141. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: •mm V Ljubljani, torek 16. junija 1920. iw»**■**. ni leto. Celo leto fftl leta tetri leti n mesec K 1W-. M- - 46- .. 16- Lr inozemstvo: K 240"— . w 120-. . »-»- celo leto pol leta. tetri leta n mesec 60 vm.r-- Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar *ovl naročniki naj pošiljaj* P,. no nakaznici. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgu - štev. 8. Telefon štev. 44. - Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgO' vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — -- Rokopisi se ne vračajo. ......... at 1 K Volilni red za konstituanto sprejet v prvem branja. Beograd, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Narodno predstavništvo je M svoji današnji seji končalo generalno debato o volilnem redu za konstituanto. Določba o učiteljstvu je spremenjena v toliko, da smejo postati tudi učitelji poslanci, ne da bi morali zapustiti službo. Volilna predloga Je bila nato s 160 glasovi proti 1 sprejeta. Italijani zapuste Albanijo. Dunaj, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Po vesteh italijanskih listov postaja položai v Albaniji za Italijo vedno boli kritičen. Listi pišejo že sami na sebi zelo olepšujoče, in stoje vrhutega pod ostro vojaško cenzuro. Kljub temu ne morejo prikriti da Je italijanski poraz v. Albaniji naravnost uničujoč in situacija za Italijane skoro obupna. Valona le na suhem od vseh strani oblegana. Albanci so prodrli že tudi južno od trdnjave do morja in Italijane povsod spodili, celo iz dobro utrjene Santi Ouarante. Po tej poti pokljajo sicer Italijani ojačenla, ki pa so zelo dvomljive vrednosti, ker Je italijansko vojaštvo skrajno nezanesljivo in kar odkrito izjavlja, da ne pojde vnovič v vojno. Novi poveljnik. ge« neral Robbi, ki je bil imenovan na Nov poljski poraz. — Boljševiki zopet v Kijevu. Poljsko poročilo. »Nova grupacija« mesto odstavljenih dosedanjih komandantov, je nastopil danes svoja novo službeno mesto. - - V italijanski javnosti se opaža radi albanskih porazov vedno večje vznemirjenje Vedno češče se pojavlja mnenje, da bi bilo najbolje, če Italija tudi Valo-no izprazni hi zapusti Albanijo. Italijanski protest v Beogradu. Dunaj, 14. junija. (Izvirno poroč.) »N. F. Presse« poroča \t Rima: Italijanska vlada je vložila v Beogradu to Atenah pri tamkajšnjih vladah odločne proteste proti podpiranju albanskih vstašev s strani lugoslavije in Grčije. V noti opozarja, da le to podpiranje v nasprotju z zavezniškim razmerjem, in poživlja, naj obe državi spremenita svojo politika, LDU Moskva, 14. junija. Frontno poročilo: Naše čete so zavzele mesto Kiev. Um!ka}oči se sovražnik je imel velike izgube. Pred izpraznitvijo mesta so razrušili vodovod, električno centralo in železniško po-stajo. Nekateri polki sovražnika so hneli v boju za Kijev zelo močne Izgube. Osvojili smo 6 topov in več strojnih pušk. LDU Berlin, 14. junija. Londonski listi javljajo: Po »Observoru« so Poljaki v petek izpraznili Kjev šele potem, ko jim je boljševiška konjenica nekaj kilometrov za Kievom prekinila zvezo. poljskih čet. LDU Varšava, 14. junija. Poro-®o poljskega generalnega štaba od lUm: Ob Berezini le splošni položaj neizpremeojen. Na ukrajinski fronti smo prevzeli novo grupacijo naših čet. Rusi za neizprosen bol proti Poljski LDU Moskva, 14. junija. Ob priliki zavzetja Kieva se je vršilo v Moskvi ljudsko zborovanje, na katerem se je sklenilo zastaviti vse moči za boj proti Poljski. REGENTOV PRIHOD. Zagreb, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Po končnem obvestilu, ki ga je prejela hrvatska vlada, bo prišel regent v Zagreb v torek 22. L m. Ostal bo tu do sobote, nakar bo odpotoval v Ljubljano. Tam se bo mudil dva dni, potem pa se vr-»II bržčas zopet v Zagreb, kjer ostane delj časa. Na njegovem potovanju ga bodo spremljali v Zagreb ministri Vesnič, Drtokovič in Križman, v Slovenijo pa Vesnič, Korošec in Kukovec. SESTAVA AVSTRIJSKE VLADE NEMOGOČA. RAZPUST KON-ST1TUANTE. Dunaj, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Nasprotja med socijalisti in. krščanskimi socijalci so se tako povečala, da ie postala rešitev krize nemogoča. Stranke so zato na konferenci, ki so jo imele danes pri predsedniku Seitzu, sklenile, naj »e po- VERA. Roman. (Dalje.) Ko ie končala, se Je obrnila k Agati »Moj glas je le majhen, toda če razveseljuje njega Svetlost, izpolnjuje popolnoma svoj namen Klavir doni sladko, kaj ne?« »Da. Ampak nekaj doni še slajše, — tvoj glasi« Impulzivno sledeč toplemu čustvu, Je poljubil knez Agati roko. »Kako, Agata I Ti imaš solzne oči?« ie vzkliknila Vera, stopivša k rije}- »Hvala ti — vem, da si mi v tem hipu mnogo dala«. Resen, skoraj otožen »raz se je razlil po njenem obrazu. Slonela je par trenutkov ob klavirju, potem Je eepet sedla in Je preludirala. Malo no malem se je razvila melanholična arija. Knez pa se je vznemiril »Vera«, Je poklical tiho — potem še enkrat nežno opominjaj«: Vera!« Ona se ni brigala. Iz njenih ust so se začele sipati strastne besede pesmi: Jaz mislim v te, ko farfeb solne« sveti mi Iz martfA, Ja* mislim v te, ko lun« lasne vneti potok miglja. Jaz vidim te. ko se na daljni poti dviguje prah; ko romar na brvi v mračni tenjoti trepeče plah. veri dosedanja Rennerejeva vlada z z začasnim vodstvom državnih poslov In z izrecno nalogo, da čimprel izdela vse potrebno za volitve, razpusti sedanjo konstituanto, in izvede volitve za redni državni zbor. Kon-stttuanta bi imela rešiti le še nek&l najnujnejših finančnih vprašanj in izvesti oddalo premoženja. ESAD PASA UMORJEN. LDU Pariz, 13. junija. Neki albanski dijak Je z dvema revolversklma streloma usmrtil tukaj bivajočega voditelja albanskega odposlanstva Esada pašo. LDU Pariz, 13. junija. O atentatu na Esada pašo poročajo: Voditelj albanske delegacije je pravkar zapustil svoj hotel na Rue de CastiBone, ko 5e skočil proti njemu mlad mož in nanj dvakrat uktrdil z revolverjem. Fsad paša se Je zgrudil. Takoj so ga prenesli v hotel kjer je izdahnil. Atentatorja je prijel policijski agent ln ga odvedel na policijski komisari-jat. Imenuje se Rusten Aveni. Je 25 let star, albanski državljan in gojenec učiteljišča. Atentator izjavlja, da zločina ni izvršil s premišljenostjo, temveč, da se ga je v trenutku, ko je zagledal pred seboj albanskega diktatorja, polastila misel, da ga napade, ker se je spoj,ur il muk, ki Jih je povzročil Esad paša njegovi domovini. LDU. Pariz, 14. junija. Morilec sodnikom izpovedal, da Je videč Essad pašo, mislil na svoje uboge rojake, ki so morali toliko trpeti zardia Essad paše. Nato je streljal. Svojeg dejanja ne obžaluje, ker Je koristil Albaniji. Polom mirovne konference. NEMŠKA VLADNA KRIZA Berlin, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Kriza nemške vlade se nahaja na mrtvi točki. Večinski socijalisti odklanjajo vsako sodelovanje z nemšo ljudsko stranko, ki koketira s Hohenzollerncl. Zato je poslanec Heinze odklonil sestavo vlade. — Predsednik Ebert je poveril mandat za sestavo nato članu centroma, poslancu Trimbornu. Nepregledno vrsto bi Jih lahko našteli, v vseh delih sveta, povsod isti rezultat: nezadovoljnost in upor. Zavijanje in neodkritost diplomatov sta vzbudila v prevaranem človeštvu reakcijo, ki že začenja dobivati zelo konkretne oblike in v. kratkem času bi utegnila biti organizacija »protiversajskega bloka“ gotovo dejstva Apostol štirinajstih zveličavnih točk, Woodrov Wilson, ne bo več kandidiral za ameriškega predsednika. Njegova lastna stranka se je postavila proti tej kandidaturi. S jem so pa Zedinjene države definitivno prepustile Evropo samo sebi Padel je evangelij, ki je temelj zvezi narodov in Evropa pričenja ples po stari melodiji: pripravlja se zopet na sikx Bližnji evropski sosedje v Mali Aziji povzročajo Angležem, Francozom in Italijanom težke skrbi, turško vprašanje pravzaprav šele nastaja, a antanta razpada. Egipt se je oprijel irskih metod; angleške