vprašanja.
Britanski vojaški glasnik v Kairu je danes dejal, da med Veliko Britanijo in Egiptom ni bilo nobenega vojaškega razpravljanja o evakuaciji ozemlja ob Sueškem prekopu in da ne more povedati, kdaj se bodo taki razgovori lahko pričeli.
Po odhodu zahodnonemške gospodarske delegacije z državnim podtajnikom za gospodarstvo Westrickom iz Kaira, ki je v Egipt prišla, da bi sklenila gospodarski sporazum med bonnsko vlado in državami Arabske zveze, menijo v Bonnu, da je naloga delegacije končana. Tako je vsaj dejal glasnik nemškega zunanjega ministrstva po vladni seji, na kateri so pa dolgo razpravljali o položaju, ki je nastal za Zahodno Nemčijo po prekinitvi pogajanj s predsednikom Arabske zveze generalom Nagibom-
Westrickov prihod pričakujejo v Bonnu konec tedna. Pismeno bo poročai kanclerju o raznih obdobjih pogajanj in vzrokih prekinitve. Izvedelo se je, da so druge arabske države sporočile nemški vladi željo po začetku neposrednih gospodarskih pogajanj z Zahodno Nemčijo, kljub temu da so se razgovori z generalom Nagibom prekinili.
J. Bevan o Dedijerovi knjigi o maršalu Titu
LONDON, 13.	—	Soproga
voditelja levega krila britanske laburistične stranke Jenny Bevan je v listu Bevanovih pristašev «Tribune» objavila opis Dedijerove knjige o biografiji maršala Tita. Pod naslovom aTito — zmagovalec velikanovi> pi»e v članku, da je Tito Stalinova vest, vest, ki jo je Stalin izgubil. «Tito.je še več od tega— on ie vest^ vseh držav, ki jih s svojimi grožnjami ustrahuje ena ali druga od teh glavnih svetovnih sil. Ce }e Tito imel pogum, da se je uprl, . zakaj naj n? bi storili to tudi mi» — je rečeno dalje v članku. «Ce kdo misli, da je bil njego" odpor lahek ali slučajen, naj prečita Dedijero-vo knjigo, ki mu bo odgovori, la na to«.
Jenny Bevan opisuje nato revolucionarno pot in življenje maršala Tita in ugotavlja, da je KPJ na čelu s Titom ustvarila slogo in enotnost med prebivalstvom, ki je bilo pripravljeno nuditi odpor okupatorjem. Končno poudarja, da je osebno spoznala mnogo lju. di, ki jih opisuje Dedijer.
Sinoči je bila na seji tržaškega občinskega sveta predložena resolucija občinskega odbora o socialnem skrbstvu, poudariti moramo, da je ta resolucija izraz nacionalistične politike predstavnikov strank, ki so zastopane v občinskem odboru, ker so iz celotne razprave o brezposelnosti in bedi izluščili samo vprašanje začasne podpore revežem. Glavni n amen »resolucije pa je, da tudi v tem vprašanju povezuje priključitev Trsta k Italiji z zahtevo, da se raztegnejo na Trst vsi sedanji in bodoči u-krepi o socialnem skrbstvu, ki so v veljavi in ki bodo sprejeti v italijanski republiki. Strinjamo * se z resolucijo glede zahtev klinično ozdravljenih tuberkuloznih delavcev, vojnih in civilnih invalidov, državnih upokojencev; dalje, da se zahtevajo od državnih oblasti večja denarna nakazila za gradnjo stanovanj, za podporo obstoječim podpornim ustanovam itd.. Poleg tega pa resolucija zahteva pooblastilo občinskemu odboru, da lahko posreduje pri krajevnih državnih organih, da se okrepijo vse tiste ustanove in dejavnosti, ki lahko zmanjšajo brezposelnost. Resolucija zahteva večja nakazila . za, u-stanovo SELAD in povečanje sklada za zaposlitev vajencev ter ojačanje preusmeritvenih tečajev.. Končnd resolucija zahteva Ustanovitev posebnega urada pri uradu za delo za e-migracijo tržaških delavcev v tujino, da se v komisijo, ki bo izvedla anketo o brezposelnosti, vključijo tudi predstavniki Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, ter poudarja nujnost, da se podvzamejo določeni ukrepi za zavarovalno pomoč ženam, ki so zaposlene 'doma.
Predstavnik Slovansko-itali-janske ljudske fronte dr. Jože Dekleva je v zvezi s predloženo resolucijo podal naslednjo izjavo o glasovanju;
((Resolucija, ki jo je predložil občinski odbor, ne izraža iii celoti bistva dolge, in iz-
črpne diskusije glede javnt-ga socialnega skrbstva, socialnega zavarovanja in brezposelnosti, to je problemov, ki bi jih lahko popolnoma rešila družba, v kateri imajo v rokah oblast tisti, ki žive izključno od produktivnega dela, to je v socialistični družbi.
Resolucija ne upošteva nekaterih ' zaključkov in predlogov za borbo proti vzrokom brezposelnosti, kakor tudi proti brezposelnosti sami, fci je glavni vzrok bede.
Kljub temu podpiram resolucijo, v kolikor zahteva nekatere ukrefle, ki bi lahko na katerikoli način olajšali ali izboljšali kočljivi položaj, a katerem so nekatere specifične kategorije prebivalcev. Sem pa mnenja, da bi za mnoga vprašanja morali iskati rešitev v Trstu samem in ne v Italiji.
Menim, da je resolucija pomanjkljiva, fcer ne predvideva ustanovitve komisije občinske. ga sveta, ki bi morala po globlji proučitvi vseh plati in specifičnih vzrokov brezposelnosti in gospodarskega položaja, pripraviti in predložiti našemu svetu konkreten organi-čen načrt, ki bi bil v sklada z gospodarskimi viri in možnostmi našega mesta ter bi hkrati nakazala konkretne mere, ki bi jih bilo treba uveljaviti na vseh področjih gospodarske dejavnosti našega mesta za odpravo brezposelnosti kakor tudi za rešitev drugih vprašanj, ki^iz nje izvirajo ter da bi naše gospodarsko življenje postalo končno neodvisno.
Končno menim, da bi bilo treba dodati k tolikim «pripo-rcčilomn še eno «priporočilo», to je reformo upravnih organov vseh ustanov socialne:ga zavarovanja, s katero bi potr-dilipravico zavarovanih delavcev do udeležbe v vodilnih organih.	*
Iz teh razlogov se vzdržim glasovanja, če se ne bodo upoštevali izraženi pridržki in predlogi».
Pre1 razgovori o Maroku
PARIZ, 1'3. — Francosko zunanje ministrstvo sporoča, da je Francija pripravljena pričeti pogajanja z maroškim isulta-nom. Francoski guverner general Guillaume je v ponedeljek izročil sultanu pismo zunanjega ministra Bidaulta v odgovor na sporočilo, ki ga je sultan poslal Franciji 12. januarja. Sporočilo francoskega zunanjega'ministrstva pravi, da je sultan izrazil željo, naj bi se začela pogajanja, in da francoski odgovor pozdravlja sultanove namene ter zahteva čimprejšnji pričetek razgovorov.
Gen. Dušan Kveder
predaval v Švici
BERN, 13. — Generalpodpol-kovnik JLA Duian Kveder, Iri je sedaj na obisku v Švici je imel več predavanj o izkušnjah partizanskega vojskovanja v Jugoslaviji. Za predavanja je bilo med pripadniki švicarske vojske veliko zanimanje, švicarski tisk pa je objavil iz teh predavanj ^aljše izvlečke.
PO DE GASPER1JEVEM OBNAVLJANJU TRISTRANSKE IZJAVE
\r Beograda obsojaj« rimsko zakrknjenost
Članek Mednarodne politike pod nos ovom ^Socialistična mternaconala in Trst" Sklep rimsk« viade o oboroženem spremljanju ribiških ladij ne izključuje namena izzivanja incidentov
BEOGRAD, 13.
predsednika italijanske vlade v komisiji italijanskega senata, da Italija že vedno ima za veljavno takoimenovano tristransko deklaracijo in da je baje pripravljena na koncesije, če bi Jugoslavija priznala ((etnično linijo«, po kateri bi bilo skoraj vse ozemlje STO priključeno Italiji — je naletela v beograjskih političnih krogih na zelo neugoden sprejem. Ti krogi tolmačijo izjavo kot ponoven dokaz Rima, da ne želi izboljšati odnosov z Jugoslavi. jo in da nima razumevanja za sodelovanje za skupno obrambo interesov v tem delu Evrope.
Zaradi dejstva, da italijanska vlada ignorira jugoslovan. s'.:e predloge, da se namreč najprej rešijo vsa vprašanja, katerih rešitev bi prispevala k zbližanju in k boljšem* medsebojnemu razumevanju, kar bi kasneje omogočilo tudi rešitev tržaškega vprašanja, in da stalno vztraja na rešitvi tr. Žaškega vprašanja in povezuje to rešitev s sodelovanjem z Jugoslavijo, sodijo politični krogi v Beogradu, da zelo sla. bo kaže glede poboljtanja odnosov med obema državama Izjave De Gasperija — .poudarja nocojšnja «Politika» — v zvezi s stališčem, ki ga je zavzel predsednik italijanske vlade v senatni komisiji, je zato škodljiva tudi za mir v Ev. ropi "ker predstavlja novo oviro v izgraditvi sistema solidarnosti tistih držav, ki so pod
Izjava napadalnim pritiskom Sovjet-
s Kitaj-Govora je bilo tudi o Nem
tem 0 ®ovietski politiki S tem v zvezi so obsodili sovje sko zavlačevanje pogajanj o
NEW YORK, 13. — Predsednik Mednarodne zveze za loveianske pravice Max Beer, ki je tudi predstavnik te zveze. pri Združenih narodih, je poslal danes glavni skupščini OZN pismo, v katerem izraža v imenu zveze upanje, da bo skupščina proučila vprašanje preganjanja Zidov v Srednji in Vzhodni Evrdpi.
Zveza poziva dalje glavno skupščino, naj skuša napraviti konec preganjanju, ki spominja na Hitlerjevo preganjanje Zidov, ter naj pomaga židovskim beguncem, da pri bežijo v Izrael.
NEW YORK, 13. — Kakor zločinske javljajo obveščeni krogi, bo izraelska vlada pozvala glavno skupščino OZN, naj obsodi protisemitsko politiko v državah sovjetskega bloka in naj podvzame ukrepe, da se ta politika preneha.
Izraelski poslanik. v ZDA Eban je danes na tiskovni konferenci izjavil, da imajo zahodne države dolžnost nuditi Izraelu zaradi prekinitve diplomatskih odnosov med Izraelom in Sovjetsko zvezo materialno in diplomatsko pomoč.
Poslanik je dejal, da ima Zahod «moralno dolžnosti' podati javne izjave, v katerih naj zagotovi vso podporo Izraelu, ki «je -mnogo tvegal in žrtvoval • za svobodo«.
Prvi komentar med sovjetskim časopisjem je'danes objavila moskovska «Fravda» ki seveda ponavlja že znane obtežbe, da je Izrael postal ((rezerva amerišiih milijarderjev«, m trdi, da je atentat na
Poziv glavni skupščini OZN v zvezi s preganjanjem Zidov
Izraelska vlada bo verjetno pozvala skupščino, naj obsodi proiižidovsko politiko v državah sovjetskega bloka - Tisk poudarja, da spada mo skovski sklep o prekinitvi odnosov z Izraelom v ovkir hladne vojne
sovjetsko poslaništvo v Tel | «Drugi razlog pa je želja da ‘ Avivu ((neposreden rezultat	................
politike izraelskih voditeljev, ki so odkrito hujskali na sovražna dejanja proti Sovjetski zvezi«.
Ob tej priliki navaja list tudi devet aretiranih sovjetskih zdravnikov, o katerih trdi, da so delali za sionistično organizacijo JDC, ki da je organizirala mednarodno vohunstvo
Medtem pa je ukrajinska ((Pravda« danes javila, da s« »razkrinkali majhno skupino židovsko - buržoaznih nacionalističnih sionistov, ki je delovala na univerzi v Odesi«.
Ameriški list «New York Times« piše danes, da bi bilo samo v skladu z mednarodnim diplomatskim ravnanjem, če bi Kremelj sprejel opravičilo izraelske vlade, Toda Kremelj tega ni napravil in to je vse: kakor značilna poteza v tem razvoju.
List pravi dalje, da prihaja prelom odnosov v trenutku, ko doživljajo Židje v Sovjetski zvezi največjo žaloigro.
si sovjetski voditelji pridobijo simpatije arabskega sveta. Tr tezo jasno podčrtuje novi razvoj in prav v njem se kaže najvažnejša stran, s katere je treba gledati na sovjetsko ravnanje, s stališča sovražnosti med arabskimi državami in Izraelom je treba priznati, da so bili mnogi Arabci ob ruskem koraku čustveno ‘ vzradoščeni. Toda izkušeni in modri državniki v arabskem svetu pa se morajo zavedati, da sovjetski komin-fermizern ogroža ves Srednji vzhod«.
Na koncu pravi Jist, da je tieba še omeniti, da je sovjetske prekinitev odnosov z Izraelom točno preračunana, zato da oteži položaj Združenih držav na Bližnjem vzhodu «Ta prekinitev bo povečala napetost, zaostrila spor med Arabci in Izraelom in okrepila že obstoječ odpor Arabcev proti Združenim državam. ker so te imele odlo-
izraelske države. Pri vsem^ tem pa je dejstvo, da je spet eno življenjsko važno področje v hladni vojni, postalo mno. go bolj kritično, kakor je bili prej«.
Tudi pariški i tisk 3e mnenja, da je bila sovjetska vlada zadovoljna, da je lahko izrabila priliko atentata na sovjetsko poslaništvo v Tel Avivu kot pretvezo za prekinitev odnosov z Izraelom. Po mnenju francoskega tiska gre za legičen rezultat protižidovske in protisionistične gonje, ki se je začela s procesom proti Slanskemu. Prepričani so tudi. da bodo v kratkem vse ostale sovjetske podložniške države posnemale ' moskovski korak.
KomHnformistična lista «Hu-manite« in »Liberation« samo objavljata Tassovo noto in ne dodajata nobenega komentarja, kar je razumljivo, ker nista imela še na razpolago nobenega moskovskega vzorca za komentar. «Figaro» pa pra
t-uvniu.	IC	IIIItMc	uum*	i	ivuilicuiai	.	iRaiu«	(J	I	a*
čilno vlogo pri ustvaritvi | vi, cfa spada prekinitev odno-
sov z Izraelom v okvir hladne vojne in pomeni novo zaostritev proti Zidom prav tako kakor razne epuracije v kominformističnih državah, s katerimi hočejo eliminirati vse dejanske ali namišljene nasprotnike. Po mnenju lista «Ce Matin le Pays» se skuša Sovjetska zveza s prekinitvijo odnosov z Izraelom vsidrati na Srednjem vzhodu, in dodaja, da so do sedaj vsi njeni poizkusi na tem sektorju doživeli neuspeh.
«Aurore» pa pravi, da Moskva ne ponuja roke samo Arabcem pač pa tudi nacistom. Njena želja je pridottiti si naklonjenost enih in drugih. Socialistični list #Franc Tireur* je istega mnenja, toda pripominja, da se je Kremelj izdal; «Kremelj prav dobro ve, da je samo val proti-semitizma in protisionizma v vsem Stalinovem imperiju povzročil v Izraelu tako ozračje, da je skupina neodgovornih fanatičnih mladeničev napravila nepopravljivo dejanje. Tudi ((Combato je mnenja. da je treba prekinitev odnosov pripisati vzrokom,' ki gredo preko sovjetsko - izraelskih odnosov in ki jih je iskati v hladni vojni; «2e več tednov razkazujejo voditeiji dveh blokov svojo moč in odločnost. Čeprav se zdi, da je denevtralizacija Formoze brez vsakega odnosa s sovjetsko odločitvijo, predstavlja prekinitev odnosov z Izraelom dejansko sovjetski odgovor Združenim državam«.
ske zveze in njenega bloka.
