87. šla/. V Ljubljani, torek 8, aprila 1919, H. leto. o. v Ljubljani* •ti .«£;» ieto ?«i let* Ista «*sec K S6-- >, 28— „ H— O ■*“ iks postil ;s* *-*=lo leto naprej K 60*-^ Pol Sela „ *"• „ ,, “ *« *fjt „ 30-- 5-50 m Sn jiis m ene narofibe bre« po3IIjatve denarja se nt morom« ozirati. Narotnlkt uaj pošiljajo naročuino gJCF' po nakaznici. '>g!asi se računajo po pti-Hjenem prostoru in si-1 mm visok ter 63 mm ...Dit prostor ?.a enkrat 30 vin.. za večkrat popust. prefinihlvo je na Starem trgn štev. 19. Telefon Mev. 800. UpravnlžtTo je na Marijinem trgu gtev. 8. Telefon St,er. 44. J-----= vsak ci&Vi. zjutraj. Posamezna številka velja U0 vinariedpr ————.——— -——.—■--------------------------- — VprnSanjem gledo Inserntov L dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali euamka. — Dopisi naj se frankinjo. — Jtoiopisi se ne vračajo. Nasilstva madžarskih boljševikov v Prekmurju. — Kako izvajajo Italijani plebiscit. Mirovna konferenca se bliža koncu. — Zanimivo pismo nemškega oficirja. — Bolj-ševiška stavka v Italiji. — Železničarsko mezdno gibanje. — Nov Radičev protest. Poglavje o boljševizmu. (Dalje.) r . Na čem se spozna federativni zna-taJ sovjetske republike? Naziv ,.federativna republika" Je de iure — ako se more o pravu sploh govoriti — in de facto čisto navadna fikcija, ker so vsi oblastni, gubernijski, okrožni in okrajni sjezdi dolžni, da izpolnjujejo naredbe višjih oblasti, v prvi vrsti pa je njihova skrb, da udejstvujejo vse dekrete (treh) vrhovnih oblasti (čl. 61. a, b). Kakor vidite, je to pravi Gordijev vozei, katerega pa lahko na čisto enostaven način reši edino le — Ljenin. On je poglavar vseh boljševikov, njih alfa in omega. On jih je naučil boljševiški „očenaš“ in od njega je tako-rekcč odvisen ves nadaljnji razvoj boljševizma. O tem pričajo vserusijski Sjezdi sovjetov, ki imajo ponekod 900—1000 deputatov. Ljenin nastopi vedno z veliko zunanjo sijajnostjo in s>cer s prognozo o tekočem zunanjem in notranjem momentu. Za njim nastopajo prvaki Zinovjev, Trockij, Ka-2>enjev, Steklov, Radek, nato prečita CiČerin svoj ekspoze, sestavljen v finem starodiplomatičnem tonu, poslanec iz provincije prebere evangelij revo-cije t. j. izvleček oziroma prepis Lje-ninova govora. Tako se konča »apostolska komedija-1 nebeškega carstva na zemlji, kakor je imenoval znani boljševiški vseučiliščni profesor Reisncr sovjetsko Rusijo ob priliki svojega religioznega razgovora v Moskvi (sept. 1918). Konstitucija sovjetske republike le pod vsako kritiko. Ona ni ne demokratska in ne federativna, ampak samo potrebno orodje za vzdrževanje ?ausnega režima. Po členu 9. O. Z. konstitucija samo prehodnjega zna- čaja. Njen cilj je »popolno uničenje buržoazije, uničenje eksploatacije človeka od človeka in prisilni socijalizem brez delitve na razrede in državne oblasti.“ V resnici pa vzdržuje boljševiški režim monstrum eksploatacijske države z ogromnim uradniškim aparatom. Privatnih ljudi takorekoč sploh ni. Vse je oblast, oziroma vsak je v tej oblasti kot uradnik. To je poudarjalo celo boljševiško časopisje, ki se je pritoževalo, da se sovjeti pretvarjajo v najbolj birokratične istitucije. Sovjetska driava se mi ne zdi drZa-votvortii element. Nikakor ne. Boljševiški režim se vzdržuje samo s terorjem. Njegovo geslo je: »Svoboda za proletarijat, uzda za buržoazijou. Boljševiški režim je le motor ruske in svetovne revolucije, nikakor pa se ne more smatrati kot faktor, ki bi vstvarja! nov družabni red v novi državni tvorbi. Kako se javlja boljševizem v praksi. To vprašanje je treba razdeliti na več podvprašanj. Splošno se lahko reče, da uvaja boljševizem v praksi v življenje vsa načela Marksovega manifesta, samo da jih skuša prilagoditi sedanji dobi. Boljševizem vstvarja državni komunizem. Vse banke, vsa industrija (železo, tkanine itd.), vsa veletrgovina, vsa prometna sredstva, (železnice, parniki) in vsa večja kulturna podjetja (gledališča itd.) so nacionalizirana t. j. last države, katera upravlja sovjetska oblast s pomočjo raznih sovjetov. Tako n. pr. sovjet vseh tovarn za tekstilno industrijo, ki sc imenuje skrajšano „Centrotekstil", za sladkor (sahar), „centrosahar“, „centrosol“, „Proletkult“ itd. Nacijonalizirana je seveda tudi zunanja trgovina in le sovjetska vlada more kupčevati z inozemstvom. Za razdelitev produktov so posebni organi prehrane in delav- ski kooperativi(našakonsumna društva), ki so pod nadzorstvom narodnega komisarijata za narodno prehrano. Vsi razni centrosovjeti, ki vodijo produkcijo; so pod kontrolo narodnega komisarijata za trgovino in obrt oziroma prosveto. Vsem pa zapoveduje triglava vrhovna oblast. Tu n. pr. vidite dekret sovjeta narodnih komisarjev „o organizaciji prehrane" od 21. nov. 1918 ali pa položenje (na-redba) vserusijskega centr. izpolnitel-nega komiteta od nov. 1918 „o izvoljenih železniških sovjetskih organizacijah in o upravi železnic“. Iz enega in druzega razvidite, kako zavozlana, komplicirana in kombinirana je sovjetska juprava. Kako je s malo trgovino in obrtjo ? Mala trgovina in obrt kakor tudi vse stavbe v mestih in na deželi so municipalizirane, i. j. ves inventar je last dotične občine. Občinski sovjet oziroma njegov izpolnitelni komite upravlja vso imovino in ima za vse specijalnosti (manufaktura, lekarne, pekarne, perilnice itd.) svoje posebne komisije. Preje samostalni podjetniki, zdravniki, odvetniki i dr. postanejo čez noč uradniki sovjetske vlade in delajo proti mesečni plači, ako pa nočejo delali za sovjetsko vlado potem pa „zbogom“. Vsak osebni podjetniški čut je uničen. Kakor gledajo boljševiki na vse samo s stališča grandijoznosti, tako polagajo tudi v poljedelstu odločilno važnost na veleposestva z velikim strojnim obratom, seveda vse v njihovo korist in pod njihovo kontrolo. Boljševiki so sicer proglasili socializacijo zemlje, t. j. da bi zemlja in njeni pridelki pripadali le „trudjaščim se,“ t. j. onim, ki se na njej trudijo. Toda kot protiutež tem lastnikom vstvarjajo na umeten način poljedelske komune, ki so popolnoma odvisne od vlade Komune obstojijo navadno tam, kjer so bila prej veleposestva in sicer iz tamošnjih hlapcev ali pa tudi delavcev, ki jih pošiljajo na deželo. Kakor vidite iz »Instrukcije in položenja o komunah," katere je izdal narodni ko-misarijat za poljedelstvo, morajo biti komune z imenikom vseh članov registrirane pri okrajnih sovjetih, katerim oddajajo gotovo desetino svojih pridelkov. Vsi čiani komune se morajo zavezati, da bodo vložili vse svoje premoženje v komuno in da bodo kolektivno obdelovali in vživali zemeljske produkte. Po poročilu ravnokar omenjenega komisarijata, je le malo komun uspelo, čeprav se je začelo v poletju lanskega leta pravcato komunalno gibanje po Rusiji, in so imeli komunarji severne petrogradske oblasti celo svoj sjezd. Ta komunalna politika sovjetske v;ade priča jasno, da se nagiblje k nacijonalizaciji zemlje, toda vsak poskus se je do danes izjalovil vsled odpora konservativnih ruskih kmetov. Finančna politika boljševiške vlade zasleduje popolno uničenje denarja. Nasprotno pa stremi za plačevanjem davkov in natura. Posledica tega je tudi uničenje vseh dolgov javnih korporacij, kakor tudi države same, ki ima dolgove v Rusiji ali pa tudi v inozemstvu. Da se uniči denar, je treba predvsem uničiti njegovo vrednost. Zato tiskajo in mečejo v promet velikanske množine papirnatih starore-žimskih rubljev. Državni komunizem pa ni samo ekonomična, ampak tudi duševna sužnjost. Kakor telo, tako mora tudi duša služiti temu novemu mamonu. Vzgoja se vrši po špartanskem sistemu (od tega ime nemških boljševikov „špartakovci“) ki vsebuje vkljub temu, -fvDlMlR LEVSTIK. 6t>. nadsijevanje. deva repatica. ‘zbranost manir je ginila z vsakim kozarcem; S^spodje so se pričkali, ne da bi vedeli o čem, dame drzn°Pravljale na vsa usta; tu pikra opazka, tam in r Zgodbica, v katerih sta se kosala zlasti Divjak vsleH bunCl Smučiklas je poluglasno ošteval Egona b;j j Pretepa, nemeneč se za to, da ga Dora sliši; Pa Ie,nervozen Vsled razočaranja z grofom, vinjen ko^ 0 ®anj od Pohlina, ki se je zibal na drugem Vicja m*ze ter brusil jezik na vse strani. Zena in bjjai p1?, tiho stokali zraven nesrečneža, ko je raz-bi n .flovo politiko v sip in prah ter slikal kako OH i W t L!l- 1*2 a n ne ,. e,>sto drugače ukrenil; ni je bilo stvari, ki je bil v,* . znal najbolje, niti vrline, s katero se ne bi 2 j l3!*1. Odvetnik ga je od časa do časa ošvrknil k °°nim pogledom; ko se je vrnil grof ter prisedel gonu, sta odkrito planila v turnir. 