čete morajo nastopati tamkaj z orožjem, zahteve po neodvisnosti so od dne do dne glasnejše. Če pomislimo, kaj pomeni za Anglijo ggspodstvo nad Sueškim prekopom, najkrajšo zvezo £ Indijo, si lahko predočujemo udar teh £veh sil (angleške moči in egipčanskega nacijonalizma), ki se grabita pod piramidami. Irska Je postala pri najnovejših volitvah ofldjelno revoittdjonarnaf zmagali so namreč povsod(Ulster je seveda kot angleška naselbina vedno izvzet) slnfeinovci. S tem je pa dobila resnično moč v roke nevidna irska — revolucionarna vlada, ki drži vajeti zelenega otoka zaenkrat še v Ameriki. Anglija, inipera-trix niundi, je v težki krizi; ne glede na Indijo ta druge kolonije so Irci in Egipčani ta hip prvi v sovražni liniji. K ruski sfingi si ne upa nihče. V slepoti se Je udala Poljska antantnemu mamilu in začela boj, o katerem »I dvoma, kako se bo končal. Vsa varšavska poročila ne prikrijejo polama fevdalne politike poljske „re-publike“. Moskovski delegat Krasin pa toonferira v Londonu nemoteno dalje .Rusija vstaja. Nova velesila, ki se je kar na tihem ta naenkrat razpredla po svetu, gtrajkovna organizacija mednarodnega delavstva bi ji lahko dejali, je napovedala Poljski bojkot in sklenila ustaviti 20. t. m. dovoz tudi Horthyjevi Madžarski Dosedaj se je delavstvo amsterdamskega ukaza strogo držalo, Poljska Je bila odrezana ta tudi madžarski orszag gotovo ne bo prišel v preveč rožnat položaj. če se ta vatna napoved res iz-vede. Zadnja grenka pilula, ki jo bo menda Versailles moral pogoltniti, je pa mož antantofob. ki stopa ta čas na Campidoglio: Oiolittl. Kakšen bo kurz, ki ga bo dal on Italiji, ni sigurno. Nobenega dvoma pa ni, da ima glede Francije in antante med vsemi v Italiji najsvobodnejše roke. Če sestavi novo italijansko ministrstvo CHoUttj, je to vidni polom mirovne konference v njenem lastnem taboru. BORZA. Nov oadec lira Zagreb, 14. junija. (Izvirno poročilo.) Po beograjskih vesteh je doži vel na tamkajšnji borzi popolen neuspeh kartel, ki se je osnoval z namenom, vzdržati tuje valute na koli kor mogoče veliki ylšini. Tuje valute s frankom ta Uro na čelu stalno padajo. Zlasti ostro padajočo tendenco kzp?e lira, ki se vnovič približuje oni nižini, na katero le padla pretek 11 teden. Poročila na beograjski borzi so vplivala odločilno tudi na zagrebško borzo. Tu danes ni hotel nihče lire, ki Je nadla vsled tega na 4.50 K Tudi po franku je bilo zelo slabo povpraševanje. LDU Zagreb, M. Junija. Devize: Berlin 0-488, Italija 455—520, London 320-550, Nowyork 0—89, Pari* 630—570, P raza 220- Jaz čujem te, ko sJap grmeči vstaja in val šumi; poslušat grem v tihoto mimo gaja ko vse molči. Pri tebi sem vsa vedno in pav sodi, ti si z menoj : življenju in še v grobu bodi te mol to moji »O, — mon Dteu —1« Pokrila sl fe obraz a rokami Knez se je dvignil že pri drugem stihu; roka mu Je drhtela. Sedaj je stal takoj za njo, |o objel in položil njeno glavo na svoje prsi. »Vera, obetala si mi, da ne zapoje® več te pesmi. Ee enkrat te je silno vznemirila. Celo note sem ti vzel, a sediaj Jo poješ zopet! AH Je to nrnv, ljubica?« Njene od so se zazrte globoko v njegove. »Kaj ti Je Vera?« »Groza me Je pred bodočnostjo« fe šepetala s pridušenim glasom. »Bodi mirna, dragica, saj sem la* pri tebi«. »Ti si pri meni — o, daj, da čutim, da si pri meni—!« Zakril to Je Agatlutm pogledom tar Jo poljubita! dolgo te prisrčno. »Ali sl sedaj mirnejša?« »Da — bolje mi Jc. Agata, zdim se t! pač zelo sentimentalna — pa nisem. AH ta pesem me razburka do dna duše. Njega Svetlost Ima docela prav. da ml Je ne dovoljuje peti Se- daj zapojem nekaj drugega, da zabrišem njen dojem«. Zapela Je kratko francosko pesmico, a ko te dovršila,Je vstala Agata. »Hvala ti, Vera. Ta mala pesmica te bila prav osvežujoča. A sedaj je čas, da grem. Svetlost!« — Globoko se Je naklonila — »ljuba sestrična, najlepša ti hvala ta ostani srečna!« »Agata, vedno me bo veselilo, ako prideš. Spremljajoča jo čez salon je pristavila Vera še z ljubeznivim, a nekoliko porogljivim nasmehom: „Po pelješ se v kočiji domov — nikakega ugovora, saj Je tema — dobri prebivalci mesta N. te ne opazijo v njej. A revoir!« Z urnimi koraki se Je vrnila h knezu, mu položila obe roki na rame ter se zagledala vanj. »Drago srce, aH ti fe bit poeet dobrodošel?« te vprašal. »Da in ne — najljhbše mi je. dat tiho čakam in mislim nate. Ali ostaneš pri meni, Egon?« »Gotovo«. »Pa pojdiva v budoar!« Dr. Stiirmer ni videl še nikoli svoje žene talko razburjene, kakoir onega večera. »Rdbert, vsa moja duša Je zmedena; ničesar dirugega ne vem, kakor da sta me očarala ta dva človeka. Občudovati moram Vero — ne morem je več obsojati! te vendar se sramotam, priznati to — pomagaj ml, (te si razjasnim svoja Čustva, ljubi možl« »Pripoveduj mi vse od začetka, kako Je bilo«, je dejal dobrohotno se smehljate, — »videla si kneza?« Agata ie začela pripovedovati. Ko Je končala, j« vkliknila: »Ali je torej Vera grešnica ali ni? Je H razmerje kaznjivo ali ni?!« »Nel Na svetu ne smemo meriti vsega * istim merilom. Kakor so naravne sile, ki jih ne moremo presoditi, tako so tudi ljudje, ki stoje nad običajno višino. Morda imajo več bo-žanstvenega na sebi, kakor ml ki »e damo vkleniti v verige zakonov ta tradicij. Vera gotovo ni grešnica pred Bogom, ker ljubi nesebično, požrtvo-| valno. — To razmerje ne more biti ’ kaznjivo pred Najvišjim, saj ščiti s svojo ljubeznijo vsak dan nanovo življenje našega kneza, če tudi meče množica kamenje nanjo — iztegne , Bog v nebesih svojo roko nad njeno i glavo — o tem sem uverjen.« I »Hvala ti, dragi moj možl« ) Orofica Whrterste!nsfca je sedela \ za svojo pisalno mizo. Bila Je zelo ; zatopljena v pisanje pisem. Vrata safona ta vsa okna prizidka so bila odprta prekrasnemu poletnemu vzduhu. Bilo Je enajst dopoldne. Ee nekaj časa }e stal sluga spoštljivo vzravnan — Vera n! dvignila pogleda — diskretno je »akaSIM »Kaj te?« »25, Svfca 0—1700, Dunaj BT.5-58. Valutni Dolarji 80-82, avstrijske krone 56 -57, nemSke marke 245—252, Italijanske lire 450-520, angleški funti 0—860, čehoslova-ike krone 230—240. Curlh, 14. luntja. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.75, London 21.68, Pari/, 41.60, Milan 30.15, Praga 12.40, Zagreb 6.50, 4 Dunaj, M. junija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 170—185, Budimpešta 87—99, Prag« 340—384. Valute: SehosIovfcSke krone ^66-892, dhutrjf 625-675. OMEJITEV KLANJA ElVINfc LDU Beograd, 13. junija. Na predlog ministra za kmetijstvo dr« VelizaiJa Jankoviča je sklenil ministrski svet, da se v vsej Jugoslaviji 1 prepove klanje živine dvakrat na te ■ den. Ta odredba je potrebna, da se 1 varni« odgoia mlade živine. »Oospa grofica, gospod stotnik Dernhof prosi da ga izvolite spre-* teti« »Prosim, naj vstopi.« Pobočnih te vstopil in se poklonil. »Kakšne vesti mi prinašate tako pano, dragi Dernhof?« »Prosim, da blagovolite odpustiti, ker motim tako zgodaj, gospa grofica, toda prihajam po naročilu njega Svetlosti.« »A?« »Njega Svetlost vpraša, ali bi ho« tela g. grofica z njega Svetlostjo u| mojo malenkostjo Jezditi ob treh na' grad Wlnterstein, da pogledamo no« vo čveterovprego. Ravnatelj konjušnice Je sporočil, da so konii že dobra izvežbani, ter jih pošlje lahko jutrf sem, ako poizkusi gospa grofica zunaj prvo vožnjo. Njega Svetlost je naročil obed ob dveh v mestnem dvorcu, — gospa grofica naj bi blagovolili Jezditi v mojem spremstvu tjakaj.« »To je imenitno! Prekrasen na<* črt! Jaka sem zadovoljna ž njim. Samo svoja pisma moram še dovršiti, Ljubi prijatelj, zabavajte se ta čas kakor veste !n znate.* Vstala Je ter šla ž njim v salon. »Tukaj te nova francoska knjiga, ali pa muzicirajte. — nič me ne motite. AH hočete kaditi?« Iskrena Hvala —* ruske cigaret? »o mi pretežke.« Nenadom« te lahno zardela. Stran 8, mm. rjjm »JUOOSLAVUA* dne 16. janga •9K?