Številka 58 ___ Izbaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvt. (6 stotinb) t mnoeib tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju! 51 Pe ru, Sežani, Nnbrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Po3tojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke *». mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; rft'opmrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov UO i»0 stot. Za oclase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-ialjna Trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beBeda. nnjmanj pa p* 40 *tot. — Odase spreiema Inseratni oddelek uprave fOdinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". TRST, v sredo 27. februvarja 1907. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti je moč' Tečaj XXXII. Naročnina znaša za'vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, rs naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrankovaii« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. GiorrhTGalattl 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEPAN GODINA. Lastnil: konsorcij lista ,»Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ,.Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. s^sss Poštno-hranilnični račun 5t. 841-6."»«. TELEFOS itev. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Danes zadnji dan za naročanje voliinega imenika. Kakor smo že večkrat nag'ašali je 27. t. m. torej danes, zadnji dan za naročanje volilnega imenika. Kdor želi naročiti volilni imenik, naj to stori še danes. najkasneje do 2 ure popoludne. Poznejše prijave se ne sprejemajo. Volilni imenik se naroča v statističnem uradu, ki je v ulici SS. Martiri (poslopje deželnega sodišča) v prvem nad-, stropju. ■■■■ BRZOJAVNE VESTI. Katastrofa Lloydovega parnika „Imperatr^*. DUNAJ 26. Upravni svet avstrijskega1 Lloyda je povodom katastrofe parnika *Iin-peratrix* sklenil žalno manifestacijo. Pred-^dnik Becker je med drugim rekel: V zgo- J dovini avstrijskega Llovda se je v prvič dogodil žalostni slučaj, da so povodom nesreče \ na morju izgubili življenje ljudije. K sreči so bili rešeni vsi potniki in veči del /osadke hvala požrtvovalnemu delovanju italijanske, francoske in ruske stacijske ladije in nomoči Llovdovega parnika „Castore". Ni; Ivomiti, da so bili v trenotku nevarnosti na svojem mestu toliko poveljnik, kapitan Ghezzo,; skušen pomorščak, in njegov prvi častnik sapitan Picciola ter vsi drugi Častniki in' moštvo. Z mirno vestjo se zamore reči, da se q storilo vse, kar je bilo možno storiti, in da se ni opustilo ničesar, da se je rešilo ljudi nahajajoče se na parmku. Tem žalostneje nas: navdaja usoda onih mož, ki so, izvršujoč svojo dolžnost, našli smrt tako rekoč na bojnem polju. Upravni svet je to izjavo zabeležil v j zapisnik ter v znak žalosti ustal s sedežev. Po tej izjavi je stavil predsednik for- : oalni predlog, da se takoj preskrbi za pone-, -rečence. Častna dolžnost družbe je, da se to J im prej zgodi. Izvoljen je bil ožji odbor, j -»estoječ iz predsednika Becherja, upravnega svetnika Vivante in generalnega ravnatelja; Prankfurterja. ki je pooblaščen, da poizve' potrebno, da se izmeri podpore in da se iste v o žiru vrednih slučajih takoj izplača. O ■^rj priliki je upravni svetnik Julij Singer pov-larjal potrebo, da se zavarovanje proti ne-1 zgodam raztegne tudi na pomorščake, pri cmer je vladni zastopnik v imenu trgovin-1 Jrega ministerstva izjavil, da je izdelan toza-; devni zakonski načrt in da bo Lloyd zamogel v kratkem zavzeti v tem pogledu svoje stališče. Za povzdigo Dalmacije. DUNAJ 26. Odbor, ki ima namen, da! gospodarsko povzdigne interese Dalmacije, je' iovršil svoja dela. Mmisterski svet je odobril načrt programa ter sklenil, da se ima ta načrt izvršiti tekom desetih let V očigled tej -deznameniti svrhi je finančni minister stavil na razpolago tozadevna sredstva. Program, ki ga ima izvesti dalmatinski namestnik, oblega natančen seznam vseh gospodarskih in ipravnib vej. Od vprašanj, ki so za Dalma-ijo aktuelna, ostane za sedaj odprto le vprašanje direktne železniške zveze z monarhijo, fo vprašanje je treba rešiti sporazumno z •grško vlado. A tega sporazuma ni bilo nožno doslej doseči vzlic vsemu prizadevanju avstrijske vlade. Temu nasproti si je pa vi ada prizadevala, da omogoči čim intenziv- j »ejo zvezo po morju. Sedaj se otvori brza paroplovna zveza, fer bo po najkrajšem potu, ako možno vsak lan vršila promet med avstrijskim Primorjem :n Zadrom. Železniška zveza bo omogočila promet na kopnem od Zadra do Kotorske Boke in istočasno bo vezala Dalmacijo z Bosno in Hercegovino, ti dve poslednji pa z morjem. Gradilo se bo tudi lokalne železnice izlasti v krajih, ki so važni za promet tujcev, tudi manji obmorski kraji pridejo na ta način v ožjo stiko z notranjo deželo. Predloge odobrene od državnega zbora io že pripravile pot za obširno pospeševanje paroplovbe. Glede definitivne in racijonalne ireditve paroplovbe, ki naj bi se raztezala na vso Dalmacijo, s čemer se bo imel pečati novi parlament, se vršijo že pogajanja. Izdelan je tudi že obširen program za dogradnjo pristanišč in svetilnikov. Ceste in mostovi, potrebni za promet, se bodo gradili na državne stroške. Najprej se ima tudi skrbeii j za razvoj povsem zanemarjene male obrti, .Mioderniziralo se bo tudi pomorsko ribarstvo, Istotako se ima povzdigniti poljedelstvo, živinoreja, vino in oljkoreja in konjereja. Prične se tudi akcija za pogodovanje ; točasno - povspeševanjem materijelnih interesov dežele se bo podpiralo tudi za intelektualni :azvoj. Izlasti se bo glasom odobrenega programa posvečalo posebno pažnjo šolstvu; za ljudsko - šolski pouk se bo izdalo 300,000 kron več nego doslej, a skrbelo se bo tudi za više šole in za poljedelski pouk. Povspe-ševalo se bo tudi promet tujcev. Hrvatski t abor ZAGREB 26. Sabor je nadaljeval specijalno debato o proračunu. Posl. Pribičević je govoril o reformi ustave ter se je na to obrnil k srbskemu vprašanju. Za domovino morajo Hrvatje in Srbi delati skupno. O času grofa Khuena ni nobena opozicijska stranka priznala Srbov. Srbi ne bodo hoteli za večno ostati pri koaliciji. V trenotku, ko zavzame vlada ali koalicija drugo stališče, nego je današnje, prestopijo Srbi v opozicijo. Sedaj bi bilo pa proti blagru ljudstva, ako bi Srbi stopili v opozicijo. Govornik je potem omenil bosansko-hercegovsko vprašanje ter izrazil mnenje, da je tamkaj pet državnih prav, ki zahtevajo svojo veljavo in sicer hrvatsko, ogrsko, srbsko, bosansko in turško državno pravo. Ako nastane tukaj spor prodere le ono državno pravo, ki bo najmočneje. (Star-čevičanci so govornika večkrat prekinili.) Poročevalec Potočnjak se je bavil s srbskim vprašanjem, Naglašal je, da so Hrvatje in Srbi le en narod. Kar se tiče zbliževanja socijalnih demokratov koaliciji, ni to nov pojav, kajti povsod se socijalni deraokratje izogibljejo osamljenju, oni nikdar ne pozabijo svoje domovine in svoje narodnosti, to dokazujejo govori Bebela in Pernerstorferja. Zato ne smemo tudi mi odbiti socijalnih demokratov. Nato je bila vsprejeta proračunska postavka : sabor. Nato je sabor razpravljal o interpelacijah. Sklicanje državnega sbora. DUNAJ 26. „Alldeut. Corresp/' poroča, da namerava vlada sklicati državni zbor dne 18. junija. Vremensko poročilo za Primorsko. DUNAJ 26. Večinoma jasno, zmerni vetrovi, po noči mrzlo, po dnevu mileje. istomerno trajajoče. Češki deželni zbor. PRAGA 26, Na današnji seji je bilo prečitanih več predlogov, med temi nastopni predlog posl. Eppingerja in vseh načelnikov strank zbornice : Deželni zbor naj naloži komisiji, določeni za spremembo deželnozbor-skih volitev in deželnozborskega reda, da poroča tekom 14 dni zbornici, ako hoče isti uporabiti svojo pravico, da se uvede volilna dolžnost. Ako temu pritrdi, naj se predloži zakonski načrt, da se isto izvede. Ta predlog naj se izroči komisiji brez prvega čitanja. Seja je bila zaključena ob 2. uri. Prihodnja seja v petek. Francoski poslanik odlikovan. DUNAJ 26, Cesar je podelil odhajajočemu francoskemu poslaniku markizu Rever-seauxu veliki križ Štefanovega reda. Prvi sekcij ski načelnik v ministerstvu za vnanje •tvari Merev je markizu osebno izročil znake reda. — Italijanski senat. RDI 26. Senat je sklican na dan 5. marca. Nesreča na železnici BUDIMPEŠTA 26. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je priobčilo nastopni komunike : Dne 26. t. m. ob 4. uri zjutraj je pri postaji Csnp iz Paty-ja došli osebni vlak trčil skup s tamkaj stoječim tovornim vlakom. Vsled tega sta bila dva potnika in dva železniška uslužbenca lahko ranjena. Dva prazna osebna vlaka sta bila poškodovana. Pričela se je že preiskava. ' Cerkveni boj na Francoskem. PARIZ 26. Škof iz Grenobla je izjavil nekemu poročevalcu „Echo de Pariš", da bi bilo po njegovem mnenju možno, da sklenejo župniki najemninske pogodbe glede onih cerkev, pri katerih ne utegne biti preveč bremen za njih vzdrževanje in popravljenje. Toda celo potem ne morejo duhovniki prevzeti dolžnosti, da izvedejo na svoj račun vse one popravke, ki bi bili morda potrebni vsled kake elementarne katastrofe. Duhovniki bodo pač na temelju zbornega prava smeli nadaljevati bogoslužje, kajti nihče ne bo po zakonih smel imeti v cerkvah kak shod svobodo-mislecev ali kako drugo posvetno svečanost. Ako bi se pa zlobnim ljudem poljubilo v cerkvi razgrajati, kaditi ali so sicer nedostojno obnašati, v tem slučaju bi bil duhovnik popolnoma brez oblasti in prisiljen, da zapusti cerkev, v kateri ne nahaja več nobenega varstva za svoje dostojanstvo. Pogajanja Vatikana s francosko vlado so se razdrla. PARIZ 26. Kakor poročajo iz Rima, je papež včeraj vsprejel tri francoske škofe ter jim sporočil, da so se pogajanja s francosko vlado razdrla in da ni nade, da b prišlo do sporazuma. Papež je dostavil navodilo, ki je približno nastopne vsebine : Francoski episkopat naj ohiani status quo. svečeniki naj ostanejo v cerkvah, naj odredi francoska vlada kar hoče. Francoski ministarski svet PARIZ 26. Današnji ministerski svet, ki se je vršil v palači Elysee, je konečno odobril predlogo glede povišanja v službi sodnih uradnikov. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 26. (Bolg. brz. ag.) Sobranje je za 1, marca sklicano v izredno zasedanje, da se posvetuje o konverzacijskem posojilu. Boj mej bolgarsko in grško bando. FRANKOBROD o. M. 26, „Frankf. Zeitung" poroča iz Soluna : Na Jenisdoškem jezeru so je bil hud boj med neko bolgarsko in neko grško bando. Bolgari so izgubili 32 mož, prav toliko tudi Grki, Profesor Martens v Rimu. RIM 26. Ruski tajni svetnik Martens je danes ob 10. uri predpoludne obiskal ministra vnanjih stvari Tittoni-ja, s katerim se je razgovarjal skoraj dve uri. Jutri popoludne vrne obisk minister vnanjih stvari. Nesreč a, na torpedovki. TOULON 26, Na poskušni vožnji tor-pedovke „Kabyle" je počil kotel. Več oseb se je opeklo. Nemški državni zbor. BEROLIN 26. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu. Posl, Bebel je glede na včerajšnja izvajanja državnega kancelarja kneza Biilova ter na ona posl. Bassermannu izjavil nastopno : Naši kapitalisti nimajo ničesar za kolonije, tudi Dernburg kakor bančni ravnatelj ne. To razsvetljenje mu je prišlo še le, ko je postal kolonijalni ravnatelj. Ma.rsi-' kateri narodni liberalec bi bil rad pripravljen, j naj se z nova prične kulturni boj. (Prav res ! i — v centrumu). Naše izgube poravnamo pri | prihodnjih volitvah. (Veselost). Glede števila : glasov nadkriljujeta centrum in socijalni de-Imokratje ves hotentotski blok za en milijon. ! (Viharna veselost). Prusko ministerstvo s j knezom Biilovom na čela je inkarnacija vse j kulturelne stagnacije. (Viharna veselost.) Trditev prestolnega govora, da so bili vsi : temeljni zakoni za delavce sklenjeni proti ; odporu socijalnih demokratov, ni resnična. Na ! vseh poljih smo skušali zboljšati državni red, > Zdi se, da je državnemu kancelarju vsa socijalna zakonodaja terra ineognita. (Viharni prigovor). Podpredsednik dr, Paasche: Vi ne smete državnemu kancelarju očitati, da ne pozna enega najvažnejih delov državne zakonodaje. Bebel je zahteval, naj se za pomnožene ! državne izdatke uvede direkten davek, da bodo j bogateji sloji več prispevali. Državni kancelar knez Biilow je na iz-! vajanja Bebelova odvrnil, da ni bilo iz urad-■ nih fondov v volilne svrhe izdano povodom • volilnega gibanja niti vinarja. Državni kan-! celar je označil poraz socijalne demokracije j pri volitvah kakor dobrozasluženo kazen za postopanje socijalne demokracije. Rusija. ' Ruski list o macedon kem vprašanju. PETROGRAD 26. Oficijozna „Rossija" i je priobčila uvodni članek o macedonskem vprašanju, v katerem odklanja zahtevo po I oboroženi intervenciji v Makedoniji, ki se je | pojavila v angležkem časopisju ter soglaša i s člankom o Macedoniji, ki ga je obelodanil i dunajski „Fremdenblatt". List pravi, da so skupna prizadevanja . Avstro-Ogrske in Rusije v Macedoniji vzlic mnogim oviram dosegla znatne vspehe. Novo dumo otvori Stolipin. BERLIN 26. ,.Berliner Tagebl." poroča iz Petrograda, da ne otvori car osebno dume, ampak da bo prestolni govor čital ministerski predsednik Stolipin. Vojaške straže pri konzulatih v Odesi ODESA 26, Vsi konzulati so dobili vojaške straže, ker trajajo še vedno nemiri. Visoke šole so zaprte. Atentat na profesorja Davidova. VARŠAVA 26. Na vseučiliščnega proie-aorja in predsednika zveze pravih ruskih ljudi je bil včeraj izvršen atentat z revolverjem. Profesor ni bil ranjen. Tri mesece kakor begunec na Ogrskem"1). Ko sem minule jeseni kakor begunec stopil na ogrska tla, imel sem v srcu trdno upanje : tukaj boš popolnoma varen ! Stranka *) Minoli teden se je mudil v našem mestu — na begu iz Rusije — Poljak revolucij o nar. po poklicu časnikar. Oglasil se je tudi v našem uredništvu in nam prepustil nekaj svojih zapiskov o doživljajih na Ogrskem, o razmerah v ruski Poljski in o ruski revoluciji. Ker je avktor Poljak, morda njegova sodba — kar se tiče dogodkov v Rusiji — ne bo povsem objektivna. Ali vsakako bodo njegova razmotri vanj a zanimala naše čitatelje, toliko zaradi zanimive avtorjeve osebe kolikor zaradi njih aktualnosti in važnosti i za spoznavanje razmer. Uredništvo. neodvisnosti je vendar na krmilu ? Kossuth Ferencz, Bin velikega bojevnika za svobodo, Kossutha Lajosa. je vendar dal sedanji vladi svoje ime ? A le prekmalu so me poučili drugače. Mejna policija (nova institucija svobodne Ogrske !) že me je sprejela „zelo