Predstavniki Slomaka pri ministru Žmavcu Mladi ...na Oder! v tržaškem SSG Laško in Anhovo druži azbest Primorski dnevnik št. 110 (21.043) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 14. MAJA 2014 sledi ■■ nam na .^^tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Kako je mogoče? In vendar je Dušan Udovič Človeku se morajo naježiti lasje ob ugotovitvah zadnjih dveh preiskav v Lombardiji in Liguri-ji. Kako je mogoče, da so se v posle pri gradnji milanskega Expoja lahko vpletli isti ljudje, ki so bili že pred dvajsetimi leti vpleteni (in obsojeni!) med razvpito pod-kupninsko afero »čiste roke«? Je možno, da po vseh aferah, ki so prišle na dan v zadnjih letih prav na področju velikih javnih del, država ni znala poskrbeti za učinkovit kontrolni sistem in se korupcija praktično nemoteno nadaljuje kot po tekočem traku? In da je, zlasti kar zadeva Ligu-rijo, v ozadju organiziran mafijski kriminal z očitnimi povezavami z vplivnimi političnimi elitami. Žalostno, a prav lahko je sklepati, koliko gnilobe se nabira pod površjem številnih drugih velikih gradbišč po vsej državi. Prav pri tej zadevi, ki je z vso silo treščila v sklepni del volilne kampanje, pa je tudi očitno videti prepad med stališči pre-mierja Mattea Renzija in Beppe-ja Grilla, njegovega glavnega konkurenta na bližnjih volitvah. Renzi hoče »ločiti zrna od plev« in zavarovati uspeh nadvse pomembne mednarodne vitrine, kakršna je lahko za Italijo milanski Expo. Genovski komik pa bi v svojem značilnem destruktivnem slogu vse ustavil in zaprl, zanj je vse, kar se dogaja okrog snujočega milanskega sejmišča ena sama lopovščina, kriminalna združba, ki jo je treba razgnati. Italijane bi rad še enkrat zapeljal v slepo ulico, v katero je že davno zašel tudi sam. Upati je, da mu ne bo uspelo. rim / milan - Premier včeraj na obisku v Milanu Renzi: Država je močnejša od tatov Grillo za prekinitev del za Expo 2015 šolstvo Test Invalsi: slovenske šole zapostavljene ft CCS ljubljana - Včeraj srečanje z Žmavcem Slomak z ministrom o financiranju manjšin RIM / MILAN - Ministrski predsednik Matteo Renzi je včeraj obiskal Milan po eksploziji afere v zvezi z gradbenimi deli za sejmišče svetovne razstave Expo, ki naj bi jo odprli prihodnje leto. Renzi je potrdil obveze italijanske vlade glede razstave, ki je, kot je dejal velika priložnost za Italijo. Na srečanju v prostorih Trgovinske zbornice je poudaril, da je treba spoštovati datume izgradnje objektov in odprtja, kajti priložnosti ni mogoče zamuditi. O Expoju pa je včeraj svojo v Rimu povedal tudi Beppe Grillo, Renzi-jev glavni konkurent na bližnjih volitvah. Dejal je, da je treba vsa dela ustaviti, saj da gre za kriminalno združbo. Imenovali so komisarja, da bo rešil situacijo, a gre za komisarja komisarju. Treba je klicati psihiatra, je dejal Grillo in postavil zahtevo, da »se aretirajo politiki«, ki so glavni krivci za škandal, ki se dogaja. Na 11. strani trst - Ekstremisti Napovedan »nad« koncert buri duhove TRST - Tržaška javnost se zgraža nad napovedanim Nacionalističnim koncertom, ki ga dve tržaški skrajno-desničarski skupini nameravata prirediti konec maja na Garibaldijevem trgu. Na tržaški občini zagotavljajo, da zanj niso izdali potrebnih dovoljenj, koncerta pa ne morejo prepovedati. Na 8. strani dolina - Slovesno podiranje maja Slovo od Majence Veselo vzdušje pričarali domača godba in petje parterjev in parteric gorica - Poškodovali so jih že devet Parkomati so tarča serijskih vlomilcev volitve v eu En človek, en glas? TRST - Tudi za evropske volitve velja, da lahko odda vsak volivec samo po en glas. Nekateri pa obidejo to načelo, in sicer v primeru dvojnega državljanstva. Slovensko notranje ministrstvo je potrdilo, da lahko vsakdo voli samo enkrat, obenem pa priznalo, da nima nobenega seznama volivcev z morebitnim dvojnim državljanstvom, tako da dvojnega glasovanja zaenkrat ne more preprečiti, Italija pa prav tako ne. V Italiji živi več kot pet tisoč slovenskih državljanov z volilno pravico, del teh ima tudi italijansko državljanstvo. Na 3. strani TRST - Ves trud, ki ga vložijo učenci in dijaki ter učitelji in profesorji na slovenskih šolah za izvajanje državnega preizkusa In-valsi, je v bistvu zaman. Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje ne posreduje namreč slovenskim šolam povratnih statističnih informacij oziroma obdelanih podatkov, kot je to predvideno pri vsaki raziskavi. Ministrstvo skratka po obdelavi rezultatov objavi povratne informacije glede italijanskih šol, a pozablja na slovenske. Na 5. strani Volitve v Sloveniji najverjetneje julija Na 2. strani Pahor in Sgarbi v soboto v Trstu Na 5. strani Sesljan: Castelreggio v upravi Portopiccola Na 5. strani Sprašuje Renzija, kam so izginili deportiranci Na 12. strani 55% olajšave za davek IRPEF ALU okna in balkonska vrata, polkna, vhodna vrata in vetrolovi ter PVC okna, lesena okna, senčila in notranja vrata ter vhodna vrata VSE NA ENEM MESTU! Urnik: pon-pet: 8.30-12.00 in 13.00 -17.00 izven delavnega časa po dogovoru Tel: 00386 (0)5 631 10 60 info@portal-koper.si www.portal-koper.si 9771124666007 2 Sreda, 14. maja 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Pahor zaključil posvetovanja s strankami Predčasne volitve verjetno sredi julija LJUBLJANA - Po posvetih predsednika države Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin kaže, da kandidata za novega mandatarja za zdaj ni. Pahor tako lahko skrajša 30-dnevni rok, ki ga ima na voljo za predlog novega mandatarja, kar bi omogočilo razpis volitev že za 13. julij. Kljub temu, da je to čas počitnic, večina strank meni, da je to najmanj slaba možnost. Predsednik republike bo svojo odločitev po posvetih z vodji poslanskih skupin sporočil verjetno že danes. DZ bi se s tem lahko seznanil že ta teden, nato bodo imeli poslanci na voljo 14 dni, ko lahko predlagajo mandatarja. Po izteku tega roka imajo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Če tudi po izteku tega roka predloga za novega mandatarja ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju. Termin volitev pa utegne spremeniti le morebitna ustavna presoja odloka o razpisu predčasnih volitev. Brez skrajšanja rokov bi bile volitve možne konec avgusta. A velja spomniti, da so si bili na posvetu pri Pahorju pravniki enotni, da je avgust neprimeren za izvedbo volilnih opravil oz. volitev. Pahor je že dejal, da z razpisom volitev ne bo hitel in tudi ne zavlačeval. Poudaril pa je, da bo spoštoval ustavne, zakonske in poslovniške roke. Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je po posvetu pri Pahorju dejal, da so vsi možni datumi za predčasne volitve slabi, a »bolj kot hitimo z volitvami, manj slabe datume dobimo«. Želijo pa si tak termin glasovanja, ki ne bi odrekel legitimnosti volitev. Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je ocenil, da bi bile volitve julija boljše kot avgusta, saj bi v tem primeru tudi predvolilna kampanja zarezala globoko v poletne počitnice. »Je pa res, da verjetno v poletnih mesecih udeležba na volitvah ne bo taka, kot bi morda bila v kakšnih drugih mesecih,« je dodal. SLS ne bo ovirala izvedbe čimprejšnjih volitev, je predsedniku države zagotovil vodja poslancev te stranke Mihael Prevc. Strinjajo se z volitvami julija. Morebitna ustavna presoja pa bo po njegovem mnenju težko uspešna. Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je ocenil podobno. Tako Prevc kot Tonin sta spomnila na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o arhivski noveli in poudarila, da je imel DZ na razpolago za razpis referenduma več možnih terminov, izbral pa najslabšega. V primeru državnozborskih volitev pa je predsednik repu- Državni zbor naj bi že poleti dobil nove »stanovalce« blike zagotovil, da bo izbral najboljši možen datum, ki mu ga dopuščajo ustavni in zakonski roki. To je po njunem mnenju pomembna razlika med eno in morebitno drugo ustavno presojo. Predsednik PS Zoran Jankovič pa je na včerajšnji novinarski konferenci ocenil, da je možnost volitev 13. julija skregana s pametjo. Poudaril je, da gre za čas, ko polovica volivcev ne bo prisotnih, zato se mu zdi izbira tega datuma nedopustna. Že v ponedeljek se je Pahor posvetoval z vodji poslancev SDS, PS, SD in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Sporočila glede predčasnih volitev in morebitnega novega mandatarja so bila podobna kot včeraj. (STA) šentandraž - Teden koroških Slovencev Utrjevanje sožitja med narodoma CELOVEC - Mestna občina Šen-tandraž v Labotski dolini, sedež Lavan-tinske škofije preden je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek (1800 - 1862) sedež škofije prenesel v Maribor, je prizorišče letošnjega »Kulturnega tedna«. Že tradicionalna prireditev se je začela v ponedeljek, zaključila pa se bo v nedeljo, 18. maja. Glavni poudarek pa bo predvsem na medsebojnih srečanjih in izmenjavi izkušenj in s tem na utrjevanje sožitja med obema narodoma na Koroškem. To je pred začetkom prireditve poudaril deželni glavar Peter Kaiser (SPO), ki je obenem tudi referent za narodnostna vprašanja v koroški deželni vladi. Kaiser je bil tudi slavnostni govornik na odprtju kulturnega tedna v ponedeljek v »kulturnem hlevu« v kraju Maria Ro-jach. V nadaljevanju pa ima vsak dan svoje težišče: včeraj so odprli razstavo o pregonu slovenskih družin iz Koroške v letu 1942, danes je na vrsti literarni večer z Jankom Ferkom in Amino Maje-tič, jutri bo sledil nastop plesnega teatra iz Šentjanža v Rožu, za petek so pripravili zborovski večer. Župan mestne občine Šentandraž, državni poslanec Peter Stauber (SPO) v kulturnem tednu koroških Slovencev vidi možnost za nadaljnjo okrepitev medkulturne dejavnosti. Prav v ta namen ljudem izven naselitvenega območja slovenske narodne skupnosti Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi v sodelovanju s krovnimi kulturnimi organizacijami koroških Slovencev (KKZ in SPZ) že od leta 1993 namenja to prireditev. Letošnja poteka pod geslom »Dialog & kultura«, mestna občina Šentandraž pa je prav s kulturnozgodovinskega vidika pomemben kraj, saj je tu bil nad 600 let sedež Lavantin-ske škofije, preden je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek sedež škofije prenesel v Maribor. 1999 je bil škof Slomšek razglašen za blaženega. O kulturnem potencialu občine župan Stauber meni, da je bil v preteklosti premalo izkoriščen. Zato prav kulturni teden ponuja možnost, da se še bolj okrepijo medkulturne dejavnosti mestne občine Šentandraž. Tako npr. strokovna šola za socialne poklice s partnerskimi ustanovami poglablja sodelo- vanje na Koroškem in v Sloveniji. Partnersko je povezana s slovensko Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, s katero so dijaki februarja letos obiskali Strasbourg in Bruselj. V sklopu programa »Leonardo da Vinci« so učenke strokovne šole za socialne poklice v Šentandražu tudi nabirale praktične izkušnje v Sloveniji, poudarja ravnatelj strokovne šole Roland Lassenberger. Z začetkom šolskega leta 2014/15 želijo na šoli oživiti tudi tečaj slovenščine za boljše sporazumevanje s sosedi. Thomas Kassl, koordinator v narodnostnih zadevah v Biroju za slovensko narodno skupnost pa v zvezi s programom kulturnega tedna opozarja še na »Tabor dialoga«, na katerem bodo sodelovali srednji šoli iz Šentandraža in Pliberka ter osnovna šola iz Slovenj Gradca ter na kulturni praznik v soboto na Novem trgu v Šentandražu. (il) slovenija - Odziv društva kriminalistov Sodbe se zagotovo ne pišejo v Murglah LJUBLJANA - Sodbe se zagotovo ne pišejo na sedežih političnih strank, v Murglah, Grosupljem ali Stražišču in ne v zakotnih gostilnah, kjer se zbirajo pristaši tega ali onega politika, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Društva kriminalistov Slovenije (DKS) Jakob Demšar. Demšar se s tem odziva na številne kritike na račun sodbe v zadevi Patria. Demšar pravi, da se v DKS se zavedajo, da so posamezne policijske, tožilske in sodne odločitve poseg v človekovo svobodo in dostojanstvo in ta poseg mora nujno temeljiti na vnaprej določenih zakonitih postopkih. Obenem se v društvu zavedajo, da so kriminalisti, tožilci in sodniki samo ljudje, ki si prizadevajo biti objektivni, nevtralni in zgolj strokovni. Očitki o politični sodbi, o vplivih stricev in o rdečih marionetah so zanj žaljivi, neresni in odraz politične nezrelosti, »v konkretnem primeru pa tudi osebne stiske«. Taki očitki so posredno namenjeni tudi kriminalistom, ki so z vso strokovno zavzetostjo in s pomočjo tujih varnostnih organov počasi, ampak vendarle vztrajno sklenili obroč indicev, je dodal Demšar. Po prepričanju DKS morajo biti sodbe izdelek nevtralnih in nujno neodvisnih sodnikov, »ki pa so lahko zmotljivi in včasih (pre)počasni«, naša sodna praksa pa pozna mnogo takih primerov, je pripisal. Sodba, s katero je prvostopenjsko sodišče predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo, prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča spoznalo za krive koruptivnih dejanj v zadevi Patria, je postala pravnomočna 28. aprila. Janša je že ob sodbi na prvi stopnji dejal, da je bila ta spisana v političnih Mur-glah. V odzivu na drugostopenjsko potrditev sodbe pa je povedal, da je afera Patria volilni produkt in veliki pok za to, da se odstrani političnega nasprotnika, take sodbe pa da ni mogoče spoštovati. (STA) Naftni derivati v Sloveniji od včeraj nekoliko cenejši LJUBLJANA - Vožnja z jeklenimi konjički je od včeraj nekoliko cenejša, saj so se znižale cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,5 centa na 1,470 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za 1,1 centa na 1,518 evra za liter. Za liter dizelskega goriva je treba po novem odšteti 1,363 evra, kar je 1,5 centa manj kot doslej. Manj je treba odšteti tudi za kurilno olje; za liter je treba odšteti 1,006 evra oz. 1,3 centa manj kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. V morju pred hrvaškimi otoki skrivnostni krogi ZAGREB - V hrvaškem morju so ob več otokih, kot sta Unije in Susak, odkrili številne nenavadne kroge na morskem dnu, ki so enake velikosti in enako oddaljeni od obale. Njihov obstoj so potrdili raziskovalci iz splitskega društva Sunce, ki so pripravljali pregled morske flore in favne, je poročala Hrvatska televizija (HTV). Biolog iz društva Sunce Mosor Prvan je povedal za HTV, da so kroge najprej opazili na posnetkih iz zraka. Potem so se tudi pri potapljanju prepričali, da krogi v morski travi obstajajo. Večinoma so enako oddaljeni od obale, med seboj pa 300 metrov. Vsi so v globini 20 ali več metrov in imajo premer 50 metrov. Kot je dodal, so sprva mislili, da gre za posledice prepovedanega ribolova z dinamitom, a so strokovnjaki za eksploziv zanikali, da bi lahko pri tem nastali tako veliki krogi. Biologom se zdi zanimivo, kako je morska trava pozejdonka jasno ločena od površine kroga.Dodal je, da so največ krogov - 28 - našli pri zahodni obali Dugega otoka, a so krogi tudi ob otokih Premuda in Molat. Kroge v morju pri otokih Unije in Susak so odkrili že lani. Na zagrebškem inštitutu za geofiziko so zavrnili možnost, da so skrivnostni krogi posledica raziskav nafte in plina. Tudi zaposleni na inštitutu so po prvih informacijah o nenavadnih krogih v morju začeli iskati morebitne vzroke za njihov nastanek. V pomanjkanju znanstvenih odgovorov domišljija lokalnih prebivalcev ne izključuje niti možnosti, da so krogi nastali ob obisku vesoljcev. luka koper - Poglobitev morskega dna ob kontejnerski obali na globino 14 metrov Pogodbe z italijanskim podjetjem zaradi velike zamude pri izvedbi del ne bodo podaljšali KOPER - Pogodba med Luko Koper in italijanskim podjetjem Costruzioni generali Xodo, ki je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano za poglobitev morskega dna ob kontejnerski obali na globino 14 metrov, se je z včerajšnjim dnem iztekla, v Luki pa je ne bodo podaljšali. Kot ugotavljajo, izvajalec ni opravil niti desetine predvidenega dela. V koprski družbi »glede na neupravičeno in drastično zamudo pri izvajanju poglabljanja in glede na številne težave, ki jih je imel izvajalec v fazi same priprave na poglabljanje in tudi v nadaljevanju menimo, da obstaja preveliko tveganje pri nadaljevanju pogodbenega odnosa z izbranim izvajalcem«. Projekt poglabljanja morskega dna ob kontejnerski obali koprskega pristanišča je ključnega pomena za nadaljnji razvoj in rast kontejnerskega prometa, saj poslovne stranke oziroma ladjarji napovedujejo za jesen letošnjega leta začetek prihoda večjih kontejnerskih ladij z ugrezom nad S poglobitvijo morskega dna bi se v Luki Koper precej povečal kontejnerski promet arhiv 13 metrov, so še spomnili v sporočilu za javnost. Uprava družbe je zato sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo projekt poglabljanja zaključen do konca avgusta, poudarjajo v Luki. O poglabljanju bazena se je v Luki govorilo že nekaj let, italijanski izvajalec pa je dela začel februarja. S predvidenim povečanjem globine na 14 metrov ter povečanjem dovoljenega ugreza na 13,5 metra bi sicer lahko na posamezni ladji povečali pretovor do 3500 kontejnerskih enot. S tem bi poslovni partnerji Koper prepoznali kot poslovno prijazno prista- nišče, Luka pa bi ohranila primat največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu, so pred časom poudarili v družbi. Po prepričanju Luke Koper so bile prav zamude pri poglabljanju prvega bazena v lanskem letu eden od faktorjev, ki so krojili poslovanje skupine Luka Koper. Ta je sicer lani po revidiranih podatkih ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2012 in manj od prvih ocen, ki so kazale na 8,2 milijona evrov dobička. S poglabljanjem prvega bazena je tesno povezano tudi poglabljanje plovnega kanala v prvi bazen, za kar pa je odgovorna Uprava RS za pomorstvo. Ta je po zamudah zaradi vremenskih nevšečnosti aprila zaključila izgradnjo kasete na območju ankaranske bonifike ter kaseto predala v uporabo izvajalcu, družbi Luka Koper INPO, ki je nato začela s poglabljanjem plovnega kanala. Pogodbeni rok za dokončanje del je februar 2015. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 14. maja 2014 3 slomak - Srečanje z ministrom Žmavcem v Ljubljani V ospredju problem financiranja manjšin dogovora electrolux Samo še korak do LJUBLJANA - Potreba po tesnejšem sistemskem sodelovanju, ovrednotenju vloge krovnih organizacij in Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) ter problem finančnih sredstev so bili glavna tema razgovorov, ki sta jih imela koordinatorka in tajnik Slomaka Susanne Weit-laner in Jure Kufersin z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem in njegovimi sodelavci. Nedavna porazdelitev sredstev je povzročila precejšnjo zaskrbljenost, saj bo marsikatera organizacija imela velike težave pri svojem delovanju. Zato so sklenili, naj septembra skličejo posebno konferenco, na kateri bodo bolje opredelili kriterije in prioritete za novo kvaliteto sistema financiranja. Pred tem bo odbor Slomaka o tem razpravljal na svoji seji v začetku junija. Predstavniki Slomaka so ponovno poudarili nujnost večje vloge samega ministra in Urada znotraj slovenskih vladnih institucij, s čimer se je strinjal tudi sam minister, ki si želi, da bi Urad postal prava in konkretna operativna vez med zamejskimi organizacijami in raznimi vladnimi in nevladnimi ustanovami, ki se v Sloveniji posredno ali neposredno ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji. Glede našega prostora je bil govor, med drugim, tudi o nujnosti pozitivne rešitve problemov Primorskega dnevnika in podružnice NLB na Opčinah. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik NSKS Nanti Olip, ki je podal krajše poročilo o zanimivem srečanju manjšinskih organizacij iz vse Evrope, ki je bilo pred nedavnim v Flensburgu na nemško-danskem manjšinskem območju. Od leve Susanne Weitlaner, Gorazd Žmavc, Jure Kufersin in Nanti Olip fjk - Davek Irpef Rim zmanjšal obveznosti FJK za 54 milijonov € TRST - Rimska vlada je priznala, da je prišlo do neravnovesja na škodo Furlanije-Julijske krajine, kar zadeva obveznosti do Rima v zvezi z davkom Irpef. Zaradi tega bo v blagajno FJK prišlo 54 milijonov evrov manj. Na včerajšnjem srečanju v Rimu, na katerem je FJK ob predsednici Serracchianijevi zastopal tudi deželni odbornik za finance Francesco Peroni, so se z državnim podtajnikom za deželne zadeve in lokalno avtonomijo Gainclaudiom Bresso, dogovorili, da bodo ob potrditvi odloka v zakon dodali amandma, s katerim bodo črtali dodatno finančno breme Furlanije-Julijske krajine. Ser-racchianijeva je s tem v zvezi poudarila, da gre za konkreten dosežek v korist FJK, ki priča o konstruktivnem sodelovanju z vlado. volitve - Obisk vodje Mattea Salvinija Severna liga glede priseljencev zelo kritična do Renzijeve vlade Poslanec Massimiliano Fedriga, Matteo Salvini in Danilo Slokar foto damj@n TRST - Severna liga je svojo kampanjo za evropske volitve osredotočila na kritike italijanske vlade, češ da je preveč strpna do priseljencev, ki dnevno prihajajo v Italijo iz Afrike. Ligaši bi vse te nesrečneže takoj vrnili nazaj oziroma jim sploh ne bi dovolili, da pridejo do italijanskih obal. Druga predvolilna tema Severne lige je evro, ki naj bi bil glavni krivec za sedanjo gospodarsko krizo. Stranka predlaga, da se Italija odpove skupnemu evropskemu denarju in se torej vrne k »priljubljeni« liri. Vodja Lige Matteo Salvini, ki hoče znova postati evropski poslanec, se je včeraj v Trstu spravil na ministrskega predsednika Mattea Renzija, češ da je glavni krivec za tragične usode nezakonitih prebežnikov. Napadel je tudi predsednico Dežele Deboro Serracc-hiani, ki je po njegovem mnenju sicer zmagala na volitvah le zaradi nespret-nosti in razkolov v desni sredini. RIM - V poznih večernih urah so v ponedeljek v Rimu na srečanju med ministrico za gospodarstvo Federico Guidi, vodstvom grupe Electrolux in generalnimi tajniki sindikata kovinarjev Mauriziom Landinijem (Fiom-Cgil), Giusep-pejem Farino (Fim-Cisl) in Roccom Palombello (Uilm-Uil) podpisali osnutek dogovora, ki omogoča pozitiven zaključek pogajanj, na podlagi katerih naj bi že jutri podpisali končni sporazum. »V zadevi Electrolux vsaka stran dobro igra svojo vlogo,« je poudarila ministrica Guidijeva. »Vlada in dežele to počnejo z davčnimi olajšavami in olajšanim financiranjem raziskav, podjetje z obsežnim investicijskim načrtom, ki na minimum zmanjšuje nevarnost za zmanjšanje števila zaposlenih, sindikati in zaposleni pa s sprejetjem solidarnostnih pogodb in fleksibilnosti,« je še dejala ministrica. Včeraj je bilo na vrsti še eno srečanje na ministrstvu, na katerem so sodelovali tudi predsedniki dežel, danes pa bodo sporazum predstavili še ministrskemu predsedniku Matteu Renziju. Do dogovora so prišli potem, ko so sindikati dobili zagotovilo, da ne bo odpuščanja in nižanja plač. Prav tako ne bodo zmanjšali trajanja odmorov v tovarnah z izjemo dodatnega odmora v Porcii, ki bo trajal 5 namesto običajnih 10 minut. Sindikati pa so pristali na 60-odstotno znižanje števila ur za sindikalno delovanje od leta 2015 dalje, medtem ko število ur za sindikalne skupščine ostaja nespremenjeno. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je v zvezi z dogovorom poudarila, da je do preboja prišlo z bistveno večjim angažiranjem vlade, tako da se zdaj končno vidi luč na koncu tunela. Serracchianijeva je izrazila tudi zadovoljstvo zaradi sposobnosti »institucij in zaposlenih, da ohranijo enotnost, kar jim je dalo tudi večjo moč v pogajanjih z lastniki Elec-troluxovih tovarn v Italiji«. evropske volitve - Pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije Dve državljanstvi, en sam glas Načelo v evropski direktivi iz leta 1993, v Sloveniji in Italiji pa ni nadzora (v Nemčiji je drugače) - V Italiji več kot pet tisoč slovenskih državljanov z volilno pravico TRST - Pred evropskimi volitvami so nekateri bralci, ki imajo tako slovensko kot italijansko državljanstvo, poklicali na Primorski dnevnik in vprašali, ali lahko volijo v obeh državah. Odgovor smo začeli iskati že pred tem, tudi nekaj članov našega uredništva ima med drugim dve državljanstvi. Izkazalo se je, da Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije nima podatkov o dvojnih državljanstvih, v tem specifičnem primeru torej ne more izvajati nadzora in preprečiti dvojnega glasovanja. Po drugi strani poudarja, da v skladu z evropsko direktivo iz leta 1993 »nihče ne sme na istih volitvah voliti več kot enkrat, kar dvojne državljane napotu-je na izbiro«. Odgovor je bil pričakovan, saj po logiki ni razloga, da bi posamezniki uživali dvojno volilno pravico, ko gre za izvolitev predstavnikov v eno in isto skupščino. Nekateri Slovenci iz Italije imajo kljub dvojnemu državljanstvu pomisleke glede udeležbe na katerihkoli voli-vah v Sloveniji, češ da plačujejo davke v Italiji: to je pač stvar osebnih pogledov in izbir. V tem primeru pa je govor o volitvah za Evropski parlament, ki jih organizirajo v vseh državah članicah. Eni bi rekli, da je privilegij že v tem, da lahko posameznik izbere, v kateri državi bo gla- soval. Drugi so v preteklosti že volili dvakrat in bodo verjetno enako ravnali tudi tokrat. Odgovor ni bil tako samoumeven, saj pristojni organi ne obravnavajo dvojnega državljanstva - slovenski državljani so zanje vsi enaki. Isto velja za italijansko notranje ministrstvo, ki prav tako nima podatkov o volilnih upravičencih z dvojnim državljanstvom. Najprej smo se obrnili na Generalni konzulat RS v Trstu, kjer oddajo svoj glas slovenski volivci, ki prebivajo v Furlaniji-Julijski krajini. Na svoji spletni strani ponuja generalni konzulat splošne informacije o volitvah in volilni pravici, na samem konzulatu pa so nas za specifična vprašanja napotili na Državno volilno komisijo (DVK). Direktor DVK Dušan Vučko je po elektronski pošti razložil, da je za vpis v evidenco volilne pravice pristojno Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), zato smo vprašanje o volilni pravici v primeru dvojnega državljanstva preusmerili na ministrstvo. Svetovalka za odnose z javnostmi pri MNZ Olga Golub je odgovorila, da se »podatek o morebitnem dvojnem državljanstvu v Sloveniji ne vodi, zato se glede na navedeno posamezni volivci ločijo samo na dve kategoriji, to so državljani Slovenije in državljani druge države čla- nice Evropske unije. Kot taki lahko glasujejo samo v eni od dveh držav članic«. Državljani držav članic EU lahko uresničujejo volilno pravico v državi prebivanja ali v matični državi. Za te primere imajo vse države EU kontaktne točke, preko katerih preverjajo volilne pravice in obveščajo o spremembah ter vplivajo na možnost glasovanja. MNZ izmenjuje informacije z ostalimi članicami EU in tako preprečuje dvojno glasovanje (ko gre za slovenske državljane v tujini ali tuje državljane v Sloveniji). Vztrajali smo z vprašanjem dvojnega državljanstva. Kdor gre na italijansko volišče kot italijanski državljan in na slovenski konzulat (ali pa glasuje po pošti) kot slovenski državljan, ni v zgoraj omenjeni kategoriji. Olga Golub je potrdila, da v tem primeru »države nimajo vzvoda, da bi zanj zahtevale izbris iz svoje ali tuje evidence volilne pravice«. Njeno pojasnilo pa se zaključi tako: »Ne glede na to pa Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o volilni pravici na volitvah za Evropski parlament za državljane EU, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, v 4. členu določa, da državljani EU lahko uresničujejo volilno pravico v državi prebivanja ali v matični državi, nihče pa ne sme na istih volitvah voliti več kot enkrat, kar dvojne državljane napotuje na izbiro«. Kdor je državljan dveh držav članic EU, se mora torej načeloma odločiti, ali bo glasoval za predstavnike ene ali pa druge države. Slovenija in Italija nimata seznama »dvojnih državljanov«, zato tudi ni nadzora. A ni povsod tako. Vemo za primer nemškega ministrstva, ki je volivca z nemškim in slovenskim državljanstvom v teh dneh pisno pozvalo, naj se odloči, v kateri državi bo volil. Nemčija ima očitno seznam volivcev z dvema državljanstvoma. V Italiji 5317 slovenskih državljanov z volilno pravico Po podatkih MNZ je imelo 24. februarja 2014 stalno prebivališče v tujini 69.002 slovenskih državljanov z volilno pravico, od teh jih v Italiji živi 5317. Ni pa znano, koliko od teh jih ima tudi italijansko državljanstvo. Aljoša Fonda 4 Sreda, 14. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Fotografija je bila posneta konec prejšnjega tedna na Devinščini pri Proseku (občina Zgonik) V nedeljo, 25. maja bodo neposredno izvolili župane ter občinske svetnike v Zgoniku, Dolini in v repentabrski občini. Volilna kampanja poteka v velikem zatišju in se bo mogoče nekoliko razživela v prihodnjih dneh, ni pa rečeno, da se sploh bo. Da je tako vpliva tudi dejstvo, da bodo volitve v treh najmanjših občinah tržaške pokrajine. Zelo malo zanimanja vlada tudi za evropske volitve, žal. To je v Italiji sicer tradicija (podobno je tudi drugod, vključno s Slovenijo), saj predstavljajo evropske volitve merjenje sil za notranjo politično in strankarsko rabo. Na Tržaškem je bilo v preteklih dneh nekaj polemik v zvezi z italijanskimi oziroma slovenskimi plakati evropske kandidatke Demokratske stranke (DS) Isabelle De Monte. V središču Trsta so se, kot znano, namreč pojavili plakati DS le v slovenščini, na kar jih je stranka prekrila s plakati v italijanskem jeziku. Boljše bi bilo, da bi nove plakate v italijanščini nalepila ob plakatih v slovenščini. Ponekod polemika o slovenskih in italijanskih plakatih, marsikje pa na volilnih tablah niti enega plakata. Ne v slovenščini in niti v italijanščini, ne v mestu in niti v okolici. Pri tem se postavlja vprašanje čemu sploh rabijo te stare in preživele volilne table, saj se je glavnina strank odpovedala tiskanju plakatov. Po eni strani so se stranke tako odločile zaradi pomanjkanja denarja, po drugi pa, ker se volilna kampanja odvija čisto drugače, kot se je pred leti pred uveljavitvijo spleta. Železne volilne table vsekakor niso zastonj in nihče jih ne bo pogrešal, če jih na prihodnjih volitvah ne bo več. Občinske in evropske volitve bodo le v nedeljo in ne več tudi v ponedeljek do 14. ure. Italija se s tem prilagaja vsem državam članicam Evropske unije, katerih državljani glasujejo le na nedeljo (v Veliki Britaniji volijo med tednom). Pred leti so sicer v Italiji že enkrat ukinili ponedeljkovo glasovanje, izbira pa se ni izkazala za posrečeno, posebno na jugu države, kjer so se ob zaprtju volišč ustvarile dolge vrste volivk in volivcev. Zaradi tega bodo volišča v nedeljo, 25. maja odprta do 23. ure. Preštevanje glasov za evropske volitve se bo začelo takoj po zaprtju volišč, glasovnice za občinske volitve pa bodo začeli šteti v ponedeljek ob 14. uri. glasbeno šolstvo - Predstavitev Glasbena matica vabi v soboto na Dan odprtih vrat Glasbena matica vabi na vsakoletni Dan odprtih vrat, ko bodo profesorji šole na voljo za vse informacije, ki so potrebne za izbiro primernega inštrumenta in začetek rednega študija v prihodnjem šolskem letu. Priljubljena promocijska pobuda bo zaživela v soboto, 17. maja od 10. do 13. ure na sedežu šole v ulici Montorsino 2. Zainteresirane pričakujejo profesorji iz oddelkov za godala, pihala, harfo, harmoniko, klavir, kitaro in tolkala. Na voljo bodo tudi informacije za tečaje citer, solopetja in predšolske glasbene vzgoje. Poleg Dneva odprtih vrat bo Glasbena matica do konca šolskega leta izvedla tudi pobudo brezplačnih poskusnih lekcij, s katerimi bo pridobljene informacije teoretskega in praktičnega značaja dopolnil še stik z izbranim glasbilom ali z več glasbili. Tajništvo šole je na voljo za vse potrebne informacije na št. 040418605. Na sliki: skupinski posnetek gojencev Glasbene matice na enem letošnjih nastopov POGOVOR Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI dolina - Boris Gombač na čelu istoimenske liste »Ne desna in ne leva sredina, pomembna je dobra uprava Borisa Gombača ni potrebno posebej predstavljati. V dolinskem občinskem svetu je svoj čas zastopal Slovensko skupnost, po daljšem premoru pa gibanje Združeni v tradicijah, sedaj je županski kandidat liste, ki se imenuje po njem. Najprej smo ga vprašali, zakaj se je znova odločil za kandidaturo. »Odločil sem se, da ponovno kandidiram, ker se zavedam, da je med več kot sto kandidati malokateri opremljen z znanjem, ki ga mora imeti upravitelj iz večinskih kot iz opozicijskih klopi.« Zakaj pa tokrat naziv Lista Gombač? »Lista Gombač - Združeni v tradicijah je nastala kot izraz dolinskih občanov, da v okviru institucionalnih teles pri-pomoremo k določenim spremembam pri upravljanju skupnega občinskega premoženja.« Bili ste vseskozi kritični do odbora županje Fulvie Premolin. Kakšne so vaše glavne kritike dosedanji upravi? »Če je občina v takem stanju, da je nezadovoljstvo naših občanov vidno in otipljivo je to „zasluga" gospe županje in njenega odbora. V desetih letih načelo-vanja občinski upravi je Premolinova uprava spravila s svojimi izbirami ob živce skoraj celotno občinsko populacijo.