*9« *#• Stav. Pred usodno odločitvijo Premalo je poljskih glasov, 14 opominjajo narod h pameti in tre** nosti. Gonja proti Cehom se med Poljaki z vso silo nadaljuje- »Owl-azdka Cleszinska« piše v št. z dne 6. junija, da je za plebiscit na Tešin-skem sedaj že prepozno. »Preostaja torej voina, katere sl Čehi ne žele, ker vedo, da pomenja začetek vojne konec Češkoslovaške, smrt Češko-vaške republike. Poljska pa st ždi • vojne s Čehi, ker vidi v njej najlepšo pot za utrditev svojih pravic v Sleziji. Na drugi strani se pa mora Poljska zdržati tega koraka, ker ne more napovedati vojne proti volji antante, dokler vodi vojno na vzhodu in v kolikor vprašanja plebiscitnega ozemlja Se niso razrešena. Ne preostaje druzega kot da se ta vodna odloži.« Potem povdarja, da bi bila vojna proti Cehom najpopularnejša n« Poljskem. »Vlada naj bo zagotovljena vsestranske podpore vseh prebivalcev, če začne to vojno.« Tu so se enkrat' dc nagega razgalili. Tedaj: Čehi nočejo* vojne, ampak Poljaki Jo hočejo, in to zato. kser nočejo plebiscita. Zakaj ga naenkrat nočejo, ko so pred tozadevno odločitvijo vedno govorili, da si ždi šlezko ljudstvo nazaj k materi Poljski? Cehi so se mirno podvrgli sklopu mirovne konference, sprejeli plebiscit tudi glede ozemlja, Id je bilo v zgodovini nepretrgoma njihovo, 'dasiravno jim Je preje antanta zagoj-tovila državo v historičnih mejah. Poljaki so naenkrat pozabil! na »željo« šlezkega ljudstva ta na njegovo »hrepenenje po združitvi z materjo Poljsko« in zahtevajo — vojno. Kajbov zločin! — To rožlanje v siahč'• Ško sabljo naj bi obenem služilo tudi za pridobivanje zapada za — arbitražo. Cernu naj naenkrat tnj knez, ki morebiti do danes niti vedel n!, da Tcšinsko eksistira odloča s »svojim visokim mnenjem« o žlvilenskem vprašanju cele države ta celega naroda češkoslovaškega, ki Tešinsko z njegovimi kaninskimi premogoJčopI rabi l et riba vodo?! Cehi vsak pO-slcus arbitraže odklanjaio In stoje sedaj ko so Poljaki plebiscit izzvali, na stališču, da naj odloči plebiscit uao* do Tešlna. Odloči naj ljudstvo, ne kneJHa milost — datnekradja, ne brezdelni aristokrati! danK dčržavni predsednik Ebert je mislil, da bo v volilnem boju lahko sklentt kompromis med neodvisnimi in večinskimi aodjalisti — pa se mu je izjalovilo. Nemška ljudska stranka — podobna nemškim naci-jonalcem v Avstriji — se je postavila ea stališče nekake srednje poti: tu centrum — tan. socijalna demokracija. Volitve so v marsičem načrte yseh teh strank prekrižale. V novem državnem zboru so zastopane sran-ke, ki se med sabo tako ljuto napadajo, da ni mogoče niti misliti na združitev vseh teh nasprotij. Mislimo si samo: na eni strani centrum — katoliško svetovno naziranje, na drugi strani pa socijalizacija vseh obratov, razlastitev knetja, diktatura sovjetov itd., kar bo sedaj po vo-itvah prišlo bolj kot kedad do izraza v državi, ki Je bila nekoč vladana od ..božjega strahu in strumnih običajev". Vendar pa niso v Nemčiji sprejeli izida volitev skeptično, kot si misH to antanta, temveč navzlic težavnemu položaju zelo upapolno. V Berlinu pravijo — m Berlin Je še vedno metropola nemškega občutenja — naj nam gre še tako slabo, do miru bomo že prišli. — Čeprav Je nemška ljudska stranka, ki stoji v taboru Hohenzollemcev, dobila pri volitvah velik prirastek, Ji vendar stoji nasproti velBtanski prirastek glasov neodvisnih socijalistov, prirastek komunističnih glasov v Berlinu in ne v zadnji vrsti katastrofa tistega bioka, ki je rešil nekoč Nemčijo pred navalom Francozov . Iz tega lahko sklepamo, da bo Nemčija ostala republika in da se monarhistični glasovi ne bodo mogli uveljaviti. Položaj v Nemčiji je faktično zelo težaven In nikjer ni izgleda na boljše. Vidimo pa, da sl Je tudi v Nemčiji napravila misel prosto pot ta da so končno v Nemčiji vendarle izpregledaM, da Je treba končati s šovinizmom hi živeti s sosedi v miru, ako hoče nemški narod zopet postati narod mislecev ta pesnikov. ki se ne bije s celim svetom. Dve novi vladi na severovzhoda. Kakor Je razvide« ta čeških Batov, je razburjenje radi ledinskega čimdalje večje. Posebno zoper antanto, katero celo sam dr. Kramar v. svojem govoru ni prav nič z rakovicami prijemal. Na drugi strani pa vlada razburjenje, ker se ne ve kako nastopa v tern vprašanju zunanji minister dr. Beneš. Narodni Listy dajejo čutiti, da smatrajo, da je dr. Beneš nekaj storž, k čemur ni Imel nobenega pooblastila. Tudi izjava min. predsednika Tušarja ni nikogar pomirila. N. L. pišejo, da Tusarjeva izjava kaže, da se s tem, ker se zagovarja antanta, zagovarja dosedanjega voditelja češke zunanje politike, ki je po vsem tem doživela popolni fiasko. Kakor so bile javne Izjave dose-daj lojalne, se sedaj začenjajo glasiti v tem «mislu, da bi neugodna rešitev tešinskega vprašanja, povzročila rovolto v plebiscitnem ozemlju, ob kateri bi pa Cehi ne mogli mirni ostati. Tudi dr. Kramar Je proglasil, da Cehi na Tešinsko pod nobenim pogojem ne pozabijo ta da bodlo v tem oziru z Nemci, ki žeto pod C*R, eno. » Kaj je vzrok očfvtdnj autanttai nenaklonjenosti napram Cehom? Na eni strani socialistična veQna na češkem antanti ni po volj, na (Jrugi strani so pa, kakor piše dunajski »Abend« Čehom nenaklonjeni Angleži zato, ker Je danes češkoslovaška država edina rezultanta protihab* sburšlke revolucije. Zato hočejo sedaj Cehe prisiliti, da plačajo ourt račun "p poljski pohod proti Rusiji. S Tešinskem ta načinom ure^tv« tega vprašanja le nastal historični obra*- v politiki srednje Evrope. Če že enkrat dr. Kramar, ki trm r>:ux-e ve bo odrekat ne lakta, ne političnega razgleda, obrača prof! antanti, potem Je že veliko. — «. NeircčMs po volitvah. Berite fO. JuntJa 1920. Zadnjič emo s svojim prorokovanjem podati slilco p temu nemških volitev, ne da W vedeti, kak-Šp- ho detanskf rezultat tega veti-keo-a volilnega boja. hfč' volitev je našo domnevo potrdil. Volitve v nemški republiki so predvsem pp-kazale, da sp velftfe tegufbe utrpeti .vežinskl soctjfctistl IBS«* Yodia se- Ministrske kriza, k mečejo temelje starih evropskih držav Nemčije, Italije in Avstrije, ne prizanašajo tudi novonastalim državnim tvorbam na severovzhodu. Pod vplivom boljSe-viških zmag v Južni Rusiji se je političen položaj docela izpremenil tudi v Ukrajini In Poljski, kjer se dosedanje absolutistične meščanske vlade umikajo novi soci]alistično-m6ščan-*ki koaliciji. Dosedanja Petljurova vlada v. Ukrajini, ki je bila sestavljena iz reakcionarnih elementov, Je morala odstopiti, ker ni več bila kos položaju na ozemlju ukrajinske države. S sestavo novega ukrajinskega kabineta Je vrhovni ataman Petljura poveril designiranega mmistrskega predsednika Prokopopoviča, ki se ie takoj lotil dane mu naloge, in se Je začel v svrbo sestave nove vlade pogajati s socijalisti. Ti so stavili za vstop v vlado nastopne pogoje: status quo v agrametp vprašanju (t J. vzpostavitev stanja pred prihodom poljske vojske, ki Je med lastnike in •bdelovaice razdeljeno zemljo kmetom odvzela in jo vrnia veleposestnikom); poljedelsko ministrstvo mora dobiti socialist; objaviti se mora takoj začasna ukrajinska ustava in načrt zakona o »klicanju ukrajinske narodne skupščine. Kor Je Protkopo-povič na te pogoje pristal, so socijalisti stopili v vlado, ki šteje sedaj štiri socijajiste, enega Poljaka, enega Žida, ter ostale zastopnike ukrajinskih meščanskih strank. Nova Pro-kapopovičeva vlada ima proti sebi samo socijaine revolucijonarce, ki pa so izjavili, da bodo kljub svojemu stališču napram vladi nastopali za obstoj in dobrobit ukrajinske države. V Poljski Jo demisijoniral kabinet Kulski, ki ni imej za seboj nobene prave in trdne večine, ter Je moral svoj parlamentarni položaj neprestano utrjevati s dovoljevanjem koncesij posameznim osebam ta strankam. Kulskijev kabinet je zlasti odpovedal z nepravo politiko. Iti Jo Je vodil napram Rusiji. Tudi nova poljska vlada bo sestavljena ta socijalistov, katerim se bodo pridružile kmečka liberalna in zmerna ljudska stranka. Glavna točka v programu nove poljske vlade jte čimprejšnja vzpostavitev normalnih