Radio Beograd poudarja v nocojšnjem komentarju, da takšna »etnična Unija«, kot jo predlaga De Gasperi, sploh ne obstaja, kajti «vse STO je etnična celota, na kateri živi pretežno slovensko prebivalstvo, Na njej so samo otoki naseljenih Italijanov. Neobstoječe etnične linije, katero zahteva Italijal Jugoslavija ne more priznati,
Jugoslaviji, Turčiji in Grčiji se lahko pridruži vsaka država,, ki želi sodelovanje na podlagi enakopravnih odnosov in ki lojalno ocenjuje mesto, ki ji pripada v obrambi Balka-na — poudarja radio Beograd. Italija pa tega noče. Ona hoče dominirati na Balkanu, postav. Ija pogoje in povezuje svoje sodelovanje z balkanskimi državami z rešitvijo tržaškega vprašanja, in to z nepravično rešitvijo, na katero jugoslovanski narodi nikdar ne bodo pristali in ne morejo pristati.
V zvezi z izjavo De Gasperija, da dejstvo, da ni prišlo do sporazuma z Jugoslavijo, zmanjšuje učinkovitost balkanskega sporazuma — poudarja radio Beograd — italijanska politika, ki onemogoča sodelovanje, škoduje samo Ita. liji. Balkanske države, a zlasti Jugoslavija ščjtijo vzhodne meje Italije pred morebitnim napadom.
Pod naslovom ((Socialistična internacionala in Trst» piše ((Mednarodna politika«, revija zveze novinarjev Jugoslavije, v zvezi z napori saragatovcev, da se Socialistična internacionala zavzame za italijansko rešitev tržaškega vprašanja, da je stališče Sajragata popolnoma istovetno s stališčem De Gasperija. Oba želita nedemokratično, imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, ki izključuje sporazum z Jugoslavijo. Od socialistične internacionale se pričakuje — poudar. ja (fMednarodna politika« — drugačno razumevanje socialističnih načel internacionaliz-ma, kot jih ima Saragat. Pričakuje se prav tako, da bo socialistična internacionala u-poštevala, da se z obljublja, njem novih ozemelj ne more okrepiti režim, katerega razjedajo notranji socialni problemi, kot se ne more okrepiti stranka, ki zaradi svoje lastne nedoslednosti ne more zbrati okrog sebe delavskih množic.
Sklep italijanske vlade, da bodo enote vojne mornarice spremljale italijanske ribiške ladje, da bi «ščitile ribolov* italijanskih ribičev v vodah okrog jugoslovanskih teritorialnih voda, se ocenjuje v beograjskih političnih krogih kot problematična poteza italijanske vlade. V času ko se Jugoslavija skupaj z Grčijo in Turčijo trudi, da v tem delu Evrope zagotovi mir, želi Italija s svojim ravnanjem ustvariti motno ozračje na severozapad-nih jugoslovanskih mejah. Kljub izjavam Italije da je pripravljena na sodelovanje z Jugoslavijo, pošilja Italija svoje vojne ladje v smeri jugoslovanskih voda — poudarja «Jugo-press«. V Beogradu ugotavljajo, da italijanska vlada o tem svojem sklepu sploh ni obvestila Jugoslavijo in da je s^oj sklep objavila šele po posredo-
vanju jugoslovanskega .zastopnika v palači Chigi. Cepra« navaja poročilo agencije «An-sa», da imajo motorni čolni italijanske vo ne m- r larice na. logo, da ribiškim ladjam ozna-cu .ojn demarkacijsko erto med jugoslovanskimi teritorialnimi vodami in svobodnim morjem, se v Beogradu ne izključuje možnost, da namerava Italija na ta način izzvati nove resne incidente.
Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je danes opozorilo bolgarskega odpravnika poslov v Beogradu Ivpnova na jugoslovansko noto od 9. januarja letos, v kateri je jugoslovanska vlada zahtevala od bolgarske, naj v 10 dneh po prejemu note zagotovi jugoslovanskemu poslaništvu v Sofiji nemoteno delo, Jugaslo-• vanska nota je tedaj tudi poudarjala, da bo morala bolgarska vlada v nasprotnem primeril zmanjšati število osebja svojega poslaništva v Beogradu, kakor je morala to storiti Jugoslavija s svojim poslaništvom v Sofiji. Načelnik jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve se je f Ivanovom /sporazumel, naj se do 17. februarja podaljša rok za odgovor bolgarske vlade.
Akcije ostankov
kuonrntanške vojske v Burmi
RANGUN, 13. — Glavni štab burmske vojske je danes javil, da so burmske čete preprečile poizkus kitajskih nacionalistov, da bi zavzeli Wansaw, mestece države Kentung v bli. žini tailandske meje. Poročilo dodaja, da je bilo 25 Kitajcev ubitih.
Kakor je znano, pripadajo ti kitajski nacionalisti, ostankom kuomintanške vojske, ki so pribežali v Burmo po zaključku državljanske vojne na Kitajskem.
Kratke vesti
WASHINGTOiN, 13. — Eisen. hower bo imel danes kot goste na kosilu deset republikanskih članov kongresa in deset demokratičnih. Eisenhower upa, da se bo počasi sestal z vsemi člani kongresa, in da bo to izboljšalo odnose med predstavniki obeh strank.
* * St
BERN, 13. — Švicarski zvez. ni svet je sklenil predlagati visoki oblasti evropske skupnosti za premog in jeklo, da bi akreditiral pri tej oblasti svojo delegacijo, ki bi imela nalogo razpravljati s to oblast, jo o vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodarskih odnosov med Švico in to oblastjo, zlasti pa o uvozu, cenah in transpor. tih.
C * #
W ASHING TON, 13. — Predsednik Eisenhower je danes imenoval finančnega ministra Humphreya za ameriškega gu. vernerja v Mednarodni banki in Mednarodnem denarnem skladu.
PRIMORSKI DNEVNIK
14. februarji ®
Nikjer Je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi.
SIMON GREGORČIČ
	lili
• llllj	
B	
jfl|		E|p		mm 1	UJM	UP			
ajj	1	[jf_		Bi	Hf	Ift			
PROTI ZDRA VI PAMETI...
Ob kootereoci avstrijskih, češkoslovaških, madžarskih, italijanskih in tržaških železnic v Trstu
Danes, sobota 14. februarji
Valentin. StraUomir ( Sonce vzide ob 7.10 m 17.30. Dolžina dneva 10.20. w vzide ob 7.15 in zatone: ob ■ Jutri, nedelja 15.
Favstin, Vesela
Te dni je v Trst# konferenca predstavnikov avstrijskih, češkoslovaških, madžarskih, italijanskih in tržaških železnic, fci bo v desetih dneh zasedanja sestavila tarifni pravilnik za prevoz češkega in madžarskega blaga skozi Trst.
Ta tarifna konferenca pa je samo nadaljevanje in izvrševanje sklepov železniške konference ki je bila na Dunaju 5. novembra lanskega leta. Takrat sta namreč CSR in Madžarska enostransko odpovedali mednarodni železniški sporazum sklenjen v Trstu na mednarodni železniški konferenci 15. oktobra 1948, leta.
To je bil prvi povojni mednarodni sporazum, na katerem so kompleksno uredili vprašanja tranzitnega prometa zalednih drtav Avstrije, CSR in Madžarske. Takrat so ustanovili dve mednarodni zvezi; Avstrija-Trst in CSR-Trst.
Ustavimo se samo na drugi zvezi CSR - Trst, in bomo takoj videli, da dogovor nikoli ni stopil v polni meri v veljavo, ker je J948. leto že pomenilo začetek blokade Jugoslavije s strani moskovskih satelitov. Dogovor, sklenjen v Trstu 1948. leta je predvideval, da bo šlo po trbiški železnici le 12 odst. češkega tranzita, ves ostali tranzit pa bo šel po jugoslovanskih železnicah. V praksi pa je že 1949. leta šlo le 229 tisoč ton blaga po Južni železnici, 56 tisoč ton pa čez Trbiž. 1950. leta je šlo po Južni železnici le še 77 tisoč ton blaga, skozi Trbiž pa že 203 tisoč ton.
Po tem letu pa je delež Južne železnice pri češkoslovaškem prometu popolnoma izginil. identično se je gibal v omenjenih letih tudi promet Madžarske, zato se pri tem prometu ne bomo podrobneje ustavljali.
Na nedavni dunajski konferenci so Cehi in Madžari dejansko stanje tudi formalno u-veljavili in so sklenili dogovor za prevoz blaga brez Jugoslavije, samo s predstavniki avstrijskih in italijanskih železnic.
Tako ravnanje je gospodarsko škodljivo v prvi vrsti za Cehoslovake in Madžare same, negativno vpliva pa tudi na tržaško pristanišče.
Vsem je znano, da je Južna železnica tako za Češkoslovaško kot za Madžarsko najkrajša prometna zveza s Trstom, z morjem. Zaradi tega je v preteklosti pred prvo m pred drugo svetovno vojno iel celoten češki in madžarski tran. žitni promet po Južni železnici in trbižfca proga pri tem prometu sploh ni bilo soudeležena.
Sedaj se je stanje spremenilo in je Južna železnica zaradi političnih mahinacij izpadla iz kombinacije in se tako CSR kot Madžarska poslužujeta izključno trbiške železnice Daljša proga pa pomeni istočasno tudi večje prevozne stroške, višje tarife.,. višjo ceno na svetovnem trgu prodanega blaga in končno manjše možnosti za izvoz.
Pri tem so prizadeti v prvi 'vrsti Cehi in Madžari, ki za svoje blago dobe manj, kot oi lahko, če bi izvažali po gospodarsko najugodnejših zvezah, prizadeta je Jugoslavija, ker^ je njena odlična Južna želez-' nica neizkoriščena, na slabšem pa je tudi Trst, ker se v takih pogojih nujno zmanjša obseg češkega in madžarskega izvoza s'-ozi tržaško luko.
Številke o obsegu prometa obeh satelitskih držav pa so že tako porozne, ker mora tako CSR kot Madžarska usmerjati svoj izvoz predvsem na SZ in lahko le ostanke prodajata na svetovnem trgu Pred vojno je železniški promet CSR skozi Trst znašal skoraj 400 tisoč ton, po vojni pa se je najprej skrčil na 280 tisoč, nato na 150 tisoč in je v preteklem letu dosegel komaj borih sto tisoč ton. Ma-
džarski promet je doživel enak padec, samo s to razliko, da je doživljal po vojni čudne izrazite skoke in padce, dokler se ni lani ustavil rm neznatnih petdeset tisoč tonah.
V sedanjem političnem položaju žal ne moremo niti u-pati, da bi se stanje popravilo, Saj so rezultati zadnje železniške konference in bodo tudi rezultati sedanje tarifne konference v Trstu, samo še bolj odrezali obe zaledni- državi Trsta od morja.
S tem pa se bosta okoristila dva partnerja, ki na prvi pogled nimata s češkim in madžarskim tranzitom nič o-praviti, Tako stanje gre predvsem v račun SZ, ki teži za čim večjo odtrganostjo satelitskih držav od svetovnega trga, gre pa obenem tudi v račun Italiji, ker na tak način služijo njene državne železnice in ker lažje preusmerja del prometa na Benetke
S. B.
SOCHUVO miHAŠMJli.llMMI PHEIIMBT tČHHUJŠaiJE OHEIHSKB SEJE
Številni amandmaji opozicije k zaključni resoluciji odbora
Župan Bartoli hoče omiliti brezposelnost mladine z vpo klici v italijansko vojsko Zahteva dr. Jožeta Dekleve po ureditvi rednega poslovanja občinske ambulante na Proseku
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega^sveta je bila končno predložena resolucija občinskega odbora o vprašanju socialnega skrbstva. To vprašanje je bilo predmet večtedenske razprave svetovalcev vseh političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Zadnji je govoril o tem vprašanju župan Bartoli, ki je v glavnem skušal odgovoriti na različna stališča opozicije. Zupan Bartoli je predvsem poudaril nujnost združit^ Trsta z Italijo, če se hoče rešiti oziroma omiliti obstoječo brezposelnost in bedo. Seveda ni pozabil pohvaliti obstoječe podporne ustanove, za katere je bilo izdanih v preteklem letu nad 3 milijarde lir. Oskrbovancem pa sta bili razdeljeni pri. bližno 2 milijardi lir podpore.
2uj$an je skušal oporekati
tudi trditvam predstavnika Slov ansko-ital i janske	ljudske
fronte dr Dekleve glede indu. strijskega pristanišča, ker je ta ugotovil, da bodo vsa podjetja v industrijskem pristanišču, ko bodo. končana, zaposlila komaj 2000 delavcev. 2upan pa je znal povedati, da bodo ta podjetja zaposlila 3000 delavcev. Kje je žup^n dobil možnost zaposlitve za 1000 de. lavcev več. v podjetjih, ki se še gradijo, nam ni znano. Glede pomorstva se je župan omejil samo na ugotovitev, da je to vprašanje posebnega znača. ja. Končna je še poudaril, da bi bilo vprašanje zaposlitve mladine delno rešeno, če bi bil Trst priključen k Italiji, ker bi bilo letno poklicanih v italijansko vojsko okrog 1300 mladeničev. Ta njegov predlog za rešitev brezposelnosti je
v ČRPA ŠE VEDNO STAVKOVNO GIBANJE
Delavci morajo biti budni
proti poskusom razbijanja enotnosti
Tudi na včerajšnjih pogajanjih ni hotelo ravnateljstvo GRDA nič popustiti Urad za delo izrekel razsodilo o periodičnih poviških delavcev Javnih skladišč
Delavci v CRDA so še vedno • v stavkovnem gibanju in so se tudi včeraj vzdržali na-durnega dela. Včeraj dopoldne so se ponovno sestali predstavniki tovarniških odborov in ravnateljstva CRDA, pa se zopet niso mogli sporazumeti, ker delodajalci vztrajajo na svojem stališču in so pripravljeni le na neznatne popravke svojih disciplinskih predpisov.
Člani odborov so včeraj po kosilu obvestili delavce o tem stališču ravnateljstva CRDA, kar je delavce močno ogorčilo, zlasti_ ker vidijo, da dosedanji način borbe ne zadostuje, da bi prisilili delodajalce k preklicu omenjenih predpisov. Delavci	pravijo,	da bi
morali proglasiti popolno stavko, ne pa se omejevati §amp na- ukinitev nadurnega dela. Tako bi mnogo bolj prizadeli ravnateljstvo	CRDA,	zlasti
ker ima določen rok za izročitev ladij. Sedaj pa so premestili z drugih ladij delavstvo na ladjo «Victoria», ki jo mo-
rajo ladjedelnice najprej izročiti lastnikom. Ce bi bila popolna stavka, bi podjetje ne moglo premeščati delavstva z ladje na ladjo in bi se torej premislilo, preden bi tako trmasto vztrajalo pri svojem stališču. Delavci tudi zahtevajo, da se stavka razširi, da bo lahko uspešna.
Ker so se z nekaterih strani pokazale tudi težnje po kompromisu v škodo delavstva, mora biti delavstvo proti vsem tem poskusom zelo budno, da ne bo tudi to pot vsa dosedanja borba zaman. Delavci morajo odločnp poseči vmes, zahtevati enotnost in preprečiti vsako cepitev sil, sa.i ogrožajo novi disciplinski prepisi prav vse delavce.
škov stopi v veljavo vzvratno od 1. novembra 1952 dalje. O podrobnostih te razsodbe Urada za delo bomo poročali prihodnji številki našega lista.
S«
Urad za delo je včeraj po tednu dni, odkar se je nehala stavka v pristanišču, izrekel svojo arbitražno razsodbo- za izboljšanje periodičnih poviškov stalnih delavcev Javnih skladišč. To izboljšanje povi-
P0R0ČII0 ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA ORADA
Peka kruha znatno izboljšana
Mod 47 prngledanimi vznrci samo 6 takih, ki so imeli višji odstotnk vlago kut ga dopuščajo predpisi - Prod nastopom influence ja bilo zdravstveno stanje dobro
m. iv. 1953 zapade roK
za ^menjavo AM bankovcev in i»nkovcev oo 50 in 100 ur
Italijansko zakladno ministrstvo opozarja na zakon it. 3056 od n. dec. 1932, objavljenem v uradnem listu it. 10 od 14. jan. t. I. po katerem «Banca d’Ita-liau zamenjuje do 14. aprila t-1. AM bankovce vseh vrednosti kakor tudi bankovce italijanske banke po 50 in 100 Ur, ki so Iz-■ubili veljavo z 31. decembrom TfSl Bankovci, ki do tega dne ne bodo zamenjani, bodo dokončno zapadli-
Opozarjamo vse one, ki tz kaki Snih koli razlogov niso omenjenih bankovcev utegnili zamenjati v prvotnem roku in ki jih zato še posedujejo, da se v svojem lastnem interesu okoristijo s podaljšanjem za* menjalnega roka.
l>*tUZA 11X1
V K t K H
priredijo
KOVINARJI
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
v nedeljo 15. t. m. z tetkam ob 21. uri v ob* novljeni dvorani v UL Ruggero Manna 29.