«. Kaj naj bi šlo na živce občanom, kot pravite vi? »Njen zgrešeni pristop in uradniški odnos do občanov in njihovih upravičenih zahtev in pričakovanj bo ostal vsem v spominu.« Veliko ste se ukvarjali z vprašanjem srenj. Kakšna je v dolinski občini situacija na tem področju? »Če je res, da je vpis v zemljiško knjigo temeljno pravno izhodišče pri re- ševanju sporov glede skupne vaške lastnine, bi v občini Dolina in predvsem v vasi Dolina ne bilo pričakovati nesoglasij in razdvajanj. V tem prepričanju in ugotavljanju so dolinski občinski upravitelji že za časa Avstro-Ogrske urejali postopke, ki so neizpodbitno dokazovali po-litično-upravno voljo, da ločijo vaško skupno lastnino od občinske.« Kaj pa se je v resnici zgodilo? »Čez noč, v soglasju z občinsko upravo, so nekatari člani dolinske srenje, istočasno tudi člani zadruge Dolga krona in obenem zaiteresirani podjetniki, začeli vrinjati v uradne akte izjave, da gre za neobremenjeno privatno lastnino. S tem sprožili postopek privatizacije in prilaščanja odškodnine.« In kako se je izteklo? »Na podlagi teh trditev se je sprožil postopek, ki je dobesedno iztrgal 135 hektarjev površine zaščiti, ki jo predvideva zakon št. 431 iz leta 1985, poznan kot zakon Galasso, ter 14 hehktarski pašnik spremenil v odlagališče 450 tisoč kubičnih metrov v obliki enajstih teras. To je oškodovalo občinske blagajne in celotno skupnost za protivrednost v višini 10 milijonov evrov.« « Kakšne so temeljne točke vašega programa? »Popolna obnova in prevzem posesti pokrajinske ceste, ki gre od Ricmanj do Domja; ponovna vzpostavitev območne zdravstvene službe in gradnja dnevnega centra za starejše občane; odstranitev naftnih rezervoarjev Siota, ki so v nasprotju s splošnim občinskim regulacijskim načrtom ter postavitev zaščitnih protihrupnih panojev od viadukta nad Logom do ovinka pri Boljuncu.« Na skupščini Gibanja 5 zvezd v Dolini ste ponudili roko Grillovim pristašem. Stvari so se potem zasukale v drugo smer. Kako to? »Pozdravil sem njihov prihod, a kot se je v preteklosti že večkrat pripetilo ostajam pri ugotovitvah evropskih kulturnih velikanov Goetheja, Foscola in Vodnika.« Kdo vam idejno gledano bližje desna ali leva sredina? »Včeraj, desnica in levica, danes, desna sredina in leva sredina. Pri upravljanju gre za izbiro ljudi, za njihovo podkovanost in poznanje stvarnosti Kar zadeva našo listo, lahko mirne duše trdim, da smo pripravljeni upravljati Dolino.« S.T. volitve 2014 Martina Schulza danes ne bo v Trst Predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza danes ne bo v Trst. Združenje Dialoghi Europei je danes ob 18. uri napovedalo javno srečanje z njim na Pomorski postaji, pozno sinoči pa so sporočili, da zaradi neodložljivih obveznosti v Nemčiji Schulza danes ne bo v Trst. Srečanje na Pomorski postaji odpade. DS danes v Prebenegu in jutri v Mačkoljah Krožek Demokratske stranke iz Dolina bo v sklopu občinskih volitev organiziral vrsto srečanj po vaseh dolinske občine. Prvo tovrstno srečanje bo dre-vi ob 20.30 v Prebenegu, drugo pa jutri ob 18.30 v Mačkoljah. Navzoči bo županski kandidat leve sredine Sandy Klun ter kandidati demokratov za občinski svet. Marko Pisani drevi v kavarni pri Fernetičih Županski kandidat Marko Pisani in kandidati občanske liste Skupaj za Re-pentabor se bodo drevi predstavili na Fernetičih in sicer ob 19.00 uri v Baru G. Orisali bodo dosedanje delo in petletne izkušnje pri upravljanju občine Repentabor s posebnim poudarkom na reševanju prometne ureditve na Fer-netičih, ter predstavili upravni program. Pisanijeva uprava se je s tem vprašanjem veliko ukvarjala. Bivša ministrica Kyenge jutri v Zgoniku Krožek Demokratske stranke Zgonik-Repentabor prireja jutri v sklopu pobud za evropske volitve srečanje z bivšo ministrico za integracijo Cecil Kyenge, ki kandidira v našem volilnem okraju. Srečanje se bo odvijalo v Zgo-niku v prostorih gostilne Guštin s pri-četkom ob 13. uri. S Cecil Kyenge se bodo pogovarjali o evropskih projektih, zaposlovanju, mladih in zelo aktualnih problematikah integracije kandidati DS za župane na bližnjih krajevnih volitvah : Monica Hrovatin (občina Zgonik), Miro Cibi (občina Repentabor) in Sandy Klun (občina Dolina). / TRST Torek, 13. maja 2014 5 šolstvo - Naše šole ne prejemajo z ministrstva povratnih statističnih podatkov Invalsi: ves trud na slovenskih šolah zaman Delo in ves trud, ki ju vložijo učenci in dijaki ter učitelji in profesorji na slovenskih šolah za izvajanje državnega preizkusa Invalsi, je v bistvu zaman. Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje ne posreduje namreč slovenskim šolam povratnih statističnih informacij oziroma obdelanih podatkov, kot je to predvideno pri vsaki raziskavi. Če nekaj raziskuješ, je namreč samoumevno, da te zanima izid. Ministrstvo po obdelavi rezultatov pa objavi povratne informacije glede italijanskih šol, a pozablja na slovenske. To so nam povedali ravnatelji licejev Franceta Prešerna Loredana Guštin in Antona Martina Slomška Fulvia Premolin ter zavoda Stefan Primož Strani, s katerimi smo se včeraj popoldne pogovorili o poteku testov Invalsi. Preizkus so namreč včeraj dopoldne opravljali dijaki in dijakinje 2. razredov višjih srednjih šol. Na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah so bile v Trstu včeraj tudi polemike in so dijaki in dijaki- staro pristanišče Jazz koncerta v hidrodinamični centrali Hidrodinamična centrala v starem pristanišču bo jutri in pojutrišnjem zvečer gostila dva jazz koncerta, s katerima želi organizator, Inštitut za pomorsko pristaniško kulturo, ovrednotiti pristaniško dediščino. Podrobnosti kulturne pobude je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila direktorica pristaniškega muzejskega pola Antonella Caroli, ki je spomnila, da so glasbeni ritmi notranje prostore hidrodi-namične centrale napolnili že oktobra lani. Odličen odziv širše javnosti je predstavljal dodatni motiv, da nadaljujemo v tej smeri, je poudarila direktorica, ki je mnenja, da je ta lokacija zelo primerna tudi za glasbene koncerte. Pobudo so naslovili Classic jazz meeting, na jazzovskem srečanju pa bo mogoče prisluhniti tradicionalnemu jazzu, ki je bil zelo priljubljen v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja. Na obeh večerih bo nastopila zasedba Ragtime Jazz Band, katere član je tudi arhitekt Giorgio Berni, ki je na včerajšnji predstavitvi spomnil, da se bodo z glasbo poklonili tudi velikemu Leliu Luttazziju. Govornik je tudi dejal, da bodo obiskovalcem delili tudi kopijo zgodovinskega članka, ki je izšel v petdesetih letih preteklega stoletja in v katerem avtor razlaga, kaj sploh je jazz. To glasbeno zvrst bodo jutri zvečer najprej predstavili člani zasedbe DAgoro z Rudyjem Fantinom in An-dreo Pivetto. Ta band bo zaigral skoraj deset skladb. Nato bo sledil nastop tržaške zasedbe Ragtime jazz band. Ista zasedba bo uvedla tudi petkov glasbeni večer, nato pa bo nastopil zelo zanimiv ženski trio Les Babettes. Gospodične v svoj repertoar vključujejo skladbe iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja, zanimiv segment njihovega nastopa pa je vedno tudi ko-stumografija, ki je po navadi v skladu z zgodovinskim obdobjem, ki ga glasbeno predstavljajo. Oba koncerta, za katera bo treba odšteti po 10 evrov, se bosta začela ob 20.30. Pol ure pred začetkom koncertov pa si bo občinstvo lahko ogledalo notranje prostore hidrodinamične centrale. Za vodene oglede bodo poskrbeli prostovoljni vodiči, ki delajo v teh prostorih. (sč) Protest šolskih odborov Cobas pred sedežem deželnega sveta fotodamj@n nje na nekaterih šolah namenoma odgovarjali napačno, profesorji pa niso baje niti popravljali odgovorov (ministrstvo posreduje namreč šolam pravilne odgovore). Di- jaki nekaterih drugih šol pa so demonstrirali pred sedežem deželne vlade v okviru demonstracije, ki so jo priredili osnovni šolski odbori sindikalne zveze Cobas. Polemi- ke se sicer vlečejo že več let, saj so testi In-valsi po mnenju nekaterih nepotrebni, po mnenju drugih niso popolnoma anonimni, kot to zatrjuje Rim, po mnenju tretjih pa je to način za nadzorovanje dela profesorjev oz. učiteljev. Temu naj dodamo, da niso profesorji niti plačani za dodatno delo. Na navedenih slovenskih višjih srednjih šolah je izvajanje testov (dijaki so odgovarjali na vprašanja iz slovenščine in matematike) potekalo brez problemov. Toda poleg občutka, da gre za vsiljeno delo, so nas vsi omenjeni ravnatelji opozorili na nujo po posredovanju povratnih podatkov iz Rima. Natančne informacije in primerjave z drugimi lahko namreč prispevajo k rasti kakovosti šole, so povedali. Ko pa nimaš nobenega podatka o opravljenem delu, ali pa ko posredujejo iz Rima celo napačne podatke (tudi to se je že zgodilo, smo izvedeli), je stvar popolnoma drugačna in je jasen občutek, da je ves trud zaman. A.G. kultura - V soboto v mali dvorani gledališča Verdi Pahor in Sgarbi za isto mizo Na srečanju bo tekla beseda o njunih knjigah Cos! ho vissuto in II tesoro dltalia Dva avtorja, dve knjigi, en založnik. Mala dvorana Verdijevega gledališča bo v soboto gostila prav posebno srečanje, ki ga bosta izoblikovala vidna predstavnika sodobne italijanske kulturne scene: Boris Pahor in Vittorio Sgarbi. Na prvi pogled zelo različna avtorja, ki pa imata marsikaj skupnega, na primer veliko ljubezen do lepote in Trsta. Sobotno srečanje so včeraj predstavili na tržaškem županstvu, saj bo potekalo pod pokroviteljstvom Občine Trst. Kulturni odbornik Franco Mirac-co je podčrtal veliko spoštovanje, ki ga goji do obeh avtorjev. Do Pahorja, ki nas s svojimi knjigami in svojo življenjsko zgodbo spominja na desetletja tragedij, preziranj, oddaljenosti, ki so zaznamovala tržaško polpreteklo zgodovino. In do Sgarbija, s katerim sta se v preteklosti večkrat kregala, a kateremu danes priznava veliko zavzetost za ohranjanje italijanske kulturne dediščine. V to smer gre Boris Pahor fotodamj@n tudi njegovo najnovejše delo »Il tesoro d'Italia - La lunga avventura nell'arte«, ki ga bo v soboto predstavil v Trstu. Izšlo je pri založbi Bompiani, tako kot Pahor-jeva biografija Cosi ho vissuto, o kateri bo prav tako tekla beseda na srečanju v Verdijevem gledališču. Gre za različna avtorja in različni knjigi, je poudarila soavtorica Tatjana Rojc in spomnila, da je podobno srečanje že potekalo v Milanu, kjer sta se Pahor in Sgarbi zapletla v Vittorio Sgarbi arhiv zanimiv pogovar o lepoti, življenju in drugih univerzalnih temah. Pri organizaciji sobotnega srečanja, ki se bo pričelo ob 19. uri, sodeluje več ustanov in organizacij (devinski Lions Club, društvo Ajser 2000, fundacija CRTrieste, ZKB, Why Not). Poseben pečat pa mu bo dala fundacija Giuseppe Verdi, ki bo gosta počastila z glasbenim uvodom, za katerega bo poskrbela prva violina Stefano Furini. (pd) sesljan - Rezultat razpisa devinsko-nabrežinske uprave Castelreggio bo upravljala hčerinska družba Portopiccola Castelreggio trenutno ni v najboljšem stanju foto damj@n Kopališče Castelreggio v Se-sljanskem zalivu bo v bližajoči se poletni sezoni upravljala družba Porto-piccolo servizi, ki je hčerinsko podjetje istoimenske družbe. Slednje je, kot znano, lastnik dela Sesljanskega zaliva, v bližini Castelreggia pa tudi lastnik velikega turističnega naselja. Por-topiccolo bo prevzel mesto podjetja Ulisse express, ki je doslej upravljalo Castelreggio in je tudi sodelovalo na razpisu devinsko-nabrežinske občinske uprave. Izhodiščna cena za upravljanje-najem območja, ki jo je postavila Občina, je bila 40 tisoč evrov, končni zmagovalec pa je javni upravi ponudil kar 90 tisoč evrov. Novico je včeraj sporočil pristojni občinski odbornik Andrej Cunja. Upravno sodišče je pred nekaj meseci razsodilo, da je Občina Devin-Nabrežina polnopravni koncesionar Castelreggia. Od danes vpisovanje v občinske poletne centre Danes se začenja vpisovanje v tržaške občinske poletne centre, zaključilo se bo 27. maja. Prošnje lahko vložimo na spletni strani www.triestescuolaonli-ne.it, ali pa na občinskem uradu v Ulici Capitelli 8 (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi med 16. in 18. uro, samo to soboto med 8.30 in 12.30). Informacije so na voljo na spletni strani www.re-tecivica.trieste.it. Občina Trst prireja tri poletne centre za otroke pod 3. letom starosti, sedem centrov za otroke iz vrtcev in tri centre za otroke iz osnovnih šol. Centri bodo odprti od 7. julija do 29. avgusta, in sicer v izmenah (vsak center po dva tedna). Ko bo objavljena lestvica, bodo starši preverili, ali je njihov otrok sprejet, v tem primeru pa bodo morali potrditi vpis. Cena za dvotedensko varstvo je 175,04 evra, predvidene pa so olajšave na podlagi družinskega ekonomskega količnika ISEE ter morebitne prisotnosti bratov ali sester, ki obiskujejo druge poletne občinske centre. Tržaška univerza za biotsko raznovrstnost Oddelek za vede o življenju Univerze v Trstu bo spodbujal aktivno sodelovanje med znanstvenimi raziskovalci, javnimi upravami in občani za zaščito biotske raznovrstnosti in amaterske znanosti (citizen science). Projekt CSMON-LIFE je med 47 italijanskimi projekti, ki jih je sprejela Evropska komisija v okviru programa Life+ oziroma sklada za okolje Evropske unije. Cilj projekta je zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, pri pobudi pa bo sodelovala tudi civilna družba. Koncertni večer konservatorija Tartini Konservatorij Tartini vabi drevi ob 20.30 v veliko dvorano v Ul. Ghega 12, kjer bosta igrala Sergio Lazzeri (kon-trafagot) in Silvano Zabeo (klavir). Oba glasbenika poučujeta na tržaškem konservatoriju, izvajala bosta skladbe Otmara Nussia, Victorja Brunsa, Branka Okmace in Alaina Ridouta. Vstop prost, rezervacije na tel. št. 0406724911. Lidia Menapace predstavlja film in knjigo Filmski krožek Charlie Chaplin vabi na srečanji pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, katerih protagonistka bo senatorka in nekdanja partizanska ku-rirka Lidia Menapace. Drevi ob 20.30 bo uvedla film LAgnese va a morire v kinu Teatro dei Fabbri, ponovitev bo jutri ob 9. uri v kinu Ariston, kjer se bo Menapacejeva pogovarjala z dijaki. Jutri ob 18.30 pa bo predstavila svojo knjigo Io, partigiana - la mia Re-sistenza v ljudskem domu G. Can-ciani v Podlonjerju. Sledila bosta večerja (rezervacije na tel. št. 040572114) in film Ci dichiariamo nipo-ti politici (ob 21.30). Nova knjiga o Oriani Fallaci V knjigarni San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Oriana una donna, ki jo je Cristina De Stefano posvetila priznani florentinski novinarki in pisateljici. Knjigo bo predstavil novinar Giovanni Tomasin. Film o ljubezni in bolezni »Lontano da lei« je naslov filmu, ki ga je režiserka Sarah Polley posnela po kratki prozi nobelovke Alice Munro. V središču pripovedi je par, ki ga po petdesetih letih skupnega življenja loči bolezen. Danes ob 20.30 ga bo društvo Tina Modotti zavrtelo v Ljudskem domu na Pončani (Via Ponziana 14). 