odnošajev med Rusijo ta Poljsko. Socijaiisti, ki dobe v novem kabinetu ministrstvo za zunanjo politiko ta ftnanca,. ter morda tud! ministrstvo s« Javne dete. so že Izdelali načrt za mirovno ponudbo, W bo predtežerm ruski vladi. Poleg vzpostaVHve miru z Rusi- jo ima novi poljski kabinet v pn> gramu tudi ureditev normalnih od« nošajev z ostalimi državami v srednji Evropi. Predsednik novega kabineta Bo PBsudskv, ki ga bo podpirate, velika Večina. Kmečka liberalna stranka prevzame ministrstvo in notranje zadeve, socijaKsti pa pošljejo v ministrstvo za zunanjo politiko in za ftnance svoja člana Dasztaskega h) Diamanda. Vodilne osebe poljske republike upajo, da se bo pod vplivom teh dveh mo* »a poljsko državo &► boljšal položaj i v zunanjepolitičnem Jv finančnem P»iru. Beležke. Sijajno plačan korespondent. Po Beogradu se sprehaja nelci Theodor Berkes, ki j« korespondent graške »Tagesposte«, kateri pošilja od časa do časa zmedene, neumne, pa tudi zlobne dopise. V petkovi številki n. pr. razpravlja o ruskih beguncih v Beogradu, pa piri tem omenja. da se potrebuje v naši prestolicl za skrajno skromno življenje najmanj 100 dinarjev dnevna Ker gospod Berkes kot židovski žurnalist gotovo nima navade, živeti skrajno skromno, porabi dnevno torej gotovo 200 dinarjev. Mesečne plače vte-če torej g. Berkes nafcnanj 6 tisoč dinarjev ali po današnjem kurzu 40 tisoč avstrijskih kron. Mislimo pa, da bjj resnicoljubni žld vendarle veselja znorel, če bi mu »Tagespošta« lepega dne res nakazala mesečnih' 40 tisočakov. Strah pred komunisti? Cez dober teden »e bo vršil kakor znano v Vukovaru v Sremu kongres jugoslovanskih komunistov. Vukovarski meščani se teh gostov ne vesele kaj posebna Poročali smo že. da so javno protestirali proti temu, da pridejo komunisti ravno k njim. Posebno židovskim trgovcem Je ta obisk skrajno neljub. Pač za vsak slučaj so znižali najprej cene moki na 7.50 kron, da bi si na ta način pridobili, ako že ne naklonjenost, pa vsaj prlzaneslevost budih komunističnih gospodov. — Skoda, da at niso izbrali komunist! Ljubljane »a svoj kongres. Morda bi potem vmv-dar padlo tudi trdovratne ljubljanske cene. Naši ministri Y razgovoru z n ek tal novinarjem o davku na vojne dobičke, je izjavil minister NinČič, da sam dobro ve, da je naredba v marsikaterem oziru nepopolna ki da jo Je treba popraviti. Izdelana je bila pred letom dni kar na hitro roka samo, da se Je nekaj naredilo. Računal je, da bo napake popravil parlament. Žal pa predloga pred parlament spleta ni prišla, ampak je bila »prejeta kar v ministrskem svetu. Ker je bilo že nujno potrebno, da se o vojnih dobičkih nekaj sklene, ni bik) časa, da bi predlogo popravili. Zato Jo je treba vsekakor smatrati samo za provizorno in jo te treba na vsak način spremeniti. — Velika napaka je bila, da se je z obdavčenjem vojnih dobičkov tako dolgo čakala kakor Je bil velik pogrešek tudi to, da w te v SrbiJ sploh ustavilo iztlrjavainte davkov. „Jugoslavenski Lloyd“, ki prinaša to poročilo, dostavlja popolnoma upravičena HuJŠ« kritike o svoji nesposobnosti ta neresnost pač še ni izrekel noben — minister. Kadar gre za premoženje tisočev ta tisočev državljanov, dela g. minister »na hitro roko“ ta »samo dl st nekaj naredi". Izboren minister Jugoslavija. I mSom sporama. LDti Beograd, M. junija. Km Ja z delegati avstrijske vlade doselea psomem za* radl nove trgovske pogodbe, se vrle sedaj pogajanja glede posameznih predmetov in njihove koMCIne. Omejitev bančno Spekulacije n Soršak LDU Beograd, 13. junija. Kakor se dostava, Je minister m finance izdal nared-bo opravam bor* v Zagrebu in Beogradu, naj prepovedo bankam nastopati kot kupo-valkam deviz za Inozemstvo. Na ta način se hoče preprečiti Spekulacije gotovih bank, Id hočejo umetno vzdržati visoki kurz tulih valut, da bi se aene naSepa dinarja ubile. Klavna živina za 90’ o .ld zlet LDU Beograd, 13. junija. Ministrski svet ]e sklenil, da se dovoli čehoslovaild republiki izvoz 1000 vdov iz nale države Kot rekoropenzacijo dobi naSa država 7 vagonov dadkorja. Ceboslovalka vlada Je prosila za Izvoz z utemeijenjem, da mora prehraniti koncem meseca množico gostov, ki pridejo v Prago na vsesokolslri zlet * Odmavl subotlškega ptiča. Izmed udeležencev puča v Subotici meseca aprila i 1. je bilo 27 ljudi obsojenih po prekem sodu, usmrčenih pa 16. Rednemu sodišču Je bilo izročenih 88 obtožencev. Od obtožencev so po narodnosti: 87 Madžarov, 11 Nemcev, 26 Bunjevcev ta 1 zapeljan Srb. Od teh pučistov je služilo 107 ljudi v madžarski rdeči gardi. jugoslovanski Galeb. V Beograd« se te vršila včeraj konferenca, n« kateri se je sklenilo, da se ustanovi Jugoslovensko pomorsko udruženj* »Jugoslovanski Galeb" s sedežem v Beogradu.' V odbor so bili izvoljeni admiral Koch, general Zfvkovič, bivši mtoister Ljuba Jovanovič, posla* nec Stanko Banič, dT. Orgin, dr. Ljubo Leontič in drugi. Pred komunističnim kongresom v Vukovaru. Komunistični Usti pišejo e komunističnem kongresu v Vukovaru zelo obširno. Zagrebška »Nova Istina« zastopa umerjeno beograjske »Radničke novine« pa revohiclfonar-no taktiko. Pri volitvi delegatov za vukovarski kongres je v Beograda zmagala eksemistrična struja : 130 glasovi, dočim je umirjena .struja, katero Je zastopal Dragiša Lapčevlč ostala s 30 glasovi v manjšin!. Razlastitev veleposestva grofa Eltza v Vukovaru. Minister z« agrarno reformo dr. Križman je odredil razlastitev vukovarskega veleposestva grofa Eltza z vsemi poslopji in poljedelskim orodjem v ko* lonizacijske svrhe. Posestvo meri 3 tisoč oralov. Doslej se je naselilo na posestvu že 60 družin dobro« voljcev. Nov list V Osjeku je začel izhajati tednik ..Borba", ki Je glasilo so> cljalnih demokratov - desničarja? vodstvom dr. Marka Leitnerja. Razna poročila. Torki porazili Grke. LDU Bukarešta, 13. junija. Brzojavni agenciji »Damlan« poročajo iz 8oflJa: V Tracljl Je postavil Tevfflc bel revolucljonar-no vlado, obstoječo iz 5 Turkov in 4 Bolgarov. TurSke čete so Orke pri Xanti|u napadle in porazile. AmerlSkl republikanci za separaten mir z Nemčijo. LDU Varšava, 14 junija. Republikanski kotivent v Chicagu se Je izlavil v svojem delovnem programu za to, d a ae sklene z Nemčijo poseben mir. Republikanski kandidat m amerttkoca predsednika. LDU Chicago, 18. junija. Republikanski narodni konvent Ja s 692 glasovi postavil kot kandidata za predsednlštvo sanatorja Iz Chlo Hardlnga. Mlster VVood Ja dobil 153 glasov, Lowdan pa 11. Rezultat ao apre- I Jeli z velikim navdušenjem. Oavemer K I Massachusetsa Ja bil deslgnlraa za podpredsednika. Francoski uradniki ta pravica d« sindikalnega združevanja. Francoski parlament je sprejel nov uradniški pravilnik, s katerim se urejuje gmotni in socijatai položaj uradniškega stanu. Novi pravilnik Je izzval med uradniki veliko ogorčenje, ker jim odreka pravico do razredne organizacije ta do štrajka. V protest proti pravilniku so francoski uradniki imeli mnogo shodov, na katerih so sklenili, da vladinega praviinka ne vzamejo na znanje ter da se kljub pravilniku združijo v razredno organizacija katera se bo posluževala vseli sredstev, da iz v oi uje uradnlštva pravice, ki mu greda Gospodarstvo. Sirite med narod. Koroška. — čteisa Carantanus. -7 Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošnlak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov* svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke 1 Stolimo tft: pred odločitvtta «k Pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost te. ®a se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjig« ta Sirite ifc med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigarni v Ljubljani Marijin trg 8 ta V vseh podružnicah »Jugoslavtie« Hm »r vseh knjigarnah. + Sadna tetina na Koroškem. Na Koroškem je letos letina za črešnje tako nenavadno dobra, da ljudiie ne vedo kam s tem sadjem. Ker Je izvoz ysled razmer nemogoč, bi Želeli in priporočati, da pokupilo pridelek domači kupci Iz Jugoslavije, črešnje dozorevajo In so ponekod že zrele, vsled česar Je treba hiteti. Cene so razmeroma nizke, kakovost pa jako dobra. Zlasti mnogo te tega gadu po občinah: Radiše, Medgorje, Hodiše, Otok. Pri tej priliki opozarjama da kažejo druge sadne vrste jako dobro, in prosimo tozadevne kupce le sedaj, da posvečajo kar nadvečjo pozornost koroškemu sadju. Interesente bodo radevolje inforrnira'a in Jim šla na roko predstpjništva imenovanih občin. + Za nakup sirpvtn. Finančni minister Je odobril kredit v znesku 150 milijonov dinarjev za nakup strovin. S tem kreditom se bo nabavilo usnje ta tkanine za armado tor za civilno prebivalstvo. T Strojne tovarne in Kvarne (L d. Kodo imele 23. junija t. L redni občni zbor, na katerem se bo obravnaval tudi predlog upravnega sveta glede zvlšbe delniške glavnice in s tem združene izoremembe pravil Na občnem zboru ima vsakih 10 debile 1 glas. -f Svedre za kamnolome in pite. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani razpolaga s večjo množino »tarih pB kakor tud! Jeklenih svedrov za kamnolome ta kladhre. Cena 0 do 8 K za kg. In ter esen t Je-obr tnf-W naj se ohrneifo takoj na ta urad. -f Poneverbe v zasedenem ozemlju. Nedavno »mo poročali o velikih poneverbah v upravnem področju tržaškega komisarijata za JnKJskc Benečijo. Po novih poročilih zavzemate t« poneverbe vedno večj! obseg. Sedaj »o zopet aretirali tri milanske veletrgovce s tekstilnira blagom ta enega oficirja, ki so bffi pri poneverbah direktno udeležita. + Izvoz Sto fe Argefittafta Fran nosita. angteSka 1« te ’ argeiiJInstoo vlad llevo« one Rdteama Mi katero so nakupih zavezniki predao je izšel dekret o prepovedi uvoza. -j- Ugodna letina na Francoskem, Po vesteh iz Pariza je letos pričakovati posebno ugodne letine v Franciji, ta sicer glede vseh poljskih pridelkov. Pšenice bodo naželi po splož-ni sodbi 80 milijonov stotov, dočim je znašala lanska žetev le 48 in pol milijona stotov. Kar potrebuje Francija zase 90 milijonov stotov, bo tedaj letos skoro neodvisna o, konzum pa se kljub tema ni dvlgafl, ker pričakuje občin* Irim ’da padejo cene še nižje, kakor mmMk.. m T“ JtmaSLJLVVA* Ono TO. Jttnf}a 1080. Stran 3. Dnevne vesti. - Predsednik deteta* vlade dr. Brali M )« odpeljal nocoj v Beograd, da se dogoreti glede sprejema regenta Aleksandra v LMJ- IJanl. — Kako pospešuje g. Ačimovič našo trgovino. Ni skoraj dneva, da bi ne prinesel ta ali oni Ust kake nove cvetke far vrta Ačimovlčeve nesposobnosti hi borniranostl. A še m konca. Ačimovič izziva vedno znova. Evo zopet par primerov: Neka ljubljanska tvrdka le dobila 2. aprila z Dunaja več vagonov blaga, med drugim tudi nekaj takega, katerega uvoz le no novi!, predpisih prepovedan. Slo se je torej zato, ali je blago pravočasno, t. j. pred 1. aprilom odposlano z Dunaja. Tvrdka je predlo-žla tozadevna dokazila, katerim pa Ačimovič, kakor navadno, ni hotel verjeti. Izjavil je, da sam ne more odločati in da mora predložiti zadevo ministrstvu. S tem je firmo odpravil. Rešitve še do danes ni. m bla-go, vredno nad 300.000 kron, leži sedaj že poltretji mesec brezplodno na kolodvoru. Vse urgence ne pomagajo nič. Ko ie zastopnik firme podvomil, ali je bila zadeva res predložena ministrstvu, pa le velmožni gospod vzrohnel, češ, kaj vam to mari, to je uradna stvar. --In druga modrost-. Nekatere italijanske firme prodajajo gumijaste zračne cevi za kolesa in avtomobile po teži in lih pošillaio zato brez kovinastih ventilov. Te pošljejo poleg v posebnih zavojih. Ker so ti ventili iz kovrae, katere uvoz je prepovedan, pripušča g. Ačimovič v Jugoslavijo pač'cevke, ne pa tudi ventilov, čeprav so prve brez teh ng-porabne. Ako pa pošlje tovarna ventile že na cevke pritrjene, potem je po mnenju g. upravnika to popolnoma kaj drugega, pa mirno vse sku-vaj zacarini in pusti v mesto. — V pomislek. Piše se nam: Dan ga dntvom čitam po časopisih kako razne kategorije drž,avnih in privatnih nastavljencev vedno z nova zahtevajo povišanje plač. Skoro neum-Ijivo mi je, kako da ljudje še danes niso izpregledah, ko so vendar že ponovno doživeli, da zaleže Se tako izdatno povišanje plač kvečjemu sa kratke mesece, ne vodi pa do boljših časov. Edino pravo pot bomo nasta-vllenci ubrali, ako bomo stavili samo eno zahtevo in sicer zahtevo po splošnem znižanju vseh cen, in ves svoj boj, vse svoje moči posvetiti edino tej zahtevi. Pri tem bqmo imeli brezpogojno za seboj vso našo javnost. Splošno znano je, da je v železničarskem štrajku v prvem počet* ku simpatizirala tudi javnost in da Je bil zelo popularen, ker se je ugotovilo, da stavkajo železničarji za znižanje cen. Ko pa se je videlo, da to ni res je popularnost na mah izginila. Prisilimo vlado, da stori svoje dolžnost in zadrgne že vendar enkrat nenasitne vreč* židovskih pl Javk. — Podržavljenje trgovske šole v Ljubljani. Bivši deželni odbor kranjski je ustanovi leta 1908 Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki je obsegala v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter se je leta 1913 toliko razširila, da se }i Je priklopil tudi posebni dekliški oddelek. Absol-ventje in absolventinje šole so dokazali v svojih praktičnih poklicih, da dosega šola docela svoi namen. Za-zanirr.anje za šok) je od leta do leta večje, ker se Je javnost prepričala, da prihaja Iz šole za prakso dobro poraben naraščaj. V tekočem šolskem letu obsega šola 7 razredov z 260 učenci in učenkami. Solo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker ie prešla uprava bivše dežele Kranjske v državno upravo, ie prevzela država z budgetnim letom 1920 1921 tudi Slovensko trgovsko šolo v Idubljanl v svoio upravo ter jo le izprernenJla v Državno dvorazredno trgovsko šolo. Pridržala Je vse dosedanje učiteljske moči in je izročila vodstvo dosedanjemu ravnatelju Josipu Gogalu. — Radi nevarnosti Širjenja črnih ftoz je prirejanje shodov v občinah Sv. Martin na Pohorju, Sv. Venčesl. Slov. Bistrica m Mak oj* še nadalje prepovedano. — Za IujrGov»nsko M«tlco daroval g. M 1« Središča krOn. Litibtjana. 18 — Nič menda In M baje, temveč rac J«, da je »Samopomoč« v LjubilvtoAUa M vlado prošnjo, da N smola svoj® zalogo moke Izvoziti čez mejo. NIČ se n« »podtikamo nad tem, nasprotno, prav le, 6* se skuša »Samopomoč« Iznebiti drage molče in preskrbeti za svoje člane cenejlo. Saj mio svetovali to njej tn magistratu le v svoji drvi notici. Ne zdijo se nam pa umestni napadi na naš Ust, a katerimi ac hočejo go- spodje maščevati nad utrni, ker smo razkrili nj&ovo smola Mesto da nam gospod Govekar v tvojem glasilu očita lov aa senzacijami la škandali, M bdi)« storil, da M se posvetil prospefm »Sen..-pomoči«, za katere taktotum se Je vrinil, b svoje uredniške prakse pri »Sl. Narodu« bo got o sam dobro vedel, da prito . otl »Samopomoči« Is vrst članstva kar dežuje. V ostalem pa Je 2« mogoče, da Ja zaloga Samopomoči* sedaj precej PoSin, saj je gospod Govekar ponujal po vseh ča islh meko kolikor Jo kdo hoče to brez vrstnega r da, ona totalna moka Is BanatR pa Se k sreči ni prišla. Zato njegovo dokazovanje m. Se-trditve prav nič ne ovrže. — Ceh oslov alki legionarji. V soboto je priplul po 45dnevni pomorski vožnji amert-kanskl transportni parnik »Praesldent Grant« Is Vladivostoka v Trst s 6000 čeho- ; siovaSklmi legionarji. Nadaljnl neovirani j transport zadržujejo italijanski železničarji, j vsled Česar je vožnjo po železnici nadalje-< val le general Syrovy s svojim generalnim i štabom In bolniki. Ostalo moštvo — 4500 legionarjev, nadaljuje pot peš preko Krasa. Včeraj ob poi dveh popoldne Je prišel transport generala Syrov# v Ljubljana Na glavnem kolodvoru so oficlelno pozdravili legionarje zastopniki deželne vlade, mestne občine ta dravske divizije. General Syrovy se je za 8prelem kTatko zahvalil. Transport Je obstolai iz 94 častnikov In 455 mož. Transport Je bil zelo velik, ker Je peljal se. bo) ves tren in bagafo ostalih pešpotujočlh legionarjev. Na glavnem kolodvoru je med odmorom svlraia