'a . ?mučiklas je spustil napitnico v proslavo sleherne ontete, zlasti pa še plemiške in vladarske; kako ^ PrjPregel grofa k dinastiji, še sam ni vedel prav. P. je bil sijajen, dokler se ni vzdignil Pohlin s v p-lrn nau^en-’m govorom, ki je stremil naravnost Ciceronske višave; to je bila retorika dobre stare e’ ® figurami, poletom in idejo, zato pa brez rabljenih advokatskih fraz ... Vsebine si poslušalci v svojem blaženem razpoloženju žalibog niso preveč zapomnili; s težavo smo dognali kasneje, da je osvetlil pomen in naloge aristokratstva z bleščečo lučjo filozofije ter vabil grofa, naj postane vodnik »temu nerazvitemu plemenu«, »Varjag po zgledu onih davnih, ki so zgradili iz ruskega^ barbarstva temelj [stoletjem slave in časti« ... To ni bila napitnica, marveč politični program; bodočnost je pokazala, da ga niti Smučiklas ni poslušal brez haska. Zdaj sta vedeli gospa Ana in Vida, kaj je deklamiral trinog, ko se je zadnje dni zaklepal v svojo sobo ter hrumel, kakor bi rotil hudiče! In Peter sam je čutil svojo ceno, vzlic pijanosti, vzlic zafrkljivim pogledom, ki mu jih je lučal odvetnik preko mizej treba je bilo videti njegove geste, v katerih se je družila veličina z lovljenjem ravnotežja, treba je bilo slišati njegov ponosni, pri vsem zapletljanju jezika še dostojanstveni glas! Zlasti je imponiralo dovršeno nosljanje, ki smo ga Čuli tisti večer prvič iz humanistovih ust; ko je grof odgovarjal, si je moral Egon priznati, da je učenec prekosil mojstra, in ne za malo... Edini Fabina je kašljal, dočim so drugi ubogljivo pritrjevali visokorodju v hvali Pohlinovega talenta, čeprav s krvavečimi srci in z zlobo v očeh; toda mera je bila polna, Smučiklas se ni dal več zapostavljati »takim ljudem«. »Nesramnost!« je bevsnil Grabuncu, ki se je samo smehljal in zaljubljeno mežikal hčeri. »Iz milosti smo ga vzeli medse, pa nas je vse prevpil... Najrajši bi mu pripeljal dve, tri čez široka usta.« Antoinetta, sluteč, kaj grabi moža, je brž priskočila v pomoč. »Papaček,« je viknila, obračaje se bolj k ostalim nego k njema, »baš prej sem govorila s Piruhom, ki nam popravlja stričkov portret...« »Naš striček po mamini plati,« je pojasnila Nina že stotič, »je bil general; Edler von Buttertopf se je pisal.« »Izvrsten n.ož!« je pritrdil odvetnik, čeprav ga ni bil poznal. »Antoinetta je imela njegovo sliko, pa smo jo dali popravit mazaču Piruhu, ker je bila razpokana...« »Jutri nam jo prinese,« je izigrala žena adut. »Pridite si jo ogledat, gospod grof; ah te nepozabne, plemenite poteze! Nina in jaz sva čisto njegovi, kaj ne, papaček ?... In tudi vi pridite, gospod profesor, ki veste povedati toliko lepega o aristokratih.« »Našega prednika!« je zagostolela hči, sklanjaje se h grofu, da bi ji bolje videl v izrezek. »Ce bi zdajle vedeli,« je šinilo Egonu po megleni glavi, »da ni bil nikak general, marveč reven major, ki so ga spodili iz službe zaradi poneverjenja, in tudi ne plemič, ampak navaden plesniv Buttertopf... Hahaha!« se je zazibal v škodoželjnem, pijanem smehu. Pohlin, ki je črtil bahavo ost razgovora ni mogel misliti drugega, kakor da se smeje njemu; vzravnal se je ter dostojanstveno položil roko na prsi. (Dalje.) da je v službi boljševizma, zdrave kali nove pedagogike. Kakor hitro otrok doraste, ga vzame država v svojo materijalno in duševno oskroo. Najprej stopi v otroški vrtec (detski sad) in ko ie dovršil osmo leto, se preseli v „Edino trudovajo šolo", ki je otopila na mesto ljudskih m srednjih šol. Do 13. leta se uči otrok v prvi stopnji, ki traja torej 5 let, od 13 do 17 leta Da študira v drugi in ob enem v zaanji stopnji. Šola je vse: delavska stro-kovna, realka, gimnazija itd. Učenci be morejo priučiti vsakemu ročnemu delu, kmetijstvu, obrti itd., obenem pa dobijo tudi splošno izobrazbo. Po na-redbi vserusijskega centr. izpoln. kom. „0 trudovoj šoli“ (okt. 1918), katere osnovni načrt je sestavil strokovnjak in znani boljševik Lunačarskij, se u-pravljajo šole popolnoma autonomno po posameznih šolskih kolektivih,, ki izbirajo svoje šolske sovjete (iz učencev in učiteljev). Izvršilni organ šolskega sovjeta je njegov prezidij. Vse šole upravlja in kontrolira narodni komisa-rijat za prosveto, kateremu načeljuje Lunačarskij. , , , . . Poleg trudovih šol obstojajo za odraslo mladino po vseh večjih mestih sovjetske Rusije socijalistične akademije kot protiutež stavim univerzam, katerih se še ni posrečilo reformirati. V te akademije imajo vstop vsi. Pridni delavci dobijo še štipendije pod pogojem, da bodo redno obiskovali predavanja. Tem predavajo boljševiški glavarji o socialističnih naukih. Te ! akademije zasledujejo predvsem namen ; razširjanja socijalizma, obenem pa J vzgojujejo fanatične agitatorje. Kakšno stališče pa zavzemajo prav- j zaprav boljševiki napram rodbini? Boljševiški režim vodi k uničenju j vsakega rodbinskega življenja. Njegovo ; geslo je; „proč od starega zakona k ; svobodni ljubezni 1“ Pri ženitvah že danes ne upoštevajo nikakih formalnosti ali ceremonij, ampak se vrši vse na jako prippst način, ki ugaja posebno prvim zaljubljencem. Ko je ljubezen že toliko dozorela, da ženin in nevesta ne moreta več živeti eden brez druzega, gresta s potrebnimi dokumenti o identiteti in s spričevalom, da nima ženin žene oziroma nevesta moža, k narodnemu notarju, ki ju ljubeznivo sprejme in jima da v podpis izjavo, da sta mož in žena. Vse je gotovo; tu ni treba nobene priče in nobenega blagoslova. Seveda se zgodi večkrat, da se ta in oni poroči dvakrat. Tudi nekateri naši vojni ujetniki so to prakticirali vkljub temu, da so imeli doma že svoje žene ali pa vsaj izvoljene neveste. To pa so seveda posledice vojne, vsled katere „so skoraj vse žene postale nezveste svojim odsotnim možem in dekleta, tudi ona iz Marijinih družb, niso se — z malimi izjemami — ohranile v čistem življenju vsled nevarnosti in zapeljevanja od strani spridenih vojakov.11 Dopuščeni pa so tudi cerkveni zakoni, toda zgolj iz taktičnih razlogov. Taki zakoni pa nimajo za oblast nobenega posebnega pomena, ker ona, kakor rečeno, gleda na zakon edinole s stališča svobodne ljubezni. Za osvo-bojenje žene od takozvane rodbinske sužnjosti in posebno od kuhinje, dela znana boljševiška agitatorica Kolontaj, ki se je svoječasno silno zamerila Lje-ninu, sedaj pa zopet pridno vodi žensko gibanje v prid boljševiškega režima. Kakšno je razmerje med boljševiki in cerkvijo oziroma vero ? Vsled ločitve cerkve od države, ki je bil seveda eden prvih dekretov sovjetske vlade, je duhovščina kot državotvoren element izgubila vsak pomen. To postopanje napram cerkvi, kateri so odvzeli vse imetje lazven poslopij za službo božjo, pa je bilo vzrok moralnemu pojemanju pravoslavne cerkve. Pravoslavje v starih časih ni prav nič skrbelo za moralno povzdigo ljudstva, ampak je bilo eden glavnih stebrov carizma. Danes je vse drugače. Osvobojena okov in pritiska od strani političnih strank in državne oblasti, išče pravoslavna cerkev nova pota k pravi krščanski ljubezni. To je pa za današnje čase seveda velik napredek v verskem življenju. Že leta 1917. so se vršile po vseh cerkvah širne Rusije splošne volitve — lajikov in klerikov — zastopnikov v cerkveni zbor. Ta je izvolil patrijarha Tihona, poleg katerega pa zbor stalno zboruje, v kolikor mu dopuščajo današnje razmere v Rusiji. Boljševiška vlada je namreč spoznala velik pomen cerkvenega gibanja in gleda nanj z bojaznijo in sumljivostjo. Ko so leta 1918. odvzeli cerkvi vse imetje, so se začele organizirati pri vsaki fari kristjanske občine, ki poleg drugih opravil zbirajo potrebna sredstva za vzdrževanje cerkva in božje službe. i Kakor vidite, živi rusko pravo- \ slavje vkljub zatiranju svoje svobodno i življenje in z mirno vestjo se more j reči, da še ni spregovorilo svoje zad- i nje besede. (Dalje prih.) | Jugoslavija. Nasilstvo madžarskih boljševikov v Prekmurju. LDU Maribor, 7. aprila. Iz Prekmurja je došlo nastopno poročilo: Boljševizem se v Prekmurju grozno širi. Muke, ki jih mora trpeti slovensko prebivalstvo ood mažarskim toolj-ševiškim nasilstvom, so nepopisne. Vsak prebivalec mora oddati polovico vsega svojega imetja, med drugim tudi živila in živino. Srebro in zlato se spieh odvzameta. Ženske posiljujejo in če se branijo, jih kratkomalo ustrele. Zgodili so se trije slučaji in sicer v Bakovcih, Soboti in v Adrijancih. Ustrelili so tudi dva mladeniča, ki sta hotela braniti svoji dekleti. Urednika „Novin“ v Černevcih so izgnali. V njegovi tiskarni pa tiskajo pod istim naslovom boljševiški list, ki ga mora vsak prejšnji naročnik vzeti. Kaplan iz Belatincev in neki bivši poročnik, ki sta oba Slovenca, sta danes zbežala čez Muro. Ljudje komitatu