6 Sreda, 14. maja 2014 TRST dsi - Predstavili Primorsko zgodbo izpod peresa Marije Mercina Ob mali družinski kroniki tudi odslikava nekega časa in prostora širšega pomena S ponedeljkovega literarnega večera v Društvu slovenskih izobražencev fotodamj@n -/ Federici, Aljoši in Rubenu se je pridružil mali ARON Staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko zdravja in sreče. Vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja, Servisa Koper Naslov, ki nas odmika od zasebnosti določene družine, je lahko zgodba več družin, vsebuje pa tudi zgodovinsko preverljiva dejstva. Besedilo raste iz fikcije, saj je zgodba avtoričino videnje vse resnice in vse pravice. Osrednji ženski lik Primorske zgodbe izpod peresa Marije Mercina, ki je izšla pred nekaj meseci pri Goriški Mohorjevi družbi, je Doroteja, ki piše dnevnik, iz katerega izbira avtorica podatke za literarno ne pa zgodovinsko delo. V samem romanu piše, da »zgodovina ni roman«. Marija Mercina živi med Novo Gorico in Gočami, pogosto obiskuje Ajdovščino, kjer je preživela otroštvo in mladost. Prof. Ivana Slamič jo je v Društvu slovenskih izobražencev predsino-či predstavila kot svojo stanovsko kolegico, rojeno v Postojni kot večina povojnih otrok. Oče Pavel in mama Hermina sta se preselila v Ajdovščino, kjer je oče postal nekvalificiran delavec. Oba sta bila zelo uglajena in spoštova- na človeka. Avtorica romana je po študiju slovenske in svetovne književnosti poučevala v Idriji in Novi Gorici. Je magistra znanosti, poleg leposlovne proze objavlja tudi esejistične in metodično-didaktične strokovne članke v različnih revijah in zbornikih. Za svoje literarno ustvarjanje je prejela vrsto nagrad. Marko Tavčar je kot urednik knjige in predstavnik Mohorjeve družbe predstavil Mercinin roman ne le kot družinsko malo zgodovino, temveč kot odslikavo nekega časa in prostora širšega pomena. To je roman in istočasno tudi pričevanjska knjiga. Prof. Slamič je podčrtala dejstvo, da Primorska zgodba ni zgodovinsko delo, kot tudi ni avtobiografsko delo, temveč družinska kronika. Dogajalni čas zajema sto let, pripovedovalni čas pa štiriindvajset ur, in sicer od jutra materine smrti do naslednjega dne. Roman je tridelen: Ko besede umolknejo, Tri sestre in Ko stvari dobijo imena, zaključuje pa ga epilog, ki je nekakšna kasnejša refleksija. Primorska zgodba ni linearna ampak večplastna zgodba, preko katere spoznamo odnos od otroka do mame, očeta in vaškega okolja. Roman je tokrat izšel že tretjič v neki končni obliki. Najprej je Marija Mer-cina v glasilu Vipavski glas v nadaljevanju objavila mamine zapiske iz dnevnika, s točnimi datumi in letnicami. Leta 2011 je izšel kot različen zapis, in sicer od maminih zapiskov od leta 1955 dalje, tokrat pa beremo roman, v katerem vodi avtorica pogovor z mamo, ko padejo vsi zastori in ko ne more več lagati. Sama se je iz spoštovanja do bralca potrudila, da je roman zelo kratek. Nataša Konc Lorenzutti je iz Primorske zgodbe prebrala nekaj odlomkov. Preko vprašanj iz publike je avtorica romana dodala, da čuti veliko spoštovanje in občudovanje do staršev in vseh primorskih ljudi, ki so preživeli 20. stoletje in ohranili pokončno ter ponosno držo. (met) Včeraj danes Danes, SREDA, 14. maja 2014 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 6.09. Jutri, ČETRTEK, 15. maja 2014 ZOFKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje C, zračni tlak 1009,9 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, veter 19/38 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 17. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek -040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. Dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m* Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Devil's knot-fino a prova contraria«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00 »Marina: una canzone, un film«. FELLINI - 16.30 »Storia di una ladra di libri«; 18.45, 20.25, 22.00 »La sedia della felicita'«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The English Teacher«; 18.10, 22.00 »Tracks attraverso il de-serto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »The German Doctor-Wakolda«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.40 »Atomski z desne«; 18.00, 20.00 »Maščevanje v visokih petah«; 19.15 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.15 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 15.50, 17.00 »Rio 2 - 3D«; 17.50 »Rio 2«; 18.20, 20.30 »Sosedi«; 16.10, 17.15 »Trd oreh«; 16.00 »Udar ljubezni«; 19.40 »Obljuba«; 20.40 »Sivolasi Žigolo«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Sosedi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »The Amazing Spider-Men 2: il potere di Electro«; 16.40 »Violetta: backstage pass«; 18.20, 20.00, 22.15 »Lovelace«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.15, 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 3: 18.15, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - operazione noccioline«; Dvorana 4: 16.30, 20.00, 22.00 »Prin-cipessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gi- golo' per caso«; 21.45 «II cenlenario che salto' dalla finestra e scomparve«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 19.00, 21.50 »The Amazing Spiderman 2: il potere di Electro«; 16.20 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 16.45 »Nut Job -operazione noccioline«; 16.30, 18.25 »Violetta: backstage pass«; 22.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 18.25, 20.20 »Brick Mansions«; 16.40, 19.05, 21.30 »Devil's knot: fino a prova contraria«; 19.10, 21.40 »Parker«; 20.20, 22.15 »La stirpe del male«; 16.15 »Principessa Mononoke«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amore oggi«; 18.45, 20.30, 22.15 »Amazzonia 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicita'«; 18.15, 20.20, 22.10 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 16.20 »Violetta: backstage pass«; 22.00 »Nymhomaniac vol. 2«; 18.00, 20.00 »Il centenario che salto' dalla finestra e scomparve«; Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50, 22.10 »Devil's knot«; Dvorana 4: 17.30, 21.40 »The Amazing Spider-Men 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - operazione felicita'«; 18.10, 19.50, 21.40 »Locke«. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Loterija 13. maja 2014 Bari 57 60 34 90 70 Cagliari 59 84 20 60 28 Firence 75 3 64 49 60 Genova 86 72 40 55 53 Milan 10 57 87 34 52 Neapelj 7 52 76 55 46 Palermo 30 39 78 37 76 Rim 71 41 80 18 64 Turin 12 43 82 45 8 Benetke 83 13 28 42 3 Nazionale 88 15 6 53 16 Super Enalotto Št. 57 3 5 16 54 58 68 jolly 82 Nagradni sklad 19.834.283,97 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 31.482,72 € 718 dobitnikov s 4 točkami 309,09 € 29.171 dobitnikov s 3 točkami 15,16€ Superstar 41 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnik s 4 točkami 30.909.00 € 92 dobitnikov s 3 točkami 1.516,00 € 1.619 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.453 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.450 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ssg - Učenci sodelovali pri operi »Don Pasquale« Mladi... na Oder! V slovenskem gledališču je stekla četrta izvedba projekta za šole, ki ga vodi Aleksander Svab Predstava učencev in učenk na odru SSG i,« T I ffijttii k % raver' Jp3 • •• Safe* -mm ~ T lc V Slovenskem stalnem gledališču je včeraj popoldne zaživel projekt za šole Mladi. na oder! (»Ragazzi...all'ope-ra!«), ki ga že vrsto let prireja Mednarodna operna Akademija Križ. Na odru SSG so se predstavili učenci in učenke iz več šol, ki so navdušeno sodelovali pri pobudi. Četrta izvedba projekta je stekla kot vselej pod vodstvom umetniškega vodje in ustanovitelja Akademije Aleksandra Svaba, ki je tokrat postavil na oder Donizettijevo opero buffo »Don Pasquale«. Operne predstave bodo od 12. maja do 23. maja v raznih gledališčih v deželi FJK in v Lombardiji, v SSG pa bo že drevi ob 20. uri. Projek Mladi. na oder! je žel ve- lik uspeh, kot to dokazujejo številni nastopi, udeležba otrok in zanimanje za opero in zborovsko petje. Namen projekta je namreč družiti mlade z glasbo in zborovskim petjem ter razkriti novim generacijam, da svet opere in gledališča nasploh ni tako tuj in oddaljen, če ga predstavimo z lahko razumljivo terminologijo in v zabavni atmosferi. / TRST Torek, 13. maja 2014 7 9 Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. E Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno trisobno stanovanje na Ul. lettefontane 4, blizu tržaškega oulturnega doma. Tel. št.: 339-5840600. DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. GOSPA srednjih let z dolgotrajno izkušnjo išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-6055490 ali 3283677053. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V GABROVCU ŠT. 57 dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 347-6259771. □ Obvestila M Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR sporoča, da sta se sprostili dve mesti za 8- dnevno popotovanje po Grčiji. Potovanje bo od 2. do 9. junija. V kolikor je kdo zainteresiran, se lahko vpiše do petka, 16. maja, zvečer, na tel. št.: 3358186940. SKD VESNA prireja v soboto, 17. maja, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom Bleda. Sledi obisk Kovaškega muzeja in Vigenjca, Krope, plovba po jezeru in ogled Blejskega otoka. Info in prijave: Tatjana (340-6709578), Mitja (333-4463154) in Igor (3489234060). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet »Po Idrijsko - Cerkljanskem«, ki bo v petek, 30. maja. Program vključuje voden ogled Bolnice Franja in Unescove Idrije. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah -parkirišče blizu krožišča proti Ba-nim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v Devinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: Info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu l. oosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040-211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja delavnico z botanikom, mag. Stipetom Hecimo-vicem, »Spoznavajmo zdravilne in užitne rastline na Krasu«, ki bo danes, 14. maja. Zbor udeležencev ob 10. uri na parkirišču pred vasjo Volčji Grad, primerno oblečeni in obuti, s pokri-valom za sonce ali dež. Prinesite koš ali bombažno torbo, zvezek, svinčnik. Zaključek ob 16. uri. Delavnica bo tudi v primeru dežja. Info in prijava na tel. 031-351830 ali na nadja.mislej-bozic@guest.arnes.si. V CERKVI SV. JANEZA KRSTNIKA v Boljuncu bo v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v okviru škofijske spodbude molitve rožnega venca za vse slovenske vernike tržaške škofije rožnovenska pobožnost. V odsotnosti tržaškega škofa jo bo vodil vikar za Slovenske vernike gospod inton Bedenčič. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 15. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB, Ul. iicreatorio 2. Toplo vabljeni člani in vaščani, ker bomo govorili o krajevnem zdravstvenem okraju in regolacijskem načrtu. GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN - gledališki teden za otroke od 7 do 13 let, v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, bo potekal na Opčinah v prostorih Marija-nišča od 16. do 20. junija, od 9. do 16. ure. Vpis otrok (samo osebno) bo 16. maja v Ul. Donizetti 3 - III. nad., od 8.30 do 16.00. Poleg svojih otrok lahko vsak vpiše samo še 1 otroka. Omejeno št. mest. Zamudniki lahko pokličejo, da izvejo, če je še kakšno prosto mesto. Info na št. 040-370846 vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 17. ure. OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: v petek, 16. maja, ob 19.30 na balinišču uradno odprtje in koncert MoPZ Shola cantorum i. Pa-cini iz Atrija; v soboto, 17. maja, 9.0019.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 14.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, 18.00-22.00 potujoči muzi-kanti - Godba Salež, ob 20.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Shola cantorum i. Pacini iz itrija; v nedeljo, 18. maja, ob 10.00 pohod Plisko-vica-Samatorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, ex-tempore za otroke. Več na www.comune.sgoni-co.ts.it. SKD LIPA iz Bazovice namerava organizirati likovni tečaj namenjen začetnikom in tistim, ki že spretno vrtijo v svojih rokah svinčnike in čopiče. Vodil ga bo priznani slikar Marjan Mi-klavec iz Sežane, poznan po svojih de- lih. Odvijal se ob petkih, od 17.30 do 21.00, od 16. maja do 13. junija (5 srečanj). Prijave na tel. št. 333-8994783 ali lipa@email.it. SKD SLOVENEC vabi vaščane v soboto, 17. maja, od 9. ure dalje, na prostovoljno akcijo za ureditevParka Hri-benca, za 44. Praznik vina, ki bo od 30. maja, do 2. junija. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA Slovenije - Podružnica Kras vabi v nedeljo, 18. maja, na pohod v Škrbino oz. Šibelje in od tam na Sv. Katerino ter hrib Ovčjak z ogledom zasebnega muzeja Silvana Furlana v Šibeljah. Pohod vodi imadej Škibin. Odhod ob 8. uri s stare avtobusne postaje v Sežani. Informacije na tel. 040900021 (dr. Ljubislava Škibin) po 15. uri. DSI vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Marijo Stanonik avtorico publikacije »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«. Sodelovala bosta Bogomila Kra-vos in Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. JUS REPEN vabi člane, da se udeležijo 17. občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v stari šoli na Co-lu. SKGZ vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3; predavanje o liku in delu Alojza Rebule (prof. Jadranka Cergol) pa bo 6. junija, v okviru simpozija Slavističnega društva. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). NK KRAS REPEN IN FC PRIMORJE, v sodelovanju z ZSŠDI, organizirata Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču na Prose-ku (Rouna). Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 333-2939977, Roberto 329-6022707. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@ac-cademialiricasantacroce.com, 3497730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. 0 Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! - Ragazzi... all'Opera!«, vabi na ogled Donizettijeve opere buf-fe »Don Pasquale«. Projekt je bil tudi v tem šolskem letu izveden s pokroviteljstvom MIUR - Deželnega šolskega urada. Predstava bo v Kulturnem Domu v Trstu danes, 14. maja, ob 20.00. Vstop prost. SKD VIGRED vabi na ogled kratkega filma »O pohodu od morja do Triglava 2013« danes, 14. maja, ob 20.30 v Štal-ci v Šempolaju. Uvodne misli organizatorja in predstavnika društva Kraški gadi Marjana Zege. Na srečanju bodo prisotni tudi nekateri udeleženci pohoda. Lepo vabljeni! KINEMATOGRAKSI KROŽEK C. CHAPLIN in krožek ARCI Zvezda, vabita v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24, v četrtek, 15. maja, ob 18.30 na srečanje s partizansko kurirko in bivšo senatorko Lidio Menapace, ki bo predstavila knjigo »La Partigiana-la mia Resistenza«, sledi predvajanje filma »Ci dichiarano nipoti politici«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN RADIJSKI ODER vabita v petek, 16. maja, ob 18. uri na ogled otroške igrice Lučke Susič »Stara hiška, hruška, buška in zlato pero«. Izvajajo mali gojenci Tečaja lepe govorice Radijskega odra, pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin. Pobudo je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. GLASBENA MATICA vabi vse otroke in njihove starše v petek, 16. maja, ob 16.30 v Prosvetni dom na Opčine na ogled spevoigre Kraljica Vida. Izvajajo učenci Glasbene matice iz Špetra, otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in orkester Gm Špeter, solisti in mladi Beneškega gledališča. Dirigent: David Klodič. Vstop prost! OBČINA DOLINA vabi, v sklopu praznovanj ob 120. obletnici SKD Slavec iz Ricmanj, na otvoritev stalne razstave »Borisu Zuljanu od vseh nas«, v petek, 16. maja, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Predstavitev prof. Jasna Merkù. Kulturni program bodo oblikovali člani domačih društev. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na zaključni nastop Glasbene kambrce in solistov v petek, 16. maja, ob 20. uri. Sodelujejo: Glasbena kambrca, vodi Tina Renar; solisti Glasbene kambrce pod mentorstvom Aleksandre Pertot; klavirska spremljava Beatrice Zonta, Simon Kravos in Martin Vertovec. SLOVENSKI KLUB vabi v petek, 16. maja, ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. S. Francesco 20, na predvajanje dokumentarca novinarja Erika Valenčiča »Koalicija Sovraštva«, ki prikazuje delovanje neonacističnih skupin v Sloveniji ter ravnodušnost različnih slovenskih vlad do tega zaskrbljujočega pojava. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 3. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC, v sodelovanju s SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca, vabi člane in somišljenike v soboto, 17. maja, ob 20. uri na dvorišče društvenega kluba na dan včlanjeva-nja in ogled dokumentarca »Vstala Primorska«. Večer bo popestrila Mar-jetka Popovski s partizanskimi viža-mi s skupino deklet Cvet v laseh. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Treb-če (dir. Luka Carli) in Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! Prispevki Ob 5. obletnici smrti drage mame Devane Pizziga daruje sin Igor 50,00 evrov za Kulturno društvo Ivan Grbec iz Škednja. V spomin na Mario Visintin daruje Vanda Emili 20,00 evrov za SDD Jaka Štoka. Namesto cvetja na grob Sergia Sivitza darujejo Nerina, Milena in Vilma z družinami 50,00 evrov za godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Devano daruje prijateljica Wilma 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Namesto cvetja na grob Marie Visintin daruje družina Starc 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na strica Alfonza Širco, padlega maja 1945 za osvoboditev Trsta, daruje Diomira Fabjan 100,00 evrov za društvo Edinost. V spomin na prijatelja Silvanota darujeta Bojana in Jušto 30,00 evrov za CRO Aviano. V spomin na prijatelja Silvanota daruje Jožko Širca 20,00 evrov za CRO Aviano. V spomin na drago Sandro darujejo Nerina, Vilma in Danica 30,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina - Mač-kolje - Prebeneg. 