čeboslovaška legionarska godba. Ob 2. Je transport nadaljeval pot v domovino. — S tem transportom Je dospelo v Ljubljano tudi osem Jugoslovani/ kih do-brovoijcev, ki so blM ostali v bolnici v Honkongu ta katere Je sprejel na krov »Praesldent Grant«. Dobrovoljci so rodom Iz Bosne ta Srema. — Kpkor so nam zatrjevali, so bili čefaoslovakt v Trstu zelo razočaranL — čehoslovaSki go' oralni konzul v LJubljanL 8 praškim brzovtakora Je v nedeljo dospel v Ljubljano čehoslovaškl generalni konzul za Sloventjo g. dr. Benei. Tekom včerajšnjega dneva J* Izvršil oilcteln! obisk pri deželni vladi ta dravski diviziji. — Zglaševanje strr . v>0licijsko ravnateljstvo razglaša, da se jc v ..idnjem času opazila de razne stranke, ne da bi imele dovoljenje mestnega magistrata, oddajajo tujcem aobe za prenočevanje za eno- ali večkratno uporabo. Do^ne stranke takih svojih prenočevalcev tudi ne zglašajo pri policiji, kakor Je to z.:’., nito predpisano. Vsled tega se opozarja, da se bo vsak tak slučaj mjstrožje kaznoval. == Ljubljanska kreditna banka razpoSHia svoja letna poročila v ovitkih, na katerih ima označeno svojo firmo z: »Laibacher Kredit bank, Laibach«. AH je to leta 1920. še vedno potrebno? =• Sestanek pripravljalnega odbora za cvetlični dan za Koroško s-: vrši v torek 15. t. m. ob 20 uri (8 ari) v mestni posvetovalnici Vsi, k vam Je pri srcu usoda Korotana s^e naprošeni, da se udeležite tega važnega sestanka. Posebno c. dame. * Na kresni večer, dne 23. t. m . priredi »Zensko telovadno društvo v Ljubljani« v hotelu Tivoli koncert s plesopt, nakar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. TeL društvo Sokol v Šiški priredi v nedeljo 20. t. m. lavno telovadbo * veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu nasproti pivovarne Union, sodeluje godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. Čerin*. Za okrepčilo Je preskrbHeno. Zdravo! Odbor. K. =■ Važen sestanek trafikantov bo v torek 15. t. m. ob 7. uri zvečer pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7. * Poziv! Dotičnl vfdezno gnan! irospod, W Je ramenlal v petek ve čer ob tri četrt na 6. v brivnici g. Franchettija svoi mehki sivi klobuk, se posivile zadnjikrat, da ga istotam vrne, sicer se bo poffcijško zasledoval ' K. Maribor. Naše poročilo, kaiko dri. stanovanjski urad v Mariboru šikanira »Jugoslavijo« Je Izzvalo vseobče zadovoljstvo. Delovanje dri. stanovanjskega urada res ie skoro meji na smešnost. Medte.o, kb se Instituciji, kot J* uprava v Mariboru najbolj razširjenega dnevnika, mečejo polena pod noge. Je v Mariboru is neSte-to Nemcev )n netnčurjev, ki ee še dane« Šopirijo v pet, Sest te S* več SobanaH. Teh p, n. drž. stanovanjski urad ne vidi. Ne vidi pa tuffl ubogega poštnega sluge, kf je bil radi stanova^ šele, 84 te* na dr*, stanovanjskem uradu. Ule Rhotfus- Marlhorskl učftHHščnfkl priredi Ip 27. t. m. v RogaSri Slatin! velik koncert. Sodeloval* bo mariborska voiaSra gbdba. Pevske točlce bo vodil sl nrofesor Brozovič. godben* na, g. prof. Beran. Cisti dobiček J* na- Senjen za dijaško kuhinjo v Mariini. Mestni nemški otroški vrtci so s pričetkom prihodnjega Šolskega teta razpuščeni. Celje. Stanovanjska mizerlja in proteži-,anje ueuianstva. Naš mestni magi strat je pred Kratkim ukazal rodbinama dveh državnih nastavljencev, katerima Je bila stanovanjska' komisija pozno y jeseni nakazala stano vanja v hotelu »Union« in v hotelu »Pri Kroni«, da morajo stanovanja izprazniti do 15. t. m., ker gospodarja ne opravljata več državne službe v Celju, Pravi vzrok odredbe pa bo bržčas to, da hoč* magistrat ustreči prizadetima hotelirjema. Zato opozarjamo mestni magistrat, da živ, v Celju v prav udobnih stanovanjih še cela vrsta ljudi, ki res nimajo v. mestu nikakega opravka in večinoma tudi ne pravice do bivanja, ker so tuji državljani, nekateri celo nevarni rovarji proti državi. Je med njimi več odpuščenih bivših uradnikov, nekaj penzijonistov. dva vpo-kojena častnika itd. Neki bivši sluga se Je pri preobratu zaklinjal, da gre raje med hrvatske svinje, kakor pa da ostane med Slovenci. Kljub temu še danes odjemlje v Celju bolj potrebnim in vrednim uslužbencem dragoceno stanovanje. Sin nekega drugega takega nebodigatreba ie de-nunciral in spravil v zapore svoj čas več Slovencev. — Našteli bi lahko še celo vrsto grešnikov z njihovimi grehi, kateri se še vedno šopirijo po Celju. Njim naj posvetijo pristojne oblasti v prvi vrsti svojo pozornost, ne pa družinam državnih nastavljencev, ki so. že itak udarjene, ker morajo ločeno živeti. Razpuščena je celjska krajevna skupina Zveze trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju. Osebna vest. Zlvlnozdravnik g. Fr. Baš Je premeščen k politični ekspozituri v Mozirju. Za tekoče porotno zasedanje V Celju so razpisani še naslednji stečaji: 14. t. m. Josip Krajnc, tatvina; 15. t. m. AlofzfJ F.otler. tatvJna in Filip Jug, tatvina; 16. t. m. Pavei Sta-rovašnik, goljufija; 17. t. m. Ciril Strmšek, goljufija; 18. t. m. Janez Čeč, st. in ml., Viktor Čeč, Rudolf Pepelnjak In Martin Leskošek, rop. K POVRATKU NAŠIH LEGIONARJEV IN VJETN1KOV IZ SIRIRIJF. Ako smemo verjeti čosniškim in privatnim vestem, so naiši legionarji in vjetniki, ki so po večini že štiri do šest let odtrgani od svojcev in domovine, na potu domov. Kdtor je okusil bridkosti vjetništva, ta bo vedel, koliko so morali pretrpeti ti reveži duševno in telesi® v tem dolgem času, v takih razmerah ter brez vsacega kontakta s svojci in domovino. Ako imajo naši merodajni krogi sploh še kaj sramu in vesti, jih bo morala obliti rudečica. kadar bodo pogledali tem trpinom v obraz! Niti z mezincem niso ganili, da bi olajšali njihovo gorje in pospešili vrnitev v domovino. Kakor se Je to zgodilo do sedaj še pri vsakem povratku naših vjetnl-kov, tako se bo zgodilo gotovo tudi Pri povratku legionarjev iz Sibirije: nihče razen svojcev se ne bo pobrigal, da bi jim napravil ne mogoče sijajen. pač pa vsaj dostojen sprejem na domačih tleh. Razočarani bodlo ti Idealisti, bridko razočarani, ln prve besede, ki jih bedo izgovorili na domačih tleh, gotovo ne bodo blagoslavljanje. ampak preklinjanje »krasnih« razmer, bi so nastale vsled kon-kublnata naše matere-dotnovine s či-futi. verižnikt in raznim* demagogi. Solze veselja so morale stopiti v oči vsakemu, ki je bral zadnji čas došla Pisma naših Sibiriiancev, polna vzvišen« domovinske Ihibezni in idealizma. Kolika prevara, ko bodo videli gnjilobo ln propalost, ki se je razpasla pri nas In ki mora vzbuditi stud in gnus v duši vsakega Jugoslovana, M ima le troho idealizma v svojem srou. Da bo razočaranje vračajočih »e vjetnikov tem večje, zato ž* poskrbe naši merodajni krogi, ki n- ravnost tekmujete mod seboj, kako BI ubil! v ljudstvu ftebezen do <*>> movfne! Saj so na vseh višjih mestih fftidte, ki jim fe dobrobit države deveta briga fn kf za njo niso storili še daleč, daleč toliko, kolikor Je stori! zadnji legionar. Prišli bodo mogoče stradat, saj težko, težko 3» 6! se m nje dob!! kak primeren kotiček, kjer ( M se lahko posvetili resnemu deta 1' za domovino, ^rišli iiodo, da te objamejo v TtebezuL o domerrirta. a tl 16$ ne faSpl poanate! NORVEŠKO ŽEN9TVO IN fcOAr NJE. Na Norveškem Je bila let* 1894 sprejeta postava, ki dovoljuje občinam, s glasovanjem odločiti, ali se naj v občini kuha ki prodata žganje ali ne. Vsak moški ali ženska, ki je star 25 let, ima pravico glasovati. Leta 1895 je bilo prvo glasovanje. Boj je bil hud za žganje in proti žganju. Na deželi sc ga povsod odpravili, tudi domače kotle so opustili. Bolj trdo je šlo v mestih. Vzdignile so se pa zlasti norveške žene kakor Špartanke zoper sovražnika domače sreče. Med ženstvorn je bilo silno navdušenje. Ker je na deželi že prej bilo glasovanje, so žene in dekleta šle v mesta, ko je bilo tam glasovanje. Po hišah so prevzele razna gospodinjska dela, da so domače ženske lahko šle na volišča. Oblekle so se v resna temna oblačila, kakor bi šle v svetišče. In ko se je pozno zvečer izvedel izid glasovanja, da je izmed 13 mest jih 11 odklonilo žganje, je zavladalo nepopisno veselje. Zenske so se objemale, tiste, ki so poprej živele v sovraštvu so si prijateljski stiskale roke. Slovenke, vzemite si za vzgled norveške žene. Začnite tudi ve odločen boj proti temu sovražniku hišne sreče, miru in zdravja. Kako žalostno je pri nas, da celo žene in dekleta srkajo ta gnus in strup. Ali W se kje v Sloveniji dobila občina, kjer bi se večina Izrekla proti Žga-njarnam, če bi prišlo do glasovanja? Šnopsarne in kotil so znamenje naše sužnosti in zaostalost). Tisti, ki imajo največ dobička od žganja, nas sramotijo po časnikih kot divjake, razbojnik* in tolovaje. Zato veljaj točno in povsod: Proč s šnopsom! Proč s strupom, proč z goljufijo!