prijazno". Po vseh mogočih in nemogočih procedurah, ki so si jih dovolili tam z menoj, katerih opisati pa mi prepoveduje moj čut dostojnosti, so me slednjič milostno odpustili e takozvano „maršruto". V deželi svobode torej boš hodil uradno predpisano pot... ! Ko sem bil v Budimpešti tako predrzen, i da sem skupno s tamošnjimi organiziranimi 1 socijalno-demokratičnimi stavbenimi delavci ' priredil predavanje v prilog od dela odpuščenim tesarjem, dobil sem od tamošnjih oblast -nij sila oster ukor in le to, da sem časnikar, me je iešilo, da me niso zaprli in izročili Rusiji. Predno govorim nadalje o Ogrski, ho-; čem pred vsem bliže osvetliti oso bje ogrskega ministerstva, po svojem razumu in mišljenju. , Dogaja se po navadi, da imajo nadarjeni očetje potomce, ki jih po duhu in značaju ne I dosegajo. Ta ljubi grof Andrassy je sila človekoljuben, liberalen mož... V Terebeszu. svojem rojstnem gradu, ima n. pr. sila razkošne, elegantne hleve za konje-dirkače. Marmor, bronovina, zrcala, gorke kopeli, fin oves ; in specijalni „konjski kruh". Toda, ah, kako marsikateri ubog dninar na velikih puštah grofa Andrassy-ja bi želel svoji ženi in deci pohlevnega kotička za čez zimo v hlevih teh aristokratskih konj in si pekel svoj kruh iz odpadkov ovsa ! Pse hranijo tam s konjskim mesom, a človeški suženj ne dobiva niti ko-, stij teli konj, zaklanih za pse. To je grof Julij Andras«y II., minister za notranje stvari ogrskega kraljestva, ki je kakor poslanec zmagal na volitvah samo, ker je mogel kupovati volićem več žganja, golaša in klobasic. Seveda: časopisom in njih urednikon. velike subvencije (v obliki anons kralj, ogrskih državnih železnic), da poj 6 hvalo; a. uslužbenci kralj, ogrskih državnih železnic poginjajo vsled prenapornega dela, žene in otroci umirajo lakote in mraza. Dr. W e k e r 1 e, ministerski predsednik,, je na Dunaju črnorumen, v Pešti je nacijo-nalen. Mož za vse. Njegovo geslo : namen posvečuje sredstva. Grof A p p o n y i, minister za uk in bo-gočastje, vodja ljudske stranke, je hotel vedno le postati minister; v dosego tega cilja mu ni bilo nobeno sredstvo preslabo. Njegovo geslo je : Ne ministri, za ljudstvo, ampak ljudstvo je tukaj za ministre ! Društva za izobraževanje delavcev je prepovedal, zato pa se imajo šantani in javne hik ne samo dopuščati, ampak tudi državno podpirati. Kolikor več alkohola, prostitucije, pokvarjenosti, tem lažje je krotiti zver, ki se jej pravi — ljudstvo I To je ogrski „cultus". Justica ima sicer na vsem svetu zavezane oči, na Ogrskem pa jih jej niso le zavezali, ampak iztaknili! Kdaj ? V trenutku, ki je bil izvoljen G e z a P o 1 o n y i za ogrsko — krivosodje. Kdo je Geza Polonci ? Človek, ki je bivšo javno žensko zlorabljal kakor svoje orodje in jo pozneje, ko jej ni hotel plačati obljubljene nagrade, z nasiljem skušal prisiliti, da bi mu izročila listine, ki mu utegnejo postati nevarne. — V vseh ci-vilizovanih državah se sleherno nasilje ku-znuje, samo na Ogrskem no, kjer zastopa pravosodje krivosoden minister. To minister-stvo, ki je moralo sprejeti enega Polony-ja za člena, je hotelo ogrske narode — osrečiti ! Kossuth Ferencz, drugega nič i nego samo sin velikega Kossutha, si je na Ogrskem kaj lepo postlal. Najprvo si je s svojim imenom zagotovil mastno mesto predsednika neke na ne posebno reelni podlagi delujoče zavarovalne družbe. Potem je postal predsednik takozvane stranke neodvisnosti, ki pa hoče dati svobodo samo magnatom in ljudem, ki so dostopni korupciji. Vse druge narode, Slovake, Romunce, Srbe, Bolgare, Hrvate in Saksonce, pa se mora na vse mogoče in nemogoče načine madjarizirati. kakor zahteva to — evropska civilizacija. Gibanje za glagolieo. V Zadru se torej vrše posvetovanja dal-I matinskih škofov o glagolici v tamošnjem ! samostanu sv. Frančiška. Ker je dalmatinski metropolita dr. Dvornik odsoten, predseduje ' spletski škof Nakić kakor najstarejši škof. i Posvetovanja so zelo živahna. Iz zagrebških listov posnemamo, da škofje enoglasno zavze-| majo stališče, ki so je zavzemali povodom konference v Rimu meseca maja 1905 in da j v tem zmislu na pristojnem mestu prijavij o | enoglasno svoje pritožbo proti najno-vejemu dekretu o glagolici. Za spletsko mestno občino se je sedaj oglasila tudi dubrovačka mestna občina ter Btran II »EDINOST« 5tev. 58. V Trstu, dne 27. februvarija 1907 se obrnila na shod škofov v Zadru z nastopnim pozivom: „Da se prepreči težke posledice, ki jih utegnejo imeti poslednje odredbe Rima, protivne glagolici in našemu narodnemu čutstvu in ponosu, prosimo naše škofe, da zaščitijo glagolico, odločno vstrajajoč pri obrani te naše svetinje, kajti s tem neovržno zabranijo ogorčenje naroda ter na ta način koristijo tudi samemu verskemu čutstvu. Pod naslovom ,-Kje je konsekven-c a smo prejeli iz krogov hrvatske duhovščine v Istri ta-le dopis : Kakor znano, obsega zadnji dekret kongregacije obredov v Rimu tudi določilo, da duhovnik-latinec sme maše-vati v glagoljaških cerkvah, dočim duhovnik-glagoljaš ne sme maševati v latinskih cerkvah. To določilo ni le kričeče krivično, ampak ludi absurdno. Krivičnost tega določila pa je tem bolj kričeča, ker involvira tudi kričečo inkonsekvenco v postopanju. Hrvatski svečenik-glagoljaš ne sme maševati v latinski cerkvi, znano p a j e. da more v latinski cerkvi maševati vsaki došli duhovnik katerega si bodi v z t o finega, nelatinskega obreda in sicer v jeziku dotičnega obreda. Tudi če bi se v tem pogledu konsekventno postopalo — da bi bilo namreč duhovnikom vseh nelatinskih obredov brez izieme prepovedano maševati v latinskih cerkvah v svojem jeziku — bi pomenjalo tako določilo še vedno hudo kririco. Vspričo dejstva pa, da se ne postopa konsekventno, in da se le slovanske duhovnike glagoljaše izključuje od takega dovoljenja, moremo pač reči z mirno vestjo, da izhaja iz tega očitna animoznost in nasprot-nost le proti slovanskemu boijoslužnemu jeziku. Tu je torej očitno nasprotstvo proti Slovanstvu, a odij tega nasprotstva je tem huji, ker je notorična stvar, da si cerkev ta odij nalaga le za to, da je na uslugo — politiki diplomacije, da torej odločujejo tu ne-cerkveni, nepoklicani faktorji, znano sovražni vsakemu napredku Slovanstva a često tudi sovražni — katoliški cerkvi s a m i. V dokaz te naše trditve more služiti obče znano dejstvo, da je n. pr. avstrijska diplomacija v blepi zavisnosti od — protestantskega Berolina. Da bi pa ta protestantski Bcrolin hotel v resnici povspeševati interese katoliške cerkve, tega vendar ne more nikdo resno trditi, ker bi bila taka trditev pre- , absurdna. Štrajk stradanja maloruskih dijakov, ki so bili zaprti v zaporih deželnega sodišča v Lvovu radi znanih izgredov, je torej končan, : s tem, da bo vse dijake izpustili na svobodo.; Najprvo se je hotelo izpustiti le del njih, ali j dijaki so se proglasili solidarnimi. Mej rnalo-ruskim prebivalstvom je zavladalo velikansko razburjenje. A ta afera se je vzbudila pozornost širokega sveta, ki se je se svojimi simpatijami postavil na stran dijakov mučenikov. Poročila o zdravstvenem stanju dijakov so • uprav pretresljiva. Nekateri so bili vslcd tridnevnega stradanja tako obnemogli, da so jih morali prenesti v bolnišnico ; drugi so padli v nezavest, a skoro so