14.5.2009 14.5.2014 Devana Pizziga Ze pet let svetiš na nebu in nam kažeš pravo pot. Družina Ob nenadni smtri Jasne Jurečič izrekamo Robiju, Katji, Nini in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Ožji in širši odbor AŠK Kras 8 Sreda, 14. maja 2014 SVET / dolina - Tudi letošnjega praznika mladine in pomladi Majence je konec Mogočni maj sinoči zgrmel na tla JR www.primorski.eu vec fotografij in videoposnetek na Na dolinsko Gorico so okrog 18. ure začeli kapljati prvi otroci. Lovili so se okrog ponosne »l'ntjene« z bohotno češnjevo krošnjo in plesali ob poskočnih melodijah in koračnicah Pihalnega orkestra Breg pod taktirko Edvina Križmančiča. Spogledovali so se in komaj čakali, kdaj se bodo dolinski fantje začeli zbirati pod prvim drevesom -drevesom otrokovih pravih Unicef. To se je namreč sinoči prvo zgrudilo na tla, pri tem pa so za vrvico strumno potegnili tudi domači otroci, ki so nato naskočili krošnjo okrašeno z vrečkami bombonov in čokolad, zastavicami Unicefa in pisanim kartonastim sadjem. Ure so minevale in Gorico je napolnila množica radovednežev, ki je s toplim aplavzom pospremila letošnji županski par Katio in Matevža, parterce in parterje ter mlade in manj mlade Do-linčane, ki so pojoč prikorakali na trg. »Živijo Majenca!« so vriskali pod mogočnim majem, kjer so v krogu seveda zapeli himno Eno drevce, nato pa še zadnjič nazdravili prazniku pod »l'ntje-no«. Na županov znak pa se je kmalu zatem tudi letošnji maj zgrudil na tla z vsem obrednim truščem in v hipu so ga navalili ljudje. Prvi so bili seveda otroci, ki so hiteli obirati kolače, pomaranče in še najbolj vabljive zastavice, ki so visele na češnjevih vejah. Tudi letošnji praznik mladosti in pomladi je mimo. Ob splošnem veselju in kančku otožnosti pa so dolinski mladeniči in mladenke lahko upravičeno zadovoljni nad uspehom prireditve, ki je kljub muhastemu vremenu, vseeno poživela dogajanje v vasi. (sas) Prvo je na tla zgrmelo malo drevo otrokovih pravic, po mimohodu parteric in parterjev ter himni pa je ista usoda čakala še mogočen maj fotodamj@n Film Tir v Mieli V okviru niza Film Outlet bodo drevi v dvorani Miela predvajali film Tir furlanskega režiserja Alberta Fasula, zmagovalca prve nagrade na zadnjem Filmskem festivalu v Rimu. Zavrteli ga bodo ob 19.00 in ob 21.30. Nosilec glavne vloge je slovenski igralec Branko Završan, ki je poskrbel za pravi igralski podvig, saj se je v vlogo ka-mionista vživel tako, da je res pridobil vozniško dovoljenje in več mesecev resnično doživljal življenje šoferja, ki ga prikazuje film. V njem nastopa, sicer samo zvočno, preko telefona, tudi njegova žena Lučka Počkaj. Obisk tajnika Pen kluba Generalni tajnik mednarodnega Pen kluba prof. Takeaki Hori, ki se je pred nekaj dnevi na Bledu udeležil mednarodnega posveta slovenskega Pen kluba na, bo danes v Trstu. Ob 12. uri se bo v avli liceja Dante v Ul. Giustiniano pogovarjal z dijaki o pisateljih, ki so zaprti ali obtoženi, ker zagovarjajo svobodo izražanja lastnih prepričanj. Ob 18.30 bo v Knulpu (Ul. Madonna del Mare 7/a) srečanje z javnostjo na temo deklaracije o digitalnih svoboščinah. Mehiški video art V okviru razstavnega projekta Mex Pro, na katerem na pobudo Skupine 78 v Trstu predstavljajo izbor likovnih del sodobnih mehiških umetnikov (razstava je na ogled v konjušnicah Miramarskega gradu) bo danes ob 18.30 v galerijskih prostorih DoubleRoom v Ul. Canova 9 predstavitev mehiškega video arta. Izbor je opravila Maria Campitelli v sodelovanju z Manolom Cochom, ki bo na večeru z naslovom Spin video predstavila dela desetih umetnikov, ki so izbrali tehniko video ustvarjanja. Sedem je Mehikancev, trije pa so drugih narodnosti, vendar jih na Mehiko vežejo globoke kulturne in ustvarjalne vezi. opcine Uspešna pobuda Bimbimbici Vaške ulice preplavili mladi in odrasli kolesarji V soboto so openske ulice preplavili mali kolesarji, ki so se s starši udeležili pobude Bimbimbici. Po podatkih organizatorjev se je skupaj zabavalo več kot tristo otrok nad 4. letom starosti ter lepo število staršev, ki so na ta način opozorili na pomen zdrave in okolju prijazne mobilnosti. Pobudnika sta kolesarsko društvo Ulisse Fiab in združenje staršev banovskih šol, ki poudarjata, da so Opčine idealen kraj za redno uporabo kolesa namesto avtomobila, da se bo kakovost življenja v vasi izboljšala. Pobudo so uvrstili v okvir open-skega pomladnega praznika, ki ga prireja konzorcij openskih trgovcev Centro in via - Skupaj na Opčinah v sodelovanju z Občino Trst in vzhodnokraškim rajonskim svetom. Pisana skupina mladih kolesarjev na Opčinah foto damj@n Ob robu kolesarskega izleta po Opčinah (za varnost so skrbeli tržaški občinski policisti) so na območju občinskega urada in rekreacijskega centra Fonda Sa-vio zaživele razne delavnice in animacije za otroke v organizaciji samega rekreacijskega centra ter društev Children/s Corner, Family Garden, Euroculture in skavtov. Občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim je povedala, da se občinska uprava aktivno zavzema za trajnostno mobilnost v mestu in okolici, začenši z didaktičnimi programi v šolah. Predsednik rajonskega sveta Marco Milkovic pa je pohvalil pobudo Bimbim-bici, ki spodbuja socializacijo, ozavešča mlade in odrasle občane glede odgovorne uporabe avtomobila in jih usmerja k drugim oblikam mobilnosti. skrajna desnica - Val protestov Občina ni izdala dovoljenja za Nacionalistični koncert Plakat že na prvi pogled spominja na grozljivo preteklost. Na čase, ko so po mestnih ulicah korakali nacisti ali fašisti in so jih množice pozdravljale s ste-gnjenimi desnicami. Ob prebiranju natisnjenega besedila, je občutek še grozljivejši: »Nacionalistični koncert«, ki bo 31. maja v Trstu, bodo izoblikovale skupine, ki se sklicujejo na »protikomunistični in arijski rock«, prirejata pa ga skupini Skinhead Trieste in Grup-po unione difesa; ti sta že večkrat opozorili nase z manifestacijami za italijanskost Trsta in shodi ob bazov-skem šohtu, na katerih »častijo« padle z rimskimi pozdravi. Na primer 25. aprila, ki je zanje dan žalovanja. Nič čudnega, da se je na raznih spletnih straneh in socialnih omrežjih pojavil val ogorčenih komentarjev in protestov. Nekateri so o namenu desničarskih skrajnežev, da na Garibaldijevem trgu priredijo nacionalistični koncert, obvestili tudi predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, drugi so se zgražali nad tem, da je občinska uprava izdala dovoljenje za tovrstni dogodek. »Osebno sem preveril v občinskih uradih, isto pa mi je potrdil tudi župan Cosolini: Občina Trst ni izdala nobenega dovoljenja, prav tako ni na noben način podprla dogodka,« nam je pojasnil Furlanič, ki je županu tudi predlagal, naj o dogodku obvesti prefektinjo, saj lahko le ona prepove tovrstni koncert. Razlogov za to ne manjka, začenši s sklicevanjem na apologijo fašizma, ki je po zakonu prepovedana. Organizatorji bi se lahko namreč odločili, da koncert priredijo tudi brez ustreznega dovoljenja za zasedbo javnega prostora. »Rad bi verjel, da je to zakasnela prvoaprilska šala, ampak očitno se mi zdi, da imajo res namen prirediti koncert,« pravi Furlanič. Čudi pa ga, da so zanj izbrali ravno Garibaldijev trg, kjer običajno ni tovrstnih koncertov in kjer se zbirajo srbski in drugi priseljen- Plakat, ki oglašuje nacionalistični koncert ci. Morda pa se razlog skriva ravno v tem podatku. Novembra 2011 so namreč ob desničarjih skupine GUD stopali tudi njihovi srbski somišljeniki; skupaj so nosili transparent, na katerem je pisalo Istra in Dalmacija italijanski, Kosovo je Srbija ... (pd) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 14. maja 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Maršal Tito in njegov mit Ace Mermolja V kavarni v Lipici je žena staknila hrvaško revijo z mastnim naslovom, ki je obljubljal zgodbo o Titovih ženskah. K sreči se ni spotaknila ob branje članka, kajti želel sem nadaljevati hojo. Pred tem je prav tako žena dobila na posodo debelejšo knjigo o Titovi ženi Jovanki. Osebno sem se prebil do tridesete strani in knjigo odložil. Ni me zanimala zgodba o vseh Jo-vankinih spletkah. Z uvodom sem želel opozoriti na dejstvo, da je po 34 letih smrti Tito še vedno medijska zvezda: v Sloveniji in v ostalih republikah bivše Jugoslavije. O njem izhajajo zgodovinske knjige, nanj se naslanjajo naslovi romanov. Celo naš Marko Sosič je dal enemu izmed svojih romanov vabljiv naslov »Tito, amor mijo«. Ne sledi zgodba o maršalu ... Jože Pirjevec je o Titu napisal zgodovinsko knjigo, ki je bila v Sloveniji uspešnica z nadpovprečno prodajo. Lanski Kresnikov nagrajenec Goran Vojnovic je prejel priznanje za knjigo z naslovom »Jugoslavija, moja dežela«. Tito je bil simbol te Jugoslavije, jo je poosebljal. Vem za druge knjige o Titu, a jih nisem imel v rokah. Sprašujem se torej, zakaj tolikšen interes za Tita. Kako je vprašanje upravičeno, nas prepričuje tudi »domača« zgodba s Titovim napisom na Sabotinu nad Gorico. Napis se pojavlja in izginja. Deli mnenja in duhove, privablja oboževalce in nasprotnike, spodbuja pisma uredništvu in glasbene nastope. Prihaja celo do tekme »Janša versus Tito«. Odgovorov na vprašanje, čemu Tito, je verjetno več. Tvegam nekatere. Prvi odgovor je najbolj enostaven. Razumljivo in tudi pozitivno je, če se nek narod ali ljudje želijo z različnih zornih kotov soočiti s svojo polpreteklo zgodovino. V dobrem in slabem je bil Tito protagonist Hobsbawmovega »kratkega stoletja«. S svojo osebnostjo je pogojeval življenje Jugoslavije in njenih državljanov. Njegov vpliv je presegal meje balkanske države. Ne bi obnavljal tega, kar večina bralcev že ve. Vsekakor spominske remocije ni- so pozitivne. Ne da bi primerjal, bi omenil težko pot Nemčije do trenutka, ko se je narod spopadel z nacizmom in s Hitlerjem ter z bolečino analiziral lastne krivde. Težka pot »vase« pa je sprostila Nemčijo in Nemce, pomagala k skupnemu življenju, k spojitvi dveh Nemčiji, k nacionalnemu ponosu in nenazadnje politiki, ki zna danes najti potrebno stabilnost. Italija ni do konca obračunala s fašizmom in z Mussolinijem, kar ji še danes povzroča marsikatero težavo. Ljudje npr. ne opazijo politik, ki vsebujejo očitno fašistoidne elemente. Predvolilni molk mi preprečuje, da bi navedel imena. Neka skupna »resnica« o Titu, Jugoslaviji, komunizmu in partiji bi torej bila pozitivna za Slovenijo in ostale države, kjer so nekoč častili maršala. Očitno pa je, da te skupne resnice ni. Komaj polpretekla zgodovina deli duhove in tu smo pri manj plemenitem obujanju Titovega mita. Ni dobro, če postaneta zgodovina ali skorajšnja zgodovina kulturna in politična di-skriminanta. Ni dobro, če politiki in stranke iščejo jasne razlike in lastne profile v spominu. To enostavno pomeni, da nimajo dovolj močnih predlogov za sedanjost, kaj šele za prihodnost. Stvarnost, v kateri je Tito živel, delal, uspeval ali ne, se enostavno ne bo ponovila oziroma je ni mogoče prilagoditi sedanjim razmeram. Lahko bi uporabili nekaj načelnih elementov, kot je vedno koristno sodelovanje med narodi in državami, ni pa možno v globaliziranem svetu ponovno zaigrati vrvohodca na robu blokovske politike. Politika, ki preobilno zajema argumente iz preteklosti, ne ponuja rešitev, ampak išče umetna pomirila za sedanje strahove državljanov. Če se omejim na Slovenijo, je očitno, da so njeni državljani doživeli marsikatero poosamosvojitveno razočaranje. Dokaj živo se spominjam osamosvojitvenega vzdušja. Osnovna težnja je bila prelom s preteklostjo, odhod z »Balkana«, vstop v Evropo in posledična odprava vseh zastav in mitov, ki so bili do vče- raj aktualni oziroma že kar vsiljivo prisotni. Titove slike so bile v vsakem še najmanjšem uradu. Navadili smo se na maršala v beli ali modri vojaški uniformi, ki sta bili v resnici malce smešni in oddaljeni tisoč morskih milj od resničnosti partizanske epopeje. Tito je spretno gradil lasten mit in s prav nič socialističnim luksuzom odpravljal iz zavesti raztrgane škornje ter mrzle in oguljene jope sestradanih borcev in vse to »zamenjal« s prihodnostjo, kjer bodo prevladale sinje modre barve, žlahtne cigare, uspešen lov in fasci-nantni pejsaži, skratka, lepa bodočnost. Osamosvojitev na mononacio-nalni osnovi je želela vse to zabrisati in ponuditi radikalno alternativo. Spominjam se težav, s katerimi se je srečeval ob nastopih v zakotnih prostorih Slovenije danes mitični Tržaški partizanski pevski zbor. Najprej (v Titovem času) je bil čislan in pogosto se je pojavljal na RTV Ljubljana. Nato je padel v nemilost, po končanih iluzijah je ponovno zaslovel preko pričakovanj. V zboru je nedvomno del Titovega duha. Tito se je torej tudi kot mrtev prikazal v zarezi med osamosvojitvenimi sanjami in sedanjimi razočaranji, ko se Slovenija srečuje z nelahko gospodarsko, politično in tudi moralno krizo. Ker si vlade in volitve nevarno sledijo in ker je jasno, da stranke (stare in nove) ne morejo predstaviti vsakih šest mesecev kakovostne in prenoviteljske programe, ampak segajo po prepričevalnih obljubah, je delitev duhov glede zgodovinske preteklosti in Tita tehten argument. Tako ima maršal še dodatne možnosti. V bistvu je bila Titova moč za življenje in po smrti v neobičajni kariz-mi, ki jo je znal vliti med ljudi. Brez izjemne priljubljenosti pri ljudeh bi verjetno Tita politično »ščistili« že pred smrtjo. Po smrti so ga mnogi sovražili, drugi pa oboževali in bili radovedni. Skratka, sedanje težave, razočaranja, up in obup maršalu ne pustijo, da bi počival v zgodovini in to na mestu, ki mu pripada: ne več in ne manj. ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču Prihaja potujoča razstava Možgani: zgodba od znotraj V Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča (GR) bodo od jutri do 24. avgusta gostili razstavo Možgani: zgodba od znotraj. Potujoča razstava Ameriškega naravoslovnega muzeja, ki si jo je doslej v tujini ogledalo več sto tisoč ljudi, ponuja zgodbo o tem, kako možgani delujejo, čutijo, čustvujejo, razmišljajo in se spreminjajo. Po dobro obiskanih razstavah Razkrita telesa in Genij - Da Vinci, ki ju je Gospodarsko razstavišče gostilo v zadnjih letih, se organizatorji podobnega uspeha nadejajo tudi s tokratno postavitvijo. Ta bo obiskovalce seznanila z najnovejšimi odkritji nevroznanosti. S pomočjo interaktivnih prikazov, ugank, slik možganov in dognanih modelov bodo lahko raziskovali občutke, čustva, misli in razvoj možganov ter celo njihovo prihodnost. Človeški možgani, ki so rezultat evolucije, ki traja že milijone let, uporabljajo molekularne, kemične in električne signale za tolmačenje podatkov, tehtanje odločitev in učenje v vseh obdobjih našega življenja. Razstava na podlagi raziskav in tehnologije 21. stoletja ponuja nov zorni kot in globok vpogled v možgane s pomočjo umetniške domišljije in nazornih mo- žganskih posnetkov, so zapisali organizatorji razstave. Razstava je razdeljena v več tematskih sklopov. V prvem delu so predstavljeni možgani s kompleksnimi možganskimi povezavami. Sledi uvodni film, ki prikazuje plesalko na avdiciji, spremlja pa ga prikaz aktivnosti, ki medtem potekajo v možganih. Ponujen je pregled povezav med možgani in čutili, čustvi in mišljenjem, prikazano pa je tudi spreminjanje možganov od rojstva do starosti. Postavitev se sklene s tematskim sklopom Možgani in 21. stoletje, ki ponuja vpogled v napovedi na področju raziskovanja možganov v prihodnjih de-setletjih.Razstava je interaktivna. Med drugim bo obiskovalcem na ogled prikaz delovanja nevrotransmiterjev, preizkusili pa se bodo lahko tudi pri igri s hanojskimi stolpi in v reševanju številnih vaj, ki izboljšujejo delovanje možganov. Razstavo Možgani, ki je plod sodelovanja Ameriškega naravoslovnega muzeja, Mesta Milano - Oddelek za kulturo, kitajskega Centra za znanost Guangdong ter španskega Naravoslovnega parka, so na ogled prvič postavili leta 2010 v New Yor-ku, nato pa je gostovala še v kitajskem Guangzhou, španski Granadi in Milanu. celovec - Dvojezična spominska plošča V spomin na žrtve nacizma med koroškimi parlamentarci Med šestimi žrtvami tudi koroška Slovenca Vinko Poljanec in Anton Falle Ob 69. obletnici konca druge svetovne vojne je uradna Koroška storila nadaljnji korak h krepitvi kulture spominjanja v deželi in konec prejšnjega tedna ob prisotnosti vrha deželne politike na čelu z deželnim glavarjem Petrom Kai-serjem in predsednikom koroškega deželnega zbora Reinharta Rohra pred vhodom v dvorano grbov deželnega dvorca