Zala prosijo naj se sporoči našemu jugoslovanskemu vojaškemu poveljništvu, i da naj vendar enkrat zasede te kraje ter prebivalstvo reši groznega nasilstva. I Govore, da bodo dosedanje posadke 1 zamenjane z rdečimi gardami, ki mi-; siijo napraviti sunek proti Cehoslova-ški in pioti Jugoslaviji. i Jugoslavija naj gre po kostanj v ogenj I j Belgrad, 5. aprila. (J^U) En-tentni vrhovni vojni svet je zahteval ! od Jugoslavije, naj se udeleži s svojo I armado akcije proti boljševikom, zlasti | proti Madžarski. Kakor doznavamo iz i poučenega vira, je vlada kraljestva i SHS ta poziv odklonila. Svoje stališče j utemeljuje vlada z dejstvom, da ententa j naše države še vedno ni priznala. Ob j mejah Madžarske pa se nahajate dve i od entente priznani in favorizirani dr-S žavi, Čehoslovaška in Rumunlja. Te | naj torej izvršita gorenjo nalogo. Ra-j zen tega pa še vedno ni rešeno vpra-! šanje naših državnih mej in važni deli naše države so zasedeni, kakor da bi pripadli sovražni deželi. Zato je stavila vlada kraljestva SHS kot pogoj za sodelovanje v protiboljševiški akciji zahtevo, da se poprej udejstvijo vse naše narodne težnje. Reka svobodna luka? j LDU Lyon, 5. aprila. (Brezžično.) O jugoslovanskem vprašanju se je obravnavalo v odsotnosti Orlanda. Zrnisel razpravljanja je nekako tak, da se bo glede Reke odločevalo po istem načelu, po katerem se je odločevalo glede pripadnosti Gdanskega, ker je v obeh primerih večina mestnega prebivalstva drugačna kakor zaledje. Kakor so svejedobno prisodili Gdansko Poljski, a je končna odločitev padla v prilog svobodne luke, tako se zdi, da bo tudi Reka proglašena za svobodno luko in bodo Jugoslovanom ondi priznane vse trgovske pravice. Ministrski predsednik Protič dokazal neutemeljenost italijanskih očitanj glede ljubljanskega in zaloškega dogodka. j LDU Be-grad, 5. aprila. V današnji seji narodnega predstavništva je odgovarjal ministrski predsednik dr. Protič v obširnem govoru na interpelacijo poslanca dr. Novaka, glede takozvanih ljubljanskih in zaloških dogodkov. Min. predsednik Protič je na podlagi natančnih podatkov dokazal, kako so vsa italijanska očitanja popolnoma neutemeljena. Svečanosten obed na čast francoski misiji pri mariborskem škofu. j LDU Maribor, 7.aprila. Včeraj je priredil knezoškof dr. Napotnik svečanosten obed na čast francoski misiji, ki so se ga udeležili vsi predstavniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti. severne meje. Nemci napadajo še vedno. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 6. t. m. ob enajstih dopoldne iz uradnega vira: Odsek Velikovec: 5. aprila ob enajstih dopoldne so Nemci streljali na naše čete pri Črnem gradu. Popoldne je krožil nemški letalec pol ure nad našimi postojankami. — Odsek Radovljica: 4. aprila ob treh popoldne so Nemci dvakrat napadli vzhodno od vasi Franci s pehotnim, ognjem in ročnimi granatami. Vsied hrabrega nastopa naših čet so Nemci pobegnili. Sladke nade. LDU Maribor, 7. aprila. Mariborska nemška mladina razširja po mestu male listke, na katerih je natiskano „Marburg ist sicher dentsch“. Zdi se, da se Nemci od neke tajne strani podpihujejo kljub odpoklicanju italijanske misije iz Maribora. V zadnjih dneh so začeli Nemci nastopati zopet predrznejše ter izzivajo po javnih lokalih. Tako sprašujejo n. pr. po trafikah: „Warin werden die Windischen abziehen?“ Da pokažejo svojo staro in tudi večjo kulturo, zmerjajo tia trgu slovensko kmetsko prebivalstvo s psovko „Windische Hunde“, ki je uživala v bivši Avstriji domovinsko pravico. Na sobotnem, tudi od Nemcev obiskanem živilskem trgu so nemške I ženske govorile s slovenskimi kmeti-! cami demonstrativno edinole v nemščini, češ „Ich versteh’ schon, will aber nicht windisch reden". Vsled preob-jestnosti postajajo pač zopet samo-pašni. Zanimivo pismo nemškega oficirja. n LDU Maribor, 7. aprila. Našim oblastim v Mariboru je došlo v roke nemško pismo, ki je zelo zanimivo vsled razmer med nemškim vojaštvom in ki slove v prevodu: Ljubi prijatelj in tovariš! Zopet enkrat znamenje življenja, si boš mislil, ko boš prejel te vrstice. Odkrito povem, da nisem kljub temu. da sem pogosto mislil na te in druge tovariše, prišel do tega, da bi ti napisal kako pismo. Mi živimo tu v resnici kakor v dižu, kajti tu spodaj pri bedastih nemških kmetih ne delamo drugega kakor da pijemo, jemo, ljubimo in spimo. Tako branimo nemška tla in kmetje so še veseli, da nas morajo pitati. Imamo slovitega dr. Kamnikerja, nekaj uradnikov, učiteljev in poštarjev. Ti drže z nami in popivaje z nami, da je groza. Tu v Halbenreinu je poštar Koren, ki je kmete tako preplašil pred Jugoslovani, s katerimi pa bi se kmeti radi sporazumeli, da smo se morali od smeha valjati po tleh. Kmetje verujejo seveda vse pravljice o Jugoslovanih ter nas pitajo in napajajo, da je veselje. Mislim na tebe in tisoče drugih častnikov v Gradcu fn na Dunaju, kako morate stradati in ne veste kaj začeti. Pridi vendar semkaj in zbobnaj še kak tisoč častnikov skupaj ter pridi v to lepo pokrajino. Strahu pred streljanjem ti ni treba imeti. Ako streljamo, potem streljamo v zrak, in celo to opravi moštvo. Mi sedimo mirno zadaj, pijemo vino in jemo prekajeno svinjino in pustimo Jugoslovane sploh v miru. Za jesti je tu še za tisoč drugih častnikov in moštva. In končno, ako nam bodo kmetje do zadnjega vse izdali, potem gremo kakor kobilice dalje proti ogrski deželi. Tam se najde še muogo živeža. Kmetom se kratkomalo reče, da se jim bo branila njihova domovina. Jugoslovane pa je najbolje pustiti v miru, saj nikomur ničesar ne store. Ako bi ne bilo nas in par za- grizenih advokatov, bi se kmetje že davno ž njimi sporazumeli. Kajti, kaj jim more še nuditi Nemška Avstrija? Lakoto in bedo, ničvreden denar in še več častnikov in vojakov. To je vse, kar še imajo. Končno kličem: Živel vojaški stan, dokler bomo imeli tako bedaste nemške kmete! Dobro! Pridi gotovo in kmalu ter pripelji s seboj še par tisočev v lepo štajersko deželo. S prijateljskim pozdravom tvoj — stari gospod. Nemška nasilstva na Koroškem. n LDU je od verodostojne osebe o nemških nasilstvili v velikovškein okraju prejel obširnejši dopis, iz katerega posnema: Dne 29. in 30. marca t. 1. so po slovenskih vaseh velikov-škega okraja hodili nemški vojaki in orožniki ter z največjim nasiljem iz vasi k nemškim „alarHikompasijam1 gonili vse slovenske 17 ali 18 let stare mladeniče. Nemški nasilniki so vdirali v hiša ter z naperjenimi bajoneti i rt nastavljenimi revolverji grozili, da ustrele vsakogar, ki bi se njihovi zahtevi protivii. Gorje mu, kdor bi se drznil reči, da ne pojde z njimi, ker se ne mara in ne sme boriti zopef svoje krvne brate! Ker se je nekaterim slovenskim fantom vedarle po- i srečilo pravočasno pobegniti, jih Nemci niso zajeli toliko, kolikor bi jih bili . radi. Slovensko prebivalstvo je obu- i pano in prosi čimprejšnje rešitve izpod neznosnega jarma. ———— ■ . —1 Mirovna konferenca. Dr. Žolger je predložil mirovni konferenci neše zahteve. k LDU Lyon, 4. aprila. (Brez* žično.) Danes popoldne bo slovenski delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Žoiger predložil splošne jugoslovanske zahteve glede Trsta, Reke in Atfiodne jadranske obali. Preden bo mogoče skleniti mir, se mora rešiti jadranski problem, katerega razpravlja svet četvorice istočasno z vprašanjem Rena in odškodnine. Svet četverice stoji na stališču, da je Reka italijansko mesto, obdano s slovanskim življem, ravuotako kakor je Gdansko nemško mesto s poljskim življem v bližnjem baltiškem zaledju. Svet četvorice se trudi, da sestavi načrt, bo katerem bi se na isti način rešilo vprašanje luke na baltiškem in na jadran?kem morju* Ne da bi se hotelo sedaj ocenjati, kakšen bo položaj prihodnji teden, je gotovo, da se pričenjajo stvari na severu razvijati Nemcem na korist na jugu pa Jugoslovanom. Orlando porabi vsa sredstva, doseže italijahske zahteve glede Reke. LDU Pariz, 6. marca. ČTU V petek se je razširila vest v Parizu, da bo po poročilu angleškega delegata mirovna pogodba izgotovljena v sredo. To pa se zdi preveč optimistično. Obnašanje Italije v poslednjih dneh je tako, da je sodelovanje zelo otežko-čeno. Orlando zahteva, da se ne sklene mir samo z Nemčijo, temveč splošni mir. Orlando je pripravljen, vporabitl vsa sredstva, da doseže ugoditev italijanskih zahtev glede Reke. Politični pregled. p Polagoma spoznavajo. V 71* številki „ Slovenca" beremo v uvodniku: „Odkod se je vzela centralna vlada, odkod parlament, odkod deželne vlade in kdo slednje nadzira? Ljudstvo ni bilo še nikdar tako malo deležno vladanja, kakor je danes pri nas, ko