imeli krče v želodcu. In pri vaem tem se Evropa zgraža nad razmerami v — Rusiji. „Neue Freie Presse" naglasa povsem umestno, da se mora prevažno vprašanje preiskovalnega zapora enkrat že rešiti. Po dogodkih v Lvovu ne sme to vprašanje večj z dnevnega reda. Za maloruske dijake je bili preiskovalni zapor kazen pred obsodbo. To je nevredno in nedostojno moderne in pravne države. Dogodki na Ruskem. Govorice o odstopu Stolipina. Iz Petrograda poročajo „Vors, Zeitung", da je v zadnjih dneh postal položaj Stolipina negotov. Govori se celo, da bi bil že odstopil, ako bi mu bili na merodajnem mestu že našli naslednika. Stvar se odloči baje 28. t. m. Drobne politične vesti. Vojaški načrti na Angležkem. Angležki vojni minister Haldane je v nekem govoru rekel, da namerava, ako temu pritrdi parlament, apelirati na deželo radi ustanovitve narodne armade, to pa ne v duhu militarizma, marveč, ker je prepričan, da je moško prebivalstvo dežele, organizirano z deželno hrambo ena najboljih jamstev miru. Cesar v Pragi. Z Dunaja poročajo, la je definitivno določeno, da pojde cesar meseca aprila v Prago in da ostane tamkaj več tednov. Odklonjena odlikovanja. — Kakor javljajo z Dunaja iz zanesljivega vira, ie vlada povodom potrditve volilne reforme ponudila visoka odlikovanja slovanskim poslancem dr. Kramaru, Abrahamoviczu in dr. ^ušteršiču, ki so pa odlikovanja odklonili. Sanke ijonirana zakona. Cesar je sankcijoniral zakon za zboljšanje plač profesorjem in zakon o kongrai. Za Dalmacijo. Z Dunaja poročajo, da je ministerski svet imel včeraj sejo, v kateri 6e je bavil s predlogi posebne mini-sterijalne komisije glede gospodarske povzdige Dalmacije. Dnevne vesti. Shod zaupnikov za kopersko-podgrajski volilni okraj. Centralni volilni odbor za Trst in Istro je sklical za prihodnji četrtek, dne 28. t. m. ob 10 predp. v Kozino shod zaupnikov, ki se bo vršil v dvorani gostilne g. Ivana Šiškoviča. Shod se bo bavil s prašanjem organizacije in kandidature za ta okraj. Vabila so že razposlana, a za slučaj da se je pismo na pošti izgubilo, naprošeni so vsi. ki se želijo shoda vdeležiti, da se na dan shoda oglasijo pri kakem odborniku centralnega volilnega odbora. Deželni zbor ima dre vi ob 8. uri svojo prugo sejo. Podrobna debata o načrtu volilne reforme za mestni svet ozir. deželni zbor. Glasilo laških socijalistov in nastop naših poslancev v deželnem zboru v razpravi o načrtu novega volilnega reda. Čim je bil objavljen načrt novega volilnega reda za mestni oziroma deželni zbor tržaški, so vse stranke (razun sedaj vladajoče) vzdignile opravičen krik ogorčenja proti istemu. Mi smo svoje stališče označili toliko v tem listu, kolikor v spomenici na namestnika in na mnogoštevilnih shodih, prirejenih v okolici in v mestu. Naglašalo se je, da je ta načrt slabši in mnogo slabši od vseh v zadnjih časih sklenjenih deželnih in mestnih volilnih redov. Tudi tukajšnja italijanska socijalistična stranka je čutila v visoki meri krivice in napake predloženega načrta in je v svojem glasilu ,.11 Lavoratore" in na velikem javnem shodu v „Politeama Rossetti** ožigosala istega kakor je zaslužil. V spomenici, vsprejeti na tem shodu in izročeni deželnemu glavarju, so se naglašale vse uprav nedemokritične in reakcionarne določbe v tem načrtu, bolj reakcij onarne, nego so one, ki jib je sklenila krš-čansko-socijalna stranka na Dunaju, osobito, kar se tiče nerazmerno visokega censusa, relativne večine, triletnega bivanja v občini za delavce, in 6-letne funkcijske dobe mestnega oziroma deželnega zbora i t. d. — določbe, ki tvorijo spremembo na slabše. Iz včerajšnje ..Edinosti" so doznali čitatelji kako odločno in možko so nastopili naši poslanci v prvi seji deželnega zbora o stvari omenjenega načrta. Nastopili so tako, kakor ne bi bil^ mogel boljše noben socijalistični poslanec. Že v početku razprave, ko je Šlo za to, kaj se ima vkreniti o socijalistični spomenici, so predlagali naši poslanci, naj se ta spomenica in načrt deželnega odbora izročita posebni komisiji, ki naj ju prouči in vsprejme v načrt morebitne spremembe v socijalistični sp om e n i c i — ker ako se tega ne stori, bi pomenjalo to toliko, kolikor se norčevati iz omenjene spomenice. Kasneje pa — ko so prešli v generalno razpravo o večkrat nehvaljenem volilnem načrtu, oglasil se je za besedo deželni poslanec dr. Kvbaf, ki jim je v dolgem in krasnem govoru, ki smo ga včeraj priobčili skoraj doslovno na jasen načiu kazal na vse one določbe, ki današnji baje tako liberalni in demokratični volilni načrt delajo skrajno neliberalnega in nedemokratičnega. V njegovem govoru so b i 1 e z a p o-padene skoro vse spremembe, ki jih zahtevajo socijalisti! Kaj bi bilo bolj naravnega, nego da bi ta nastop naših poslancev prouzročil v socijalističnem taboru odkrito odobravanje in zadovoljstvo?! Na mesto tega nas je hudo presenetilo uprav nerazumljivo in nekonsekventno pisanje včerajšnjega njihovega glasila ,.11 Lavoratore". V svojem konfuznem Članku — ne moremo ga imenovati drugače — pravi najprej : „Položaj je torej takov-le : deželni odbor ostaja pri svojih reakcijonarnih predlogih, pri pluto-kratičnem cenzusu, pri 6-letni funkcijski dobi, pri 3-letnem bivanju za same delavce, pri tovarni „cittadinov", — na kratko: pri vsem srednjeveškem, kar je v zakonskem načrtu novega volilnega reda; a takoj potem pravi „Lavoratore" skoro v isti sapi (ko je omenil j možnost obstrukcije manjšine): „Toda mi opozarjamo že sedaj slovenske nacijonaliste, da ne maramo trpeti, da bi se od katere si bodi strani skuša'o preprečiti, da se odobri volilni načrt v tem zasedanju". Takega pisanja — odkrito povedano — ne umejemo. Socijalisti torej izjavljajo, da so pripravljeni vsprejeti isti volilni načrt — katerega oni v istem članku nazivlja j o reakcijonarnim in srednjeveškim!!! V isti sapi torej nočejo in hočejo zajedno! Na taki logiki — na taki morali „Lavoratora" res ne zavidamo! Sicer pa bodi socialističnemu glasilu povedano enkrat za vselej, da njegova izjava: „ne maramo trpeti, da se s katere si bodi strani skuša preprečiti, da se odobri volilni načrt že v tem zasedanju" — ako ne bi bila pre-smešna bi bila brezobrazna. Brezobrazna — kajti, kdo more zabraniti kaki stranki, d a se bori za svoj obstanek?! Je-li tako izjavo sploh možno spraviti v sklad s tistimi idejami liberalizma, ki iih „Lavoratore" vsaki dan spravlja na veliki boben?! Ali se „Lavoratore" ne postavlja s tem v protislovje k vsem tem, kar smo navajeni čitati v socialističnih in demokratičnih listih ? ! To je enostavno „srednjevečno" nasilje, proti kateremu se baje oni sami borijo. Kako brutalno da je tako teroriziranje, naj pouči „Lavoratora" okolnost da je zastopnik od niega pobijane „liberalne" stranke javno v seji deželnega zbora igavil, da se mora priznati vsaki stranki pravico, da brani svoje interese, svoje nazore! Res — še malo in mi izgubimo vsako orijentacijo glede resničnega mišljenja v socijalističnem taboru. Da bo slika popolna, omenjamo še za danes (stvar je tako interesantna in značilna za demokratične nazore socijalistične stranke, da se gotovo še povrnemo k temu), da se „Lavoratore" v istem članku, med tem, ko je poprej pustil okolico vsaj v miru, protivi zahtevi naših zastopnikov po