v Celovcu odkrila spominsko ploščo z dvojezičnim napisom »Unvergessen -Nepozabljeni«. Plošča spominja na šest žrtev nacizma iz vrst koroških parlamentarcev - poslancev državnega in deželnega zbora. Med njimi sta tudi koroška Slovenca Vinko Poljanec in Anton Falle. Vinko Poljanec (1876 - 1938) župnik iz Škocjana in prva žrtev nacistov med koroškimi Slovenci (umrl je za posledicami mučenja v gestapovskem zaporu) je bil poslanec stranke koroških Slovencev v deželnem zboru od leta 1921 do 1927, Anton Falle (1899 - 1945) iz Lipe pri Vrbi pa poslanec socialdemokratske stranke v državnem zboru na Dunaju od leta 1921 do 1934. Ostala imena žrtev nacistov med koroškimi parlamentarci na novi spominski plošči so Franz Aschgan, Karl Krumpl, Peter Melcher in Fritz Swo-boda. Vsi so bili poslanci socialdemokratske stranke na Koroškem. Pobudo za ploščo je dal celovški občinski odbornik Zelenih Reinhold Gasper, namestitev spominske plošče v deželni hiši v Celovcu pa je potrdila nova koroška deželna vlada na svoji seji 16. julija lanskega leta in s tem dala pomemben signal, da Koroška ne sme pozabiti krutosti, krivic in usod posameznikov ter skupin - narodnostnih, verskih, političnih, idr. Pomembno je tudi, da postanejo tisti ljudje, ki so dokazali civilni pogum s tem, da so se uprli sistemu, zopet prepoznavni, je poudaril deželni glavar Kaiser, ki je na slovesnosti vnovič spregovoril tudi v slovenščini. Nova plošča pa naj ne bi bila zadnja je v svojem govoru poudaril Kaiser. Izrazil je upanje, da bo sledila še spominska tabla na celovškem gradu, sedežu gestapa v času nacistične strahovlade na Koroškem. Slovesnosti ob odkritju spominske plošče za žrtve nacizma med koroškimi parlamentarci so se udeležili tudi številni poslanci koroškega deželnega zbora, predstavniki javnih in cerkvenih ustanov ter tudi koroških Slovencev. (il) JEZIK NA OBROBJU Ena izmed večjih pomanjkljivosti v našem tukajšnjem obrobnem prostoru je skromno besedišče, ki se najbolj pokaže pri rabi glagolov. Kdor redno ne bere in ne posluša osrednjih slovenskih medijev, ima zelo malo priložnosti, da bi razširil svoj besedni zaklad. Namerno sem uporabila to besedo, ker je od tega zaklada odvisno tudi samozavestno, suvereno in bogato izražanje v našem maternem jeziku. Kdor bi hotel premagati nelago-dje, ki ga čuti, kadar mora javno govoriti ali pa kaj napisati za javnost, bi se moral te pomanjkljivosti resno zavedati in se po svojih najboljših močeh z njo spopasti, pa je celo med našimi poklicnimi pisci zelo malo takih, ki bi vedeli, da je to njihova dosmrtna dolžnost. Vloga medijev je neprimerno večja, kot si marsikateri od njihovih ustvarjalcev misli. S svojimi besedili podzavestno oblikujejo splošno jezikovno znanje bralcev. Najboljši dokaz za to je zatekanje in prehajanje v italijanščino, kadar ljudem zmanjka slovenska beseda. Pomanjkanje slovenskih izrazov se kaže na različne načine. Govorec se zateče v italijanščino, pisec misel poenostavi ali opiše, včasih pa uporabi izraz, ki mu pride na misel, čeprav pomeni nekaj podobnega ali celo popolnoma drugega. Ker imamo pri nas kar precej prireditev in proslav, pa tudi dejavnosti naših društev so zelo pestre, potrebujemo vsak dan tudi govornike. O tem potem tudi redno prebiramo poročila, pri katerih me vsak dan preseneti obvestilo, da je na tej ali oni prireditvi spregovoril kdo od naših politikov, odbornikov, javnih delavcev ali drugih veljakov. Nehote se vsakokrat tiho vprašam, zakaj nam noben poročevalec nikdar ne pove, kdo je na teh prireditvah govoril. Vedno izvemo le, kdo je spregovoril. Zakaj? Ali to pomeni, da vsi, ki o tem poročajo, mislijo, da sta spregovoriti in govoriti sopomenki? Nemogoče se mi zdi, da ne bi bralci vsaj tu pa tam izvedeli, kdo je na prireditvi govoril. Pri diskusijah bi lahko zapisali, da se je kdo priglasil k diskusiji ali se v diskusiji oglasil, pa tudi tega nihče ne zapiše, pri nas vsi v diskusijo samo posežejo. Kako? Z roko ali s čim drugim, ne izvemo. V razpravo posežejo tudi ljubljanski publicisti, govorniki pa tam navadno govorijo. Spregovoriti namreč pomeni, začeti govoriti. Ta gla- gol uporabljamo v dvojnem pomenu. Spregovori majhen otrok, ko oblikuje svoja prva sporočila, lahko tudi le z nekaj besedami. Spregovori tudi človek, kadar je zaradi bolezni, npr. rahle možganske kapi, začasno izgubil dar govora, potem pa je spet začel govoriti. Lahko bi tudi zapisali, da je govornik najprej spregovoril nekaj besed o kaki stvari, potem pa je govoril o osrednji temi svojega govora. Podobno se v slovenščini izražamo pri drugih dejavnostih. Majhen otrok shodi, ko se nauči plavati, splava, v ladjedelnici splavijo novo ladjo. Mlad ptič prvič vzleti iz gnezda. Vsi ti glagoli so dovršni. Ker ne poznamo vseh možnosti izražanja, zelo pogosto berem: »v nadaljevanju je govornik (ali kdor koli) povedal ...«, kar je posebno značilno za naš publicistični jezik. Lelja Rehar Sancin 10 Sreda, 14. maja 2014 KULTURA / koncert - Komorni salon društva Chamber Music v Trstu Živa interpretacija in pretakanje harmonij Različne komorne zasedbe postregle z izborom francoske glasbe Tretji koncert niza Komorni salon, ki ga v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu prireja društvo Chamber Music, nam je postregel z izključno francosko glasbo, izvajalci pa so bili pestra kombinacija mladih, a že mednarodno uveljavljenih evropskih (in japonskih) glasbenikov. Program so oblikovale različne zasedbe, ki so se križale glede na zahteve partitur: najprej smo poslušali tri članice godalnega kvarteta Ardeo, ki so s pianistom Oliverom Triendlom zaigrale klavirski kvartet v c-molu op.15 Gabriela Faureja. Izvedba je bila elegantno izpeljana, vodilno vlogo sta prevzela pianist Triendl (l.1998 dobitnik prve nagrade na mednarodnem tekmovanju Tržaškega tria , takrat z violinistko Ursulo Berg) in odlična čelistka Joelle Martinez, medtem ko je bilo muziciranje violinistke Carole Petitdemange premalo izrazito, vsekakor pa lepo prilagojeno celoti, ki jo je violistka Noriko Inoue podprla s toplim zvokom. Temperamenta nikakor ni manjkalo violinistki Rebekki Hartmann, ki je s pianistom oblikovala naslednji dve točki: odlična solistka je svoj značaj brzdala v nežni Ravelovi Berceuse sur le nom de Gabriel Faure, vse svoje naboje pa je sprožila v vehementni Tzigane, kjer je s pomočjo krasne Stradi-varke iz leta 1675 zablestela s prodornim zvokom in suvereno tehniko. V drugem delu programa so se združili vsi nastopajoči: duo Hart-mann-Triendl in Kvartet Ardeo v polni zasedbi za izvedbo skladbe, ki jo na koncertnih odrih slišimo dokaj redko, predvsem zaradi neobičajne instrumentalne zasedbe: Ernest Chausson si je zamislil Koncert v D-Duru op.21 za violino in klavir ter godalni kvartet, res originalno kombinacijo, ki razporeja glasbene zamisli okrog premične osi, ki se giblje med vodilno vlogo dua in bolj spremljevalno nastrojenega kvarteta. Oliver Triendl je z avtoriteto kljuboval prevladi ženskega godalnega kvinteta ter pokazal, da ima jasno izoblikovano interpretativno vizijo, Rebekka Hartmann pa nikakor ni zaostajala za partnerjem ter je svojo po-ustvarjalno energijo enakomerno porazdelila v dialogu s pianistom in godalnim kvartetom, ki ji je s prvo violinistko Olivio Hughes odgovarjal z živim romantičnim zanosom. Chausson, Članice godalnega kvarteta Ardeo ki je relativno kratko življenje sklenil pred iztekom 19.stoletja, je še kar nasičen s poznoromantičnimi manirami ter se v tem vzdušju giblje sproščeno, ampak brez globljih ali višjih idej, ki bi skladbo dvignile na nivoj mojstrovine: veliko melodičnega materiala, ki daje izvajalcem lepe možnosti za romantično fraziranje, poslušalcem pa nekak tolažilni okvir, v katerem lahko lagodno uživajo ob nekoliko predvidljivem, a dopadljivem pretakanju harmonij. Živost interpretacije je izvabila dolge in navdušene aplavze ter iztržila ponovitev drugega stavka-Sicilienne. Katja Kralj ssg - Koncert skupine Bossa de Novo Nežno sladka melanholija bossa nove Koncert slovenske skupine Bossa de Novo je v ponedeljek, 12. maja, v prijetno vzdušje zazibala poslušalce, ki so se zbrali v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu: zunaj-abonmajska pobuda spada med spremljevalne prireditve ob ponovitvah Modernih no dram Yukia Mishime, nove produkcije Slovenskega stalnega gledališča, ki je želelo predstaviti večstransko ustvarjalnost dveh od uresničiteljev uprizoritve: režiserka Mateja Koležnik in avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar sta namreč člana skupine, ki se edina v Sloveniji posveča brazilskim glasbenim izrazom. Skupina Bossa de Novo (njeni člani so Mateja Koležnik in Primož Vitez - glas, Aljoša Kosor - klasična kitara, Marko Gregorič - akustična bas kitara, Mitja Vrhovnik Smrekar - tolkala, melodika, Sergej Randelo-vic Runjoe - tolkala, glas) je nastopila z izborom najslovitejših skladb brazilskih avtorjev, kot so Tom Jo-bim, Vinicius de Moraes, Caetano Veloso, Joao Gilberto, Paulinho da Viola. Med koncertom so se zvrstile, med drugimi Bim bom, Sampa, Caminhos cruzados, Dança do so-lidâo, Desafinado, v glavnem v izvirni portugalščini, a tudi v duhovitih prevodih, kot, denimo priljubljena Só danço samba/Zapleši sambo. Nekaj je bilo tudi bossanovističnih priredb skladb slovenskih avtorjev, denimo Prišla je Tomaža Pengova, s katerimi so odprli koncert v poklon letos umrlemu slovenskemu trubadurju, Če ti ne boš moj Emila Adamiča, Ta stol Marka Breclja, Drevo in Sestanek pod rjuho člana skupine Marka Gregoriča. Nežno sladka melanholija bossa nove je prežela tudi Bacila je sve niz rijeku bosanskega benda 70. let Indexi, a tudi najbolj znano italijansko socialistično in komunistično pesem Bandiera rossa in Kajuhovo Pesem IX. divizije. Koncert, ki je v veliki meri slonel na zadnjem albumu skupine Bossa de Novo z naslovom Quinta essência, je sklenila znana pogrebna, a vesela Fita Amarela starejšega brazilskega glasbenika Noela Rosa; kot dodatek so po dolgem toplem aplavzu izvedli še Jardin d'hiver sodobnega francoskega glasbenika in pevca Benjamina Biolayja. (bov) Režiserka-pevka Mateja Koležnik z ansamblom Bossa de Novo fotodamj@n cannes - Od danes do 25. maja 67. mednarodni filmski festival 18 filmov v tekmi za zlato palmo Za uvod izven konkurence Grace Monaška z Nicole Kidman - Na uradnem plakatu letošnjega festivala obraz igralca Marcella Mastroiannija V francoskem Cannesu bo od danes do 25. maja potekal 67. mednarodni filmski festival, ki še vedno velja za najbolj glamuroznega na svetu, saj se ga udeleži toliko zvezdnikov kot nobenega drugega. Odprl ga bo film Grace Monaška, v katerem je zaigrala Nicole Kidman. Film bo prikazan izven konkurence, v tekmi za zlato palmo pa je letos 18 filmov. Režijo otvoritvenega filma festivala podpisuje Francoz Oliver Dahan. David Cronenberg na festival, in sicer v tekmovalni program, prihaja s filmom Maps to the Stars (Zemljevidi zvezd), v katerem je v glavni vlogi zaigral Robert Pattinson. Jean-Luc Godard bo predstavil film Adieu au Langage (Zbogom jeziku). Ta bo s 70 minutami tudi najkrajši film v tekmovalnem programu letošnjega festivala. Mike Leigh se bo za zlato palmo potegoval s filmom Mr Turner (Gospod Turner), v katerem je britanskega romantičnega krajinarja J.M.W. Turnerja upodobil Timothy Spall. Ken Loach pa v Cannes prihaja s filmom Jimmy's Hall (Jimmyjeva dvorana). V tekmovalnem programu je tudi film The Homesman, ki ga je režiral Tommy Lee Jones ter v njem tudi zaigral skupaj z Meryl Streep in Hilary Swank. Michel Hazanavicius, ki je leta 2011 v Cannesu predstavil film Umetnik, za vlogo v njem je bil nagrajen Jean Dujardin, na letošnji festival prihaja s filmom The Search (Iskanje). Kanadčan Atom Egoyan bo letos predstavil srhljivko Captives (Ujetniki), v kateri je Ryan Reynolds upodobil očeta, ki si prizadeva, da bi rešil hčerko iz rok ugrabiteljev. Belgijca Jean-Pierre in Luc Dardenne na festi- Nicole Kidman v filmu Grace ansa val prihajata s filmom Deux Jours, Une Nuit (Dva dneva, ena noč), v katerem je zaigrala francoska igralka Marion Cotillard. Bennet Miller je v tekmi za zlato palmo s filmom Foxcatcher (Lovec na lisice). Nuri Bilge Ceylan pa podpisuje režijo filma Kis uyuksu (Zimsko spanje), ki bo tudi najdaljši film na letošnjem festivalu, saj traja kar tri ure in 16 minut. Letošnji žiriji tekmovalnega programa ce-lovečercev predseduje novozelandska režiserka Jane Campion, edina režiserka, ki je doslej prejela zlato palmo. »Resnično sem počaščena, da bom na filmskemu festivalu sodelovala kot predsednica žirije tekmovalnega programa,« je dejala Campionova, ki je na tem mestu nadomestila Stevena Spielberga, ob imenovanju zapisala v izjavi za javnost. Campionova, ki je zlato palmo prejela leta 1993 za film Klavir, je tudi edina ženska, ki je bila na festivalu v Cannesu nagrajena že dvakrat. Leta 1986 je bila nagrajena še za kratki film Peel (Lupina). Za film Klavir je leta 1993 dobila tudi oskarja za scenarij, Holly Hunter in Anna Paquin pa sta prejeli oskarja za najboljšo glavno in stransko žensko vlogo. Campionova pa ni prva ženska, ki predseduje žiriji v Cannesu. Leta 2009 ji je predsedovala Isabelle Huppert, leta 2001 Liv Ullmann, leta 1997 pa Isabelle Adjani. Novozelandka je najprej študirala antropologijo, nato slikarstvo, zatem pa se je obrnila k filmu. Lani je v Cannesu predsedovala žiriji kratkega filma. V letošnji žiriji so še francoska igralka Carole Bouquet, ameriška režiserka in scenarist-ka Sofia Coppola, iranska igralka Leila Hata-mi, južnokorejska igralka Jeon Do Yeon, ameriški igralec Willem Dafoe, mehiški igralec, režiser in producent Gael Garcia Bernal, kitajski režiser, scenarist in producent Jia Zhangke ter danski režiser scenarist in producent Nicolas Winding Refn. Plakat 67. filmskega festivala v Cannesu krasi obraz italijanskega igralca Marcella Ma-stroiannija (1924-1996), ki zre preko sončnih očal. Posnetek je iz klasike Federica Fellinija 8 1/2, ki so jo v Cannesu predvajali leta 1963. V Fellinijevem filmu je Mastroianni zaigral fil-marja, ki se sooča z ustvarjalno blokado. Italijanski igralec je bil nominiran za tri oskarje, nastopil pa je v kopici filmov, med drugim v Fellinijevem Sladkem življenju. Organizatorji festivala so v obrazložitvi odločitve poudarili, da je bil Mastroianni igralec, ki je vse življenje »predstavljal vse, kar je bilo v filmu najbolj izvirno, nekonformistično in poetično«. Za letošnjo edicijo filmskega festivala v Cannesu je poskrbel še Gilles Jacob, ki ga bo na mestu predsednika festivala nasledil nekdanji vodja francoske televizije Canal+ Pierre Lescure. Jacob je bil predsednik festivala od leta 2001. Prva izdaja filmskega festivala v Cannesu je potekala septembra 1946. V maju poteka od leta 1952, zlato palmo pa podeljujejo od leta 1955. Lani jo je prejel film Adelino življenje francoskega režiserja tunizijskega rodu Abdellatifa Kechicheja. Ob festivalu bo letos že 55. leto potekal filmski sejem. Slovenski filmski center (SFC) bo na njem 11. leto zapored predstavljal slovensko kinematografijo. Prikazal bo tretji celovečerni film režiserja Vinka Moderndorferja Inferno, ki je nastal v produkciji Foruma Ljubljana, in prvi celovečerni film režiserke Sonje Prosenc Drevo, ki je nastal v produkciji Monoo. Na platformi za kratki film Short Film Corner bodo letos prikazani štirje filmi iz Slovenije, med 67 projektov, ki se bodo predstavljali v paviljonu Next, pa se je uvrstil tudi slovenski dokumentarni projekt Houston, imamo problem režiserja Žiga Virca v produkciji Studia Virc. / ITALIJA, SVET Sreda, 14. maja 2014 1 1 rim / milan - Obisk predsednka vlade v Lombardiji Renzi za učikovit nadzor • «V «H • in uresničenje Expoja, Grillo bi vse ustavil in zaprl RIM / MILAN - Ministrski predsednik Matteo Renzi je včeraj obiskal Milan po eksploziji afere v zvezi z gradbenimi deli za sejmišče svetovne razstave Expo, ki naj bi jo odprli prihodnje leto. Renzi je potrdil obveze italijanske vlade glede razstave, ki je, kot je dejal velika priložnost za Italijo. Na srečanju v prostorih Trgovinske zbornice je poudaril, da je treba spoštovati datume izgradnje objektov in odprtja, kajti priložnosti ni mogoče zamuditi. Renzi je dejal, da je nova pod-kupninska afera izredno huda in se je ne sme podcenjevati. Priznal je, da je bil zmeden in zaprepaden, ko je videl posnetke o predaji kuvert z denarjem, kar mu je priklicalo v spomin dogodke iz drugih časov. Vendar je paudaril, »da je država močnejša od tatov« in bo v bitki z njimi zmagala. Premier je izrazil prepričanje, da