V januarju tega leta se je v tržaški občini rodilo 22J živih in 5 mrtvih otrok umrlo pa je 30/ oseb Zdravstveni in higienski urad javlja, da je bilo zdravstveno stanje v tem mesecu dobro, predvsem kar se tiče nalezljivih bolezni. Tako so zabeležili le 5 primerov da-vice, 60 Skrlatinke, 60 primerov noric itd.. Poročilo ne o-menja influence, ki se je razvila šele v začetku februarja ter bo .o o tem pisali v prihodnjem
V prejšnjem mesecu so Tržačani porabili dnevno 91.381 kub, m vode, ki so jo dobavljali vodovod S Timava (79.518 kub. m), nabrežinski vodovod (9.019) in žaveljski vodovod (2.854). Voda je bila dnevno nadzorovana posebno v nizkem predelu mesta, poleg tega pa so na zahtevo ACEGAT pregledali vodovodne napeljave v nekaterih predelih mesta ter napeljavo v Bazovici in na Proseku.
Agenti htgien&Kega urada so v preteklem mesecu izvriili 5033 raznih pregledov pri čemer so ugotovili 1149 pomanj-klj'vosti m nepravilnosti. V 614 primerih »o take stvari prl-avili, 88 oseb pa je bilo-kazno-vanih.
Na raznih zelenjadnih trgih so zaradi slabe kakovosti zaplenili 2.047 kg razne povrtnine ter 2289 kg raznih sadežev. V javnih lokalih so zaplenili 35 zavojev igralnih kart ter 137 kosov jedilnega pribora in prtov
V pokrajinskem kemičnem laboratoriju so izvrSHi 527 raznih analiz, od tega 490 kemičnih m 37 mikroskopičnlh. Pregledali so 137 vzorcev mleka ter ugotovili, da je bilo v 38 primerih mieko pomešano z vodo ali posneto. Peka kruha se je znatno izboljšala; med 47 vzorci so našli samo 6 takih, ki so imeli stopnjo več mokrote, kot to dovoljujejo predpisi.
Zdravniki v občinskih ambulantah so opravili v svojih prostorih 9 292 pregledov na domu 353. k specialistom pa so poslali 182 oseb. v ambulantah le zglasilo 3.490 upokojencev, v predzakonski posvetovalnici se je zglasilo n oseb prvič 14 drugih pa Je priilo na ponoven pregled ali posvetovanje, taco dft je bilo vsega skupaj prisotnih 25 oseb.
Razmeroma veliko Itevilo meščanov je iskalo zdravstvene pomoči v antiveneričnem dispanzerju, pri katerem se trenutno zdravi kar 1202 »polne obolelih X srednjih Šolah *o zdravni-|ki pregledali 63 razredov ter
1321 dijakov. V osnovnih šolah so pregledali 335 razredov in 4.679 učencev. Skupno z ostalimi šolami je bilo pregledanih 7624 učencev, in sicer zaradi bolehanja na nalezljivih bo-lezaih.
Med pripadniki pasjega rodu pa v preteklem mesecu ni bilo pojavov stekline, čeprav so psi ogrizli 48 oseb, 'od katerih se jih je 38 dalo cepiti proti pasji steklini.
Demokracija44 in Kmečka zveza
V zadnji številki Demokracije se je nekdo obregnil ob Kmečko zvezo, ker je poskrbela za nabavo -semenskega krompirja svojim članom. Clankar pravi, da je Kmečka zveza v Trstu'«v rokah titovskih komunistov«. Kmečka zveza je v rokah svojih članov, v rokah naših kmetov, katerim je v veliko oporo in pomoč, ne glede na njihovo politično pripadnost, o zaslugah Kmečke zveze pa ni treba pisati, ker naši kmetje iz vseh vasi tc dobro vedo in so zadovoljni, da imajo tako svojo ustanovo
Kar se pa tiče semenskega krompirja je treba poudariti, da je bila Kmečka zveza zaskrbljena ZBradi pomanjkanja semenskega krompirja, in ker 'e izvedela da Kmetijsko nad-zorn štvo letos ne bo nakazovalo semenskega Krompirja po znižanih cenah si .je zagotovila količino krompirja vrste Albona in druge in ni nobenemu prikrivala odkod je krompir To pa je storila zato, da prihrani našim kmetom trud, stroške in poti v razne vasi za iskanje setnenskega krompirja.
Glede' »nesebičnega« posredovanja Kmečke zveze pa prepuščamo našim kmetom, naj sami presodijo delovanje in vsa posredovanja Kmečke zveze. V ostalem pa bi pisec v Demoicraclji dobro storil, da bi se podpisal, da bi tako vsaj vedeli, kakšen «kmet» je.
zbudil začudenje tudi med samimi demokristjani. 2upan Bartoli morda pozablja, da šteje tržaška policija okrog 6000 članov in da je v njenih vrstah mnogo tiste mladine, ki bi morala biti, po njegovem mneniu. v italijanski vojski.
Nato je župan Bartoli preči-tal resolucijo občinskega odbora. Predstavniki večine (DC-PSVG in PRI) so predlagali nekatere manj važne popravke, ki ne spreminjajo bistva resolucije. Tudi predstavnik MSI je izjavil, da bo glasoval za resolucijo z malim popravkom, ki ga je predlagal. Kom-informisti in predstavnik PSI so predlagali več svojih amand. majev in iziavil, da bodo glasovali za. resolucijo če bo občinski odbor to emandmane »prejel. Predstavnik FI* pa je izjavil da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja.
Svetovalka Gruber - Benco (PSVG) je predlagala, naj se ustanovi posebna komisija sestavljena iz predstavnikov političnih skupin, ki naj sestavi dokončno resolucijo na podlagi vseh predloženih popravkov. Svetovalec Benussi (PSVG) je iziavil, da bo njegova skupina glasovala za resolucijo in poudaril, da se je treba za sedaj omejiti samo na vprašanje povečanja podpor obstoječim ustanovam. Razprava o tem kako rešiti vprašanje brezposelnosti, pa se bo lahko nadaljevala potem, ko bo izvedena anketa, ki jo predvideva ukaz ZVU.
Izjavo o glasovanju, ki jo je podal predstavnik LF tov. dr.
Jože Dekleva, objavljamo na prvi strani.
Med raznimi vprašanji, ki so jih številni svetovalci postavili ob*inskemu odboru (o katerih bomo pisali naknadno), je predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte dr. Jože Dekleva zahteval v imenu prebivalstva Proseka in Kontove-la, da občinska uprava poskrbi za redno poslovanje občinske ambulante na Pra?eku. Dr. Dekleva je dejal, da se tamošnji prebivalci pritožujejo, da so ambulantni prostori neprimerni, nehigienski, v zimskem času ir>rzli itd Poleg tesa pa se ljud je pritožujejo ^«rad* zdravnika, ki prihaia z veliko zamudo v ambulanto. V zimskem času ie to čakanje kar mučno, ker ne čakalnica in niti ambulanta nista ogrevani.
V prihodnjih dneh
drugi vagon na Ho. andsko
Akcija v prid poplavljencev severozahodne Evrope je še vedno v polnem teku. Nabranih je zopet toliko prispevkov v blagu, da bo v prihodnjih dneh odpeljal iz Trsta že drugi vagon na' Holandsko.
Denarni prispevki na tržaškem radiu kar skokoma rastejo. Medtem ko je radio sporočil včeraj ob 1. uri, da znaša vsota vseh prispevkov 7.220.320 lir, je do večera ta vsota narastla za več kot ml lijon lir in dosegla 8.272.430 lir Najmanjša t. j. repenta-borska občina, pa je do včeraj zbrala nad 44.000 lir. .
Iz prizadetih krajev so spO' ročili, da so najbolj zaželeni prispevki jutastih vreč. odej, rjuh in gumijastih škornjev.
med imtioni dom si is prebila lobanjo
Dva
nevarna zloma pri dveh nesrečnih padcih
V skoraj obupnem stanju so včeraj nekaj minut pred 13. uro sprejeli na II kirurškem oddelku 70-letno Ivanko Svab, stanujočo pri Sv. M. M. SP-417, kateri so zdravniki ugotovili poleg pretresa možganov tudi prebitje lobanje.
Švabovo so pripeljali v bolnico z rešilnim avtom v spremstvu njene sosede Marije Ca-bohinove, ki je izjavila, da je ženska okoli 1.30 predvčerajšnjega dne zaradi božjastnega napada padla na tla in udarila z glavo ob vogal omare
Včeraj popoldne je 30-letna Cecilija Cuffersin iz Ul, Bel-poggio spremila v bolnico svojo teto 80-letno Domenico Zi-molo. stanujočo v isti stavbi, katero so moral: zaradi zloma stegnenice desne noge sprejeti na ortopedskem' oddelku, Cuffersinova je državnemu policijskemu podčastniku izjavila, da je njena teta v stanovanju neke njene prijateljice, kamor je odšla na kratek razgovor, nerodno padla in si zlomila nogo. Stanje Zimolo-ve je resno,
» *
Med hojo po stopnicah; ki peljejo v brivnico na Largo Pestaiozzi je 68-letni upokojenec Pasqual~ Arfilli iz Ul. del Veltro pred 15 dnevi nerodno padel in se hudo udaril po nogi. Sele včeraj se je z rešilnim avtom zatekel v bolnico,'kjer so ga morali zaradi zloma gležnja desne noge sprejeti na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo Arfilli okreval v 40 dneh.
V nedeljo 15. t m. ob 17.30 bo v DOLINI
KONCERT
pevskih zborov z Brega
SODELUJEJO : Mešani pevski zbori iz Borita, Boljunca, Mačko-velj in Ricmanj ter moški pevskj zbor «Valentin Vodnik* iz Doline.
Vabljeni vsi slovenskih
ljubitelji
pesmi.
( GLEDALIŠČE VERDI)
PREIZKUSNA AVDICIJA KANDIDATOV ZA SPREJEM V ZBOR GLEDALIŠČA VERDI
Vsi oni, ki so vložili prošnjo za dopustitev v preizkušm avdiciji se obveščajo, da bo ta v pone. deijek 16. in v torek 17. t m. od 10. do 12.30 ure in od 16. do 19. ure v gledališču Verdi — Riva III. novembra št. 3.
Razna obvestila
BARKOVLJANSKO POGREBNO DRUŠTVO
vabi na redni občin zbor, ki bo jutri 15. februarja ob 14. uri v gostilni pri Saimerju. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja udeležijo.	ODBOR
PROSVETNO DRUŠTVO • IGO GRUDEN* V NABREŽINI
vabi na pustno rajanje, ki bo v kulturnem domu jutri 15. t. m. od 20. ure dalje.
JAVNA DRAŽBA
Tržaška občina sporoča, da bo v torek 17. t. m. od 12. do 13. ure v sobi št. 202 Javna dražba za dodelitev dobave 3000 stotov drvi, potrebnih za ogrevanje uradov, šol in občinskih ustanov. Informacije so na razpolago v sobi St. 203 pogodbenega urada.
BARKOVLJANI POZOR!
Predavanje, ki le bilo napovedano za danes pb 20.43, je zaradi obolenja predavatelja preneseno za nedoločen čas.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Pio ciola. Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Seravallo, Trg Ca. vana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nikoli v Skednju
TRIJE DRZNI VLOMI V ENI SAMI NOČI
S ponarejenimi Ključi vdrli v bar in ga izropali
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 6S-«» Gasilci:	3-22
Policija	2 - ?*
Izleti
IZLET V PLANICO Dne 7. In 8. marca 1953 ob priliki mednarodnih tekem na 80 m skakalnici, kjer bo nastopilo o. krog 50 skakalcev iz 7 držav.
Odhod iz Trsta dne 7. marca t. m. ob 14. uri In odhod iz Planice dne. 8, marca ob 16.40. Prenočišče na Bledu. Cena 1.800 lir. Prijave pri Adria-Express Ul. F. Severo 5-b tel. 29243.
P D T
priredi 1. marca smučarski izlet v Crni vrh, kjer bo smučarsko tekmovanje. Vpisovali le v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure “do vključno 18. t. m.
Odhod za smučarski izlet, ki je bil organiziran za 15. t. m. bo v nedeljo zjutraj ob 4.30.
MLADINA organizira 1. marca smučarski izlet v Crni vrh, kjer bodo smučarske tekme. Vpisovanje v Ul, Machiavelli 13 od 18. do 19. ure do vključno 18. t. m.
Odnesli so mnogo steklenic likerjev in slaščice - Tatovi tudi v brivnici in v trgovini z zdravnškimi potrebščinami
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
Obsežna dela za izboljšanje kmetijstva v koprskem okraju
Regulacija atruge reke Kižane line Dragonje * 76 milijonov z t
Pred melioracijo do-izboljšanje kmetijstva
Pred kratkim je 115 delavcev Okrajne uprave za melioracije začele z regulacijo struge reke Kižane. Zdaj je uprava tudi dobila nov sodoben bager, ki bo olajšal in pospešil delo Ko bo tu melioracija končana bodo začeli z deli pri melioraciji doline Dragonje.
28. februarja bo v Kopru licitacija za prevzem del pri melioraciji doline Dragonje, za kar že obstojajo načrti. Pozneje bodo začeli tudi z regulacijo Kornolun e v Vanganelski dojlni. Za ta dela predvideva letošnji družceni plan Koprskega okraja 29 milijonov dinarjev.
Pred dnevi je republiško zadružno podjetje «Agroobno-va» iz Ljubljane končalo z 'rigolanjem novega modernega matičnjaka v Škocjanu, zdaj pa je začelo rigolati ledino za več desetin hektarov obsegajoči sodoben vinograd na Briču pri Pučah Ti so 12 hektarov zrigolali že v lanskem letu V načrtu je še več manjših del. Letošnji družbeni plan Koprskega okraja predvideva za .vsa dela v svrho izboljšanja kmetijstva 76 milijonov dinarjev.
Jože Pirc
Umrl je maž, simbol jeklene volje, borbenosti in vztrajnosti. Umrl ie Jož» Pirc, direktor Istrske banke in podpredsednik telovadnega dr u.tua «Pv.rtizan» iz Kopra. Težko ga bomo pogrešali pri našem napornem delu. Nismo še popol-
noma spoznali vseh njegovih nt-oci m sposobnosti, toda z nasveti. z navodili in vsemi do* sedanjimi dejanji smo spoznali, da imamo v svoji sredi človeka. ki bo krepko vodil in oral ledino v naši Istri Skoro pol leta smo ga težke pričakovali. Pogrešali smo njegovih touariški/i nasuetou, pogrešali njegove zadnje, odločilne besede. Bilr smo uverje-f1*. da ga bomo videli med seboj ob naši akademiji, da se bomo skupaj veselili naših prvih uspehov Našega dragega Jožeta ni bi. lo. In tedaj smo vedeli vse. Vedeli smo. da našega dragega Jožeta, našega podpredsednika ne bo nikoli več med nas.
Jože, težko nam je. Vendar v zapoietem delu ne bomo popustili. Pogrešali te bomo. Ravnali se bomo po tcojih navodilih: »Započeto delo je treba nadaljevati. Preveliko je in presveto da bi ga zanemarjali Nalogo, ki nam jo je naložil občni zbor in katero smo sprejeli, moramo izvesti do konca, kot jo mora mož, kot so jo naši partizani. Ob našetn morju naj zraste naš dom, mogočen in ponosen*.
Tov. Jože nadaljevali bomo započeto deio z vso vztrajnostjo u dobrobit naše mladine, ki ti je bila tolifeo pri srcUj Tebi, draoi Jože, fclicemo; Lahka naj ti bo zemljica do-ma?a/
TvoHm domačim pa izrekamo iskreno ,s'Aalje.