smo prišli v lastno državo, ki je zapisala na svoje čelo demokratizem. “ Veseli nas, da so prišli tudi pri „Slovencu do teh vprašanj, ki mučijo misleč® ljudi med nami od časa, kar imatflO novo državo. Glede centralne vlade s' morda smemo odgovoriti, da jo je imenoval regent. A kaj je z našo deželno vlado, posebno s prvo, ki je bil* naravnost katastrofalna nesreča za na® narod ? Zakaj če se najslabši član tiste neslavne vlade, Dr. Lovro Pogača*^ vedno sklicuje na onih 400 OoO m£> > ki jih je srečno spravil skozi Kranjsk » ga moramo poučiti, da je šlo sk*> druge dežele n. pr. skozi Koroško še mnogo več vojaščine, a nihče ne kriči po svetu, koliko zaslug da ima, ker vojaštvo ni ropalo. To je posebna manija nekaterih kranjski vladnih gospodov. In odkod se je tista vlada vzela? Kdo je vedel? Nekega jutra srno do-pili v roke liste ter strme izvedili, da imamo trinajst ministrov, advokatov in profesorjev. Kar en večer so se razdelili vse portfelje 1 A za vraga, ali niso našli še enega advokata ali profesorja, bi se še „žrtovoval“ da bi imeli Vsaj 14 nikomur odgovornih vladarjev, ne ravno 131 In posjanci! Kdo jih je v°lil? Kdaj in kako je govorilo ljudstvo v naši demokratski državi? Kar 'L časnikih smo brali: Ti in ti gospo- so gospodje poslanci 1 Dostikrat imena, ki živ krst ni vedel, da žive na *Vetu ..voditelji ljudstva" takih imen 1 *n so mislili vladajoči gospodje res, da l»o ,,dobro naše ljudstvo" vse to z Ve£eljem in hvaležno sprejelo? Kaj Pa. če so se motili? Polagoma brž Prihaja spoznanje, da se so. Bog. da bi ne prišla tudi kazen za zmoto 1 p V Jugoslaviji zapirajo na ukaz celovške sodnije. „Več. listu" porogajo iz Solčave: Tu so odgnali sinoči v^ m. orožniki dva kmeta. Bila sta še za casa stare Avstrije od celovške sodnije °bsojcna na par mesecev zapora, ker sta baje streljala divjačino v gozdovih Srofa Turna. Ker je šlo za nemškega 6fofa, kmeta sta pa uboge slovenske Pare, ju je sodnija kratkomalo brez dokazov obsodila. Pred kratkim je dala celovška sodnija na gornjegrajsko sodnjo tiralnico, da naj se dotična kmeta zapreta in gornjegrajski sodnik se je dal komandirati iz Celovca in je ukazal kmeta odgnati v zapor. Ljudstvo je tukaj vsled tega dogodka silno razburjeno. Zahtevamo od sodnije v Gornjem gradu in od državnega pravdništva v Celju, da se dotična kmeta takoj izpustita. Če misli sodnija, da sta kaj zakrivila, naj se še enkrat vso stvar preišče. Po tem načinu lahko cia gornjegrajski sodnik vse jugoslovanske legionarje obesiti na vrvi (Temu sodniku bi bilo tudi priporočati, da gre najprvo še nekoliko casa študirati mednarodno pravo, da se nauči, da tuje sodnije nimajo v naši državi ničesar iskati. Op. ur. Jugoslavije.") Pokrajinske vesti. kr Ptuj. Te dni se je igrala na našem odru Meškova „Mati", katero je priredilo tukajšnje dramatično društvo in ob tej priliki so v re:snici naši igralci-diletantje pokazali, kaj vse zmorejo. Igra je bila dobro naštudirana in predvsem gre hvala novim močem, v prvi vrsti pa gospej dr. Gaberjevi v uiogi Silve. Igrala je s toliko umevanjem in čustvom, le žal, da ji ni bil soigralec kos, dasiravno se je vi-“.m ’ da se je i on potrudil v ulogl Milana. Želeti bi bilo, da drugič opusti običajne, a nepotrebne teatralične poze. Imenitno je bil pogoden župnik (g. Zmahar) v vseh gestah in figuri, da bi človek mislil v resnici, d& ima umetnika na odru. V splošnem se mora priznati, da so vsi igralci rešili svoie vloge v popolno zadovoljstvo, le e Muršecu bi priporočali malo več gibčnosti in ciganu Šandcrju manj pretiravanja. Dejstvo pa je da je bila to P° šestih letih najboljša igra na p?Jj° skem odru m upamo, da ne ostane zadnja. q kr Pliberk. Tukaj se je ustanovila 23. sušca čebelarska podiužnica za Pliberk in okolico. Pristopilo je takoj 53 članov. Načelnikom je izvoljen nadučitelj P. Močnik, namestnikom voditelj Juri Derbuh. Sprejela se je resolucija glede nove carinske pogodbe, pospeševanja čebelarstva potom izobrazbe čebelarjev, znižanja voznih tarifov po železnici in potom tesneje organizacije- Prosimo, ko vpošljcte denar na naje upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen poHljatvc, za kaj /e. -pr. naročnina za Jugoslavijo, za dX H itn kater° kn^s° ali ** kak tobrodebn namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij'. Poziv poverjeništva fin. ministrstva v Ljubljani glede prenosa čekovnih računov dunajskega poštnohranilničnega, urada na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slov. v Ljubljani. Poziv velja samo posameznikom (privatnim osebam, trgovskim firmam), ne pa denarnim zavodom (bankam, hranilnicam, zadrugam), katerih čekovni računi pri dunajskem poštnohranilnič-nem uradu se ob svojem času pre-neso po drugi poti. Zasebniki, kateri so v zmislu javnega poziva bivšega poverjeništva za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 21. januarja 1919., št. 400 (glej Uradni list XL z dne 22. januarja 1919.), imovino svojega čekovnega računa prijavili kot inozemsko terjatev pri dunajskem poštnohraniluičnem uradu in kateri žele prenesti vso svojo imovino s temeljno vlogo vred na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se poziv-ljejo, naj pošljejo najkasneje do dne 15. aprila 1919. na naslov: Poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 1. zadnji kontni izpisek dunajskega poštnohranilničnega urada (v vpogled proti vrnitvi) in ' 2. ček dunajskega poštnohranilničnega urada. Ta ček naj se izpolni takole: Kraj in datum kakor po navadi, namesto zneska pa naj ze zapišeta obakrat (namesto številčno navedenega zneska in namesto v besedah izraženega zneska) besedi „per saldo" in namesto naslova prejemnikovega naj se zapiše: „V kliringu na račun št. 37,792*87 —- finančno ravnateljstvo v Ljubljani". Številčni razpredelek ob desnem robu čeka naj se n c pristriže 3. Ker s tem lastnik računa £ stopi iz čekovnega prometa dunajske poštne hranilnice, naj se vpošljejo kakor je predpisano, tudi vsi še neporabljeni čeki. Pri tem naj lastnik računa ne pozabi priložiti pisma, naslovljenega na dunajsko poštno hranilnico, in v njem naj izrečno zahteva povrnitev kolkovine (4 vinarje za vsak neporabljeni ček). v, Ceki, na ta način zbrani pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani se potem uradno odpošljejo poštno-hranilničnemu uradu na Dunaju in čim ta na Dunaju provede prepis na računu bivšega finančnega, ravnateljstva v Ljubljani, oziroma sedanje poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani prejme dotično obvestilo, se bodo imovine posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov ali pripisale na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ako jih že imajo, ali pa se bodo smatrale za vplačilo ob otvoritvi novega čekovnega računa, ako stranka čekovnemu uradu v Ljubljani pravočasno pošlje pristopno izjavo; sicer se bo izplačevala vsa gotovina po nakaznični poti. Pripisovalo, oziroma izplačevalo se bo na podstavi kontnih izpiskov dunajske poštne hranilnice k številki 37.792*87, strankam pa b* možno ugotoviti na podstavi izpiskov iz lastnih saldiranih računov, ki jili dobe z Dunaja, ali se je kaj pomotoma pripisalo, oziroma izplačalo. S čekovno imovino, preneseno iz dunajskega poštnohranilničnega urada na novi čekovni račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani (oziroma s prirastkom), sme razpolagati stranka sete mesec dni potem, ko se "je vpis zvrsil pri čekovnem uradu v Ljubljani. . ~P°zarjajo 8e končno imetniki čekovnih računov pri poštnohranilnič-"em VIa?u na Dunaju, da v bodoče tamkajšnje imovine ne morejo uporabljati niti za izplačila v Nemški Avstriji x smatra ta država dosedanje račune naših državljanov za inozemski denar (to je za nežigosane bankovce, dočim se bo plačevalo v bodoče tamkaj z nemškoavstrijsko žigosanimi bankovci) niti za plačila v naši državi, ker je čekovni promet s poštnohranil-ničnim uradom na Dunaju ukinjen. V Ljubljani, 29. marca 1919. Poverjenik: dr. Savnik s. r. dn Redni osebni in tovorni promet na celi južni železnici Jugoslavije se prične danes zvečer. dn Draginjska doklada za drž. uradnike. Iz Belgrada javljajo 7. t. m. Vlada je izdala naredbo, ki urejuje izredne draginjske doklade za državne nameščence. Naredba bo objavljena še te dni in stopi v veljavo deloma s 1. aprilom, deloma s 1. majnikom t. 1. Draginjske doklade so določene po skupinah, katere se zopet delijo v stopnje po številu družinskih članov. dn Za državne, uslužbence. Delegat finančnega ministra je v sporazumu s predsedništvom Dež. vlade odredil, da je državnim uslužbencem, ki imajo po dosedanjih predpisih pravico do draginjskih