povišanju števila okoličan-s k i h mandatov. Stoji pa dejstvo, da so sami slovenski socijalisti na nedeljskih shodih v „Narodnem domu" in v Rojanu in na prejšnjem v Skednju odločno nastopili za zahtevo, da dobi okolica 12 mandatov! Kaj pravijo k temu jugoslovanski socijalisti ? Na naslov poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Iz Bazovice 6mo prejeli : Gospodje na c. kr. pošti v Trstu utegnejo biti sicer jako slabo podkovani glede narodnostnih razmer v naših pokrajinah in v geografiji. Toliko znanja pa bi vendar smeli pričakovati pri njih, da bi vedeli, da je naša Bazovica v tržaški okolici — torej njim prav pred nosom — ter da je ta okolica slovenska. Iz tega spoznanja pa bi morali izvajati logično in praktično posledico, da bi svoje razglase, namenjene domačemu prebivalstvu, pošiljali v jeziku tega prebivalstva. Će torej izključujemo možnost, da bi gospodje ne poznali naše okolice in narodnosti nje prebivalstva, moramo priti do zaključka, da je pripisati le zli volji, nepravičnosti ali celo direktni nasprotnosti do domačega ljudstva, ako pošiljajo na pošto v Bazovico le svoje „Kundmachunge" in „Notificazione" poleg! Dovoljeno nam bodi vprašanje: komu so prav za prav namenjeni taki razglasi ? Mari ne ljudstvu?!! Ali ni to — ako ni hudobija — naravnost nesmiselnost, ako se naznanila, namenjena ljudstvu, razglašajo v jezikih, ki to ljudstvo ne umeje ? !! V Bazovici je ni med vaščani ni žive duše, ki bi umela književno italijanščino, dočim se o poznanju nemščine niti govoriti ne more. Ali taka je že od nekdaj ta naša birokracija. Kakor se trdovratno drži absurdnega stališča, da je ljudstvo tu radi uradnikov in ne uradniki radi ljudstva, tako se tej birokraciji zdi samo ob sebi umevno, da se mora ljudstvo podrejati jezikovnemu znanju, oziroma n e-z n a n i u birokracije. Apeliramo na gospoda ravnatelja pošte in brzojava, naj on pritisne, da bo na poštah na slovenskih tleh imel slovenski jezik tisto veljavo, ki mu gre po pravici in zakonu. Druge strune so napeli! Prejeli smo: Minolo noč je prometni kontrolor g. Pol v svobodni luki ves čas kazal strojevodjem, kako naj vozijo o premikanju voz. Ko pa je po polunoči videl, da še ne gre, je dejal, da bo telefoniral po višega komisarja Manthuerja. In res sta prišla oba gospoda ob 3. uri. Ali oba skupaj nista nič opravila. Po tem pa sta začela ljudi — z lepa nagovarjati in jih povpraševati, zakaj da po predpisih delajo, na kar sta dobila kratki odgovor, da saj sama dobro vesta, zakaj ! ! Jutranji vlak, ki odhaja iz svobodne luke ob 3. uri, se je odpeljal ob 6. uri k sv. Andreju. Opoludanska mašina je šla prazna k sv. Andreju, ker vlak ni bil gotov. Prometa je polno, tako, da so vsi tiri nabiti. Slovenski delavci! Gospodje bodo kmalu znali slovenski in ne bodo več vpraševali : Kiinnen sie deutsch ? !! Smrtna kosa. Dne 30. t. m. je umrl v Buenos Airesu po dolgi in težki bolezni gospod L j u b o m i r N e h r o n y, bivši telovadni učitelj pri „Tržaškem Sokolu" in „Istrskem Sokolu" v Puli. Pokojnik je imel torej v Trstu in Puli mnogo znancev in prijateljev, katerim sporočamo to žalostno vest. Pokojniku bodi zemlja lahka ^ daljni tujini ! Zima in delo. Iz Rojana nam pišejo | pod tem naslovom : Huda letošnja zima je po vsej Evropi razsajala ter napravila občutno škodo. Izredni zimski snežni viharji tudi na jugu in še celo v blaženi Italiji niso prizanašali. Tudi našemu mestu Trstu se ni nič bolje godilo. Posebno ostro je nastopala njega mati — burja. Cele mesece je tulila svojo ledeno mrzlo pesem po tržaških ulicah in temveč neovirano po okolici. Začudeno smo gledali, ko je z materijo burjo čez „obelisk" prima-hal tudi beli stric — sneg. Škodoželjnim nasmehom opazoval je „magistrat" belo okolico, dobro vedoči, da v takih neugodnih časih ni možno niti izpod strehe, tem manje po tistih strmih, starih in nikoli popvavljenih poteh v mesto. Sram bilo tako mestno upravo ! Vzlic neznosnim vremenom se je naš utr- : jeni slovenski živelj dobro poučeval. Skoraj vsa društva so priredila vsaka svojo pustno veselico. Ta»co neustrašljivo so tudi pevci in pevke naše „Zarje" prihajali z rojanskih gričev redno k vajam, da zopet pokažejo kaj novega — prvo pomladansko cvetko — t. j. prvi nastop „Zarje" dne 3/III. 07. v Rojanu. Dolžnost vsacega je, da take mlade čile moči podpira ob njihovih prireditvah. Tobakarna na Corsu št. 27. se odda potom javne konkurence. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je ravnokar izdala sledeče poročilo : Slovenski trgovci v Trstu so se 1. 1902 združili in si ustanovili „Trgovsko izobraževalno društvo", ki ima nuditi členom poleg zabave tudi strokovno in občno naobrazbo. V dosego tega namena se je osnovala takoj izpočetka nedeljska popoludanska in tedenska večerna šola za trgovske vajence, prirejala pa so se tudi strokovna predavanja za trgovske pomočnike in mlajše trgovce. Ali ob nedostatnih gmotnih sredstvih in ob spoznanju, da se mora slovenski trgov- ski stan v Trstu tudi po šolski naobrazb1 okrepiti za konkurenčno borbo s tujerodci, je trgovstvo, zbirajoče so v omenjenem društvu prišlo do prepričanja, da morele posebni denarni zavod nuditi potrebno sredstvo ne le za vzdrževanji-omenjenih tečajev za vajence, marveč izlasti za redno slovensko šolo, denarni j zavod, ki bi ob enem podpiral kredit slovenskih trgovcev v tržaškem mestu. Ob tem spoznanju se je ustanovilo aprila meseca lanskega leta „Trgovsko-obrtno zadrugo", katere glavni del čistega dobička je namenjen zn vzdrževanje nižje slovenske trgovske šole v Trstu. O potrebi takega zavoda priča poslovanje prvega leta, v katerem se je dosegln kljubu začetnim težkočani in kljubu neugodnemu dejstvu, da je bila tržna cena denarju jako visoka, sicer ne velik, pač pa zdrav vspeh, ki bo služil mlademu zavodu kakor trdna podlaga za prihodnjost. In o tem delovanju in poslovanju podaje načelstvo in nadzorstvo v sledečih vrstah pregledno poročilo. Promet K 1,274.584*81. Cisti dobiček K 1.071-36. Ako se pa vpošteva, da se je nabralo za rezervne zaklade skupno K 1851*90, se lahko reče, da se je prigospodarilo skupno K 2923*26, kar je pri veliki in dragi režiji lep vspeh. Deleži : Zadružnikov je pristopilo 374. Vplačalo se je : glavnih deležev po K 20.— K 3588'—, upravnih deležev po K 2'-K 616*—, skupaj K 4204*—. Izstopil ni noben zadružnik. Hranilne vloge prve skupine : Novii. knjižic se je izdalo 157, vničilo se je knjižic 6, ostane aktivnih knjižic 151, v znesku K 238.738*80. Hranilne vloge druge skupine (tedenske hranilne vloge): Novih knjižic se je izdalo 11, vničilo se ni nobene ostalo jih je 11 v znesku K 234'—. Vložilo se je vlog prve skupine 381 krat v skupnem znesku K 301.516*10, vložilo se je vlog druge skupine 39 krat v skupnem znesku K 234, skupaj K 301.750*10. Vzdignilo se je 114 krat v skupnem znesku K 66.516*10. Rentni davek plačuje zadruga vsled sklepa z dne 14. feb. 1907 sama in ne vlagatelji. Posojila: Na petletno amortizacijo se je posodilo K 130.850* — . Na tri in več mesečno odplačevanje se je posodilo K 95.380"— Skupaj K 226.230*—. Rezervni zaklad za morebitne izgube Po pravilih inora plačati vsak, ki je dobil posojilo od zadruge, lJt°lo posojene vsote v zaklad za eventuelne izgube. Vplačalo se je : K 1119*90. Splošni rezervni zaklad : Vstopnina z leto 1906 K 732*—. K temu rezervnemu zakladu bi se pridejal še preostanek čistega dobička, ki bi znašal, ako občni zbor potrd; sledečo razdelitev čistega dobička K 571*36. Potemtakem znaša splošni rez. zaklad K 1303 30. Rezervni zaklad za eventuelne izgube pa K 1119 90. Oba rezervna zaklada znašata torej K 2423*^6. Razdelitev čistega dobička : 1. Nagrad; načelništva 10% (po § 31. dr. pr.) K 10714. 