Odb>r telov druStva Par*’zan-Koper
Med hojo po Ul. M. D’Aze-glio je Floriano Valentini iz Ulv del Veltro. okoli 3.30 ponoči, ko se je odpravljal na delo, opazil, da je role bara v isti ulici št. 2 napol odprt in du v notranjosti vlada popolna teoia. Ker je Valentini za sumil, da nekaj ni v redu, je stopil v bolnico, od koder je teiefonsko poklical policijo, Agenti, ki so prišli na mesto, so o zadevi obvestili tudi lastnika bara, 55-letnega Lui-gija Scagnula iz iste ulice št.
ter z njim stopili v notranjost. 2e kratka preiskava je ugotovila, da so neznani zlikovci vdrli v notranjost verjetno s pomočjo ponarejenih ključev ter iz bara odnesli kakor je izjavil lastnik, veliko število steklenic likerjev, skoraj vse slaščice ter 3.000 lir v gotovini, ki so jo zlikovci našli v miznici, Scagnul je utrpel 50.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo.
Včeraj ob 10. url se je oglasila na policijsKem poveljstvu 40-letna frizerka Marija Fa-baz, stanujoča na Trgu Volon-tari Giuliani 9, ter izjavila, da so ponoči neznani zlikovci - s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v njen frizerski salon v til. Giulia ter odnesli iz kleti, ki je za salonom, dirkalno kolo, last njenega sina.
Tatvino je opazila njena sestrična Rina Micokanovicfc, stanujoča z njo, ki je včeraj zjutraj kakor vedno odprla salon. Cim je Micokanovičeva vstopila, opazila po lokalu nered: vsi predali so bili odprti in vse je bilo razmetano. Ker je opazila vrata kleti odprta je zasumila in pogledala v notranjost toda kolesa ni bilo več. Fabazova, ki je pred skoraj mesecem dni postala' žrtev podobne tatvine (tedaj so ji ukradli zlat prstan) je utrpela 30.000 lir škode.
Uro pred Fabazovo *e je na policiji oglasil 58-letnt Gio-vanni Calabria iz Ul. Zoven-zoni in prijavil tatvino v njegovi trgovini z zdravniškimi pribori v Ul. Rismondo 9.
njeno trkanje ni nihče odgovoril. Agenti so stopili v sobo m našli lastnico 'stanovanja, identificirano za 83-letno Amalijo Drasizzo ki je že mrtva sedela na stolu.
Policijski zdravnik je po pregledu ugotovil, da je smrt nastopila verjetno zaradi srčne kapi kakih 25 ali celo 30 ur pred najdbo, Drasizzovo policija ni mogla bolje identificirati, ker niso našli njenih dokumentov.
Kasneje so truplo pokojnice odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice
Najprej Sipe in pohištvo potem ua Se ženo m sina
Okoii druge ure v petek po-*50 PnPeU»li v bolnico 59-letnega Alojzija Jermana, stanujočega v Stramarju in njegovo 60-letno ženo Rozalijo Milič, stanujočo istotam, katerima so zdravniki ugotovili razne praske in lažje rane ter prvemu tudi verjetni zlom nekaterih reber. Medtem ko so zeno odposlali domov, kjer bo okrevala v 2 dneh, so Jermana sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo okreval verjetno v 15 ali v 20 dneh.
Oba zakonca sta izjavila, da sta se prejšnji zvečer sprla med seboj in se stepla. Jerman je izjavil, da se je sprl z zeno in sinom in ni vedel Kdo mu je povzročil poškodbe.
KOJSTVA. SMHTI IN POROKE
Dne 13, februarja 1953 se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 7 umrlo pa je 23 oseb.
POROČILI SO SE:	mehanik
Giuseppe Leone in gospodinja Li-ela Urcich, pomorščak Alessandro Ierini in šivilja Alba Cervazzi, delavec Mario Tempo in gospodinja Paollna Zanoli, težak Albino GellinL in gospodinja Anita Bro-soio, agent CP Boris Demarchi In Šivilja Maria Milloch, mornar An. tonio Dorci in gospodinja Maria Palma Zar, tesar Remigio Raseni in šivilja Andreina Valli.
UMRLI SO:	41-letni Virgilio
Krovatin, 61-letni Albino Černe, Serglo Bartole star dva meseca in pol, 78-letni Antonio Posar,
77-letni Antonio Berdlnl, 75-letni Glovannl Kuštrin, 77-letni Giuseppe Bukovec, 71.1etna Eugenla Debenz vd, Sillari, 76-leni Gio-vanni Mlcheli, 77-letna Gioseffa Posega vd. Skilan, 39-letni Schan-dorfe Rexnofe, 60-letni Napoleone Scarpa, 75.1etna Anna Zabukovec vd. Pettirosso, 77-letna Francesca Krebeli vd. Volk, 80-letna Elisabetta Cirielli vd. Bas-si, 76-letna Tereca Zanier vd. Tot-folo, 76-letnl Giuilo Aubel, 71-let. na Corlnna Dl Nobile por. San-vitale, 74-letni Abram Tedeschl,
78-letna Lulgia Ferluga vd. Iugo-vaz, 41-letna Anita Scodellaro por. Cugla, 9t.letna Caterina Piu-tl por. Pastrovicchio. 82-letna Maria Rauclch vd Antonelli.
SMUČARSKI IZLET NA PLATAK (pri Reki)
DNE 1. MARCA 1953 Odhod iz Trsta ob S. uri zjutraj.
Vpisovanje do 20. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243
Mrtva starka v zaklenjeni sobi
Včeraj popoldne je nekdo telefonsko poklical policijske agente ki so prišli v stanovanje neke Drasizze v Ul Molin a vapore Na vratih stanovanja so agenti našli 41-letno I-do Babic por Kodermac, stanujočo v istem stanovanju, ki jim je izjavila da lastnica stanovanja že od prejšnjega dne ni zapustila svoje sobe. Njen sum se Je še povečal, ker na
^uuuuuuuuuuuuuuiiuimi muuuuuuukiuuuuuuuuun
Hotel (Puluce	|
VELIKO i
ORGANIZIRA
VESELICO
dnu 14., 15„ 16. in 17. t.ui.
3	Vse štiri dni bpdo vozili avtobusi
a	iz Škofij ob 19.30
PO ŽELJI REZERVIRAMO MIZE 3	PROSTORI BODO OGREVANJ
iCRA PLESNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA MASKC ZAŽELENE !
a
j
■f TTTTTTTTT?T?fTfTfTfTfTTT?T?TTTfTTTTffT TTfTTTfTTTTTfTTTfTfTfTIf TT1TTTTT?TTTT>^
Vabimo otroke na
VESELO
PUSTNO
RAJANJE
ki bo JUTRI 15. t. m. In v TOREK 17. t. m. v
Gregorčičevi dvorani
od 3. ure popoldan do 7. ure zvečer. ■Smeha in Šale ne bo manjkalo.
V TltSTl
Rossettl. 16.30:
Michel Simon, And« £3 Massimo Serato. Liliana “1 Zadnja ob 22	1910»
Excelsior. 14.00, I6-3£i.1 yj i4 22.00: ((Največja pretfjgj ta», Betty Hutton, wart, Doroth.y Lamour. n barvni film.	..	Vv
Nazionale. 16.20 in 20.30. «v cu», Clark Gable, Viv^Vii Barvni film. PoP^1,,
Vsi prostori po 300 lir. — Fenice. 16.00:	«LotarW' ^
Jean Pierre Aumont, Fllodrammatlco. na motorjih«,	jji*1
Danes, Jutri in torek bo v kino dvorani v SKEDNJU od 21. ure dalje
TRADICIONALNI PUSTNI PLES
Dobro založen bite, kjer bodo prodajali pristna istrska vina in kranjske klobase.
Maske zaželene.
Jutri od 16. do 20. ure bo v isti dvorani
OTROŠKI POSTNI PLES
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« piri redi danes 14. t. m. v prostorih SHPZ v m. Roma 15/11.
pustni ples
Igra orkester oMladih tržaSIdh glasbenikovi).
. Začetek ob 21. uri.
Vabimo zlasti člane prosvetnih društev. Odlična postrežba. Obilo zabave.
SOFERSKI TEČAJ
bo od 20. februarja 1953 dalje v NABREŽINI, Ca-ve St, 63 pri P e r t o t u .
Hnim urnEC
oddaja v najem avtomobile za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
TRST - Ul. Tlmeus it. 4 Tel. 90-296 » urad Tel. 33-113 - dom
Cene ugodne!
Belmont, F. Franco. ~ ni, E. Luzi, G lngl«e ? najlepših deklet.	.,«#)
Arcobaleno. 15.30:	p
angel», Yvonne Hudson. Mladini prepovedano. _
Astra Rojan. 16.30:	e
vec», Michel Simon. bar, Massimo Serato, Tellini.	,	,,	|>
Grattaclelo (Ul. Battistl ((Predsednica«, Silvana ninl, C. Dapporto povedano za mladoletna predstava ob 22.	,	„ nt
Alabarda. 16.00: «Svet * objemu«, Gregory Blyth. Barvni film-	L
Ariston. 16.00: «Dva teona . ni«, Jane Povvell, R-,
Zelo zabaven barvni f>% Armonia. 15.30: «Prin£ ni| Curtis, P. Laurie. Barw Nov varietejski Pr°f rf Aurora. 16.00: «Oddalj,e( Gary Cooper. Barvni L Garibaldi. 15.00:	«P°f0
smrti«, Rod CamerM' Morris. Barvni film. ,mi. Ideale. 16.00: «Morske w4()gr Widmark, D. Andrevvs-rističen film.
Impero. 16.00: «Mesto ne Russelj, Victor Italia. 15.30: (tMonsieut največje filmsko delo ^ Chaplina.
Viale. 16.00: «Dvoboj v !<l j(P VVidmark, C. Smith. W Lokal ogrevan.
Kino ob morju.	i?
opolnoči« , Paul Mu nr Rossi, joan Lorrin?. zgodba moža brez 'ffijjrf Massimo. 16.00: «CirKu5K'i Esther Williams. Re?„ i Ljubezen, glasba, sm«1' , film.
Moderno. 16.00: ((SenzUsllW leonora Rossi Dr8fi J* Nazzari. Mladini ^	.1
prepovedano.	KrlS'1,
Savona. 15.00: «Kraljlc* , Greta Garbo.
Secolo. 16.00: «Uoor al»5 fltft hen Mc Nally. Coft m Ferroviario. 16.00:	<5%
Vittorio Veoeto. 16'®',»;!!-' Sala«, Cary Grant, gers. Zabavno In Azzurro. 16.00: «NePMv, Us E. VVilliams, R. SkeiJfV*' talban,	B. Garr«'-	J
barvni film.	„ .„1015
Btlvedere. 15.00: ki«, Van Johnson, Ju,,0( f Zelo lepa glasba in 1CF	i
Barvni film.	. „ mdffl
Marconi. 16.00: «KociSs' f| r junak«,	Jeff Chandl
Lund. Barvni film- jM*®; Novo cine, 16.00: oT"*®1 Eleonor	Parker. Patri	j
Ruth Roman.
Orteon. 15.30:	aCaroHn'^
Martine	Carol. ^	/
Ra%riV^in?š,nov(^fo?
Cornell Wilde, Mauf"n Barvni film.
«DNI0N»
svetovno znana zavarovalnica, ustanov-, ijena 1. 1828 j« v TRSTU,
UL. VALD1RIVO 14.
IKemo zastopnike
SOBOTA, 14. febrtt8^* j
CJOM K T*»
254.6 m alt	^
13.30 Poročila, glasba. 14.30 ,
Jožeta Pahorja
MSL
ADEX IZLETI
28. FEBR. IN J. MARCA DVODNEVNI IZLET V
NOVO GORICO KANAL
MOST KA SOČI TOLMIN IDRIJO ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na P1VH0
(St. Peter na Krasu)
1. MARCA
liNODNEVNI IZLET V
ŠK0CIJANSK0
JAMO
Vpisovanje št danes pri «Adrla - Express», Ul. F. Severo 5-b • tel. 29243.
roka cesta. 18.45 B. ^«,5 Iz ciklusa Moja domo 0p('v Večerne vesti. 21-00.! do SW film. 21.30 Od sobote 1« 21.45 Sobota v pleSU-/,0 l ba za lahko noč. poročila.
Til ST
306,1 m ali 900 K $
11.30 Lahki orkestri- rt vsakega nekaj.	\rl
13.00 Šramel kvintet duet. 13.30 Kulturm -jm 13.40 Zabavna glasba:us«w; ročila. M.15 Ritmična Plesna glasba 18.15 .(jiM Koncert št. 4. 1846 v „o, j} ba, 19.00 Pogovor J J#,F Pestra glasba. 19.45 P° jjA-Koncert operne gl**1!'$ ljubljene melodije. o J šalo — malo zareS' melodije glasba.
Alberta ples, 23. na glasba.
22 00
"22.30 Konceh VV Dermelja. "03 32 ™- k 15 Poročila-	2
>a-	.	1	4
'	* *	';3Sev;
11.30 Sim	onična.	t-	T	tj
kester pod vodstvom j t . 13.25 Ali se, sP°$e p*
Orkester
lie. 13.21 .........,
motivov? 14.00	U**	etl-lar'/
17.15 Sestavek po 't C»*jt bacha, F. Mandla in .- fje« J «Ne, ne Nanette«.	frf'«!« mov. 20.30 »Rdeče »‘,o» rietejska panorama.. 5t>a nična glasba. 22.30 u
23.30 Plesna glasU*- ;
O V I« 1*
327.1 u,. 202.1 12.00 Opoldanski KVBa0l, Porodla. 12 45 LahkaJ^ p0H»1 Jezikovni pogovori. a]cto'’
13.10 Odlomki jz fr/oo {L Kulturni pregled, -j M narodna glasba. 1 ■ 3
15.10 Zabavna «la ^ilvo M naši lepi deželi
Gornje savska d0’Qrodrt<>-Lj 16.50 Slovenske nar (ju 17.00 Poročilu. '‘i medigra. 17.40 PO « 0,-W^ komorni zbor. '“-‘[-ena £em ■ spored. 19.20 G!a3D£, n>e,s 19.40 Od melodije . V J
20.30 45 vesellb 01S 00 Fr■/. ples jn razvedrilo- V v
22.15 Hammond ors"*
PRAZNO ali opremil upI-a profesor. Ponudbe1, morskega dnevnika.
Naznanjamo žalostno vest, da je dne 1^,le^le*"1 t. J. v Ljubljani preminul po kratki in !iudl v starosti 55 let gospod
JOŽE PIRC
- direktor Istrske banke d.d-, Kop*r-Na zadnjo pot g« bomo spremili v 14. februarja t, 1. iz Nikolajeve veže na ^
J5. »tirt.	jfl,
Spoštovanega pokojnika bomo ohranili v spominu.	pjj.
ISTRSKA BANKA KOPER
mmm
CHARLES DICKENS
Prevedel prof. dr. Vr. Bradač
j, i9 Primorski dnevnik
neozdravljiva kriza kominformovskih strank
HLAPČEVANJE IHOSKVI
14. februarja 1953
Parti/ae%an°cija ' °AS-otk?v’ 1*5? L950 Pa .ko™V
bila
svojih moči. je Linsko lil en bilijon članov. *iZnalV%PaJ°ob »sakolet-lo i cl?nsklfi izkaznic bi.
600«» !e„ okoli 550 do
1« V teh kJ2%* T°*omeni- da tti(;n„	tetih komuni-
la Od rn J:la Francije izgubi-"o«- Prihiii„ 450M,° svojih čla-
M*nja t Č ° ŠteSil° u'
pri on.1-t*l {? Pokazalo tudi 19« je KPf fl.,volitvah leta milijon	°Pl	la	skoraj	5
hil° Prib!rlJnP?o glasov, kar je liucev o sv 2P.odst. vseh vo-Volitvah n £'■*• Na zadnjih ’e KPF 'dnhilI9SI- leta' Pa dlasoi) Tnro 5 milij°n°V sta šteniiJ Spet P^liino i-
v^ tZu?VPadanja- K}e 50
^dkod kriza ?