lahko vlada poseže na treh ravneh, da pomaga pri realizaciji projekta. Najprej bo poskrbela za poenostavljen birokratski postopek za procedure. Drugič, skrbela bo za to, da se spoštujejo postavljeni roki. In tretjič, aktivirani bodo državni organi proti korupciji. Renzi se je sestal z mestnimi in deželnimi oblastmi v Rovellu, kraju, kjer ima sedež razstavišče. Tam ga je pričakalo nekaj desetin demonstrantov, gibanja proti stanovanjskim izgonom, skandirali pa so tudi gesla v obrambo dela. O Expoju pa je včeraj svojo v Rimu povedal tudi Beppe Grillo, Renzi-jev glavni konkurent na bližnjih volitvah. Na svojem blogu je sprožil pravo besedno ofenzivo. Dejal je, da je treba vsa dela ustaviti, saj da gre za kriminalno združbo. Imenovali so komisarja, da bo rešil situacijo, a gre za komisarja komisarju. Treba je klicati psihiatra, je dejal Grillo in postavil zahtevo, da »se aretirajo politiki«, ki so glavni krivci za škandal, ki se dogaja. Po njegovem je treba izvedbo razstavišča ustaviti, ker je v igri še kakih štiri do pet milijonov evrov. Poleg tega je dejal, da so se sodniki angažirali, ker obstaja gibanje 5 zvezd. Genovski komik je vsevprek napadel stranke in poudaril, da bi se moralo vodstvo protikorupcijskih organov ukvarjati predvsem s strankami, začenši z Demokratsko stranko. Medtem so preiskovalci nadaljevali z delom tudi z afero, v katero je vpleten nekdanji minister Claudio Scajola. Zaslišan bo v petek zjutraj, med predhodnim zaslišanjem pa se je poslužil pravice, da ne odgovarja na vprašanja. Za preiskovalce iz Reggio Calabrie se je nekdanji minister pri svojem ravnanju zavedal, da krši pravila in zakone, da pomaga podjetniku Amedeu Mataceni. V preko 150 obremenilnega gradiva je med drugim dokumentacija o policijskem spremstvu Scajole, ki ga je nekdanji minister pogosto namenjal za spremljanje Mata-cenove soproge. Premier Renzi med sinočnjo TV oddajo »Ballaro« ansa rim / bruselj - 17 migrantov mrtvih in več pogrešanih v brodolomu 80 km od libijske obale Sredozemlje »ruska ruleta« Polemika med Rimom in Brusljem - Alfano opozarja, da Italija ne more več sama nositi bremena za varovanje mej EU v Sredozemlju RIM / BRUSELJ - Po včerajšnji novi tragediji v Sredozemskem morju, ko je v brodolomu ladje kakih 80 kilometrov od obale Libije umrlo najmanj 17 migrantov, več pa jih še pogrešajo, je znova izbruhnil spor na relaciji Rim-Bruselj. Italija grozi EU s posledicami, če se ta ne bo aktivneje angažirala v boju proti nezakonitemu priseljevanju. V Bruslju očitke zavračajo.Itali-janska vlada med drugim zahteva, da se v doglednem času sestanejo odgovorni za to vprašanje v Evropi. »Z našo sredozemsko misijo Mare Nostrum smo rešili že 20.000 migrantov,« je ob tem danes spomnil notranji minister Angelino Alfano in opozoril, da Italija preprosto ne more več nositi vseh bremen za varovanje mej EU v Sredozemskem morju. »Ali nas bo Evropa podprla, ali pa bomo beguncem, ki prispejo na Sicilijo, pustili prosto pot, da odidejo v druge evropske države, kot si večinoma želijo. Migranti bi morali imeti možnost, da prejmejo politični azil v vseh državah EU, ne le v Italiji,« je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA. Evropa bi se morala po njegovih besedah bolj angažirati predvsem v Libiji, da ustavi val beguncev. Zahteval je tudi selitev sedeža agencije Frontex iz Varšave v Italijo. Predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini je opozorila, da se Sre- Vojaška ladja Grecale je mrtve prebežnike pripeljala v Italijo ansa dozemlje spreminja v »rusko ruleto« za migrante. Populistične skrajno desne stranke v Italiji medtem zahtevajo takojšen konec operacije Mare Nostrum, ki poteka od okt- obra lani, češ da reševanje beguncev le še krepi tok nelegalne migracije s severa Afrike v Evropo. Namesto dajanja denarja za patrulje bi bilo treba denar nameniti za odpravljanje vzrokov migracij v sami Afriki, pravijo. Tako med drugim menijo v Severni ligi. Evropska komisija je kritike iz Rima včeraj že zavrnila. »Zahvaljujemo se vam (italijanskim oblastem) za vaša prizadevanja (...) A morate nam tudi povedati, kaj konkretno pričakujete od nas,« je v Bruslju na to temo dejal tiskovni predstavnik evropske komisarke za notranje zadeve Ce-cilie Malmstrom. Kot je nadaljeval, je Malmstromova v Rim že marca poslala pismo in italijanske oblasti v njem prosila za informacije o situaciji, a konkretnih odgovorov vse doslej niso prejeli. »Vedno smo pripravljeni prisluhniti, a mora biti jasno, da ne moremo prevzeti mesta italijanskih oblasti,« je še poudaril. Minister Alfano je te besede ocenil kot smešne i dodal, da gre za pravo pro-vokacijo provokacijo, kajti Italija je večkrat poudarila, da je potrebna pomoč Evrope pri patruljiranju sredozemskega morja. V Bruslju sicer ocenjujejo, da EU ne potrebuje novih sklepov in sprememb obstoječih pravil, ampak predvsem več dobre volje na strani držav članic, da bi bile pripravljene sprejeti več beguncev. V minulem letu je 11 držav članic sprejelo kakih 5000 beguncev, od tega Nemčija 280. Če bi vsaka država članica sprejela nekaj tisoč ljudi, bi to torej bila pomembna sprememba. doneck / kijev - Še en dan streljanja na vzhodu države, Jacenjuk na obisku v Bruslji Guverner province Lugansk ranjen v atentatu Barroso zagotovil finančno pomoč EU Ukrajini I ZLATO (999,99 %%) za kg 30.349,20 -23,44 SOD NAFTE (159 litrov) 108,41 $ +0,48 DONECK / KIJEV - Eden od vodij proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, samooklicani guverner province Lugansk Valerij Bolotov, je bil včeraj ranjen s strelnim orožjem. Bolotov je guverner province, ki je v ponedeljek razglasila neodvisnost. Separatisti trdijo, da je bil tarča atentata. Sedem ukrajinskih vojakov pa je bilo ubitih v napadu iz zasede.Tiskovni predstavnik samoo-klicanih oblasti v Lugansku Vasilij Nikitin je novinarjem sporočil, da je bil Bolotov ranjen, ko so neznanci z avtomatskim orožjem streljali na njegov avtomobil. Pri tem je izgubil veliko krvi, a sedaj ni v življenjski nevarnosti, je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Za napad je obtožil oblasti v Kijevu in dejal, da je bil to odgovor na nedeljski referendum, na katerem so se večinsko izrekli za neodvisnost. Po nedeljskem referendumu so v ponedeljek neodvisnost razglasili tudi v provinci Doneck na vzhodu Ukrajine. Sa-mooklicane oblasti te regije so ob tem Rusijo zaprosile za sprejem v Rusko federacijo. S severa te regije, blizu mesta Krama-torsk, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass včeraj poročala o spopadih med proruskimi silami in pripadniki ukrajinske narodne garde. Po podatkih proruskih sil naj bi onesposobili nekaj oklepnih vozil ukrajinskih sil, o žrtvah pa ne poročajo. O najbolj smrtonosnem napadu na ukrajinske sile od začetka njihove protitero-ristične operacije na vzhodu Ukrajine sredi aprila pa so včeraj poročali iz vasi, ki leži med utrdbami separatistov Slavjanskom in Kra-matorskom. Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva je bilo v obstreljevanju z raketometi ubitih sedem ukrajinskih vojakov. Vojaški konvoj je padel v zasedo več kot 30 upornikov. Ena od granat je zadela oklepnik, ki je eksplodiral. Ukrajinski vojaki so odgovorili, sledilo je dolgo medsebojno obstreljevanje, so še sporočili po poročanju AFP. Ni še prepozno za konstruktiven dialog, se medtem glasi sporočilo predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa Rusiji po srečanju z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom. Barroso je sicer Rusijo pozval, naj ne uporablja energije za politično orožje. Jacenjuk pa je ji zagrozil s sodiščem, če ne bo pristala na dobavo plina po tržni ceni. Sestanek v Bruslju je sicer potekal v senci ruskih groženj s prekinitvijo dobave plina Ukrajini. »Energije se ne sme uporabljati za politično orožje,« je poudaril Barroso ter izrazil pričakovanje, da bo Rusija upoštevala skrbi Ukrajine glede cene za plin. Jacenjuk pa je Rusiji očital, da je s priključitvijo Krima Ukrajini ukradla dve milijardi kubičnih metrov plina, ter zagrozil, da bodo šli na mednarodno arbitražno sodišče v Stockholmu, če jim Rusija ne bo plina zagotovila po tržni ceni. Če bo Rusija plin računala po pošteni, tržni ceni - 268 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, medtem ko sedaj zahteva okoli 485 dolarjev za 1000 kubičnih metrov - bo Ukrajina poravnala zaostala plačila, je obljubil ukrajinski premier. »Če se ne motim, imajo še 20 dni časa,« je opozoril Jacenjuk, sklicu- joč se na 3. junij - rok, ki ga je dal Gazprom Ukrajini za plačilo 1,6 milijarde dolarjev zaostalih računov, sicer pa zagrozil z zaprtjem pipe in z dobavo plina le še ob predplačilu. Jacenjuk, ki je bil slišati precej manj spravljiv od Barrosa, je Rusijo obtožil tudi kraje drugega ukrajinskega premoženja s priključitvijo Krima. Namen obiska ukrajinske vlade, sploh prvega obiska katere koli vlade nečlanice unije pri Evropski komisiji, je bil poudariti finančno, gospodarsko in politično podporo EU Ukrajini. »Ukrajina lahko računa na EU - zdaj in v prihodnje,« je zatrdil Barroso. V tem duhu sta EU in Ukrajina včeraj v Bruslju podpisali finančni sporazum, ki predvideva 355 milijonov evrov v pomoč državi pri tranziciji in deset milijonov evrov za spodbujanje civilne družbe. Prvi obrok v višini 250 milijonov evrov bo izplačan v kratkem. Poleg tega sta Ukrajina in EU včeraj podpisali memorandum o novem makrofi-nančnem posojilu Ukrajini, vrednem milijardo evrov, ki naj bi državi pomagal pokriti del nujnih finančnih obveznosti. EVRO 1,3703 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. maja 2014 valute evro (povprečni tečaj) 13. S. 12. S. ameriški dolar 1,3703 1,3765 japonski jen 140,25 140,31 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,404 27,396 danska krona 7,4639 7,4642 britanski funt 0,81395 0,81515 madžarski forint 303,33 303,71 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1854 4,1818 romunski lev 4,4313 4,4303 švedska krona 8,9910 9,0155 švicarski frank 1,2201 1,2211 norveška krona 8,1300 8,1395 hrvaška kuna 7,5890 7,5803 ruski rubel 47,8174 48,3860 turška lira 2,8393 2,8634 avstralski dolar 1,4625 1,4686 braziljski real 3,0359 3,0485 kanadski dolar 1,4935 1,4976 kitajski juan 8,5375 8,5851 mehiški peso 1 7,7166 17,8126 južnoafriški rand 14,1415 14,2285 1 2 Sreda, 14. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Z včerajšnjim dnem uničenih devet naprav Parkomati so tarča serijskih vlomilcev Goriški parkomati so tarča serijskih vlomilcev. V zadnjih dveh tednih so neznanci s silo odprli devet naprav za izdajanje parkirnih listkov v raznih ulicah mestnega središča. V noči na včerajšnji dan so poškodovali parkomat na dnu Kapucinske ulice, kjer cesta zavije v Ulico Rabatta, še pred tem pa so sledi svojih tatinskih pohodov pustili v ulicah Oberdan, Rotta, Bellini, Margotti, Nizza in še v nekaterih. Kdor uporablja modre cone, se mora torej pošteno potruditi, da izsledi delujočo napravo. Pristojni občinski odbornik Stefano Ceretta ugotavlja, da je očitno na delu specializiran tat oz. skupina tatov, ki so razumeli, da je mogoče vlomiti le v parko-mate starejše izdelave. Po Gorici so namreč razpršeni parkomati dveh vrst, novejših skoraj ni mogoče odpreti, starejših pa so tako zgrajeni, da se jih je mogoče uspešno lotiti že z večjim izvijačem. »Tatovi so prejšnjo noč poskusili vlomiti v parkomat novejše izdelave na Trgu Bat-tisti; ker jim ni uspelo, se potem niso več dotaknili niti ene nove naprave, medtem ko so še naprej plenili po starejših,« poudarja Ceretta in pojasnjuje, da opravljajo tatovi svoje pohode po mestnem središču ponoči, tako da jih doslej ni nihče opazil. »Mogoče so jih posnele videoka-mere na Trgu Battisti, tako da sile javnega reda ravnokar preverjajo posnetke,« pravi Ceretta in opozarja, da so tatovi iz parkomatov ukradli le nekaj stotin evrov. Veliko večja je škoda, ki so jo povzročili s poškodovanjem naprav. Vsak parkomat stane od tri do štiri tisoč evrov, doslej so jih uničili že devet, tako da se škoda že bliža 40.000 evrom. Poškodovanje parkomatov poleg neposredne škode povzroča občini tudi izpad pri zaslužku na parkirninah. »Mestni redarji so bili v zadnjih dneh obzirni Julijski tečaj za gostince Podjetje Terziaria prireja v mesecu juliju tečaj za pridobitev licence SAB, ki je potrebna za opravljanje gostinskega poklica. Tečaj traja devetdeset ur, prijave zbirajo na sedežu združenja trgovcev Confcommercio v Ulici Locchi v Gorici (tel. 0481-582825, for-mazione@confcommerciogorizia.it). Dve zaposlitvi v Krminu Krminska občina bo v okviru projektov za družbeno koristno delo zaposlila dva uslužbenca; eden bo 24 tednov delal v vrtnarski in cestarski službi, drugi pa bo eno leto sodeloval pri organizaciji kulturnih pobud ter pomagal v knjižnici in arhivu. Prijave zbirajo v uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici. Priložnosti za mlade V mladinskem središču v Drevoredu San Marco v Tržiču bo danes ob 9. uri posvet, na katerem bodo predstavili priložnosti za kulturno in družbeno udejstvovanje, ki jih mladim nudijo razne ustanove in zadruge. Ob zaključku posveta bo spregovorila deželna odbornica za delo Loredana Pa-nariti. Instalacija na vojno temo V avditoriju v Ronkah bo do 18. maja na ogled umetniška tragikomična instalacija o prvi svetovni vojni avtorja Alfreda La-cosegliaza. Prvi prikaz instalacije bo danes ob 18.30. pri izdajanju glob, saj je bilo ponekod res težko najti delujoči parkomat, tako da je treba povzročeni škodi dodati še izpad pri globah,« pojasnjuje Ceretta in poudarja, da je po mestu razpršenih še nekaj par-komatov starejše izdelave. Sile javnega reda vedo, kje se nahajajo in bodo okrepile nadzor nad njimi, poleg tega so jih občinski delavci skušali utrditi z novimi ključavnicami. »Poškodovane parkomate je treba čim prej zamenjati. Nabavili smo že Poškodovana parkomata v Kapucinski ulici (levo) in Ulici Rotta bumbaca tri naprave, še nekatere iščemo v najemu,« pravi Ceretta in opozarja, da so parkomat za občino pomemben vir denarja. Po njegovih besedah v sedanjih kriznih časih predstavlja za občinske blagajne vsak izpad zaslužka veliko težavo, zato pa si prizadevajo, da bi čim prej usposobili nove parkomate za delovanje, hkrati pa upajo, da bodo sile javnega reda čim prej izsledile tatove, ki so doslej občini in njenim prebivalcem povzročili toliko škode. gorica - Župan pisal predsedniku vlade »Kam so izginili?