2. Nagrada nadzorništva 5% (p° £ 31- dr. pr.) K 53*57. 3. Zalog za vzdržavanje nižje slovenske trgovske šole v Trstu 339*29. 4. Splošnemu rezervnemu zakladu 571*36. Skupaj K 1071*36. Načelništvo in nadzorništvo je sklenilo v skupni seji dne 14. febr. t. 1., da podar. svoji nagradi zalogu za vzdržavanje slov. trgovske šole v Trstu. Ta zalog je s tem na-rastel na K 500*—. — Zadruga je člen „Zadružne zveze" v Celju. V „Teatro Filodrammatico" se bo dane zvečer predstavljala znana opereta „Die lustige WitveM. Dasiravno je njen ustvaritelj komponist Lehar, Slovan po rodu, vendar ima cela opereta edini namen zafrkavati Jugoslovane, zato je bila na več slovanskih odrih izžvižgana Ali je še kaj Jugoslovanov v Trstu ? _ M____ TBŽAŠKA MALA KRONIKA. Neznani tatovi. Gospa Marija vdova Prešel, stanujoča v ulici Stretta, je pri javi la včeraj na policiji, da jej ^je predvčerajšnjim neznan tat iz neke omare v njenem stanovanju ukral 260 K denarja. , — Dninar Niko Šteianović, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozz; je prijavil včeraj predpoludne na policijsken komisarjatu v ulici Luigi Ricci, da mu je nekdo tekom predminole noči na rečenem pre-! nočišču in dočim je on spal, ukral 160 kroi denarja, katerega je imel privezanega s pa-| som na život. Zloben pijanec V krčmi Jurja Fra-netiča v ulici Giorgio Vassari, je bil prea-sinočnjim aretovan neki Humbert M., stanujoči v ulici delle Sette Fontane. Aretovati ga je pa dal krčmar, in sicer zato, ker je nalašt razbil šipo v vratih krčme, provzročivši 8 K škode. Humberta, ki je bil tako pijan, da je komaj stal po koncu, so na policiji zaprli dokler se je streznil. Slepar. Se škofijskega ordinarijata so včeraj prijavili policiji, da je bil predvčerajšnjim prišel na ordinarijat neki človek, ki je dejal, da je pooblaščen od društva rudečtga križa v iztirjevanje vstopnic, ki so bile svoje-časno razposlane za ples tega društva. Ko je pa pokazal pobotnico, so spoznali, da je ista ponarejena, vsled česar mu niso hoteli plačati. — Sumi se, da je oni človek že iztirjal drugod kaj denarja. V Trstu, dne 27. februvarja 1907 »EDINOST« štev. 58 Stran IIj Zahvala. Podpisana žalujoča udova v svojem in svoje hčerke imenu se najsrčneje zahvaljuje za izkazano sožalje o priliki smrti nepozabnega soproga Vinka Peršiča. Posebno se zahvaljuje vodstvu »Narodnega domač za krasen venec, pevskemu društvu »Mladina« za žalostinke in vsem onim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Bog plati I Sv. IVAN (Trst), 26. febr. 1907. ANA ud. PERŠIĆ. „Pogrebno podporno društvo" pri sr. Mariji Magdaleni vabi na redni občni zbor ki so bo vršil v nedeljo lO. marca ob 2. uri popol. v novi dvorani gosp. Josipa Miklavca p. d. Kačun pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Bazni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. 3E Tr- IC 3 C Najdena svota denafja. G. Ivan Male |C predsinočnjim našel novčarko, v kateri je bila svotica denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri rečenem gospodu, ulica Tesa 5, v prvem nadstn pju vrata št, 3. Tatovi v krčmi. Neki redar se straž-Ice v ulici Giuseppe Parini je našel predsinočnjim odprto okno krčme Antona Defabio ulici deli' Olino, ter je o tem takoj obvestil kojega nadzornika. Ker ni bilo na vratih •o-čme naznačeno stanovanje lastnika, so mo-ali redarji stražiti vso noč do 8. ure zjutraj, :;o je namreč prišel krčmar Defabio. Ta je -ikoj konstatoval, da mu je bil iz krčme ukraden kovček, v katerem je imel več obleke, pozneje je pa prijavil na policiji, da so mu itovi ukradli tudi cel hektoliter italijanskega •na, v vrednosti 80 kron. Po treh mesecih. Trgovski tvrdki -ienrik Volk. ki ima skladišče in pisarno v ulici Carlo Ghega, je bil pred tremi meseci ukraden štirikolesni voziček. Predvčerajšnjim opoludne je pa težak tvrdke Volk videl ikradeni voziček v rokali 24-letnega težaka Angela D., ki je v službi tvrdke Henrik HUbl v ulici Ruggero Manna. Volkov težak : dal Angela B. aretovati, a ta poslednji je ;a policiji izjavil, da je voziček vkupil pred več časom od nekega nepoznanega človeka. Njega so vzeli na zapisnik in ga potem izpulili, a voz so zaplenili. Na slabi poti se nahaja 16-letni dečko Kran G., ki stanuje v ulici del Sanone. Včeraj popoludne ob 4. uri ga je dala aretovati Vlojzija Michelin, stanujoča v ulici della Sor-jente, in sicer ga je dala aretovati zato, ker jej je malo prej na stanovanju ukral 2 zlata irstana, vredna 26 kron, in par čevljev, vred iiih 14 kron. Na policiji so dečka vzeli na zapisnik in ga potem pridržali v zaporu, Smeinloa. V šoli, mej poukom v naravo-- ovjn, je učitelj razlagal lastnosti velbloda. — Velblod. to vam je žival, ki po celih osem in e* «lni nič ne \ ije!" —Tonček: „Ravno nasprotno, akor moj oče. Moj oče pa pijejo po celih osem dni sporedoma! * Zamenjava soglasnlka Z m žival je prav nečedna z J je tebi hrana redna. (Rešitev prejšnje: PODANIK.) Koledar ln vreme. Danes : Leander, škof: -rotnen. —Jutri: Roman, spoznavalec ■. Mil adi n ; ga. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne L Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Darovi. Izkaz daril pev. zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu ob Dvera letu. Darovali so: C. g. župnik dr Anton Vatovac 15 I. Po 10 K: g"g". Slamič, Iv. Prelog", Sa-ažin; g. Iv. Turk 6 Iv. Po 5 K: gg\ Ma-jja Skabar-Živic. Babnik, Jerič Katarina. ?o 4 K.: gg. Sila Ant. Prelc, Štefan Gu-tin, Kosič M., Kersten Ivanka. Po 3 K: Tg, Tomažič Fr., Gombač Helena, J. M. /afret Andrej. Po 2 K: g-g. A. Kosak, I. Vatovec, Gasperšič. J, Gregorič, Vitez Ant. A. Stantić, Košić Heinrik. Kalistcr, N., A. Truden, Babuder Andrej, Stupa r Ant., Renko Jakob, N. N., č- g. Tul, Može Peter, J. Gerlanc, Novak M., Zlobec Vinc., Lubič Josip, Osana Fran, Kerčov džc. Po 1 K: gg. Ukmar Kari, Barbič r., Macarol Iv, J. L. Volk Miha, Bre-wec I . Brezovec II., Žega Fr., Furlan j vndrej, Sluga Ant., Primožič Fr., Princ v., Počkaj Iv., Pegan Josip, Mavrin Miha, j lavrenčič K., Fabjančič Leopold, Intihar i r?n. MaruSič Iv., Cej Andrej.. Vovk Anion, Bambič, Žitko Nigris, Pesso Iv., Len- \ tk Ant., Lavrenčič M., Vatovec Jakob, j 'odopivtc, Kokalj, Kuret Jos, Merhar Ja- j ob, Tomažič Iv., N N., Pahor Josip, i 'renjkovc Iv., F. K., L. D., Vertovec Fr. -Saksida Jos., Kobalj Ant., Riko, Cetin i ^ Vizmavič Ant., Skrjann, Živic, Kerže i J , Kravos Kristjan in Tereza Škerl po' 26 stot., Šeker Josip 50 stot. Po 80 stot. ♦r.jf. Brišček. Po 60 stot. gg. Brdnik Fr., ro£t K., Neimenovan. Po 40 stot. Kos, Paučić, N. N , Hvala Ant., Sulc Fr., Ker-;č, Bek Kristjan, Furlan, Goriup Kokal, Covak, G. R., Kante, Makor.Č, Miler 30 st. 20 stot. Debelak Ana, Počkaj trgovec .lica Ghega, Cink, Šegan Iv. naimenovan, j o 10 stot. Cetin Martin, Marjač Iv. An-j 'on Zadnik, N. N. Vesti iz Goriške. Rodoljub z Goriškega rSočiu, dne; 23. t. m. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: ia objavo svojega članka „Slovenci in bodoč j nost" prosil sem „Edinost", ker sem vedel že 'naprej, da bi ga ne hotela objaviti kranjska Inevnika in ravno tako ne njiju goriški mi-ni&turi. Članek ni bil spisan, da bi komu kaj ,mt-šal*, ampak ravno nasprotno, da bi enkrat mjalo to „mešanje" med Slovenci. „Soča" o gotovo mislila na prihodnje državnozborake !>litve; in deloma je imela prav, kajti po •sej „Sloveniji" imamo trikrat več kandidatov ijgo jih je potreba. Sicer pa je bil moj čla-iek spisan splošno na naBlov vseh Slovencev brez ozira na krajevne goriške razbere. Točka 12. programa narodno-napredne trunke mi je dobro znana. Če se tedaj ne čuti razžaljena narodno-napredna stranka po mojem i'&nku, mislim, da bi bilo lahko odpadlo tudi ?suko zabavljanje. Oglaša naj se oni, kdor se *uti zadetega in sicer ne s zasmehovanjem, impak z — delom ! —n. d. Dovozne ceste na novi državni kolodvor v Gorici še vedno m. Kdor pri-aja ali odhaja s kolodvora, pride malone hip v nevarnost, da ponesreči. V istini naravnost čudno, da se doslej na ozkem ;n strmem korenjskem bregu še ni zgodila 3(dor želi dobro kapljico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino i-trsko, de-sr-rt no vino iz leta 1897; šumeči refrsk, zadarski maraskin, luk-sardo itd. — tropfnovec, pristno <*]je iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zatogo, ulica Farneto 3 u JPrpso Dalmata" Via Farneto štev. 3 Nabiralni vagoni ua vse važne poataje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od v*ake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplaČuje cariuo in daja posojila na blago. Robert Metzger & C°, mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik: Fischer & Rechsteiner nasl Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Oomo, Chiasao, ----Turin, Luino, Mannheim. —--— nar^g mm m MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za frgovsHe informacije in iztirjevanja ulioa Vinoenzo Bellini št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. Trgovina z manufakturnim blagom Zlossit & Kauoioh. Nasledniki Lnigi Rieei-jn Trst - ulica Malcanton St 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe ... od avfi. 60 aapro „ ribelin „ „....„„ 90 „ Fuštanji žametasti novi vzorci „ „ 90 „ „ s križnin. tkanjem n. „ „ „ 28 „ „ navadni novi vzorci . „ „ 20 „ ,, meiani „ „ ... „ „ 29 » VEUKAKEKA ZALOGA maj, nogoric, volnenih rat, ff a ne Inih šalov, volnenih in avilenih p reve*. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kancioh Nasledniki Luigi Rieci-ja Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trst Tovarna pohištva TRSTU ulica flella Tesa štev. 46 ZALOGA Piazza - -Rcsario št. 1 KATALOGI, NAĆRTr IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Zdravnik dr. A. Zahorsky ■ - • ■- nJiea Torre Blancu štev. 8 •- ■■■ Ordinuje od g-ii predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. x>ooooooocx3ooocxx Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter pisarniške prostore daje v najem s 24. avgustom »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Oa-serma št. 2 od 9.—12. ter od 3.—5. izvzemši nedelj in praznikov. x*)ooaoacxx)oocaac „SLAVIJA" Ker se je posel banke „SLAVIJE" v Trstu tako razširil, daga ne more zmagovati jedna moč. odločili smo se, da ga razdelimo med W 2 zastopnika. ZHZ- Vsled tega izročili smo gospodu JOSIPU ZIDARIČ (Via__ Caserma 14, Ij zastop za požarni oddelek naše banke, dočim g. Hinko Giberti Via Vincenzo Bellini 13, I.) obdrži zastop za življenski oddelek. P. n. strankam je pa na izvoljo obračati se tudi v življenskih zavarovalnih zadevah do g. JOSIPA ZIDARIČ. generalni zastop banke „Slavij e" v £jubljani. kaka večja nesreča. Dasi pa priznavamo, ds na tem mestu ni lahko odpomoči nedostatkom moramo tem bolj obsojati malomarnost ma-gistratovo. da ne ukrene ničesar radi razširjenja poti, ki veže kolodvor s Pokopališke cesto. Vsak, kdor se je pripeljal kdaj po državni železnici v Gorico, pozna to točko, kjei morajo potniki obloženi s kovčeki skakati ns bližnjo njivo, da se izognejo vozovom! Kmel pa, kateremu se je vsled takih rešilnih shodom delala škoda, je sedaj zagradil svojo njivo — mi pa smo radovedni, ali bo konečno ka; ukrenil slavni goriški magistrat, ali bo še na dalje pustil, da se bo vršil ves promet me. mestom in velikim kobdvorom po 3 V* 11 široki poti! d. Na sumu, da je umoril Fr. Erženi iz Solkana, o kojem smo poročali predvčeraj šnjem, je oni Alojz Vončina, ki je bil obsojet pretekli teden pred okrožnim sodiščem na ( tednov ječe radi prekoračenja silobrana. Stori je baje zločin iz zavisti, ker je bil Eržen pri ljubljen svojemu gospodarju. Umrl je v Mirnu v nedeljo trgovec ii veleposestnik in bivši župan Mihael Sinigoj. Vesti iz Istre. Kamora in narodni dom v Puli. Ita lijanski listi v Puli so kar iz sebe, ker so s pulski Slovani postavili svoj narodni dom Celo na župana pulskega dra. Stanicha — tega velikega Italijana iz matre, ki je go vorila ž njim izključno hrvatski — se jeze, kei ni znal preprečiti gradnje narodnega doma Italijanski — liberalci zahtevajo celo, da na oblasti vojakom in uradnikom prepovedo za hajati v restavracijo in kavarno narodnegi doma. Ali so lepi liberalci to! Zastonj ji signoriji vse to besnilo. V narodni dom srni in bo smel zahajati vsaki pošten in dostojei človek. No, jezo signorije je lahko umeti vedo namreč, da jim ravno v narodnem domi zazvoni mrtvaški zvon. To jih peče. Namestnik v Kastvu. Dne 16. t. m je tržaški namestnik princ Hobenlohe obiska dični naš narodni Kastav. Priredili so mi slovesen vsprejem. Na pozdrav župana se j< gospod namestnik zahvalil na imenovanji častnim občanom in je zagotovil, da si bi prizadeval, da se ob vsakem in tudi narod nem vprašanju izkaže vrednega tega po češčenja. V občinskem uradu mu je gospo« župan izročil spomenico o raznih željah ii potrebah prebivalstva kastavske občine. Gospo« namestnik je obljubil gledati na to, da bi ustreženo tem željam in potrebam. Kastav — posebno pa krasni razgled — je gostu tak< ugajal, da je obljubil, da v par mesecih zope pride v Kastav. Noče drugače, nego da se smeši Župnik iz Istre, ki vodi polemiko s ^Slovencem' radi proslulega trgovca v Kringi. nam piše „Slovenec'" menda res ne more napisati ni en< same vrstice proti „Edinosti*', ne da bi s< smešil. Vsakdo, ki ima le začetne pojme c uredbi pri večih listih — in sosebno pr: dnevnikih — ve, da je pri takih listih admi nistracija popolnoma iočena od uredništva. Za naše slovenske razmere smemo pač tudi „Edinost" prištevati k „večim" listom. Ljudem, ki sede v administraciji, ni naloga, da bi se s političnimi dogodki brigali toliko, n. pr, glede naše Istre, da bi bili obveščeni o političnem mišljenju vsake posamične osebe s vsaki vasici. Naravnost absurdno pa je, akc se zahteva od uprave lista v Trstu, da mora vedeti, kdo da je v vsaki vasi n. pr. sodni poverjenik in v kakem jeziku da posluje, ali pa, kakov napis da ima kaki kramar v kaki obiskurani vasici! Takovo nepoznavanje morejo očitati ter izvajati iz njega žaljive zaključke, le — zlobni, ali pa neresni ljudje ! Kar piše torej „Slovenčev" dopisnik