*“ to rakavo pot kote ntkrin Partije Francije, ki mo,,aiao 1° tafco m°čna-Pred zač! atl |e u tik „ f0m druge svetovne * Pot)ni«;Tas.u 1 °ine same ter ®tni J {J letih Glavni, bist-’,kt,9a lanko pri-u črvu, ki v *em, j 1 Taz]eda ves organi-Tan^e Protislovje 8 Je lVle- Potijo Francije. y<i 10nrf5r°?a, ® protislovju 1 ^a<>skp J>msko vlogo neke Tla-:«	kot avantgar-
ličnih J,j?precinejših, sociaii-?ecl nieti; st,°3e domovine in V° anPn!U Pretvarjanjem v Jreist«? ^iuro- u orodje ali ke moiČ?p?™alistične poli-ta. ne teuV ^ despotov. To
*ti(;no “	SQ.mo •>(! Ifnmnr» i_
-'•vfto n/,«;/, samo sa komuni-
Udi 2a wril Francije, ampak
VU- fcw br^ PartKe na Zapa-V °°no videli
• fcoiifcor 7	PIMTH5JC.
?®,Na )e sov-jetska drza-l^ma čcrinJ- državnega fcapi-“rJa!a „ “ Je izraziteje pret-v tn>Jj °. irnperialisti.no
® 36 OT?.n r*n nrcft
?.pr IKiost,
za drugim ostanke demokra-
in	‘.a	me(I	delav-
.lJa*ni , °munističnimi par-;e slep„ ^ Pretvarjala v svo-
*vršne	ln	pokorne
f Poli?«;”* suo^ n.Cd7ia-
*r£n°°^emniJ^°CCS je doblt - do ieta ^- n^ormac^s/ceaa
lir orr
0^šr^s:
VI"*8 sanlvu’ tofco rekoč ki -;e <?TuraIa dotedanji nie 2Wa kotnuriisfične par-Zi<o\V^LvJzkl%č.
‘file jnftivne
«	n».	i	sPrernembe	«
S E?* ““"»-»S? ln nji
&¥"?•* “ “ h)® dejan«fc(
ven
SS?%*JTT|
;o je H kasta
v z’*,, •^d^rituram —* Poni ža š ^lTn partijam — PM«1 ^trn^ 9'^' An0Uji. Za-one»i s»ln in drugod v za-t ^etn •
ta lomljivo je tudi PatinjL Procej zasužnjevanja
H**
zasužnjevan; nin.i :nformbirojevskih ;.ZskO Vxki
»o^ennf’ politiki še kp^ dokn, tem nam ZQ°~ liji,'8 k0nS}ej° razne «čwt-(Č!1 i2‘’en'J0rPlističnih Par~
Kaiser Moskovskega bloka rfF{ in ZaJ}y ^ tovariši v \ «procesi» in a-
!pt,.
Ci>
^•oci;en ražni'
pt„ns?yjetskem bloku Z<**MtlPlliani smo tudi, bo *n bo £.°j*s razvijal še UrJ0 Moskvn dalte tako. kot Viede »a Lotevala in to U Z0skovske n„ cf' ki iih b0* ®°^ia aoenture doživc-
Padanje *»!•
p°jav a ' 6pl°šen ,Po
9tr,
^,75 odst, KP Danske je leta 1945 dobila 12,05 odst., leta 1950 pa le 4,6 odst., KP Norve. ške leta 1945 11 odst., štiri leta pozneje pa ravno polovico. Na podobna razmer ja naletimo tudi v Zapadni Nemčiji, Holandski, Švedski in Avstriji.
Prav gotovo ne mislimo trditi da so te itevilke stoodstotno in edino merilo za moč in vpliv neke stranke n,a druž. beno življenje v neki državi in na vpliv na široke plasti naroda, kajti če bi to bilo tako, bi tako KPF, kakor tudi KPI, bili razmeroma na dobrem Ce vzamemo za primer KP Velike Britanije, ki danes praktič. no nima več nikakega vpliva na družbeno življenje Velike Britanije, moramo ugotoviti, da ga ni imela niti pred nekaj leti, ko je imela še 4 odstotke volivcev na svoji strani, ali da je bil njen vpliv na široke pla. sti naroda le neznaten. Isto pa ne moremo trditi za KPF. Njeno propadanje in dosledno s tem upadanje njenega vpliva na, francoske množice se ne izraza v istem aritmetičnem ritmu kot pri KP Velike Britanije, ampak mnogo močneje, kajti, in to velja tudi za KPI, gre za partijo, ki je daleč naj. močnejša med vsemi KP na Za-padu. Ne smemo pri tem pozabiti, da zavzema danes tako KPF, kakor tudi vsa Francija v sovjetski mednarodni politiki in njeni strategiji prvo mesto. Ko torej vse to seštejemo, vidimo, da je bilanca vse prej kot rožnata.
Martv
Malo prej smo omenili Mnr-tvja. Kakor vemo, je Marti/ zelo poznana osebnost ne samo v Franciji, ampak v vsem sve. tu in predvsem v delavskih, revolucionarnih pokreiih. Kot tak je bil Marty tudi eden tajnikov politbiroja KPF. V preteklem letu je med njim in o-stalim politbirojem priči o do preloma. Pritisk, ki ga je politbiro izvajal nanj, ga je sicer prisilil do nekake avtokri-tike, toda ta avtokritika francoskega politbiroja ni'zadovoljila, Nasprotno, na Martvjev račun se ja sesul cel plaz obtožb od deviacionizma, ki je danes že nujen vzdevek za vsakega, ki se ne strinja z moskovsko linijo, do denunciant. stva, ki je konec koncev tudi enako nujna posledica stališča, kateremu «premodrin iz Kremlja ni dal svojega «nihil ob-stat». C e bi bil Marty kak na-vaden član «iz bazen in bi nje. gov primer ne imel nikakega odmeva med širokimi množicami, bi stvar šla mirno svojo pot, saj pri 400.000 glasovih, ki jih je KPF izgubila v zadnjih letih, eden več ali manj še ne pomeni dosti, toda MartJ/ je
človek; z veliko preteklostjo in nekaj odtehta. Poleg tega ima Marty verjetno tudi precej ljudi na svoji strani, kar se je videlo tudi pri zadnjih dopolnilnih volitvah v Parizu, kjer je KPF v Martyjevih predelih doživela izredno hud poraz.
Marty je borbo, ki, mu jo je vsilil politbiro, sprejel, toda hotel jo je usmeriti na povsem ideološko osnovo. Kot smo videli, in kot je praksa v vseh kominformovskih partijah, mu politbiro KPF tega ni dovolil, zato je začel Marty s pomočjo svojih somišljenikov, ki jih verjetno ni malo, izdajati brošure. Te brošure pošilja vidnejšim članom kominformistič. ne partije. To mu je, kot kaže, trenutno edino sredstvo, da svoje stališče, ki je v nasprotju s stališčem politbiroja, prikaže tudi tistim komunistom, katerim politbiro ne dovoli misliti s svojo glavo.
Iz prejšnjih izvajanj, kakor tudi iz Martyjevega primera, bi se dalo sklepati še marsikaj, toda ie to bi moralo privesti do razmišljanja vse tiste,
ki slepo sledijo «voditeljem», ki niso nič drugega kot slepo orodje Kremlja.
Eisenhou/erje prodal 35 krav mlekaric
Predsednik Eisenhower je prodal 35 krav mlekaric s svoje farme, ki leži na nekdanjem bojišču iz državljanske vojne. Njegovi sosedje menijo, da bo kupil klavno živino. Eisenho-wer je povedal, da se bo vrnil na svojo farmo, ko bo stopil v pokoj.
Nove leče za polslepe
Dr. William Feinbloom, op-tometrik na Kolumbijski univerzi v New Yorku, objavlja, da je izumil nove leče, ki bodo omogočile izboljšanje vida delno slepih oseb. Te nove. mikroskopske leče so uspeh petletnih raziskovanj in kliničnih poskusov. S temi lečami bodo lahko gledali ljudje, katerih vidnost je tako slaba, da ne presega dveh odstotkov.
PREŠERNOVA PROSLAVA ?OW?R4CATlNARA
Nastop pevskega Zbora osnovne šole.
Po učp.ni razlagi samega vatikanskega glasila „0s-
   	servatore Romano" bi ne
“	šlo za iogove, ampak za
neke posebne kožne izrastke-antene s katerimi naj bi Mojzes prejemal sporočila iz nekega ,*,nad naravnega, božanskega vira' - Učenost pa taka! - Napaka v latinskem prevodu iz hebrejščine
Qa je katoliška cerkev v vsem svojem delovanju in pogledih konservativna, je menda prav vsakomur zna. no. Eno njeno konservativno gledanje, ki bi ga sicer marsikdo kar oberoč fprejel, je prišlo pred kratkim posebno do izraza. Gre tu za cerkveno umetnost in sicer kiparstvo in slikarstvo.
V cerkvenem slikarstvu in kiparstvu se je sicer vedno skušala obdržati neka resnost in ustaljenost, vendar so se tudi cerkveni umetniki spuščali v prilagajanje cerkvenih zahtev modernim, so. dobnim umetniškim strujam. Vse to je šlo mirno ali bolje rečeno s tihim odobravanjem uradne cerkve vse do primerov, ko je umetnost šla v svojem razvoju nekoliko «predaleč». Nočemo se vračati na razne tozadevne spore v daljnji preteklosti, ven-
dar moramo omeniti poizkuse v novejši dobi. Pred leti je znani francoski umetnik Matisse poslikal neko cerkev v Franciji. Kdor Matissa pozna, ve da se njegova umetnost prav gotovo malo sklada s klasično cerkveno umetnostjo, še manj pa z znano »resnostjo* in pravilom, ki naj po cerkvenih načelih vladajo tudi v slikarstvu, da se mora upodabljati tako, da se vestno posnema priroda. Ker pa je bilo podobnih poizkusov v zadnji dobi več, se je tudi uradna cerkev začela za to dokaj resno zanimati.
Vatikanski sveti uficij je o tem vprašanju dal svoje mnenje v obliki dekreta in katoliški tisk je začel pisati o ((iznakaženih)) cerkvah in «pokvarjenih» svetnikih in madonah. Vnema nekaterih kritikov je šla tudi tako daleč, da so zahtevali, naj bi
ZA RAZVOJ TURIZMA v koprskem okraju
«Sne Poiitit ’2, Moskve diri-8 n*'Pan*j ipe ,kominfOrmov. kri! f^eru PTD^°t smo videli W	čedaL>‘ bolj
hČlh Množic tiartlJe od de'
‘«č0r ™ RPi ,Ior’da pr‘ KPF !>rj° Poraze« , a P°jav še ni bo„” kot drugod. Za l(tn • KP v ,J}avedli nekaj
< A ISis dnh\ Britanije ie
lit^otke	Pri volitvah
»IISt ‘etn	Olasov, pri vo-
Kp nh V* samo 0,8
letn :lO>je je na vc. leta ms dobila 12J8
Preteklo nedeljo so v Portorožu zasedali predstavniki turističnih podjetij koprskega o-kraja, vabljeni pa so bili tudi predstavniki organizacij in u-stanov, ki imajo neposredno ali posredno vlogo pri razvoju našega turizma. Namen sestanka je bil, da bi predvsem kritično premotrili delo v lanski sezoni in sprejeli ukrepe za nadaljnji razvoj turizma ob naš! obali.
Pri nas turizem stalne napreduje — o tem ni nobenega dvoma. Leta 1947 so n. pr. turistični obrati v koprskem okraju razpolagali le s 94 posteljami za turiste, lani jih je bilo že 1357, od tega je imel državni sektor 792 postelj. Leta 1947 je letovalo pri nas 1000 gostov, lani pa že 17.000. Zlasti se je povečalo število tujih obiskovalcev. Da so bili pri nas zadovoljni, nam pričajo številna pohvalna pi;=ma gostov iz Anglije, Nemčije, Avstrije in Svi-
držav6r ^ nekaterlh dru«ih pa naj bi se naučili še kakšne-„ ' i .....	I§a	tuie8a	Jezika. Seveda je tu
Vendar kljub napredku Se mišljeno le najosnovnejše zna-zdalec^niso bile izkoriščene vse nje, ki je potrebno za pogovor
^onaI<, pa*e«on misli resno sit «■ -
Uuje nedolžno pustno šalo ?	1	d0V0'-
turistične možnosti. Lani je bila v Portorožu prava turistična sezona le pičla dva meseca, to je sredi poletja, v tem času ni bilo v hotelih niti enega prostega' mesta. V začetku sezone pa je bil obisk slab. Dotok domačih gostov je oviralo še neurejeno vprašanje popustov, dotok tujcev pa prepozno urejeno vprašanje taks. Ce govorimo'o slabosti moramo tudi všteti nekatere pomanjkljivosti, med katere spada nezadostna popularizacija, naših letovišč, deloma_ premajhno prizadevanje, da bi se gostje pri nas oočutili čim udobnejše. To velja zlasti za nevšečnosti'v prometu in tu pa tam tudi za slabo postrežbo.
Na konferenci so se dodobra pomenili kaj je treba ukreniti, i^a se s'are nanake ne bodo več ponavljale. Predvsem bodo podjetja uredila notranjo organizacijo, da bo v času navala osebje lahko čim uspešneje opravljalo svoje naloge. Za zadovoljivo postrežbo gostov bodo uvedli jezikovne tečaje za hotelske uslužbence. Znanje slovenskega in italijanskega jezika bo obvezno za vse, ki bodo imeli stike z gosti. Po možnosti
z gosti.
Na. seji so tudi govorili o ureditvi prometnih zvez, izletniških točk ter o olepšavi naših krajev. Važno vlogo prj tem bodo imela pred kratkim ustanovljena turistična olepševalna društva pri organizaciji dotoka gostov pa bo imelo seveda .e vedno najvažnejšo vlogo turistično podjetje «ADRIA« iz Portoroža.
Na žalost na konferenci niso n)ogli rešiti vseh perečih vprašanj, odsotni so bili namreč predstavniki nekaterih organizacij in ljudskih odbor, kakor tudi predstavnik avtopodjetja «Adria».
Turizem ni samo zadeva hotelov in turistične agencije, temveč zadeva vsakega človeka ki mu je pri srcu naš go-spodarski razvoj. Naravno le-poto naših krajev lahko še povečamo, vendar ne le z gradnjo novih objektov in urejevanjem parkov, temveč tudi z negovanjem obstoječih naprav in objektov, s čistočo naših vasi »n mest in vsega kar pride v. « turisti. Turizem bo postal lahko ena naših najvažnejših gospodarskih panog le Je bomo vsi skrbeli za njegov razsoj.
vrgli iz cerkev celo umotvore velikega Michelangela, češ da ni realist. Kot primer so med drugim navajali tudi znano Michelangelovo skulpturo Mojzesa. Mojzes ima več «napak». Njegova glava je, v razmerju z njegovim telesom, mnogo premajhna in, kar pade najprej v oči, na glavi ima dva nesoraz-merna rogova.
Na te govorice o Michelangelu je reagiral celo rimski eOsservatore Romano«, ki je ponovno vzel za primer ravno Michelangelovega Mojzesa. Pisec piše o «napakah», ki celo «niso majhne«, ven-, dar skuša dokazati, da je imel Michelangelo prav.
Kar se tiče njegovega nesorazmerja glave in telesa, pisec trdi, da je bil Mojzes
— kdor pozna Sveto pismo
— človek dejanja in ne razuma ali razmišljanja. Zara. di tega je povsem jasno, da je telo zelo razbito, dočim je njegova glava lahko majhna. »Pisec dobesedno trdi, da je prejšnja zamisel ((umetniško jasno izražena ravno s tem podčrtavanjem atletskega razmerja telesa z majhno glavo«.
Kar se tiče onih že prej omenjenih rogov pa je stvar povsem drugačna. Slikarji upodabljajo Mojzesa navadno s sijroi okoli glave. Michelangelovi rogovi pa so samo variacija tega sija. Po pisčevem mnenju so rogovi na Mojzesovi glavi le psev. dorogovi. Rogovi na rogati živini so razen izredno redkih in abnormalnih primerov simetrični in izbijajo neposredno iz lobanje. Pri Mojzesu ni tako, ampak so ti rogovi nesimetrični ter ne izbijajo iz lobanje, kar je zelo razvidno pri natančnejšem opazovanju skulpture. V stvari se lahko takoj opazi, da so Mojzesovi rogovi po. dobni konjskim uhljem, ki se lahko premikajo in čelo vsak uhelj zase. Pisec nadalje trdi, da je v Mojzesovih rpgovih-uhljih opažena nesimetričnost kot posledica, da je en rog-uhelj prav v tre. nutku upodabljanja zaznal neki šum ali zvok in se zato premaknil v tej smeri. Zaradi tega je mnenje, da je Michelangelo napravil na Mojzesovi glavi absurdne rogove, odveč, predvsem pa je odveč trditi, da so ti izrastki asimetrični in zato — ne. realistični. To niso živalski rogovi, nego neki prividno «integumenalni izrastki«, ki
ne rastejo iz lobanje, ampak iz kože. In ti izrastki so gibljivi, občutljivi, neodvisni drug od drugega, to so nekake antene, s katerimi je Mojzes sprejemal glasove in naročila, ki so mu prihajala iz nekega «nadnaravnega božanskega vira«.