doklad — izvzemši uradnike od VII. činovnega razreda naprej — izplačati na račun poviška teh doklad naslednje zneske in sicer 100 K v prvem, 150 K v drugem do petem in 200 K v šestem do osmem družinskem razredu. Za delavstvo tobačne tovarne se zadeva posebej uredi. dn Državni nameščenci iz Trsta in Goriške, ki službujejo v Jugoslaviji. V petek zvečer je bil sestanek državnih nameščencev iz Trsta in Goriške, ki službujejo v Jugoslaviji, v prvi vrsti seveda onih v Ljubljani. Ta sestanek je bil sklical vodja poštno-čekovnega urada g. dr. Maričič, ki je navzočim razložil, da bi se sedaj, ko je začela v Ljubljani uradovati mednarodna komisija, nemara dobilo dovoljenje za potovanje njihovih rodbin in za prevoz njihovega pohištva v Ljubljano. Po daljši debati se je izvolil odbor, ki bo z oblastmi stopil v stik. — Zaradi potrebnih podatkov, ki jih ta odbor nujno potrebuje, da ve, koliko oseb pride sploh v poštev, naj se državni nameščenci čim prej osebno zglase v Nar. svetu, Frančiškanska ul. (Hotel Union). Odbor sprejema prijave od danes, dne 8. t. m. naprej od 3. do 6. popoldne. Pred vsem naj se zglase oni državni nameščenci, ki že imajo stanovanje v Ljubljani ali drugod in ki imajo rodbino in pohištvo v Trstu ali na Goriškem. dn Promenadni koncert Srbske kraljeve garde se vrši danes popoldne od 5. do 6. ure v Zvezdi z izbranim sporedom. Koncert vodi drugi kapelnik garde g. Rendla.. dn Mednarodna komisija v Ljubljani je pričela zopet uradovati. Ljudje iz zasedenega ozemlja bi radi vedeli, kje in kdaj omenjena uraduje. Mnogo beguncev bi se rado vrnilo za Veliko noč, posebno pa dijaki, da prinesejo s sehoj sredstva, potrebna za nadaljno študiranje. Prosimo merodajne osebe, da delujejo na to, da se vsaj dijakom omogoči potovanje v zasedeno ozemlje. dn Avstrljsko-nemška komanda na Štajerskem in — v Ljubljani. Na Štajerskem ne pridemo iz začudenja nad dogodki, ki se gode pri sodniji SHS v" Mariboru. Mnogo naravnost neverjetnih slučajev in oprostitev širši javnosti niti znano ni (n. pr. nem-čurja, ki je presekal na automobilu SHS države pneumatiko, je mariborski sodnik oprostil z motivacijo, da bi „za to moral imeti silno ostro sekiro!") o izpustitvi razbojnikov izza nemških puntov v Mariboru pa govori vse in se zgraža. Izpustili so jih pa v najbolj kritičnih dneh. Ali s posebnim namenom? Seve če sede na najvišjih mestih pri sodniji v Mariboru gospodje, ki so bili za časa vojne c. kr. avstrijski »Auskundsch dtsoffi-ziere“ ali „špiclil“ (Ali vam je bilo to znano, g. poverjenik za pravosodje, ko ste tem gospodom te službe podelili? Ali naj povemo o tem še več?) V Ljubljani pa bodo s takim postopanjem najbrž tudi zadovoljni, dokler sede na prvih vladnh mestih možje, ki noč in dan trepetajo za kakšen svoj grad, ležeč v nemškem ozemlju 1 Naj bi vendar prodali že svoje gradove, da bodo imeli mirno srce in proste roke, ali pa zapustili vladni stolec. Takšne si Jugoslavije nekdaj res nismo mislili! dn Najsijajnejšo karijero more danes uboga para srednješolskega su- plenta doseči, če se vpiše med množico brezposelnih. Medtem ko dobiš za mukotrpno ubijanje z vojnimi šolskimi razredi dnevno po 7 do 8 K, ti plačajo golo nezaposlenost in poulično pohajkovanje — izpričevala vsposob-ljenosti za to ne rabiš — dnevno s 5 K. Pa bo kdo rekel: »Čemu svoje stanje še nadalje pogrevate? Saj je, kakor smo brali, že premagano." Da premagano, toda samo na papirju. Ker v štirih mesecih eksistence Višjega šolskega sveta smo na prošnje za priboljšek dosegli k večjemu, da skozi tri mesece plač sploh prejeli nismo. Višji gospodje imajo namreč polno trebušastih map, ki vanje vse nadležne stvari marljivo zbiraio in shra-njajo. dn Primera brez komentarja. Aktivni državni uradnik IX. razreda z 22 službenimi leti in štirimi otroci dobi dnevno 21 K. Brezposelni delavec z isto družino dnevno 30 K. dn Zora puca, bit če danal Tako smo vzkliknili vsi zavednitr govski nastavljene!, ko smo čitali dopis naših vrlih tovarišev iz Celja. Sila razmer nas je pač nekoliko neusmiljeno naučila, v čem nam je iskati naš spas. Samopomoč, organizacija je edini izhod iz teh razmer. Naša strokovna organizacija je „Zveza trgovskih nastav-ljencev na slov. ozemlju". Dočim so naši vrli tovariši iz Celja brzojavno naročili društvena pravila, ustanovili pripravljalni odbor ter razvili živahno agitacijo za ustanovitev kraj. skupine, se mnogi ljubljanski tovariši še sedaj niso popolnoma otresli svoje zaspanosti. Še je med nami petoiiznikov, pa tudi takih, ki čakajo menda mane iz nebes. Prvim naše preziranje a drugim pa nauk, da se vendar enkrat zavedo, da moramo takoj vsi v organizacijo, ako hočemo, da si izboljšamo naš obupni položaj. V vrste, tovariši in tovarišice, vsak bodi agitator za našo neodvisno stanovsko organizacijo! — Za zgled nam bodi hrvatski »Savez trg. namještenika u Zagrebu", ki šteje čez tritisoč članov in je dosegel že prav lepe uspehe. dn Poziv! Po naročilu bivšega častniškega zbora bh 4. pešpolka vrnem iz fonda za vojni album imenovanega pešpolka vplačane naročnine po K 40 — za vsak naročen izvod in sicer proti vpošiljatvi tozadevne pobotnice. Dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 4. dn Srbo-hrvaščina obvezen predmet. V višje razrede osemraz-rednih ljudskih in meščanskih šol se vpelje pouk srbo-hrvaščine kot obvezen predmet. dn Razmere na Hrvatskem postajajo take in korupcija zavzema že take dimenzije, da se osrednja vlada v Belgradu — kakor zatrjuje ugleden politik — pod vplivom poštenih Hrvatov bavi z mislijo, da požene vse Židove preko mej države. Ti namreč ne kvarijo samo trgovine in poštenih običajev, ampak hujskajo v državi in izven države proti svoji lastni domovini, samo da bi ostali za »vsak slučaj" pred brezdomovinskim svetom na vse strani »lojalen" element. dn Krajevna organizacija JDS za Dvorski okraj ima svoj izvan-redni občni zbor v torek dne 8. aprila ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v prvem nadstopju v prostorih tajništva. Določilo se bo člane za izvrše-valni odbor in zaupnike. Vabi se vse člane in članice. dn Beguncem iz zasedenega ozemljal Pripravljalni odbor beguncev iz ozemlja, zasedenega po Italijanih, vabi begunce na posvetovanje, ki se vrši dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne v restavraciji pri Zlatorogu. Razpravljalo se bo o važnih begunskih vprašanjih. dn Zveza jugoslovanskih železničarjev prosi vse tovariše, da se udeleže pogreba umrlega tovariša post. mojstra Jamn ka Jožeta. Pogreb se vrši danes ob pol 4. iz Dež. bolnice. dn Beguncem! Pri poverjeništvu za socijalno skrb se oglašajo dan na dan mnogoštevilni begunci v zadevi naknadne begunske podpore. Stroški, ki jih imajo begunci s tem, da prihajajo glede te podpore povpraševat v Ljubljano, so popolnoma nepotrebni. Ako bi poverjeništvo dobilo kaj aktov iz zasedenega ozemlja, bo dotične begunce o tem uradno obvestiio. Priglasiti se in povpraševati ni treba nikomur! dn Poziv. Vsi, ki imajo na razpolago lepe fotografije slovenskih mest, pokrajin, važnejših osebnosti, stavb, umotvorov i. dr. kar bi zamoglo prili v poštev pri izdaji ilustriranega zvezka o Slovencih v inozemstvu, se najlepše naprošajo, da vpošljejo iste čimpreje mogoče na uredništvo našega lista, ker bi bilo to za naš narod velikega pomena. dn Prošnja za pokojnine in vzgojevalnine. Vojaška intendanca za Slovenijo je poslala oddelku za socialno skrb ta-le dopis: nV Uradnem listi št. LV1II, z dne 4. marca 1919 je natanko določeno, kako naj se ravna z vlogami za preskrbovalnine družinam padlih in pogrešanih vojakov. Toda ne občinski ne državni uradi se tega ne držijo, ker prihaja mnogo prošenj, ki niso opremljene po predpisih omenjenega razglasa, in včasih tudi kar naravnost od občinskih uradov mesto službenim potom. Radi tega se morajo vloge pogosto vračati, da se dopolnijo in opremijo z dokumenti, kar zelo zavlačuje rešitev in stranke ne dobijo nikoli svojih preskrbovalnin. Radi tega se deželna vlada prosi, da pozove vse urade, da ravnajo po predpisih označenega razglasa in da gredo strankam na roko.