_________________________________ Šport in turistika. Za tretjo vozno dirko, ki se vrši v nedeljo 20. junija na vojaškem ve-žbališču v Ljubljani, se urejuje th popolnoma na nova Odgovarjal bode v kratkem vsem zahtevam te potrebam. Prijavljeni konji se pridno vežbaio (trenirajo). Moralo pa bi se posvetiti več poaornosti in truda tudi treningu koof-dirkačev, k! se udeleže četrte (gafopne) dirke na dan 29. Junija. Posebno se opozarja pa potreba privaditi konje na skakanj* čez navadne 6Q —80 etn visoke zaprek* it šibja. Konji, ki dobra in radi skačejo, imajo veliko večji izglede na zmago kakor konji, kate* fe mora Jezdec voditi z muko in silo preko vsak« zapreke. V tem oziri* se vsak trud in rredhodno delo obilo poplača. K. Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA OLEDA! TŠČA Drama: Torek 15. Veleja B Sreda 16. Dvoboj E. Četrtek 17. Velela C. Petek 18. zaprto. Sobota 19. Ljubosumje B. Nedelja 20. Veleja D. Opera: Torek 15. 11 Trovafore D Sreda 16. Vesele žen* wlndsor* ske, izven. Gostuje gosp. Nikola Zec. basist državne opere na Dunaju Četrtek 17. Vesele žene windsor* ske. izven. Gostuje gosp. Nikola Zec, basist državne opere na Dunaju. Petek 18. H Trovatore B. Sobota 19. Jevgenij Onjegin E. Nedelja 30. Vesele žene wtad-sorske A. Književnost in umetnost« TURISTI, PRIJATELJI NARAVE1 Ali že imate Drof. F. Seidl-a vele-zanimivo knjigo »Rastlinstvo naših AJp«? Naročite nemudoma, ta knjiga vam bo na vseh izletih in ob vsaki priliki izredno dobrodošla 1 Naroča se pri »Zvezni tiskarni« v Ljubljani, Marijin trg 8. »Priroda« številka 6. je izšla s sledečo vsebino: M. Urbani, Vječnfc ogani — dr. N. Fink, Kost — Granit* vidlfivoga svijeta — J. J. Fabre, Bi-serasti zemlja! — Zviezdano nebo —« Pabircl — Razgovori. — Prirodoslovni Hst »Priroda«, ki prinaša tudi slovenske razprave, toplo priporo« čarno. Naroča se: »Priroda«, Derno* trova ulica U Zagreu. Stane letni* 30 kron, za dijake te učitelje 20 kron, Pokrajinske vesti. Kamnik. Pred kratkim Je bil v Kamniku velik semenj. Neki tukajšnji gostilničar, ki ima sicer razna vina v zalogi, je točil na ta dan najslabejše viiip in to celo po 2,4 kron. Ko je neki gost zahteval, da se mu postreže z boljšo kapljica se nikakor ni dal pregovorih, temveč »e Je natihoma obregnil na natakarico: »Kaj misliš, da si bom radi štirih mandeljcov pc4cva-ril ves semenj. C* Jim tu ni všeč, naj pa gredo drugam. Obrtn. nadzornika pozivljama da uvede tozadevna nadzorstva tudi nad gostilničarji, da se ne bo tujcu, ki te navezan na gostilniško postrežbo, streglo na tak način. Tržič. TukajSn# bralno društvo oriredi 10. In 11. Judite 1.1. veMko proslavo 30letn1co svojega obstoja. Bralnemu društva gr* glavna zasluga. da se je Tržič, nekdaj ne*n8ka trdnjava n* Gorenjskem, poslovenil. Tz društva so se razvila polagoma vsa ostala tržiška narodna društva, zlasti Sokol, Planinsko društva podružnica C. M. D., pa tudi posojilnica, Lastni dom Itd. Javornik. Neki tukajšnji trgovec prodaja celovški kvas po kroni 1 dkg !n dobi tored za en kg 100 kron. Kolikor nam znano, stane v tovarni 1 kg kvasa 18 kron, te če še prištejemo carino 3 krone ta voznino 50 vin., ga stane skupno samo 21.50 kron. Trgovec zasluži tored samo pri enem kg 78 kron. Tako pride trgoveo, ako proda samo 10 kg na teden, okroglo na 3500 kron čistega na mesec — torej na plačo dveh državnih nastavljencev. Oblasti, kje ste? Št. Vid pri Stični. Odkar se j* vršil pri nas lansko leto orlovski tabor, ki je pokazal, kako malo je ležeče orlovskim telovadnim društvom res na telovačfbi, se je vedno bolj hi bolj uvidevala potreba ustanovitve »Sokola « Po zaslugi nekaj narodnih mož se fe v nedeljo 6. L m. ustanovilo sokolsko društvo, M bo zadostno skrbelo za napredek ljudstva, posebno mladine. Želimo mlademu »Sokolu« mnogo uspeha« Laška Pri nedeljski sdfcolskt prireditvi, ki te precej povofjno uspela, se te pokazalo, da »e pri nas še vse preveč nemškutarf. Predvsem se Je izkazala neka pri nas dobro znana nemškutarja gospodična, W te kri-čata z odra; »Rltte schOn, sagt den Musfkonten. daS aic aufhčrea sol- im I« Vsaj pri sokolskih prireditvah IM moralo biti nemškutarJenJe popolnoma izključeno. Središč*. Tukajšnja pošta postopa pri sprejemanju starega denarja, kolikor ga la ie v prometu, zlasti dvokionskih bankovcev, tako skru« puteeno, da J* to naravnost šikaniranje strank. Se Uan^s, ko so dvokrou* skl bankovci s čitljivimi žigi ie bel« vrane, odklanja gospodična mnoga« krat vse bankovce, katerih žigi s« ne dajo z lahkoto prebrati, dasiravuo jih drugod brez teh pomislekov sprejemajo. Prosimo po&tnl urad, da ow*• stt tako nepotrebno šikaniranj* strank. Rogaška Slatina. Letošnja sezona našega svetovnega drž. kopališča ba še mnogo sijajnejša nego je bila lanska. Ime Rogaške Slatine jejpostalo po lanski sezoni znano po vsej Jugoslaviji. Zato so letos že od začetka maja prihajali prvi gostje in so doslej že precej napolnili kopališče. Povsod ie zelo živahno. Vojaška kapela igr* vsak dan dvakrat pa promenadi. Poleg jugoslovanskih Je tudi nekaj ruskih gostov. Cene so normalne. Za prih. mesece je *e skoraj vse oddano. Kino se otvor! te dni. Vreme je krasno. Poskrbljeno Je za v »e; ob slatinskih vrelcev se kreirajo stari in mladi. Vsak dan prihajajo novi gostie. Pripravljajo se športne prireditve. Ta mesec so naznanjeni koncerti »Ljub. Zvona« in mariborskih učiteljlščnlkov. Na Vidov dan 28. t« m. bo velika veseLpa na. promenadi. Ako pride v teh dneh regent Aleksander v Slovenilo, n:\mo, d;: 1>q obiskal tudi Slatino, kjer se je zdravil kot gost v letih pred vojno. Sla« tfaa mu je ostala gotovo v prijetnem spomina. To Je bil prvi slovenski kraj, ki ga je pobliže spoznal, dasi j« bil takrat na zunaj nemški. Ako pride sedaj, ga bo s ponosom pozdravila naša jugoslovanska Slatina kol svo:era gosta in vladarja. Ljubečna. Kakor znano, je rrrt nas zelo razvito izdelovanje opeke. Pri tem pa nekateri podjetniki do skrajnosti bsrabliajo delavstvo, k! mora delati ponekod 11 do 12 ur na P° P0®** ter vsako soboto na Sv. Jakoba nova in ! v Ljubljani. Oblike na vpogled. Neveste poeor I fimnici, ena skoraj popolnorr nerabljena in dve odeji. — upravništvo. Kje pove; 943 V \m ita l. lutetna skupnost i brvatsko eskemptno banko in x x srbsko banko»Zagrebu. Brzojavni naslovi »BSKOMPTMA". Mie ne Mmtianie eioUeje. lune »loge. — Kakup in prodaja: efektov nniz, nlut — eskompt menit akreditivi — borza. Interurb. telefonska Itev. 146.- Oblastveno tates. ZAHVALA l0llit5a® i*111® kBriM Pragerskem, i ’ 042 Kolodvorska ulica 39 Prodata se Z lepa konja po 4 se priporoča v pokončnvanje pod- leta stara 142 visoka z angleško opravo in voz brek ter 2 kolesa; vse na Starem trgu it 19, pritličje. 