S tako upodobitvijo Moj. zesa je, po piščevem mnenju, hotel Michelangelo prikazati verno sliko Mojzesa, kot jo opisuje službeni latinski prevod Svetega pisma — Vulgata.
In vendar tu, v Svetem pismu, je pri prevajanju iz hebrejskega originala v latinščino prišlo do neke pomote, ki je zavedla tudi Michelangela. Zato je Michelangelo izklesal rogove, ki pa niso rogovi, ki pa kljub temu izgledajo kot rogovi. Tekst tega dela Svetega pisma, ki go.vori o Mojzesu, trdi: «lo' jada’ ki qaran’ ov panau«, kar bi dobesedno pomenilo: «ni vedel, da izžareva žarke kože njegovega obraza«, kar pa so prevedli v Vulgati: (tignorabat quod
cornuta esset facies sua». Pri tem je bilo usodno, da hebrejska beseda «qaran» pomeni «žarke» in «rogove»,. medtem ko je bilo prevedeno v Vulgati, kot smo vi. deli, «cornuta», kar pomeni samo «rogove» in ne «žarke».
Ker pa je bila Vulgata edini avtorizirani prevod Svetega pisma, se ni nihče upal popraviti to napako, kajti bi-lo je * strogo prepovedano upoštevati kak drugi tekst, s primerjavo katerega bi se ta napaka z lahkoto popra-vila. Ta napaka je, zavedla torej tudi Michelangela, ki se je sicer boril proti marsikateri taki neumestnosti in skušal izločiti iz svojih umotvorov marsikatero tako de-kretirano neumnost. On je uvidel, da so Mojzesovi «ro. govi» neumnost, toda ni se boril samo proti tej, ampak je v svojih velikanskih delihi ki so mu jih naročali cerkveni dostojanstveniki, naletel prosto na take spore, ki so mu grenili življenje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Balet iLuna. sije*. Izvajajo dijakinje Trgovskega tečaja.
Palčki malčki.
PRISPEVKI
za novoletno jelko
Guštin Cofc 100, Meri Merlak 150. Amalija Cok 150, Pie-rina Pečar 200, Anica Pertot 300, Nina Gombač 200. Angela Lavrenčič 200, Amalija Kju-der 100, Francka Kjuder 200, Marija Maver 200, Milan Cok 100, Angela Pečar 500, Anton Pečar 500, Cecilija 200, Amalija Cač 150, Roza Pečar 150, Marija Glavina 200, Alma Re-schitz 200, Milka Batič 300, Milka Cok 100, Pavla LSnca 100, Marija Glavina 300, Anton Gombač 150, Karel Cok 100. Zofija Cok 150, Betta Bi-ščok. 1000, otroška prireditev »Sneguljčica« (Lonjer) 1200, Marija Antonac 100. Anica Kalan 1000, Cok Irma 2000, Antonia Gregoretti 100, Roza Ščuka 500. Ester Radetti 500, Antonija Ščuka 500, A. Furlan 200, Dora Giovannini 250, N. N. 50, N. N. 50, Kristina Lavrenčič 200, Antonija Senica 300, Marica Cok 300. Sveta Cok 1Q0, Marija Lavrenčič 200, Lidia Tibaldi 300, Jože Nadli-šek 1!00, Ivan Nadlišek 200, Marija Ivasič 100, Marija Lavrenčič 150, Olga Viola 200. Kristina Lavrenčič 300, Meri
Spetič 200, A. Orel 500, Marija Zudek 150. Anton Senica 200, Justina Bruni 50, Lenčka Ivasič 100, Marija Viola 100, Marija _ Nadlišek 100, Josip Lavrenčič 500, Marija Kuret 200, Concettina Barese 100, Emil Gombač 300, Clelia Petronio 200, Ana Čelik 200, Giuseppe Vlah 200, Josip Fischer 400, Franc Vončina 200, Ana Re-prot 150, Marko Dovšak 200, Ema Starc 500, Ferdo Kokošar 300, Jože Sedmak 300, Enij Reinhardt 200, Palma Novak 300, Srečko Košir 200, Marija Petaros 300, Dr. Andrej Budal 500, Vlasta Cibic 300, Josip Kolarič 200, Albina Fonda 500, Pavla Kolarič 200. Amalija Cok 500, Rezi Cok 200, Glavko Svab 210, Justa Nanut 200, Pina Kocjančič 200, Grdovič 100, Makovec 100, Valerija Božič 100, Anton Harej 100, Trebeč* 500, Anton Brana 500, Lojzka Brana 200. Umek in Manenete 150. Marjo Suči 1000, Anton Škamperle 500, Anka Barej in Dinko 1000, Luči Ferfolja 200, Zora Klun 100, Josip Kravo* 300, Franc Trampuš 500.
SREDNJEVEŠKI OBIČAJI
na japonskem cesarskem dvoru
Pred kratkim je umrl brat sedanjega japonskega cesarja. Ob tej priliki je večina japonskega časopisja ostro napadla dvorski protokol, njegova času neprimerna pravila in obiia. je, posebno tiste, zadevajoče cesarjevo osebo, ki je na nji. hovi osnovi tokrat bilo cesarju celo onemogočeno, da bi prisostvoval pogrebu lastnega brata.
Japonci so že v splošnem znani kot izredno ceremonialni ljudje, zadevni predpisi na ceraskem dvoru pa so še posebno strogi.
Po končani vojni in s spremembo cesarjevega statusa, so se tudi nekdanje zapletene ceremonije deloma poenostavile. Vendar, kot izgleda, še ue dovolj, da bi bil cesar smel obiskati na smrt bolnega brata ter prisostvovati njegovemu pogrebu.
Cesar je še danes obkrožen s številnimi osebnostmi, katerih dolžnost je, da bdijo ter
natančno izvršujejo vse pred. pise dvorskega ceremoniala. Za to so tu razni veliki mojstri in mojstri ceremonij, veliki komorniki, komorniki itd. Pokojni princ, cesarjev brat, je bil zelo enostaven tako v privatnem kot javnem žirije. nju in navdušen športnik. Tudi je bil znan kot velik nasprotnik vojne in, govori se, da bi bil gotovo zastavil ves svoj vpliv proti japonskemu napadu na Pearl Harbour, če bi mu tega ne bila preprečila bolezen. Princ je namreč že petnajst let bolehal na tuberkulozi. Pred kratkim se mu je stanje naenkrat zelo poslabšalo in njegova ■žena je o tein obvestila dvor ter cesarja. Cesar je takoj sklical člane družine, da bi odšli na obisk k bolniku. Ta trenutek pa so nastopili komorniki ter se, kot najbolj zagrizeni čuvarji cesarskih tradicij, odločno uprli proti temu, da bi se cesar, ki navzlic vsemu še vedno ve-
lja za neke vrste polboga, o-polnoči z avtom odpravil na obisk k bratu. Po dolgem prepričevanju so komorniki uspeli, da je cesar odnesel obisk na naslednji dan. Ko pa je naslednjega dne prišel na bratov dom, je bil ta že mrtev.
Sicer ni bil^ to prva intervencija takšne vrste od strani dvorske komorniške klike, doslednega branilca vseh najbolj zaprašenih srednjeveških običajev. Recimo, ko se je ob priliki pojavila potreba, da bi bil moral bolni princ prejeti neke injekcije, se je dvorska u-prava dolgo upirala, smatrajoč to kot neprimerno za člana cesarske družine. Kiruško intervencijo, ki so jo zdravniki priporočali pa so preprečili.
Bilo je veliko presenečenje za vse prisotne na prinčevem pogrebu, ko so opazili, da se ga nista udeležila ne cesar ne cesarica, pač pa samo njuni zastopniki. In prav to je bilo, kar je sprožilo časopisno kam.
WWWWWSWWWWWAWWWilWVWWVW
«Ti zoprne*.» se je oddahnila prej omenjena dama to ošvrknila z uničujočim pogledom okornega gospoda.
«Toda, draga moja, jaz vendar ne morem za to » je rekel gospod.
«RajSi ne govori, zoprne?., ne govori!« Je odgovorila dama. «H:ša z rdeOimi vrati, koCiJaž o, Ce Se kcga na svetu tako muči surov Človek, ld uživa veselje, ako more poniževati svojo 2eno, samo da se mu ponudi prilika, pred tujimi ljudmi, kakor mene?!»
«Sram vas Je lahko, Raddle.» je rekia druga mala žena, ki ni bila ni Me drug ko gospa Oluppinsova
«Kaj sem pa pravzaprav storil?> je vprašal gospod Raddle.
«Ne govori z menoj, ti nesramne*, sicer bi se lahko spozabila in ti pripeljala klofuto.* je rekla gospa Rad-dlova.
Medtem ko so se tako pogovarjali, je prijel kočija2
brez vse elegance konja za uzdo ter ga peljal prav pred rdeča vrata, ki jih je mladi Bardell Ze odprl To je .bil prav na>vade-n in tih prihod k hiši prijateljice! Konj je prikorakal brez vsakega ognja in iskrosti, kočijaž ni niti hrupno potrkal na vrata, niti ni odpenjal pogrinjala v poslednjem trenutku, da se jie bi dame pre. hladile, niti ni podajal šalov, kakor pravi zasebni ko-cija£. Vsa eleganca je bila s tem pokvarjena, bilo je bolj klavrno, kakor 0e bi bili pri$li pes.
«No, Toma?-ek,j> je rekla gospa Oluppinsova, «kako je tvoji ubogi, dragi mamici?«
«0, dobro,* je odgovoril mladi BardelU Je v prednji sobi — vse pripravljeno. Jaz sem tudi pripravljen, jaz tudl.» Nato je mladi Bardell vtaknil roke v 2ep ter skakal s poslednje stopnice dol in sijpt nanjo.
«Ali gre še kdo drug. Tomažek?* je rekla gospa Cluppinsova ter sl poplavljala pelerino.
'•'Gospa Sandersova gre,» Je odgovoril Tomy. «Am-pak Jaz grem tudi, jaz tudi.»
»Prekleti fant>!» si je mislila gospa Cluppinsova. «Samo nase misli. Na, Tom a ?ek, tu imas.»
«Hvala,» je rekel mladi Bardell.
«In kdo gre Se, dragec?* je sladko vprašala Cluppinsova.
«0, gospa Rogersova gre tud!,» je odgovori) mladi Bardell in debelo gledal, ko ji je to sporočal.
«Kaj?» Ta. ki je vzela tisto stanovanje?* se je začudila gospa Cluppinsova.
Mladi Bardell Je vtaknil roke se globlje v žep ter. pokimal ravno petintridesetkrat, da bi potrdil, da je* to prav tista dama, ki je najela stanovanje.
«Devica Marija,* je vzkliknila gospa Cluppinsova, «to bo kar cela družba.*
«In kaj pa če bi vedeli, kaj je v kredenci, to bi gledali,* je odgovoril mladi Bardell.
«Pa kaj je tam, Tomaž ek ?> je radovedno vprašala gospa Cluppinsova, *Poveš mi to, kaj ne; Tommy?»
. *Ne> ne povem,« je odgovoril mladi Bardell, sukal glavo in spet skočil na poslednjo stopnico.
<Zoprni fant,* je godrnjala gospfi Clupp nsova. «To Je tak zlobnež! Ampak poglej, Tommy, bos pa vendar
povedal svoji dragi Cluppy.»
«Maraica mi je rekla, da ne smem,* je odgovoril mladi Bardell. «In jaz dobim tudi nekaj, jaz tudi!* In vesel, da bo to dobil, se je prezgodaj dozoreli deček spet spustil v svojo otroško igro s podvojeno silo.
Medtem ko je gospa Cluppinsova izpraševala deftka. sta se gospod in gospa Raddlova prepirala z lzvosčkom zaradi planila, in ko se je to končalo v korist izvoščka, je Sla gospa Raddlova gor ter se vsa tresla.
«Za Boga, Marijana, kaj se je zgodilo?* je klicala gospa Oluppinsova.	'
«Kar streslo me je,» je odgovorila gospa Raddlova.
«Raddle sploh ni kakor mož, vse prepusta samo meni.*
(Nadaljevanja sledi)
panjo proti dvorskemu protokolu. V javnost je prodka vest, da se cesar ni udeležil pogreba, ker mu je to preprečila dvorska uprava. Baje so komorniki rekli cesarju, da bi po eni strani s svojo prisotnostjo oskrunil dvorske tradi. cije, ker smeta cesar in cesarica prisostvovati samo pogrebu svojih prednikov, po drugi pa, da bi se pogreb tako spremenil v služben državni pogreb, kar bi neznansko povečalo njegove stroške.
Pripomniti je še treba, da j e prav tako bila v nasprotju z dvorskimi tradicijami tudi poslednja prinčeva želja, naj bi se izvršila avtopsija njegovega telesa, v kolikor bi to koristilo znanosti v njeni borbi proti bolezni, ki je tudi njega mučila. In tudi to, da je želel biti upepeljen, je bilo v opreki s stoletnimi navadami cesar, skega dvora, kajti po predpisih morajo biti člani cesarske družine pokopani.
Razumljivo, da so te želje pokojnega princa močno vznemirile cesarjeve komornike, ki povečini pripadajo najstarej-širrt aristokratskim družinam in uidijo v takšnih manifestacijah neposredno ogrožanje njihovih zastarelih moralnih ter družbenih načel. Iz tega je razvidno, da se njihova pojmo, vanja tudi po vojni niso v ničemer spremenila.
Kritika na račun dvorskega protokola, ki je preprečil cesarju, da bi se udeležil bratovega pogreba, je v javnosti na. letela na odobravanje. Posebno si je časopisje privošiilq komornike, ki jih imenuje »stare tikue«, uzadrte birokra-te», ki še vsi vise na «neum-nih tradicijah» itd. Ne ve se natančno, kakšna je bila reakcija komornikov na te kritike. Gotovo pa je, da se je incident med upravo dvora in tiskom razvil na osnovi tendenc reakcionarne aristokracije za povratkom k staremu, za tem, da bi bil cesar ponovno smatran za polboga itd., kar je vse v najostrejštm nasprotju s tendencami, zakoreninjenimi v osnovnih ljudskih plasteh, kjer so napredne in demokratične reforme, pridobljene posebno po končani drugi svetovni vojni, telo motno občutene.
m/ |f	Vremenska	napoved	za	danes:
*-•'	m J Predvidevajo	jasno vreme z
delno pooblačitvijo.	— Temperatura se	bo	verjetno	znižala. — Včerajšnja	najvišja temperatura v	Trstu je	dosegla 7.1; najnižja	pa 4,5 stopinje.
TRST, sobota 14. februarja 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADI«
Opozarjamo vas	na sledeče
oddaje: Ju*, cone	Trsta: 18.45:	„,
B. Smetana: Iz ciklusa Moja domovina.' —
22-30: Koncert violiflista Alberta	Dermelja.	—	Trst «
22.00: Simfonična	glasba. — Slovenija:	17.40:	Poje
Ijanski komorni zbor.
■■ja1......................................................................................
- ••
-T~	•	^	■	"
KAKO V GORICI REŠUJEJO GOSPODARSKO KRIZO
V PODGORI IN RONKAH
nameravajo odpustiti 389 delavcev
Če bo ravnateljstvu predilnic uspelo uresničiti sklep, bo število odpuščenih v zadnjih 6 mesecih naraslo na okoli 1000
KANALSKA DOLINA
GOBICA, 13. — Čeprav se med delavci in delavkami predilnice v Podgori in Ronkah še ni pomirilo razburjenje zaradi množičnega lanskoletnega odpi*sta, ki je spravil na cesto nad 600 delavcev, je ravnatelj, stvo tržaških predilnic v Podgori in Ronkah včeraj sporočilo sindikalnim organizacijam sklep, da namerava za 25. februar odpustiti nadaljnjih 389 tekstilnih delavcev in delavk v obeh predilnicah. Točneje povedano, bo iz podgorske pre. dilnice odpustilo 204 delavke in 5 delavcev, iz predilnic v Ronkah pa 167 delavk in 13 delavcev.