“ Okrajna glavarstva in županstva se opozarjajo, da se strogo drže navodil naredbe, razglašene v Uradnem listu od 4. marca 1919 št. LV1II. Tudi naj glavarstva in županstva skrbe za to, da se omenjena naredba na najbolj izdaten način, še enkrat razglasi. Strankam škoda, uradom pa delo se prihrani na ta način, da se stranke in uradi strogo drže predpisanih navodil. dn Kdo bi kaj vedel, kje se nahaja pešec Peter Podgornik. Služil je v avstrijski armadi pri 2. gorskem strelskem p. v Romuniji blizu Foksani in je pred preobratom odšel v bolnico na Ogrsko. Komur je njegovo sedanje bivališče znano, se prosi, da to naznani na naslov: A. Podgornik, topniško poveljstvo, 6. baterija, Ljubljana. dn Izgubila sem na poti po Dunajski in Bleivveisovi cesti na Rudolfovo železnico po Knezovi ulici do Gajeve ulice listnico z 200 K denarja in vsemi izkaznicami od aprovizaoje. Pošten najditelj se prosi, da odda isto na naslov ki se nahaja na izkaznicah, proti dobri nagradi. Železničarsko gibanje. Javen železničarski shod ZJŽ v Mestnem domu. Zveza jugoslovanskih železničarjev je sinoči ob pol $. sklicala javen železničarski shod v Mestnem domu. Shod je bil silno Številno obiskan, tupatam zefo viharen. Predsednik Ivan Držič je obširno poročai o vseh pogajanjih ZJŽ z vlado glede izboljšanja gmotnega položaja železničarjev. Konsiatira, da je vlada doslej dovolila 100% povišanja draginjske doklade, dočim zahteve glede nabavnega prispevka vlada še ni rešila. Železničarji a ne morejo odstopiti od te svoje istvene zahteve. Obširnemu in stvarnemu poročilu je sledila živahna, mestoma zelo burna debata, v katero so posegli vlakovodja Čadež, ki je v ostrih besedah napadal navijalce in verižnike, dalje Fran Prdan (soc. dem.), Zupančič, Simončič, Makovec, Ivan S kr j a n ec inž. S tebi, Kobša itd. Poročevalec Ivan Držič reasu-mira uspehe debate ter konstatira Izrecno, da je ena točka zahtev dobo-jevana, za drugo točko glede nabavnega prispevka še nima ZJŽ definitivne rešitve, toda jugoslovanski železničarji ne odstopijo od nje. Prečita na to resolucijo naslednje vsebine: Resolucija. Slovenski železničarji, zbrani na javnem shodu Zveze jugoslovanskih železnižaijev v Mestnem domu v Ljubljani dne 7. aprila 1919 izjavljajo: 1. Sprejemajo povišanje mesečnih draginjskih doklad v izmeri, kakor jih je dovolila skupna vlada v Belgradu. Vse dosedanje izredne doklade, ozir. četrtletni nabavni prispevki morajo ostati neizpremenjeni. 2. Skupna vlada do sedaj še ni ugodila zahtevi po enkratnem nabavnem prispevku, sklenjen na rednem občnem zboru Zveze jugoslovanskih železničarjev dne 16. februarja 1919, ki se glasi: da se Izplača takoj vsakemu slovenskemu železničarju za vsakega člana rodbine enkratni nabavni prispevek po sledečem razpredelku: Uslužbenec 1000 K, žena 1000 K, nepreskrbljeni otroci nad 10 let 700 K, pod 10 let 500 K. Opomba: Za največ 4 otroke, od 5—8 štejeta dva otroka za enega, nad 8 štejejo trije za enega. Železničar, ki služi nad dve leti, dobi polni prispevek, pod 2 leti, a vsaj tri mesece, 50 odst. prispevek, pod tri mesece 25 odst. prispevek. Razdobje l.januaija 1919. Zborovalci izjavljajo, da od te zahteve ne morejo pod nobenim pogojem odstopiti. Beda in pomanjkanje slovenskih železničarjev je vedno večja. Pozivajo vse slovenske zastopnike v Narodnem predstavništvu in vse slovenske ministre, da to upravičeno prošnjo in zahtevo slovenskih železničarjev parlamentarnim in legalnim potom v najkrajšem času spravijo do popolne in ugodne rešitve. 3. Izrekajo zahvalo Deželni vladi v Ljubljani, slovenskim poslancem in ministrom, posebno ministru dr. Kramerju v Belgradu za dosedanje od ločno zastopanje upravičenih zahtev slovenskih železničarjev. 4. Priznavajo težaven položaj šlt-venskih železničarjev, kakor tudi še težavnejši vseobči položaj domovine. Pozivajo vse slovenske železničarje, da z vsemi sredstvi skrbe za red in mir na železnicah v naši domovini, da se preprečijo zapletijaji, s povdar-kom, da tako dolgo, dokler vlada sama vpošteva državni blagor in naše upra vičene zahteve, bodo tudi slovenski železničarji vpoštevali državo in njehe interese. 5. Pozivamo ravnateljstvo drž. žel., da takoj predloži ministrstvu sa-bračaja v Beogradu že prt d meseci stavljene zahteve po povišanju selitvenih pristojbin in vračunanje vojnih let. 2. Resolucija. Zahtevajo, da isti poviški stopijo v veljavo pri južni železnici v Jugoslaviji. Ravnolako ponovno zahtevajo, da ravnateljstvo južne železnice, ako drugače ne, pod pritiskom, zviša di-jete in draginjske doklade za delavce v isti višini, kakor jih je Narodna vlada z naredbami 291 in 292, Uradni list od 20. januarja 1919 štev. 39 za slovenske državne ž&lezničarje zvišala. Za vsebino te resolucije se je vnel viharen boj med govorniki ZJŽ in socijalisti. Resolucija je bila z odobravanjem in enoglasno sprejeta. Shoda se je udeležilo nad 1200 železničarjev. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! Razna poročila. Nova zarota proti ruski boljševiškl vladi. r LDU Stockholm, 5. aprila. (Dun. KU) Iz Moskve brzojavljajo brezžično: Inozemska komisija v Petrogradu je razkrila novo zaroto proti sovjetski vladi. Zarota je imela namen, da organizira upor z razstrelbami, uničevanjem in zažigom. Škofa Mahniča Izženejo. r LDU Bakar, 7. aprila. Italijanske oblasti so hotele v Italijo de-portirati škofa Mahniča. Opustile so svojo namero edino-le vsled slabega škofovega zdravja. Kakor pa se sliši hočejo škofa prisiliti, da zapusti Krk in se preseli na Hrvatsko. Manifest socijalistične zveze reformistov in republikanske stranke v Italiji, r LDU Lyon, 5. apiila. Brezžično se poroča iz Rima: SocijalistiČna zveza reformistov in republikanska stranka sta izdali manifest, v katerem protestirata proti načrtu splošne stavke, pritrjujeta pa nastopnim zahtevam: 1. Preliminarni mirovni dogovori naj se takoj zaključijo in to na podbgi Wil-sonovih točk; 2. izvrši naj se takoj demobilizacija in razoroženje; 3. skliče naj se zbor konstituante. V Italiji proglasijo 1. maja stavko z boljševiškim značajem, r LDU Milan, 7. aprila. (ČTU). Republikanski vodja stranke, kakor poroča ,,Corr. della Sera", je izvedel iz zanesljivega vira, da je olcijelna socijaiistična stranka sklenila preglasiti 1. maja splošno stavko v vsej Italiji, ki bb imela boljševiški značaj. Kulturni pregled. ki II. Slnfonični koncert. Veliki orkester S:bske kraljeve garde bo v svojem drugem ljubljanskem konaertu, jhtri, v sredo 9. aprila v Unionski dvorani izvajal povsem drug, nov, ve-lezanimiv spored, ki obsega sledeča glasbena dela: 1. Binički: Uvertura k Vojnovičevi drami ,,Ekvinokcij", 2. Dvofak: Dva slovanska plesa, št. 3 Poco Allegro in št. 1. Presto. 3. Bizet: Odlomki iz „Arlezijanka“, a) Uvertura, b) Menuetto, c) Adagietto, č) Farandol. — Odmor. — 4. St. Mokranjac: VII. rukovet srbskih narodnih pesmi. Pesmi s Kosova. 5. Chopin: Koncert za klavir in orkester v E-molu, svira gospodična Mara Binički. 6. Saint-Saens: Igra in ples skeletov. Sinfonijska slika. (Danse macabre). 7. Liszt: Rapsodija za veliki orkester št. 2. — Začetek koncerta točno ob pol osmi uri zvečer. ki Koncert srbske kraljeve garde,- ki se je vršil sirioči v .Unionu' v Ljubljani, je bil prvovrsten, sijajen. Dvorana natlačeno polna, občinstvo navdušeno ploskalo. Kapelniku g. St. Biničkeniu se je izročil lovorjev venec s slovenskimi trakovi. Solist na gosli narednik g. V. Frait je moral še eno točko dodati, ker ploskanja ni hotelo biti konca. — Občinstvo, ki je po tolikih koncertih, ki smo jih imeli v Ljubljani, fino čuteče kritično, je bilo pri tem koncertu vshičeno-navdušeno. — Natančnejše poročilo še priobčimo. ki Gospod St. Binički, višji kapelnik orkestra Srbske kraljeve garde v Belgradu, rojen Srb iz kraljevine, je priznan in odličen visokonaobražen glasbenik, kapelnik in skladatelj. Mnogo let že vodi koncerte kraljeve garde. Absolviral je modroslovno fakulteto beigrajske univerze in potem konser-vatorijske študije. Zložil je veliko skladb za orkester, moške in mešane zbore in samospeve. — Njegova hči Mara Binički je absolviraia konservatorij v Dtisseidorfu in je na g'asu izborne pianistinje. V ljubi, koncertu bo igrala krasni Chopinov klavirski koncert v E-molu. Občinstvo posebno opozarjamo na Saint-SSensovo sim-fonijsko sliko „Igra in ples skeletov (Danse macabre), ki spada med najznamenitejše in najefektnejše skladbe svetovne orkestrske literature. V koncertih kraljeve garde bo umetniškega užitka v obilici. Slovenci bomo imeli priliko iskreno pozdravljati naše najljubše brate Srbe in njih prvi in najboljši veliki orkester. Naj živi prava umetnost v Jugoslaviji I Zadnje vesti. Mirovna konferenca se bliža koncu. LDU Rotterdam, 7. aprila. (ČTU) Današnja jutranja izdaja „Ma-tina" vsebuje razgovor z Lloyd Geor-gejem, iz katerega posnemamo nastopno: Prosim za potrpljenje samo še dva tedna. Bližamo se koncu. Upamo, da se bodo podpisali mirovni pogoji še pred Veliko nočjo in oni z nemškimi odposlanci koncem aprila ali začetkom maja. Plebiscit po italijanskem sistemu. Bel grad, 7. aprila. (Izv. por.) V Belgrad je prišel neki Jugoslovan iz olupiranega