iz Istre, je jednostavno smešno in nedostojno res nihlju-dij. In tudi „Slovenec" sam bi bil gotovo zadnji, ki bi hotel dopustiti, da se njegova uprava v praksi ravna po nasvetih njegovega istrskega dopisnika !! Vesti iz Štajerske. Nemška „kultura". Po noči od srede na četrtek so neznani sinovi nemške kulture, ometali napis dra. Kosine, odvetnika v Mariboru, s kravjim in človeškim blatom. Kdor takov smrad jemlje v roke, je sam napisal ir podpisal sodbo o svoji — kulturi. Takov jc torej najnovejši čin nemške kulture v Mariboru ! ________ Književnost in umetnost „Zabavna knjižnica Sovenske Matice" prinaša letos šest novel znanih in neznanih pisateljev. To se pravi, znani so mords tudi poslodnji, samo skrivajo se za psevdo nimi, Milan Pugelj in Roman Romanov n. pr. sta, kakor vemo, ena in ista oseba, a avtor „Tesarja Aleša" je na naslovni strani G. Golar, notri v knjigi pa Ivan Skilan, kar je silno zvito. Ostanimo kar pri njem in začnimo z njegovo povestjo, čeprav je še-le četrta v (Dalje na 4. strani). Giulio Zanolla krojačnica TRST — nlica Torrente 3» Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Gianoni Giovanni Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetilk Oraetsin - laiclit D. R. P. 126-135 (Mannesman) Bel o ž aru a luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 407. na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarni-^in cenah. — Zaloga popiiga, apaniranega stekla in umetnega puh^jača, macole iz jekla za kamnoseke. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV »EDINOST« Stv. 58. V Trstu, dne 27. febuvarija 1 Pridna riolfla 9e '5fie takoJ 7a Barkovl»e-n lUlla UCKId Prijaviti se je tam štev. 419 in. nad., levo. 211 HOTEL BALKABf knjigi. A po svoji kvaliteti bi morala zavzemati brez vsega drugega prvo mesto ! Interesantno bi bilo, ko bi se za teh šest povesti v knjigi stavilo do slovenskega čitateljstva vprašanje, katera da jim je ugajala najbolj ; interesantno namreč bi bilo to zaradi ogromne večina, s katero bi po našem prepričanju zmagal v tej konkurenci G o 1 a r j e v ..Tesar Aleš". Zares : lepa povest! Resničen pesnik je napisal to. Vsaka stran je pesem, ki vzgiblje srce. zdaj sladkovestlo, zdaj grenko-otožno. Povest je to z ljubljenih domačih tal, polna domačega vonja domačih glasov. Nekaj, po čemer smo hrepeneli že dolgo, da bi brali . . . Spričo današnje tako moderne in tako ratinifane literature, ki nam daje hrano, ki nam ne diši. To je enkrat pisano naravno in preprosto, zato pa je toliko večje vrednosti. Pijača je za nas, kakor žejnega poletnega dne živa, grenkosladka, dragocena voda iz gozdnega studenca. Čitajte to povest o mladi vroči, elementarni ljubezni na vasi, to tragično zgodbo tesarja Aleša, srce vam bo valovilo v mogočnem ganotju in nikdar ne pozabite tega. kar ste čitali tukaj ! Ze edino samo zaradi te povesti se desetkrat izplača kupiti si knjigo. Pa je v njei tudi dovolj drugega lepega še. Takoj prečudna novela „Smrt in pogreb Jakoba Nesreče", ki jo je spisal ivan Cankar. Cankarja pozna danes zadostno vsak Slovenec in danes govoriti o Cankarju, bi se reklo, devetindevetdesetkrat povedano stoti-pot ponoviti. Kaj bistveno novega o njegovi umetnosti bo težko še povedati komu kdaj. Vsebino predležeče novele naznanja približno že naslov, natančnejih podatkov o njej pa nismo v stanu dati, ker bi riskirali neresničnost; zato si dovoljujemo opozarjati tu samo na čudovito originalni način, kako pripoveduje Cankar to povest. Mojstrstvo njegove tehnike se popenja tukaj že do grandijoznosti ! In besede so zapisane tukaj, besede, ki švigajo enako olimpskim plamenom skozi temo življenja, in morda nikdar ni prejel mrtvec lepšega epitafa, nego ga je napisa) Cankar na grob svojega Jakoba Nesreče: „Že ena sama 6olza iz ljubezni prelita, je dolgega življenja vredna". — Ali samo še majhna opazka nam bodi dovoljena pri tej Cankarjevi noveli. Tu najdemo namreč ca straneh 88 in 89 isti prizor (četudi le oa rahlo oziroma na hitro skiciran), kakor ga je naslikal s tako živimi in krasni barvami Ivan Prijatelj v biografiji Burna-Aleksandrova nvodcm njegovih „Poezij". Zakaj je Cankar ta prizor kopiral ? Ali se je zgodilo to le slučajno — ali naj ima intimen pomen za osebo Jakoba Nesreče? hi vprašali uljudno. Sami si tukaj nismo na jasnem. (Konec prih.) 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. počkaj J(ogl HOTEL BALKAN MAU OGLASI. J Mali ncrla^i računaio se po 3 stot. hp*edn; [ anc^tnotipkano besede se računajo *»n*-rat —NaimanjSa pristojbina 40 rtotink —— Plača se takoj. "' '--- Rabljene znamke žini, kupujem ali pro- t d) jam. Ponudbe pod „Rabljene znamke" na rInseratni oddelek Elinosti". 1906 i R- di odpotovanja Več ee izve pri bi eajni kavarne „Cana RossaJ od: 1. do 2. ure popolud ie. Iwl Jljlft dvorce zpmljišča knpuje-n v me*tu ali oko-niOC Hči. Ponudoe pri blagajni kavarne „Časa \ Rosaa" od 1 do 2. are popoludne. 1902 IIll-llliem na v bližini me«ta mali dvorec IVUpUJtll! i vilo) ali hišico (2 '6, 4 sobe, kuhinjo) vrt, vodo. Posredovalci so izkJ,učeni. Ponudbe pod N i k i t h na ,-Inseratr.i odd-lek Edinosti"1. 1903 Podpisani aem v ollol Lu larttto T«ooblo itev 19 n* Togln ulice san Oiorgio) ot-orii wmr zalogo vina sa domačo rabo, pridelek iz mojih vinogradov t Bolu (otok Brač} in ga prodajam v sorič-kih in steklenicah. Ze me kraj Vam cagotovlja da je kakovost najbolja. Da lamortm cenjenim odjem al c m jamčiti za pristno vino. s«m »kle< il, da ga dobivam v orlffinaluib aodoeklk naravnost lz mojih kleti v Bolo ln da tako rarpoiiljam tudi na stanovanja. Za krfimarje in gostilničarje primerne cene. V nadi, da me počutite z Vašo n&ročbo beležim t« naj-danaje . IVAN CVITANI6. Kđor Izven TrH« pismeno ntročl k«* , MALI OGLAS >oi'js denar v naore). ker ćrugač« r; bo njej^v o^las obfavIJ'" Če ni oseba poznar-* Upravi tleta. Tarira J» natisnjena na če!n „ŠALIH OGLASOV" In vtakđr •t-fce prrrača-l. koliko mu Je o'aratt • len. &reite)e bese1?' Oilsse treba nas'ovltl na ..IKSERATB! ODDELEK" „Edino««" Ha vpraianjfl petem pitem bo dslat ..IKSEBATKf ODOELE?" infcrma^Ha »dlnr 1». če bo c!«i*u rrltr.rara rnr>mka za edaovn* VDnionil p°'tena sloven-ka družin« nujdnu malo stanovanje z vrtom. Ponudb0 jod ,.Tri osebe" nu „Inseratni oddelek Edinopti". 1817 7omliicrp zu zP"a(11>0 ene vile» illi ma,e LcIlllJibuC kupujem. Pred no-1 ima^o okraji : K arbola 'ppodnja\ ulire S. Vito, Massimilia^a. Pro-montorio, S. Michele Montecuco in b ižnji kjaii. — Pi-m^ne ponudbe pod ,-Zemljiš č e 900D- na „Inaeratni oddrlek Edinosti". 19^7 Razne vesti. Statistika framasonatva. Po stati-stičri objavi švicarske svobodno zidarske organ z^cije je bilo koncem leta 1906 v Švici 1408 lož s 332.000 členi, na Angležkem 4069 lož s 215.000 členi, v Nemčiji 495 lož z 69.145 členi. Veliki viharji v Italiji. Iz vseh obrežnih mest dohajajo poročila o pomorskih viharjih in potopljenih ladjah. Pri Genovi sta zadela na kopne dva parnika; valovi so po-greznili več mornaijev v dno. V levantskih vodah se je potopila jadrnica „Ernesto". V Potoneji je vihar podrl več hiš. Mnogo ljudi je podsutih in ubitih. Rešilna dela opravljajo vojaki. V Chambery na Savojskem je snežna lavina ustavila vlak s 500 izseljenci. Blizu 2 ali 3 sobe, sobico, kuhinjo wl