Ni treba kdo ve koliko pri-
Slovensko dijaško društvo «S. Gregorčič* v Gorici priredi
v torek 17. februarja t. L
v dvorahi na Korzu
PUSTNI PLES
od 21. do 5. ure zjutraj.
Vstop v dvorano bo dovoljen samo do 23. ure.
Vabilo, ki velja kot vstopnica, vsakdo lahko dvigne na Prosveti v Ul. Ascoli 1, pri Darku Šuligoju v Gosposki ulici, v gostilni Pavlin v Drevoredu XX. septembra in v kavarni Bratuž v Ul. Ma-meli.
kazovati grozne posledice, ki jih bo novi množični 'odpust povzročil številnim delavskim družinam, kakor tudi vsemu prebivalstvu naše pokrajine in našega mesta. Veliko odpušče. nih delavk skrbi za družino in se bodo zato te družine znašle pred vprašanjem, kaj storiti, da se revščina, ki že itak sili v njihove družine zaradi majhnih prejemkov, ne bo še [Jo-večala.
Demokristjanska sindikalna organizacija se je takoj potrudila m poslala goriškemu pre. fektu, županu, predsedniku pokrajine in predsedniku Trgov, ske zbornice sporočilo, v katerem zahteva, da ravnateljstvo svoj sklep prekliče. Približno enako resolucijo je demokrist. janski sindikat poslal najvišjim predstavnikom tudi pred približno šestimi meseci ob prejšnjem množičnem odpustu v predilnici.
Vsi njeni koraki pa niso našli pri oblasteh pravega odziva.
Ce bi bilo tukajšnjim predstavnikom oblasti resnično do tega, da bi se življenjski nivo goriškega prebivalstva zvišal, potem bi to lahko že davno dokazali. Namesto tega pa so Se razni demokristjanski vodi. telji lotevali akademskega reševanja goriškega gospodarske, ga položaja in pozvali vplivne goriške osebnosti z raznih področij udejstvovanja, naj s svojimi predlogi prispevajo k iskanju načina za odstranitev gospodarske krize. To zamisel je predlagal goriški poslanec in podtajnik za obrambo Baresi. Predlog je dal tik pred vo-
Cerkev in Miesovi rogovi
(Nadaljevanje s 3. strani)
V vseh podobnih primerih je skušal izbrati kompromis, in tak kompromis so tudi Mojzesovi rogovi, ki niso rogovi, ampak samo nekaki občutljivi uhlji, tipalke ali celo «ljudsko-božanski radaV* za sprejemanje anadnarav-nihn direktiv.
Kot vidimo, ni imel niti veliki Michelangelo lepih dni, ko je imel posla z dum. noi cerkvijo, kakor jih nima niti kak moderni slikar, ki skuša upodobiti kakega svetnika tako, kot mu to narekuje njegov umetniški čut. Kljub tem «strogostim» in kljub «resnosti» cerkvene «znanosti», kljub »razlagam« o napačni «razlagi» Vulgate in Svetega pisma sploh pa je ostal Michelangelo velik, tako velik, da sloves vseh sto. tin največjih cerkvenih dostojanstvenikov — papežev, zbran ali seštet skupaj, še od daleč ne odtehta Michelangela samega, ki se je po višjem naročilu moral strogo držati teksta napačno prevedenega Svetega pisma — Vulgate.
litvami. Niti sam pa ni točno vedel, kako bi bilo treba začeti reševati to nevarno vprašanje, niti katere možnosti imamo na razpolago, da bi delovnemu ljudstvu nudili zaposlitev. Dejal je, kar za nas ni predstavljalo nobene novosti, da je treba nekaj storiti. Toda doslej je bilo že nešteto prilik, da svojo željo po storitvi nečesa dobrega v korist delav cev dokažejo." Tudi najnovejši surov odpust množice tkalcev in tkalk predstavlja neprecenljivo možnost, da to že enkrat z dejanji dokažejo.
In danes oblasti ponovno pozivamo, da pričnejo gledati goriške razmere z večjo resnostjo, kajti odpuščeni delavci ni. majo od njihovih lepih besed nobene koristi.
Obenem pa izražamo z borbo delavcev in delavk obeh predilnic našo najglobljo solidarnost. da se enkrat za vselej preneha v našem metsu, ki ima skupaj z vso pokrajino največ brezposelnih, z množič. nimi odpusti, ki samo še bolj slabijo gospodarsko moč tukajšnjega prebivalstva in spravljajo ljudi do samomorov, kar najbolj zgovorno dokazujejo izjave Ivana Petroz-zija, ki si je pri 20 letih skušal vzeti življenje ravno zaradi stalne brezposelnosti in bede.
Uspešna delavska borba
v čevljarni Mocchiut
GORICA 13. — Po skoraj enoletni vztrajni borbi -? čevljarni Mocchiut v Gradiški je ravnateljstvo tega podjetja podpisalo sporazum z delavci, po katerem bo izplačana dnevna doklada mojstrom za hrano v znesku 20 lir, medtem ko bodo drugim zvišali dnevno
plačo za 120 lir. 	..
Tako vidimo, da je bila vztrajnost delavcev v borbi za svoje pravice uspešna.
Dnevi volitev
DOtramih komisij v Podgori in Ronkah
GORICA, 13. — Volitve v notranje komisije v predilnicah v Podgori in Ronkah se bodo vršile v naslednjem vrstnem redu;
V Gorici bodo volili v ponedeljek 16'. in torek 17. februar-ja t. 1.; odpuščeni delavci bodo volili 16. in 17. februarja od 8. do 9.30 ure, zaposleni delavci pa od 9.30 dalje.
V Ronkah: v ponedeljek ,16. februarja t 1. bodo volili odpuščeni delavci od 8.30 do 10.30, zaposleni pa od 10-30 dalje.	%
Danes volitve
notranje komisiie v GRDA
GORICA, 13. — Danes bodo ves dan trajale volitve notranjih komisij v delavnicah trži-ških ladjedelnic: 8.500 delavcev bo izvolilo svoj predstavniški organ ki bo zastopal njihove interese pri ravnateljstvu. Z današnjim dnem se je končala tudi predvolilna kampanja sindikalnih organizacij, ki so predložile tudi svoje kandidate za volilno listo.
Izid volitev bodo verjetno objavili jutri najkasneje do večera
Za pomoč najemnikom
. GORICA, 13. — Za sodne stroške slovenskih najemnikov zemlje Iz Pevme in Oslavja, proti katerim je ustanova Tre Venezie uvedla sodni postopek, so darovali: raznašalec Karlo Velušček 1000 lir; Marjan Kovačič 200 lir; Darko Šuligoj 200 lir.
IZ SODNIH DVORAN
Zagovarjali so se
tihotapci cigaret
Večino so obsodili na pogojno globo
GORICA, 13. — Danes popoldne so se pred kazenskim sodiščem vrstili številni tihotapci tobaka, ki so ga nakupili v Trstu, da bi ga po višjih cenah prodajali v italijanski republiki. Vse so zalotili v Tržiču na vlaku ali pa v bližini postaje. Na vprašanja policije in
orožnikov so izjavili, da so tobak nakupili za svojo potrebo; le dva sta po pravici povedala, da sta tobak kupila zaradi zaslužka.
Sodnikom se je predstavila 42-letna Asunta Rocca iz Sre (Benetke) Pri njej so službujoči orožniki našli 3. januarja 1952. leta 2.300 kg tobaka, in sicer 115 zavitkov cigaret «Na-zionale esportazione». Sodnik jo je spoznal za krivo in obsodil na pogojno globo 93.000 lir. Enako kazen je prejel za enako količino vtihotapljenega tobaka 32-letni Fioramante Scar-poni iz Mester. Njega je policija prijela 28 oktobra 1951. leta v bflžini železniške postaje v Tržiču.
Večjo količino tobaka je v Trstu nakupil tudi 20-letni Josip Verdelli iz Bočna; tudi njemu ni bila sreča naklonjena,, da bi ga srečno prenesel v Italijo. Na postaji v Tržiču ga. je zasačila policija in našla 2.500 kg tobaka iz Trsta ter ga zaradi tihotapstva prijavila sodnim oblastem. Danes se je moral možak zagovarjati pred kazenskim sodiščenf, ki ga je spoznalo za krivega in mu naložilo sicer pogojno globo 92.700 lir.
Padec s kolesa brez večjih poškodb
GORICA, 13. — Pred svojo hišo v Svetogorski ulici št. 49 je danes popoldne padel s kolesa 20-letni Lucijan Zavertan. Mladeniču so domači nudili prvo pomoč, pozneje pa ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obVezali številne manjše rane po rokah in obrazu, Ozdravel bo v nekaj dneh.
KINO
VERDI. 16-30: «Pesmi pol stoletja*.
VITTORIA. 17: «Viharji», S.
Pampanini in J. Gabin. CENTRALE. 17: ((Lepotice na motorjih*, M. Riva in I. Bar-zizža.
MODERNO. 17: «Dve zastavi na zapadu«, J. Cotten^in L. Damell.
STANDREZ. 20:	«Razbojnik
Musolinos, A, Nazzari to S. Mangano.
Zasnežena cesta pri Zabnicah.
Izšlo je „Izvestje“
slovenskih goriških srednjih sol
V letu 1950 51 je bilo na slov. srednjih šolah 398, v letu 1951.52 pa 397 dijakov
V začetku tega meseca je izšlo «Izvestje» (Poročilo) državnih srednjih šol s sloven. skim učnim jezikom v Gorici za šolski leti 1950-51 in 1951-52, ki nam v statističnih podatkih prikazuje delo in uspehe naših profesorjev in dijakov zadnjih dveh letih,
Za vsako šolo je imenoma naveden kader profesorjev; in če primerjamo te sezname, bo. mo opazili, da se večina imen oseb ponavlja od ene šole do druge, mnogo pa jih ni več. Tako je umrla profesorica strokovne šole Zora Bežek. U-čenci in učenke so navedeni poimensko za vsak razred i/i za vsako paralelko. Iz končne statistike za leto 1950-51 povzemamo, da je' bilo v tem letu vpisanih v slovensko nižjč srednjo šolo 137 učencev, v strokovno šolo 161, višjo gimnazijo ter litej 56 in v učitelji, šče 44.- Skupaj torej je bilo Vpisanih na slovenske srednje šole 398 učencev.
Za šolsko 1. 1951-52 imamo sledeče številke; za nižjo srednjo šolo 140, za strokovno šolo 152, za višjo gimnazijo in licej 55 in za učiteljišče 50, ali 397 za vse šole. Srednješolcev bi lahko imeli mnogo več, ako bi ne izgnali iz naših šol učencev slovenskih optantov in če bi imeli v Beneški Sloveniji vsaj osnovne šole v materinem je-
ziku.
Brušura navaja tudi skripte, ki so jih izdale navedene slo. venske šole zaradi pomanjkanja primernih učnih knjig. Teh skript je 34, od katerih so bile v zadnjih dveh letih izdane naslednje: dr. K. Humar: Venec epskih in liričnih narod, nih pesmi (126 strani); msgr. S. Gregorec:	Fundamentalka
(210 strani); dr. R. Bednarik; Latinsko slovstvo (148 strani) in msgr S. Gregorec: Dogmatika (270 strani).
V poglavju «Solsko, življe. nje» so navedene težfeoče, ki jih morajo premagovati profesorji in učenci spričo pomanjkanja potrebnih učil.
Za marsikateri predmet bi lahko uporabil! knjige, ki so v rabi V'Sloveniji, pa se tali-jansko šovinistično' šolsko skrbništvo, ki vodi tudi slovenske šole, za’to ne briga. Prav tako nam ni znano, da bi se pri skrbništvu za to brigali slovenski profesorji na teh šolah.
Ob konci^je Slovoljub objavil daljši sestavek «Podoba Primoža Trubarja v.slovenski umetni pesmi«, g. Močnik Hubert pa članek z naslovom «Mladina — naša nada!» Brošuro poživljajo številne slike skupin profesorjev, učiteljev in dijakov.
(. M.
Seja odbora
pokrajinskega sveta
Prirediti nameravajo razstavo del Leonarda da Vincija
GORICA, 13. — Odbor pokrajinskega sveta se je sestal v sredo zvečer pod predsedstvom odv. Culota. Odborniki so se sporazumeli za tiskanje vstopnic v pokrajinski muzej in na goriški grad_ Odobrili so predlog predsednika pokrajinskega muzeja msgr. Spessota v zvezi z nakupom 1000 knjig ju-ridično - upravnega značaja od dedičev odv. Pettarina. Omenjene knjige bodo podarili po. krajinski knjižnici.
Odbor je sprejel predlog o popravilu kotla za centralno kurjavo na prefekturi. Proračun znaša 400 tisoč lir. Odobri, li so izplačilo 2 milijona 600 tisoč lir za razne račune podrejenih ustanov pokrajinske uprave.
Nadalje se je odbor pomudil pri razstavi novih strojev v pokrajinskem muzeju, ki si jih je zamislil in narisal Leonardo da Vinci. Ker je bila razstava Leonardijevih izumov že v številnih mestih Ame. rike in zadnjič v Rimu, Neaplju in Trstu, je odbor sklenil, da se bo sporazumel o razstavi z odborom, ki organizira razstavo s sedežem v Milanu.
-■!St *
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR V VIAREgg1]?
Partizanu je pomagal žreli
Veliko presenečenje predstavlja neodločen rezultat (še po podaljšku igre) z Viareg-giom 1:1 (1:0)-Jutri bodo igrali semifinalisti Milan, Udinese, Partizan in
VIAREGGIO, 13. — Za sen- igrajo sodniki letos posebno
zacijo današnjega dne sta poskrbela Partizan in Viareggio, pravzaprav bolj zadnji. Po včerajšnji elegantni visoki zmagi je danes vsakdo pričakoval ponovne prepričljive zmage Partizana. In res so Beograjčani po Ognjanoviču dosegli prvi gol že v prvi minuti igre. Toda potem se je u-stavilo. Takojšnji uspeh gostov domačinov nikakor ni zbegal. Dobro so se upirali in v 10. minuti drugega polčasa so dosegli tudi izenačenje. Beograjčani so v začetku igrali dobro, pozneje pa so postali precej nervozni, zlasti zaradi nekorektnega sojenja. Zdi se, da so sodniki na tem turnirju sploh poglavje zase. (Ce se spomnimo, da si je v tekmi s Hajdukom Virgili z roko namestil žogo pred strelom v gol; potem če pomislimo na imenitnega sodnika, ki je dopustil, da sta moštvi Partizana in Bologne najprej celo uro igrali po bla. tu in vodi, nakar je igro prekinil, ko je Partizan vodil; in končno če prištejemo še sodnika današnje tekme, ki je «s preveliko strogostjo*, kot priznava celo poročilo «Anse», iz.
vlogo)
Tako se je dogodilo, da je neodločen rezultat ostal vse do konca igre; spremenil pa se ni niti po dveh podaljških-tekme in po pravilniku je moral priti na pomoč žreb. Tu pa je bila vendar Partizanu sreča mila; od nadaljnjega tekmovanja je odpadel Viareggio.
Kaj sedaj prerokovati za na. prej? Mislili smo, da bo Partizan z lahkoto preskočil oviro, ki jo je predstavljal Viareggio, toda to se ni zgodilo. AH je mogoče torej napovedati zma. govalca iz srečanja Juventus-Partizan? Res je, da Juventus ni doslej pokazala nikake posebne igre, toda če ji je uspelo razmeroma laže priti do se-mifinala kot Partizanu, potem je treba računati, da se lahko še nadalje uveljavi. (
V prvi današnji tekmi sta igrala Juventus in Fiorentina; tekma se je končala z rezultatom 2:0 (0:0) za Juventus, ki je dosegla oba gola šele štiri minute pred koncem tekme. Obe moštvi sta igrali dokaj mrtvo in sta se kar nekako izogibali resnih napadalnih ak. cij. V prvem polčasu je imela ve£ od igre Fiorentina, v dru-
ključil Partizanovega branilca j gem pa je popustila in popra-Cokiča, potem je očitno, da | vila se je Juventus, ki je v
Urn k za pust
GORICA, 13. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča kvestorjevo dovoljenje da bodo v pustni dobi vsi javni lokali, razen krčem, odprti vso noč. To velja za 14., 15., 16. in j 17. februar t. L
Hajduk je pred 80.000 gledalci pokazal kra sno igro . Rezultat pomeni velik uspeh
BUENOS AIRES, 13. — Na svoji turneji po Južni Ameriki je splitski Hajduk danes nastopil proti prvaku Argentine Boca Junior. To je klub, ki po vojni doma še ni izgubil nobene tekme. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanja. Na stadionu se je zbrala množica nad 80.000 ljudi, ki je navdušeno bodrila domače. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik Pe: ron.