ozemlja in pripovedoval, kako izvajajo Italijani plebiscit. Italijanski karabinerjl hodijo od hiše do hiše in pobirajo podpise za Italijo. Kdor se ne izjavi za Italijo, tega aretirajo in odpeljejo. Na ta način hočejo Italijani dobiti večino za se. Boljševizem v Nemčiji. D u n a j, 7. aprila. (Izv. por.) Štraj-kovno gibanje v Nemčiji povzroča še vedno veliko nemirov. Boljševikom se je posrečilo, da so inscenirali tupatam-gencralni štrajk, ki je seveda navadno hitro nehal. Največja nevarnost preti v zapadnih pokrajinah Nemčije, kjer se je boljševikom pridružilo tudi vojaštvo. Pričakovati je, da bodo v več krajih proglasili komunistične republike. Za naše severne meje. Belgrad, 7. aprila. (Izv. por.) Včeraj popoldne je izročila deputacija Jugoslovanskega kluba min. predsedniku Proticu spomenico glede naših severnih mej. Min. predsednik je izjavil, da bo uvaževal zahteve deputacije kolikor največ mogoče. Francoska misija v Mariboru. LDU Maribor, 7. aprila. Vodja francoske misije v Mariboru general-štabni častnik dr. Med. Gaston Re-verdy, je bil včeraj kot gost pri kne-zoškofu dr. Mihaelu Napotniku, ki je priredil francoski mišji časten večer. K temu večeru so bili povabljeni tudi zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti, med katerimi sta bila tudi poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek in general Maister. Med obedom je pozdravil knezoškoi odličnega franc, častnika ter izrazil 'svoje veselje nad njegovim obiskom, čustvo upanja, da bo kmalu sklenjen mir za vse narode pravičen in čustvo srčne želje, da bi Bog blagoslovil njegovo prizadevanje v korist dobri stvari in da bi mogel po srečno izvršenih tozadevnih opravkih vrniti se v svojo domovino, slavni Pariz. Po teh pozdravnih bosedah se je dr. Reverdy iskreno zahvalil ter zagotovil, da čuti francoski narod z nami in da nam želi napredka. Nov Radičev protest. LDU Dunaj, 7. aprila. (ČTU) ..Neues 8 Uhr Blatt" poroča iz Pariza: Vodji hrvatskih kmetov Štefanu Radiču, ki je bil na povelje belgradske vlade aretiran, se je posrečilo odposlati Soininu brzojavko, v kateri mu javi. da ima v bližini Zagreba protest proti ustanovitvi jugoslovanske države, ki je podpisan od 200.000 oseb, in da tega protesta trenotno ne more odposlati v Pariz. Radič prosi aliirance, da naj mu pomagajo k oprostitvi ter zahteva, da odpošljejo aliiranci v Zagreb preiskovalno komisijo. Narodno predstavništvo. Belgrad, 7. aprila. (Izv. por.) Narodno predstavništvo ima ta teden še 3 ali 4 seje. Zadnja seja bo v petek, nakar odpotujejo poslanci na velikonočne počitnice. Po Veliki noči se sestane Narodno predstavništvo v prvih dneh meseca maja. Demokratski klub — najmočnejši klub. Zagreb, 7. aprila. (Izv. poročilo) Današnja „Riječ SHSJ poroča iz Bel-grada, da je pričakovati že v par dne-h združitve demokratske stranke s srbskimi opozicijonalci v enotno celo jugoslovansko ozemlje obsegajočo demokratsko stranko. Po združitvi bo demokratski klub največji klub v Narodnem predstavništvu, posebno še, ker se inu^ bodo pridružili tudi poslanci iz Črne gore in Macedonije. Klub bo imel polovico vseh narodnih zastopnikov. Mornariška akademija v Sisku. Belgrad, 7. aprila. (Izv. poroč.) Vlada snuje v Sisku posebno mornariško akademijo in je že dovolila potreben kredit za stavbo. Ali je sploh mogoče. Zagreb, 7. aprila. (Izv. poroč.) Današnji „Hrvat“ poroča v uvodniku ..Pokrajinski sabori", da vlečejo člani hrvatskega sabora še vedno saborske dijete. Zahtevajte »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / Gospodarstvo. S Vprašanje kruha. Mnogokrat so se od vseh strani ponavljale tožbe, oa nam preti prihodnjo jesen glad, »er je obdelanih zelo malo zemljišč. No, iz objavljenih statističnih podatkov, *' ]>h je zbrala sremska županijska •blast, je razvidno, da je v sremski županiji posejano letos v primeri z jetom 1013/14 88% ozimine pšenice ,n ter 87 % ječmena. Ker je bilo ravno v sremski županiji oplenjenih največ veleposestev in uničen inventar, QMeh veleposestev sploh ni bilo mo-8°če obdelati, se mora ta uspeh sma-ra" zelo povoljen in je na vsak acin pričakovati, da uspeh pomladne • Ve ne bo slabši, nego je bil oni j, scnske. Ravnotako pa je pričakovati, a °o uspeh v drugih krajih Jugosla-v'le vsaj tako ugoden, kakor v sremski Upaniji, kjer je bilo največ agrarnih nemirov, plenjenja itd. d g Naš novi denar. „Epoha“ °^naje od merodajne osebe, da pride °v denar naše države v promet me-ec* julija. Istočasno se vzamejo iz Pometa krone ter menjajo z dinari. d S Slovenija aktivna. Plačevanje red Se vr®' v Sloveniji popolnoma , n°, kakor v mirnih časih. Zaostankov v .Ofo ni. Vsi dohodki v Sloveniji zna-3J0 35 milijonov mesečno, izdatki pa bilijonov kron. Slovenija je torej Klivna. Slovenci smo res lahko polsni na uspehe, ki smo jih dosegli. z*c vshm pomanjkljivostim in napakam smo vendarle dokazali v petih mesecih svoje svobode, da smo te Svobode tudi vredni in popolnoma zreli za 'astno državnost. g Amerika naj nam vrne naše ljudi. »Slovenec" piše: Belgrajska„Prav-da" opozarja, da je prišel čas, da pozovemo iz Amerike naše ljudi. Sedaj, ko naj se izvede agrarna, trgovska, Industrijska in obrtna reforma, nam treba sposobnih moči, ki naj te reforme udejstvijo. Vedeti moramo, s koliko lastnimi močmi sploh razpolagamo. Duševno razpoloženje med izseljenci v Ameriki za vrnitev v zedi-jeno in razširjeno domovino je ravno 5edaj ugodno. To razpoloženje še petljo odredbe ameriške vlade, ki gre- za tem, da lastnim, iz vojne vračajočim se ljudem zagotove najboljša mesta in izključijo z njih izseljence, to je v prvi vrsti naše ljudi. Vlada naj ne zamudi te prilike in takoj stori svojo dolžnost. — Mi smo že označili svoje stališče glede naših izseljencev. Vsi se morajo vrniti, ker bo v naši svobodni in ujedinjeni domovini za vse dovolj dela in jela. Toda predno vabimo te ljudi domov, moramo preskrbeti, do ne bodo prišli na prazno, ba jim v domovini ne bo treba stradati. Danes pa vsekako še ni čas, da 01 vabili domov ljudi, ne da bi vedeli, kam ž njimi. Prav je, hvalevredno in Potrebno, da se naše časopisje bavi * tem vprašanjem in bilo bi zelo nujno verovati, da se osnuje morda pri ministrstvu za socijalno skrbstvo po-»eben urad, ki naj bi sistematično ganiziral vračanje naših izseljencev, „ * ..bi ."dopusten greh, ko bi te "3se ljudi vabili v domovino kar tia v en dan. J g Koruzo upa, da prejme v najkrajšem času Žitni zavod v Ljubljani Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, je K 150-- za 100 kg franko postaja Ljubljana; deske se morajo vrniti. Blago bo zdravo, pripominjamo Pa še, da je nova koruza, lanske le-t,l;e. Naročiti jo morajo le aproviza-*%ki odseki oziroma gospodarski radi in županstva. Koruza se sme P^abiti le za prehrano ljudstva in se 1 vštela v kontingent. Oddajala se bo Vnm?.. \ cNih vagonih. Naročila naj se posijej° takoj, ker utegne priti koruza tn* j ec*en- Naročniki naj naznanijo ui ih* .na^ov' Pošto, bližnji brzojavni 111ad m železniško postajo. roriJL *?eorSanfzacija Srbske na-tei banke* Finančno ministrstvo sta 2«! 0 trg°vine in industrije banke of«°uZ upr.av“ Srbske narodne or animi - 3 P?,{reblie korake o re-IjevLe Srh- pnv,1?gpvane banke kra-bank® kr JC V Pnv'Ieg°vano Narodno kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. V poslopju Narodne banke so izvršene najnujnejše naprave in črez nekaj dni bo mogla banka začeti redno poslovati. g Koliko so Nemci naropali v Rumuniji. Glasom neke nedavno razkrite nemške statistike so Nemci izvozili iz Rumunije od 1. decembra 1917 do 20. junija 1918: 11,180.000 kg suhega svinjskega mesa, 1,413.000 kg masti, 1,136.000 kg svežih iri osoljenih rib, 1,923.000 kg sira, 5,530 000 kg konserviranega sadja ter 14,836.000 kg pektnesa. Na žito, živino, vino. maslo itd. se ta Statistika ne ozira. Darovi. Naše uredništvo je prejelo: Za jugoslovanski odbrani bni sklad j Tržaški klub 28 K. Železniška postaja j Borovnica 85 K. Dr. Hinko Irgolič, sodnik v ' Ljutomeru, nabral na odhodnici ljutomerskih ’ akademikov 510 K. Mio Grobotek, Boh. Bistrica, potom upravništva „Slov. Naroda" 125 50 K. — Do sedaj skupno 1110\50 K. Za Cankarjev spomenik: II. stotnija ljub. pp. pred Podrožčico 400 K. — Do sedaj skupno 1752-38 K. Aprovizacija. Kislo zelje se dobi pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi na krompirjevo nakaznico dva kilograma za osebo, kar stane eno krono. — I. okraj, v sredo 9. aprila, dopoldne od 8. do 9. štev. l do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. — II okraj, v sredo, 9. aprila popoldne, od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek, Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Dam lepega semenskega krompirja temu, ki mi preskrbi kos njive za nasad krompirja v bližini Celja. Vpraša se v podružnici »Jugoslavija" Celje. Nova ul. 14. 