931 P1 Og zelo dobro ohranjeni oj pod ceno. »Kanclar* gleda se pri g. Šinkovec, Stari trg Proda se še Kalni ntro. itev. 21/1. samo popoldne. l*roda »o v Mariboru lepa enonadstropna Iiida z velikim vrtom, hlevom za konje in svinje. Pojasnila daje gostilničar v Mariboru, Vetrinjska ul. 4. Prodam večjo množino karamel. Kilogram po 90 K. Sv. Petra cesta 95. gan, miši, ščurkov, rusov, stenic,! moljev itd. z različnimi novoiz-1 najdenimi povsem zanesljivimi 11 sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago. niškemu spremstvo in petje na grobu, rovalcem vencev iti šopkov. - Vam vsem, ki ste sočustvovali z nami v bolezni in smrti našega nepozabnega STANKOTA Posebno g. p. Ciprijanu za njegove obiske in tolažbo v bolezni. Šolskemu vodstvu, gdč. učiteljici in g. Černigoju za šolsko Vi sem znancem, prijateljem In da-Iz dna srca iskrena hvala. Kamnik, dne 9. junija 1920. Valentin in Mojaia Mi i sinem Eanltom. Vsakovrstne slamnike, različne torbice, predpražnike, slamnate šolne in druge pletarske izdelke Gumi za cepljenje trt, cevi za j priporoča po primem! CC- ikropilnice, plašče in cevi za kolesa, r * , 1 -- ni g. trgovcem Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošla Domžale pri Ljubljani. 368 Opozorilo. letnik 1917 in 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno, se toči v restavraciji P. KoSuk, prej e »Ferlinc" ; Ljubljana, Krek®v fcrs. | .n , . -... -----—.... ................... Pozor gostilničarji, vinski trgovci! Dospelo je 20 vagonov hrvatskega, dalmatinskega, banatskega in moslovačkega vina. Poizve se v hotelu „ Union* soba štev. 34 od petka do nedelje dopoldne od 9.—12. ure, popoldne od 3.-5. ure. Druge dni se poizve pri IVAN KOŽELJ, trgovec, Tržaška c. 27. ventil ne cevi, gumijevo raztopilo itd. se najceneje kupi pri tvrdki ION. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7. Kupi se s Kupim majhno hiie tudi staro, primemo za kmetijo v okolici Vič. r.„„. ir______v.. Prodajalec lahko s stanovanjem zamenja j rTžtllJO i 33T, V 3T3Z(Hn, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 18)2 Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, ka-i tere napravi kdorkoli na moje ime. Ravnotako ne poravnam nobene škode, narasle na blagu, ki bi se dalo na upanje na moje ime, komurkoli. Dr. Ljudevit Jenko, 893 zdravnik in mestni fizik, Ptuj. j in po dogovoru dobi še druge ugodno' stt. Naslov v upravništvu. 981 Službe: Sprejmem prvovrstnega fotograf-skega pomočnika, spretnega re- tušerja povečanih slik, nastop čimprej mogoč. Plača po dogovoru. — FRANC KUNC, fotografski atelje in prvi jugoslovanski povečevalni savod, Ljubljana, Wolfova ulica 6. 949 luilnlaetjikl monter za plin In vodovod, izučen klepar ali ključavničar dobi takoj trajno službo pri ED. SVVOBODA, Maribor._________________937 Zastopnik. Ugleden mož prevzame zastopstva kake zavarovalne družbe v Dravski dolini m Štajerskem. Naslov pove upravništvo. 945 Dva absolventa trgovske Aole katera sta ravnokar končala študije dobita stalno mesto z dobro bodočnostjo pri zavarovalni družbi. Mesto dobi tudi penzlonist vešč vseh pisarniških del. Ravnotam se sprejme mlad fant za pisma dostavljati. — .Jadranska zavarovalna družba*, Ljubljana. 932 Koutoriet, pisarski uradnik vešč slovenskega ln nemškega konzepta ter korespondence zmoten stenograf ln strojepisec se sprejme takoj pri tvrdki VILJEM FREUND, usnjama, Maribor. 919 Kuvnrnlšbi knbar se takoj sprejme v kavami .Zvezda*. 960 Razno s Zamenja ne kobila, bolj msjhna 4 letna, za malo, dobro ohranjeno, na Sol pokrito kočijo. Popraša se v Sp. iški, Celovška (Oosposvetrka) cesta 26. Kdo bi hotel 3 mesece staro deklico vzeti za svojo. Naslov v upravništvu .Jugoslavije* v Ptuju. K, Linhart, urar Gosposvetska c. 7. Velika zaloga zlatih, Brebrnih In niklastth ur, kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnlijl ceni. Popravila se sprejemajo vsak čas in se solidno izvrše. 990 n Priporoča n slanemu občinstvi Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) Zo. toka it. 42. Narodna knjižnica. l.in 2. snopič: Val. Vodnik, izbrani spisi. Broš. 3 K. 8.-5. snopič: GaueSOBlRUiS, komedija v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Glonar. Broš. 8*— K 0.-9. snopič: Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. 8pisal Vladimir Levstik. Broš. 10'— K, vez. 14*— K. 10.—12. snopič: Bele noCf. Malt junak. Spisal F. M. Dostojevski j, preložil dr. Vlado Borštnik. BroŠ. lO — K, vez. 14*— K. 18.—15. snopič: Moje življenje. Spisal Ivan Cankar. Broš. 10*— K, vez. 14*— K. 16. snopič: Pabe ki Iz Roia. Spisal Ivan Albreht. Broš. 1 ’— K. 17.—-18. snopič: Bilke. Spisala Marija Kmet. Broš. 8‘— K. , lil in iila im Mifvljiiiiii. ! Svslioden ostal! Pohištvo. Ceniki zit§jj Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6 Konkurenčne cene! Namo na debelo I V Iščem meeeČDO aobo « »epa- ratnim uhodom. Plačam dobro. Sem miren in resen uradnik, srednje starosti. Prijazne ponudbe proaim pod šifro goelavija* na upravništvo. Izgubilo se Je 8 načrte, oz. slik za spalne sobe. Pošten najditelj naj jih blagovoli oddati v hotelu LloycJ g. Pircu proti dobri nagradi. 927 Velnaii« novih rainov-st-nlh dvokoles z najboljšo pnevmatiko, posebej plažče, zračna čreva in vsakovrstni deli za dvokolesa In razne stroje. — Vzamejo s» tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 F. LMia z faznimi struji. LJUBLJANA, Stari trg 28. v malih vencih, prekrasno blago v vrečah po 60 kg prodaja na debelo po K 20 — za kilogram. Jalno v mestu. Ponudbe pod , £S* | Rudolf Zore & Kom p., m. upravništvo lista._____________________902: LjuWjana, Gledališka ulica 7/IL P. n. Prisiljena, da izprazniva najine od leta 1839 posedujoče trgovske lokale na Kongresnem trgu št. 2, naznanjava cenjenim odjemalcem, da ostane najina knjigarna od 14. t. m. do 1. julija zaprta. Svoje cenjene odjemalce prosiva, za ohranitev cenj. zaupanja ter se udajava prijetni nadl, vestno občevanje s svojimi cenj. odjemalci zopet na start kulantni način v lastni hiši Miklošičeva cesta št. 16 započetl. Z odličnim spoštovanjem Is. pl UMijT I M. Duhu. Ljubljana, 18. junija 1920. Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnlžjih cenah pri tvrdki BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 251. Lastili nulo zn preražauj«- Konkurenčne cene. I/Eati de Cologne Kolinska voda No 250 de la Maison Tvrdke VV DR!AY - PARIŠ i« Vafit plus que Tor! | Boli zahtevano kot zlato! Predaja na debelo i Parfumerlt des »Fleurs de France*. — (Parfumerija .cvetja Francije*.) 21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA. Znmenja alf prod« se Prodajo se 3 sodi ; iz trdega lesa, dobro ohranjeni s prt-proti enakemu v Ljubljani ali okolici.' jetnim vinskim duhom v skupni mno* Ponudbe pod .Posestvo* na Anončiii žini 4100 litrov. Naslov pove: Anončni zavod, DRAGO BESELJAKfe Ljubljana, j zavod, J)RAGO BESELJAK, Ljubljana, ° ' * ““ ~ ou2 * “* A/'" Tkanine - perilo - modno blago Velike zalegel TwreSRa Na Jn® vejil vzorčil Ralmondo Matasa & C®. Trst, DolJe sa c Merama. ,(SALVATOR" — EaStllo sasvEm svježe, br. 2..................K 18 — 1». 4..................K 28*— po tucetu — franko skladište ZAGREB; nudi Oskar Fuchs I drug, Zagre Telefon 11-19, VlaSka ulica 99. gr, lejrf Telefon 11-38, via San Lazzaro Itev. 10. 751 Cankarjevo nabrežje 5, sc.-s-carrarm Vino pelinkovec (Vermut) jr,ki dcbiV kakovosti po primerni ceni priporoča veletrgovina vina Barbič & RadoniČ, Novi Vodnat r Uši g. Lapajne. Ccnkaijevo nabrežje 6. 895 Pri slabostih vsled starosti, tež-kočah v želodcu, pešanja moči je stari vinski [konjak pravo Življenje vzbujajoče sred-1 stvo. — Dve literski steklenici pošlje s zaboiem vred kot žarno blago fr, slanih porno blago franko za v naprej 180*40 K ter za porto predal posestvo » »ralov, | fza sekat)’11« 40 K, skupaj za 196*80 K Simei«, Maribor, sestnik, grad Golič pri Konji-Teiefon št. lSz \ Cah, Štajersko. v okoiid Maribora z obstoječe iz 30 ovalov gozda ,o t lo z vinogradov, travnikov, njiv, živino kakor leži in stoji, cena K 620,000. — Reali letna pDarna Gregorčičeva ul. 6. m p m » m B m 5 m m IB za parne žage, rudopolje 1.) 2 strokovno naobražena u-praviteija za parne lave. 23 8 strojnike. I./ 4 žagarje (gateriste). 4.) 2 brusača za žage. A) 2 knjigovodja vešča korespondence. in štttovače, namreč 7.) 2 kantinerja, Jeden z Jamstvom od 50.000 K, drugi C.j 2 blagajnika. i j 8.) 2 9.) 2 10.) 4 z jamstvom od 2