Domači so dosegli gol v 18. minuti prvega polčasa. Po tem golu je Hajduk prešel v napad in izvajal pravo ekshibicijo nogometne igre. Izenačenje so dosegli Jugoslovani v 1. mipu-ti drugega polčasa z Vukaso-vim golom. Igra je postala še bolj živahna, napadi so se vrstili na obeh straneh. Argentinci so si močno prizadevali za zmago, vendar pa niso mogli ničesar opraviti pred odlično obrambo Hajduka. Silovite in nevarne strele je Beara lovil v krasnem stilu
O C I L A
Zaščitni ukrepi na Nizozemskem pred grozečo ponedeljkom plimo
Dunes začne delovati poseben sistem alarma. Se ostale prebivalce mesta Zierikzee bodo izselili, če bo treba, tudi s silo. Če ne ho močnih vetrov, ne bo nevarnosti. Številne države poslale Angliji večje količine vreč peska
HAAG, 13. — Zadnja velika zimska plima bo Nizozemsko zajela prihodnji ponedeljek. Tedaj bodo v Vlissineenu merili vodno stanje oh 3.23 in ob 16.01, v Rotterdamu pa ob 6,08 in 18.46.
Plima je dosegla 1. februarja povprečno višino 3,70 me. trov. Predvidevajo, da bo po-nedeljska plima dosegla 4 metre višine. Najbolj nevarne so jutranje plime. Astronomi so sporočili, da se bo 16. februarja luna približala zemlji za 18 odstotkov bliže kakor navadno.
Vremenska predvidevanja niso slab^. Niso zabeležili močnih vetrov, poleg tega pa pričakujejo v zadnjih dveh dneh zvišanje temperature. Oblasti, ki nadzorujejo vodne poti in skrbijo za nasipe so sporočile, da ni pričakovati novih nesreč, če ne bo močnih vetrov. Pripomnile so, da je katastrofe 1. februarja v glavnem povzročil veter in da vod. na višina ni predstavljala važne vloge
Za vsak primer so nizozemska vlada civilne in vojaške oblasti podvzele izredne ukrepe, da bodo lahko nudile u-spešno pomoč. Z jutrišnjim dnem bo začel delovati poseben sistem alarma. Cim bodo dali znak za nevarnost, bodo s številnimi čolni odšli v ogrožene kraje in pomagali reševati prebivalstvo.
Iz francoskih vojaških kro-
gov je prišla vest, da bodo na. sipi pripravljeni za morebitni naval vode opoldne 15. februarja. Utrjujejo jih pizozem-ski, francoski in ameriški tehnični oddelki, ki bodo morali ostati na položaju, dokler nevarnost ne bo minila. Oddelki morajo biti pripravljeni in sto. piti v akcijo 30 minut po obvestilu. V prihodnjih treh dneh bodo izselili, če bo potrebno, tudi s silo, vse prebivalce mesta Zierikzee na otoku Schouwen.Duiweland, ki bo najbolj izpostavljeno nevarnosti.
Nizozemski vremenoslovci so najavili, da bo močan severovzhodnik, ki je zajel Veliko Britanijo, dosegel Nizozemsko v 24 urah. .
Angleški notranji minister Maxwell Fyfe je danes pred spodnjo zbornico sporočil število žrtev poplav na Angleškem. Vsega skupaj je izgubi, lo življenje 290 oseb. Minister je dejal, da so novi obrambni nasipi proti plimi doslej vzdržali, vendar da odkičilna preizkušnja še ni prišla. Na njihov poziv tujim vladam so evropske države doslej darovale Veliki Britaniji pet milijonov vreč peska. Tudi ZDA so obljubile pomoč. Dopoldne je prispelo v London 10.000 vreč peska iz Italije Angleški radio BBC je vso noč vsake pol ure oddajal poročila o vremen, skih prilikah za ogrožene kra-
jč Niso še opazili nobene no. ve’ nesreče, čeprav je v Kingsu Lynnu in Norfolku plima za 50 cm presegla' predvidevano višino. Prihodnje dni bo morje naraščalo in doseglo najvišjo stopnjo v ponedeljek ponoči. V tem času bo tjjoč mornarjev pripravljenih za pomoč. Tudi Rdeči križ je pripravil načrt, na podlagi katerega bodo posebni oddelki z letali in heli. kopterji odleteli v ogrožene kraje.
Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je predložil danes kot predsednik odbora za proučitev položaja zaradi povodnji na Nizozemskem in za priporočila glede ameriške pomoči predsedniku Eisenho. vverju poročilo, v katerem je rečeno, da razpravljata vladi Združenih držav in Nizozemske o možnostih uporabe pro-tivrednostnih skladov iz prejšnje ameriške pomoči za popravo škode, ki so jo povzročile poplave.
Nizozemsko poslaništvo v Ri. mu je sporočilo, da številni u-vozniki nizozemskih proizvodov tudi v Italiji vprašujejo, če bodo nizozemski izvozniki mogli in v kolikšni meri bodo lahko izpolnili svoje obveznosti zaradi poplav. Nizozemsko poslaništvo v Rimu pojasnjuje, da nizozemska industrija sploh ni bila prizadeta in da bodo industrijske proizvode normalno izvažali.
GROZNE POSLEDICE POTRESA V PERZIJI
Od 1.500 vaščanov prizadete vasi jih je ostalo samo 50 pri življenju
TEHERAN, 13. — Tukajšnji radio je danes sporočil, da je od 1.500 prebivalcev vasi To-roud zaradi potresa izgubilo življenje 1.450 oseb. Potresni sunki so trajali 3 minute in so popolnoma porušili vas, ki je ležala 120 km severovzhodno od Teherana ob reki Sah Rud. Potres je poškodoval tudi dru. ge vasi v pogorju Elbrusn. vendar doslej še niso ugotovili ,člo. veških žrtev. Potresne sunke so zabeležili tudi v Teheranu, kjer ni bilo škode in žrtev.
Prizadeto ozemlje v pokrajini Mazanderna obkrožajo viso. ke gore z večnim snegom. Z rtodemima prevoznimi sredstvi je do njega nemogoče priti. Najbližja železnica je oddaljena 80 km. To razdaljo je mogoče prehoditi samo peš ali na oslu. Pri tem pa je treba prekoračiti tudi gorske prela-
ORADOURSKI PROCES
45 obtožencev
obsojenih na smrt
BORDEAUX, 13. — Francosko vojaško sodišče, ki je sodilo obtožencem poboja 642 oseb v-vasi Oradour, je obsodilo na smrt nemškega podoficirja Kapla Lenza in Alzačana Georgesa Boosa. Poleg tega so obsodili na smrt 43 članov tretjega voda polka «Der Fijehrer« v odsotnosti.
Sedem sodnikov se je pred razsodbo posvetovalo 33 ur. Obsodbo so pričeli čitati ob 2,40 ponoči.
ze. Vasi v pogorju Elbrus so kakor majhne oaze med neobljudenimi rdečimi skalnimi pogorji. V njih še vedno prevladuje primitivna civilizacija. O električni energiji sploh ni mogoče govoriti.
Danes je odpeljal prvi kaT mion z najnujnejšim materialom za prvo pomoč. •
V ponesrečene kraje je odpotovala tudi skupina zdravnikov. Predsednik vlade Mosa-dek in perzijski šah pa sta od. redila odhod vojaških čet. Predsednik parlamenta je pozval perzijsko ljudstvo, naj pomaga ponesrečencem.
Naumann v službi
moskovske vohunske orpizacije
BONN, 13. — Po pisanju lista ((Frankfurter Neue Presse» so baje zaplenili važne dokumente bivšega Hitlerjevega državnega tajnika dr. Naumanna, ki ga je britanska vojaška policija sredi januarja aretirala skupaj s 6 bivšimi nacisti. Iz dokumentov je baje razvidno, da je Naumann imel tesne stike z nekaterimi uradi sovjetskega področja in z «neko vohunsko organizacijo v službi Moskve». List piše, da so zbrani material preeledali na seji britanske vlade, ki je prišla do zaključka, da bi Naumanna lahko postavili pred sodišče, pod obtožbo veleizdaje in zarote proti državi.
zares velikega vratarja. Sploh je bil Beara najboljši mož na igrišču. Pri domačih se je zlasti odlikovala srednja vrsta, pri Hajduku pa obramba. V napadu so dobro igrali Mato-šič, Vukas in Rajkov. Argentinci so med igro zamenjali sedem igralcev.
Naslednjo tekmo bo Hajduk Igral z reprezentanco Cila.
* * #
MONTEVIDEO, 13. — Urugvajska nogometna zveza je sklenila, da se s svojim moštvom udeleži tekmovanja za svetovno prvenstvo 1954.
41. minuti dosegla Prvl 44. min. drugi gol. . t V semifinalnih	f
bodo jutri srečali ® ^ Udinese ter Partizan m JU tus.
NAMIZNI TENIS
Jugoslavija v Bukareši
Mednarodni program mesecu
BEOGRAD, 13. -"/V
vanska namiznoteniss3 f je prijavila svojo ud< (0<jfl namiznoteniškem sV® j0]} prvenstvu, ki bo od 20. ^ marca v Bukarešti. Za ^ zentante Jugoslavije ^ 8° čeni Harangozo, grinc, Gabrič, Coličeva matova. Jugoslavija ie ^ a la svoj nastop za mi ženske v tekmovanju p dvojic in posamezniK0*^ dar Jugoslovani niso P**. $
ni, da jim bodo
omogočili nastop na te movanju. Ce ne bo JuS in še nekaterih držav, bo favorit tekmovanj* man.	jjl
V Amsterdamu &'f m mednarodno prveDf j landske, ki se ga bo<W žili tudi Jugoslovani. * pa 23. t. m. večer p?* (t katerega sta povabil* IS? Harangozo in Dol® ^ (J/ igralca bosta nastopi'8 jj,,!* boju Holandska-Jug°s t j,, bo v Amsterdamu l**-
Šahovske y(
>5/
Dvokrožni šahovsk' jJ med repiezentanca«1®
in Jugoslavije bo v 5. in 6. junija 'etoS'
D0
m«
DVOBOJ JUGOSLAVIJA:!1 ^
9'
4. in 5. aprila, ker v tem času ssde! imenovani srednjeevfl limpiadi v Švici.	j/
Gligorii in delovala na m.■ turnirju v Mar del PIa \jA Na mednarodner?
Mar del Plati, ki .]a w 15. marca do 15. BP.{1gcisl€, sodelovanja tudi ' ska mednarodna n101 gong in Trifunovič
GORIŠKI NEDhUSHI ŠP0R1
Pro Gorizia in Goriziana gosti
Pusto bo jutri za goriške ljubitelje športa, ker se bodo skoro vse tekme odigrale na zunanjih igriščih. Pro Gorizia bo gostovala v Totviscosi, kjer bo nastopila proti ekipi SAICI, ki je. sedaj na približno istem položaju kot Pro Gorizia. V prvi tekmi, ki je bila v Gorici, sta dobili obe moštvi po eno točko; rezultat je bil 1 -1. Pro Gorizia pa se je zadnje čase izkazala bodisi na domačem kot • na tujih igriščih, zato smemo upati v njen uspeh na tej tekmi. To se zdi tembolj gotovo, kajti SAICI je preteklo nedeljo izgubila v Bellunu. z visokim rezultatom 5-0, medtem ko so pred štirinajstimi dnevi Goričani Belluno premagali. Moštvo bo verjetno nastopilo v isti postavi kot preteklo nedeljo, morda pa bo tudi jutri manjkal Tulissi, ki bo še vedno zaposlen v Viareggiu. Lestvica je doživela nekatere spremembe, ker je ekipa Trie-ste odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Prvo mesto je zasedla Mestrina, Pro Gorizia pa je na petem mestu z 20' točkami, Saici pa je na sedmem z 19. SAICI je dosedaj izgubila sedem tekem, izenačila tri, zmagala pa osem, Pro Gorizia pa izgubila pet, izenačila šest, zmagnla pa sedem.
Na tujem igrišču — v Milanu — bo igrala jutri tudi košarkarska ekipa Goriziana. Nasprotnik je precej trd oreh, to je državni prvak Borletti, ki ni še izgubil nobene, tekme od trinajstih odigranih v tem prvenstvu. Borlettija torej lahko smatramo že za državnega prvaka 1952-53. Čeprav so Goričani zmagali proti dobri ekipi Roma in v nedeljo pokazali lepo igro proti ekipi TRUST, ne smemo niti misliti v njihovo morebitno afirmacijo v Milanu; če bi se to zgodilo, bi bil pravi čudež. Računamo pa, da bodo znali Goričani častno braniti barve našega mesta. Goriziana je sedaj na devetem mestu v lestvici z devetimi točkami. Upajmo, da se bo na tem mestu tudi obdržala, kajti le ta-
, v r
ko bo lahko ostala žavni ligi.	f,
Standreška Juvent'^ J? igrala na domačem / Scvodnjah svojo tren:a i povratnega tekmov<* j :
. i*
bo tokrat Sanvitese, ■ ( teremu so juventin tekmi izgubili »	^	(
3-1. Prepričani f®0^« U juventincev, kajti 1 j1 :;jj
nam pokazali v tekmah, da, lahko ,
na njihove zmožnos polovici prvenstva t «y tina zmagala samo vj|» j izenačila štiri in }z\ («► p devet. V zadnjih <>v usti** pa je zmagala in zaPeS{0 . i prijetno zadnje . stvici. Sanvitese Je , d j) lestvici za Juventm p* mi točkami, Juve«1 fj
~ v 1 iti "V
ima . 12. Tekma se . jjU
d
ob 14.30. Vabljeni yS lji nogometa.	{Udi
Juventina B Pa j*#!* f< teklo nedeljo k:ef f uspeh v MarianU, li migala domačo « . čeprav so domaf'«1^ , prvem polčasu 7- fe& J lestvic',* <!■
3-1. Juventina ^ prvem mestu v	je	v
prvem	■	ga	r	j
stimi točkami; d* ^ P j z desetimi. Jut^ririin» n-j B igrala v K	pr'j
ekipi Cormonese ■ ,g K ma v Sovodnjah b
neodločeno.
ffi!
Tako misli1110
Atalanta - .Sauipdor	j
Como - Novara	\
Fiorentina - Ud*nese	1
Lazio - SPAL	I
Milan - Roma	1
Napoli - In ter	1
Palermo - Bolo?na	1
Torino - Pro pa,r‘	1
Triestina - Juventu	t
Brescia - Maržo«0	(
Messina - Plombi” Verona - Monza ^	I
:1
Piacenza - AJessa”j, Cagliari - Trev Parma - Ven«*1
Odgovorni urednik STANISLAV ki-NKO - UHEUNISTVO ULICA MONTECCH1 it 6 III nad. - Telefon Številka »3-80« m -14 638	-	Postni
predal 502	- UPRAVA ULICA SV FKANCISKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OUI.ASI:	od	8.30	12	In	od	15	18	- Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtinee 90 lir — Za PLRJ za vsak mn. Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dlri - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružri Gorica Ul S Pflllro l il Tei 33-82 - Rokopisi se ne vračajo
■t\0j
polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed	ljud.	repub. Jugoslavija:	Izvod 10,	tl*	V
Agencija demokratičnega lnoze	g(>l	*
Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri	Komunalni banki v Ljubljani 606 - T	. 892	— Izdaja Založništvo tržaškega tlslca "
NAROČNINA: Poštni tekoči
Cona A: mesečna 350, račun za STO ;£VU
četrtletna 900,
Založništvo trtajkega tiska