198 DP7II!If ie bil zamenian v nedeljo, v Fran-Uu&tllh čiškanski cerkvi. Oseba, ki je znana naj ga prinese v trafiko Union, kjer dobi svojega. 200 Meblovano soboS^SToS Wolfova ulica 12. 197 TrflMha z mešanim blagom na deželi se I itjunilU pod ugodnimi pogoji odda. Kje, pove upravništvo. 195 Proda se: PlS^lni tfrni s,istem Hammond, dobro I IOCUIII 01!Uj ohranjen, proda Zabret & Komp., Britof pri Kranju. j^o Gsspaska polelna hiša tik cerkve, obstoječa iz prav dobro ohranjenega poslopja, potem okoli 9 oralov zemlje, t. j. vrt, njiva, travnik, gozd in 6 oralov akacij, se proda za 40.000 K. Vpraša se v podružnici upravništva »Jugoslavije" v Celju, Nova ulica 14. 154 3_j NiiVO Irffi niesta prodam. Poizve se iijiiu pr, Crešnovar. Udmat 77. 192 biHihih CB 10 6- f- m popoldne zlata za-l£.yUUHu OB Jo pestnica (verižica) od Pred igrišča do hotela »Štrukelj". Pošten najditelj naj jo odda v upravništvu »Jugoslavije", proti nagradi. 194 Išče se družabnica dinjstva, z nekaj kapitalom, za razvoj trgovine in nakup posestva. Posojilo se vknjiži na posestvo, dobiček se deli polovično. Dotična bi bila pozneje dedič vsega premoženja. Prijave pod »Družabnica st." na upr. »Jugoslavije". 191 Dfjhfpmapiia u predmetama odšteta od nGFuuillaUJu željeznica i parobrodarskih družtava kao i tarifalne poslove obavlja »Libertas" I. Zagreb. flnhdUJiti mb2e se na svakom jeziku u (jyluoisCl41 sve krajeve svijeta kod »Liber-tas" III. Zagreb. Ujčfl z eno sobo, kuhinjo in vinsko kletjo, IMou njivo, vrtom in še posebej ležečo vinsko kletjo, pripravno za kakšnega vino-tržca, se odda v najem. — Išče se usnjarski kompanj-on, za večje podjetje. Komisijonirano. Oglasi se sprejmejo v podružnici »Jugoslavije" v Ptuju, pod »Obrt". 181 Naravno malinovo in citronovo esen- #,« in druge potrebščine za izdelavo dobrih bU pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinovo fondat-esenco za aromatiziranje kanditov priporoča: Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškovi ul. 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 z dvema sobama in kuhinjo, iščem in dam 500 kron nagrade. — Naslov v upravništvu. 193 ypnin hi CP mlad zclrav trgovac sa ne-/vCIlIU Ul ot gto novaca, traži djevojku ili mladju udovlcu sa nešto novaca ili trgo-vinom. Ponudbe na „Libertas“ Zagreb pod brojem 39/11. Visok feš gospodi« Sfe »Si' bi se sa djevojkom ili inladom udovicom. Mora imati nešta miraza za proširenje po-sjeda. Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 38/11. Dva gospodiiia K, nidbe radi sa ozbiljnom gospodjicama ili mladjim udovicama, koje imadu oko 60.000K miraza. Sjajna budučnost. Ponudbe na ,Li-bertas- Zagreb pod 37/11, /iriftA/Vfrfrnvnr želi P°znanstvo že-/vlulll 11 V til/ nidbe radi udovicom ili starijom djevojkom. Miraz potreben. Ponudbe na .Libertas' Zagreb pod 54/11. Željeznički nadfinovnikSl!«,?^ ženidbe radi. Samo ozbiljne ponudbe! Miraz je nužanl Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 15/11. * »i. T Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem pretužno vest. da tni je preminula preljuba hčerka Ema Jakil po dolgi in mučni bolezni dne 5. aprila 1919 ob 8, uri zvečer, previdena s sv. zakramenti v nežni mladosti 13 let. Pogreb predrage ranjke se je vršil dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Žalujoča rodbina Frana Jakil, Rupe pri Gorici. |6Anm dobro idočo gostilno, večjo restav (Obuli! racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod »Začetnik". 77 B Kupi se: ji p[ I lll(QIR Bllfn kuP'm- Cenjene ponudbe z LUnOUO auiU z natančnimi navedbami na poštni predal 2G. 190 Pisalno mizo Pisarniška oprava be na upravo lista. Kupim apravu Ponudbe pod »I. B?Všpe-cerija" na upravništvo. 141 5__j U Qi6i/i eno-ali dvonadstropna nioa 1 OjJ.OlOM, se kupi. Ponudbe na upr. »Jugoslavije" pod »Hiša v Šiški". 145—21 UjU enostanovanjska ali mala hiša z vrtom »>*“ tik ali blizu Ljubljane se kupi. Po-uudbe pod »Mala" na upravo. 150 2—2 Ujčn v sredini mesta kupim. Ponudbe pod IllOU »Hiša v sredini mesta" na upravo. 145 9= Službe: BI____________________ Služhfl mlinaria išJe ali vzame mlin v OIUK.UU lIHlildiJd najem oženjen begunec. Jernej Žbogar. Strniš^ G K 4. _ J96 2 Žanaria vešča, iščem za vincijarno žago Frane h ii? * proti dobremu plačilu in’hrani. v Puštaln posestnik in lesni trgovec vnistalu1 56, p. Škofja Loka. 179 Blanajničarka. p°šJena» bivajoča v Ljub- fakturno trgovino ZafJI sPreJme41v, h1:1’1.1'* Ponudbe na upravništvol” SC ° )83 Trgovsko izobraženi gospod7Žip„ri ga mesta kot skladiščnik, ali kot boliša rir " »»t meffi stroke. Sedaj še v vojaški službi podčastnik, iz zasedenega ozemlja. Star 39 let. Ponudbe se prosi na upravo »Jugoslavije" pod wjuriKO lov . ^ 2___1 s,prej.m„ei° Podružnice »Jugo-riUK.iSaia.A3 slavije" v Celju, Mariboru in Ptuju. Razno; ^ Bj Mebiirano sobo iSU8,. »Visokošolec-uradnik" na upravništvo. U Ljubljanu putujučem se preporuča Restavracija u PrešernovoJ ulici 9. 16/^0 CD nncniiln 3 —4000 K, za začetek lObG Ot. [Jl/OUJIIU, obrti. Povrnem v šestih mesecih po 15«/0. Za denar se jamči. Pc-^nudbe pod »Visoke obresti" na upravništvo tega lista. 159 3—1 §§ Dopisovanje in §§ jjgj ženitne ponudbe ^ Zenitna ponudba. gospodinja, z večjim otrokom želi v svrho ženitve znanja z inteligentnim starejšim gospodom. Le resne ponudbe naj se pošljejo pod »Zakonska sreča", na upravništvo. 184 Minili‘Ilič star 25 let> Jeznega značaja .. . in IePe zunanjosti, z velikim podjetjem na Hrvaškem, želi znanja z gospodično Slovenko, v starosti 17 do 22 let. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko je vposlati do 7. aprila na upravništvo pod »Živooka boginja". 168 31 PilSipilnit udovac bez djece, traži udo-r. J, vicu ženidbe radii bez imetka : Ponudbe na .Libertas' Zagreb pod 71/11. Ziflovkinja K„dg°bT,e; H ozbiljnog mladjeg odvjetnika, sudea ili voj-mčkog Častnika. Ponude na ,Libertas' Zagreb pod 1.18/II. Dvijcrodjakinjc poznanstva traže ovim putem ozbiljne gospode udaje radi. Po mogučuosti liječnika, odvjetnika ili mjernika. Ponudbe na,Libertas' Zagreb pod 139/11. Udaia bi se djevojka s^mk miraza. Traži bo’jcg mladog trgovca ili slično. Ponude na,Libertas1 Zagreb pod 66/H. Udala bi se gospodjiea ssalovmirkaa- zom od 280.000 K. Traži boljeg otmenog gospodina. Ponude na .Libertas' Zagreb pod 84/11. TTfhivi™ sa večim posjedom traži daje uuuvii/a rad, posjednika. Samo ozbiljne reflektantel Ponude na ,Libertas' Zagreb pod 101/11. fko se žeii udari iii ženiti” neka se obrali na ..Libertas" II. Zagreb. Najstroža diskrecija zajamčena! i belo in črno (rdeče), najboljše hr- 1 vaške in štajerske provenijence ku- 1 puje in prodaja po zmernih cenah j na veliko tvrdka Penič, Mtiller I in dr., Zagreb, Frankopanska ul. štev. 12. 866 5-1 I Prazne vreče in i suhe gobe J kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje »43 | - Firm a J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). Trte naprodaj ! cepljene na Rlp portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ati pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. Železokonstrukcijska delavnica! elektrarna Fala na Dravi prevzema dobavo in montažo železnih nadtalnih stavb, konstrukcij za zajezllne naprave, napelje-valne drogove itd. 888 10—1 MILAN LAUŠ, Belovar prodaja. moko, pšenico, krompir, koruzo nadrobno in debelo. Pošilja tudi lahko v manjših množinah po pošti. 870 staro in novo, 86° * slivovko, rum i. t. d., nudim po najnižjib cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine in naj-nižje cene na Ljubljana 1., poštni predal ste v. 163. 420 30 5 Pohištvo Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, ot«-mane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje, in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po jako nizkih eenah 854 10—l pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS Maribor, Stolni trg 6. Svoboden ogledi Ceniki zastonjl 4?agone premoga (Buchenmailerholzkohle) ima na prodaj Jos. Kiirbisch, Celje. JB, 'm^P=iF== Sprejemam damske modne SLAMNIKE v popravilo v večji množini. OBLIKE na vpogled. 911 50—1 Slamnikarska obrt VAL. MAČEK, Domžale št. 43 Kupijo se : Jamske tračnice, vagončki s kolesi na podčepnik (Lager) vrtilna klad k a (Drehscheibe), električno vrtalo (Bohvmaschine) in vžigalna vrvica za razstreljevanje kamna. Ponudbe pod „Jamske potrebščine1* na 1. JngoslovaiiskUiuoiični in in forma Jni zuvod liescljšlk