« Mattea Renzija poziva, naj odpre državne arhive s podatki o goriških deportirancih gorica - Smrt Po rodu Goričan Umrl general Umberto Cappuzzo V rimski vojaški bolnišnici Celio je včeraj dopoldne umrl nekdanji generalni poveljnik italijanske vojske in dvakratni senator Umberto Cap- puzzo, ki je bil po rodu iz Gorice. Rojen je bil 30. aprila 1922, imel je 92 let. Med drugo svetovno vojno je bil vojaški ujetnik Angležev v Palestini in Indiji, nakar je poveljeval raznim vojaškim enotam. Od februarja 1980 do septembra 1981 je bil generalni poveljnik karabinjerjev, nato pa do leta 1985 generalni poveljnik vojske. Za krajše obdobje je bil diplomat na Dunaju. Leta 1987 je bil izvoljen na listi Krščanske demokracije v senat, v katerem je ostal dve zakonodajni dobi do leta 1994. Za svoje službovanje v vojski je prejel številna odlikovanja. Kot napovedano je goriški župan Et-tore Romoli na ministrskega predsednika Mattea Renzija naslovil pismo z uradno zahtevo, naj vlada prispeva k pojasni-tvi usode Goričanov, ki so jih jugoslovanski vojaki deportirali maja leta 1945. Župan je v uvodnem delu svojega pisma pohvalil Renzija, ki se je odločil za odprtje javnosti arhivov z dokumenti o pokolih, ki so pretresali italijansko družbo v teku sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Spoštovani predsednik vlade, v svojih izvajanjih o pokolih iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja ste apelirali na transparentnost in poudarili, da se je treba oddolžiti svojcem žrtvam. Ravno tako je treba ravnati tudi, kar se tiče tajnih dokumentov, ki so večinoma shranjeni v arhivih zunanjega in notranjega ministrstva in zadevajo deportacijo Gori-čanov, ki jih je takoj po koncu druge svetovne vojne neznano kam odpeljala jugoslovanska vojska,« poudarja Romoli in pojasnjuje, da sta »tistih štirideset dni v Gorici vladala teror in nasilje«. Po županovih besedah so jugoslovanski vojaki deporti-rali vsakogar, ki se je uprl novi oblasti ali je zanjo predstavljal nevarnost. »Kdor je bil sumljiv in potencialno nevaren, so ga kratkomalo odpeljali in je izginil neznano kam,« pravi Romoli in poudarja, da je bila posebno prizadeta krajevna »inteligenca, ki so jo obglavili in je ostala brez svojih najboljših mož«. »Fojbe, v katere so metali trupla izginulih, ne da bi jim zagotovili pokopa, so zato postale simbol za namero jugoslovanskih oblasti, da bi izničile vsak znak italijanske prisotnosti,« poudarja Romoli in opozarja, da je angloameriška vojska ob svojem prihodu v Gorico junija leta 1945 naletela na zelo prizadeto mesto. »Ne gre za ponovno odpiranje že za-celjenih ran, zato vas nagovarjam brez vsakršne zamere, toda pošteno je, da svojci teh ljudi zvedo, kje ležijo posmrtni ostanki 600 deportiranih Goričanov. Tako se bodo lahko svojci umrlih poklonili spominu na svoje drage s šopom rož na krajih njihovega pokopa,« poudarja župan Ettore Romoli, ki poziva sorodnike svojcev, združenja in sploh goriške občane, da s svojim podpisom tudi sami podprejo poziv, ki ga s pismom naslavlja na predsednika italijanske vlade Mattea Renzija. Interesenti lahko kličejo na županovo tajništvo (tel. 0481-383200) ali pa pošljejo faks na številko 0481-383218. gorica - Samopostrežni sistem izposoje Vandali se izživljajo nad stojali za kolesa Lotevajo se jih celo z granitnimi kockami - Več tisoč evrov škode Izposojevalnici v Ulici Diaz (zgoraj) in Drevoredu Oriani bumbaca Izposojevalnica koles na Drevoredu Oriani v Gorici je popolnoma uničena. Neuporabnih je vseh šest stojal za kolesa, ki so jih neznanci enega za drugim poškodovali. Tako ob izposojevalnici že nekaj mesecev ni več niti enega kolesa, le nekaj koles sprejme izposojevalnica na Travniku, medtem ko le eno čaka na kolesarje v Ulici Diaz, kjer je ravno tako poškodovanih večina stojal. Vandali so se nad njimi znesli, čeprav je v bližini poveljstvo finančne straže, zaradi prisotnosti sedeža Videmske univerze pa je tudi nekaj varnostnih kamer. Zanje se očitno ne zmenijo ... »Prizadevamo si, da bi poškodovane izposojevalnice čim prej usposobili za delovanje,« zagotavlja občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da je škode za več tisoč evrov. »Izposojevalnice koles so opremljene s stojali, ki so zgrajena iz trpežne plastike, a kaj, ko se vandali lotevajo izposojevalnic celo z granitnimi kockami,« dodaja odbornik. Z razliko od parkomatov, v katerih se nabere nekaj denarja in ki so predmet »zanimanja« vlomilcev, so izposojevalnice koles povsem prazne. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. maja 2014 13 ronke - Čezmejno srečanje o smrtnonosnem vlaku Druži jih azbest gorica - V ponedeljek Vrh dobil novo poštno številko Vrh je dobil novo poštno številko - 34070, ki sicer velja v vsej sovodenjski občini. Doslej je imel Vrh poštno številko 34078, ki je v veljavi v občini Za-graj. Dosedanja številka bo vsekakor uporabna še prihodnjih šest mesecev. Za spremembo poštnih številk se podjetje Poste italiane odloča, da bi izboljšalo avtomatizirani sistem odbiranja pošte. Na vsako poštno pošiljko je treba razločno napisati poštno številko, kar olajša odbiranje pošte in tudi delo pismonoš. Poštne številke so v Italiji uvedli leta 1967 in so se z leti spreminjali zaradi ustanavljanja novih občin in pokrajin. Poštne številke posameznih občin so na voljo na spletni strani www.poste.it, za informacije je na razpolago tudi brezplačna telefonska številka 803-160. Na ronškem srečanju o azbestu V Sloveniji je bilo od 1. januarja 1990 do 28. februarja lanskega leta obravnavanih 448 primerov azbestoze, 52 primerov raka na pljučih in 128 primerov mezotelioma; zdravniki so skupno našteli 1189 plevralnih odebelitev, ki jih povzroča vdihovanje azbesta. Podatke o učinkih dolgoletne uporabe in proizvodnje azbesta v Sloveniji so posredovali med ponedeljkovim javnim srečanjem v Ronkah, na katerem so bili prisotni predstavniki azbestnih bolnikov iz Laškega in Anhove-ga. V imenu občinske uprave je spregovorila Elena Cettul, nakar je član Sindikalne organizacije (SO) Brda Ernest Zni-daršič pojasnil, da je zaradi vdihovanja azbesta zbolelo preko tisoč delavcev cementarne pri Anhovem, umrlo pa jih je petinštirideset. »Azbestni bolniki potrebujejo zdravstveno oskrbo in tudi psihološko pomoč; to mora tudi država čim prej razumeti,« je poudaril Znidaršič, medtem ko je novinar Roberto Covaz opozoril, da so med slovesno predajo ladje Regal Princess na azbest »pozabili«. »Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi in poverjeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono sta na veliko govorila o razvoju, privatizaciji, ekonomiji, vendar nista niti besedice črhnila o azbestu. Res sem razočaran,« je poudaril Covaz, ki tudi sam izhaja iz družine ladjedelniških delavcev. Po njegovih besedah marsikdo upa, da bo čim prej umrl zadnji azbestni bolnik, zaradi česar se o azbestu ne bo več govorilo. Radivoj Velušček, predsednik društva obolelih zaradi azbesta, je povedal, da so prvi azbestni bolniki umrli leta 1983, torej še za časa Jugoslavije. »Ko se je Slovenija osamosvojila, se je boj za priznanje pravic azbestnih bolnikov moral začeti znova. Danes prejmejo azbestni bolniki največ 44.000 evrov odškodnine, vendar so postopki na sodiščih zelo počasni. Kdor hoče pohiteti, mora opraviti zasebne preglede, kar drago stane. Medtem se število obolelih viša in pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih presegli devet tisoč smrtnih žrtev,« je povedal Velušček. Ronškega srečanja sta se udeležila tudi pokrajinski predsednik zveze AN-MIL Marino Tusset in predsednica združenja izpostavljenih azbestu Chiara Paternoster. »Naše združenje smo ustanovili leta 1992 na podlagi prizadevanja Dui-lia Castellija, edinega preživelega delavca iz 125-članskega oddelka,« je povedala Chiara Paternoster in v nadaljevanju spregovorila o sodnih postopkih, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, ki so v teku oz. so se zaključili na goriškem sodišču. »Ne zasledujemo maščevanja, želimo si le pravice,« je poudarila. Srečanje je vodil goriški družbeni delavec Andrea Bellavite, slovenske posege je v italijanščino prevajal Karlo Mucci, predsednik društva Jadro, ki je dogodek priredilo v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, Društvom obolelih zaradi azbesta iz Slovenije, Sindikalno organizacijo (SO) Brda, združenjem delovnih invalidov ANMIL in goriškim Forumom za kulturo. fotoc.v. gorica »Kaj skriva župan?« Cingolani o občinskem pesjaku »Zakaj mi goriški župan Etto-re Romoli ne odgovori na svetniško vprašanje o goriškem pesjaku, ki sem mu ga zastavil pred petnajstimi meseci - 6. februarja 2013, čeprav bi mi moral odgovoriti v roku enega meseca?« Načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani opozarja, da bi morali na podlagi regulacijskega načrta iz leta 2006 pesjak zgraditi na 10.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču v občinski lasti, toda gradnji se je uprl rajonski svet, ker naj bi na istem mestu zrastla turistična kmetija, ki je še danes ni. »Zatem je po izvolitvi Et-toreja Romolija občinski svet sprejel predlog zasebnika, ki je občini ponudil 1500 kvadratnih metrov veliko zemljišče in v zameno zanj zahteval 10.000 kvadratnih metrov iz leta 2006. Občinski svet pa je kmalu zatem določil, da je potrebnih 2000 kvadratnih metrov zemlje, zato pa je kasneje prišlo do sprejetja sklepov, ki odpirajo vrsto vprašanj,« pravi Cin-golani in opozarja, da je pristojni občinski urad prižgal zeleno luč za zamenjavo zemljišč, vendar je občina pridobila 2000 kvadratnih metrov zemlje in jih zasebniku oddala 35.000. »Zakaj je občina pristala na zamenjavo pod tako slabimi pogoji?« se sprašuje Cingolani in opozarja, da so občinski uradi 2000 kvadratnih metrov zemlje ocenili po 10 evrov na kvadratni meter, vrednost pa so nato potrojili, ker je lastnik kmetovalec in kot da bi šlo za razlastitveni postopek. »Zakaj so uporabili cenitev, ki je predvidena v primeru razlastitvenih postopkov, če so novo zemljišče pridobili s kupoprodajno pogodbo? Kakšne postopke je sprožila občina, da bi opozorila javnost na svoj namen in da bi preverila, ali se lahko zemljišče dobi ob nižjih stroških?« Cingolani nazadnje opozarja, da so v začetku leta 2012 pesjak skoraj dogradili, zatem pa so se zaradi prigovarjanja ustanove Aipa odločili za širitev objekta. To pomeni, da je morala občina kupiti še dva tisoč kvadratnih metrov zemlje. »Zakaj se niso z Aipo pogovorili prej? Novi pesjak bo stal preko pol milijona evrov, v njem bo prostora za 24 psov, medtem ko jih je bilo v starem pesjaku 25,« opozarja Cingolani, ki se spotika tudi ob dejstvo, da je občina vodila postopek brez potrebne transparentnosti. štandrež - V vrtcu poklon mamicam Otročič z metuljem Umetniško delo Mane Terese Cetani in Mane Eterne Baratta je nastalo na srečanju društva sKultura 2001 Ob vhodu v štandreški vrtec so v ponedeljek odkrili umetniško delo kiparke Marie Terese Cetani iz Grassana pri Materi in mozaicistke Marie Eterne Baratta iz kraja Bellizzi pri Salernu, ki je nastalo v okviru kiparskih srečanj društva sKultura 2001. Naslovili so ga »Poklon materam«. Gre za kamnit kip otročiča v naravni velikost, ki gleda v smer pisanega metulja, izdelanega v mozaiku. Poleg omenjenega društva kip mamicam poklanjajo otroci in vzgojiteljice iz vaškega vrtca. V krajšo svečanost so uvedli otroci iz italijanske in slovenske sekcije s pesmijo, nakar je prisotne nagovorila ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elizabeta Kovic. Po recitacijah in plesu so spregovorili še predsednik združenja sKultura 2001 Marjan Brescia, podpredsednica pokrajine Mara Černic, občinska odbornica Arianna Bellan, predstavnica Fundacije Goriške hranilnice in še predsednica združenja staršev štandreškega vrtca Pika Nogavička Katja Zavadlav. Pred dvema letoma je društvo sKultura 2001 velik lesen kip medvedke z mladičem simbolno poklonilo vsem mamicam, zato ga je občina namestila v park županstva. Nova kip in mozaik v štandreškem vrtcu bumbaca ronke - Objavili razpis Pokrajina išče upravitelja za park in jezerca pri Dobji Jezerce pri Dobji bonaventura Goriška pokrajina je objavila razpis, s katerim išče upravitelja za park in umetna jezerca pri Dobji na območju ron-ške občine. Njihovo upravljanje si bo zagotovil najboljši ponudnik, ki si bo nato prevzel odgovornost nad upravljanjem območja. Na razpis se lahko prijavijo združenja in ustanove iz goriške pokrajine, ki morajo prijavo pospremiti z načrtom za upravljanje, vzdrževanje in ovrednotenje jezerc in parka, ki stoji ob njih. Interesenti morajo svoje prijave vložiti do 12. junija; zbirajo jih na sedežu goriške pokrajine na Korzu Italia v Gorici. Prošnje je mogoče poslati tudi po pošti. Več informacij vključno s celotnim razpisom je na voljo na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Ob jezercih pri Dobji so v prejšnjih letih uredili nekaj pešpoti in kolesarskih stez; postavili so tudi nekaj igral za otroke. Območje je primerno za preživljanje prostega časa in tudi za prirejanje športnih dogodkov, seveda pa mora biti primerno vzdrževano in čiščeno. 1 4 Sreda, 14. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR šempeter - Pogon za električna vozila Strošek je pod dva evra na sto kilometrov »Gre za enega naših največjih razvojnih dosežkov v zadnjih letih,« je o najsodobnejšem visokonapetostnem pogonskem sistemu za električna vozila, ki so ga razvili v šempetrski Letriki, včeraj povedal Edvin Sever, predsednik družbine uprave. Sistem, ki so ga tri leta razvijali in testirali v lastnih laboratorijih, bo v redni proizvodnji predvidoma čez tri leta. »Poznam veliko pogonov, a takega, ki bi se tako dobro izkazal in tako dejansko deloval tudi v realnih razmerah, še nisem videl,« je navdušen Andrej Pečjak z inštituta Metron, sicer pa priznani slovenski inovator in promotor električnih avtomobilov, ki z Letriko sodeluje že dalj časa. Kot je povedal, se je na elektriko predelan družinski enoprostorec, v katerega je vgradil Letrikin pogonski sistem, odlično izkazal. »Pri testiranju se nas je pet odraslih peljalo preko Ljubelja. Pogon se obnaša feno-menalno dobro in regenerira bolj uspešno kot katerikoli drugi pogon, ki sem ga doslej preizkušal. Poraba na tej poti, kjer smo skupno opravili 1.600 metrov višinske razlike, je bila samo 187 vatnih ur na kilometer, kar je glede na velik avto, pa na klanec ter na dokaj hitro vožnjo že na meji verjetnega,« dodaja Pečjak. Pri polno obremenjenem avtomobilu poraba predstavlja strošek pod dva evra na sto prevoženih kilometrov, kar je poleg znatno manjšega obremenjevanja okolja ena od velikih prednosti tega pogona pred pogonom na motor z notranjim izgorevanjem. Letrikin visokonapetostni pogonski sistem moči nad 50 kW je uporaben za pogon vozil z maso nad eno tono. Je kompakten, praktično brez vzdrževanja, saj nima obrabljivih delov. Izkoristek ima nad 90 odstotkov, kar je trikrat bolje od motorjev z notranjim izgorevanjem, ki dosegajo 30-odstotni izkoristek. Motor, ki je plod domačega znanja in ino-vativnih rešitev Letrikinih inženirjev, je sposoben tudi rekuperacije energije. To pomeni, da se ob zaviranju ali spuščanju vozila energija vrača v baterije in s tem podaljšuje doseg vožnje. Z avtomobilom na tak pogon je moč prevoziti od 400 do 700 kilometrov brez polnjenja. V Letriki so pogonski sistem razvijali tri leta. »Konkurenca ima v primerjavi z nami približno 2 odstotka nižji izkoristek in 10-20 odstotkov večje volumne za primerljive moči,« pojasnjuje Iztok Špaca-pan z Letrikinega inštituta za električne rotacijske sisteme. / Andrej Pečjak z IPM motorjem v rokah pred avtomobilom na električni pogon k.m. »Gre za nadgradnjo pogonov na nizkih napetostih, ki jih trenutno proizvajamo za Renaultov Twizy,« pravi Sever, in dodaja, da je za omenjeni visokonapetostni pogon že precej zanimanja na tržišču. V kratkem ga bodo predstavili na pomembnejših svetovnih sejmih. »Dolgoročno to pomeni nove posle za Letriko, se pravi, da bomo pomemben igralec v avtomobilski industriji na svetu,« je prepričan Sever. Motor je bil v celoti razvit v šempetrski Letriki, razvoj krmilnika pa je potekal v sklopu projekta SiEVA, ki je bil sofinanciran z državnimi in evropskimi sredstvi, deloma tudi v sodelovanju s TECES. Letrika je proizvajalka električnih komponent, ki globalnim kupcem med drugim dobavlja motorje in krmilnike za pogon električnih viličarjev, golf vozil in malih šti-rikolesnikov. Kot rečeno, dobavlja tudi motor za električno vozilo Renault twizy, poleg tega pa že nekaj let trži nizkonapetostni pogonski sistem (15 kW pogon in krmilnik) za električna vozila z maso do ene tone, ki ga ljubitelji po vsem svetu uporabljajo za predelavo manjših avtomobilov na električni pogon. Omenjeni izdelki so velikega pomena za nadaljnjo širitev proizvodnega programa Letrike na področju zelenih tehnologij. Katja Munih goriška - Marina De Juli v Novi Gorici, SNG prihodnje leto v goriškem Verdiju Gledališke izmenjave V Novi Gorici so v tamkajšnjem gledališču včeraj predstavili skupen projekt s Kulturnim domom iz Gorice. V sklopu gledaliških predstav iz programa goriškega festivala Komigo 2014 se bo ena odvijala v Novi Gorici 27. maja. O sodelovanju na splošno in o napovedani predstavi posebej sta spregovorila direktor SNG iz Nove Gorice Jožko Čuk in predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel. Časnikarjem Primorskega dnevnika, Primorskih novic, dnevnikov Il Piccolo in Messaggero Veneto, TV postaj Robin in tretje mreže RAI iz Trsta ter Radia Koper - Nova Gorica je prvi pojasnil namen poglobljenega projekta, ki se bo uresničeval v bližnji prihodnosti. Namen je razpresti čezmejno sodelovanje na gledališkem področju po dogajanjih prve svetovne vojne, po povojnem obdobju nevšečne meje, gradnji Nove Gorice, Osi-mu in obdobju maloobmejnega prometa, kar je vse bilo izraz političnih izbir, naj sledijo izbire krajevnega prebivalstva daleč od Ljubljane in Rima. Začuda nismo slišali ničesar o času med dvema svetovnima vojnama ... Gre za izziv dveh različnih jezikov, ki naj se prepletata hkrati z ljudmi. Več jezikov, ki jih razumeta različni skupnosti, lahko vpliva na povečanje kulturne ravni prebivalcev. Zamislimo si, kako bi se življenje spremenilo, če bi uspeli uresničiti množično pobudo učenja jezika sosedov, ki bi zajela najmanj 20.000 prebivalcev. Tolikšna množica bi zadostovala za kritično maso, ki bi zagotavljala neposredna sporočanja in doživljanja - kapljica za višjo kakovost življenja. Igor Komel je navedel vrsto skupnih dejavnosti v zadnjih treh desetletjih s povečano gostoto v zadnjem desetletju: šest koncertov na meji po odpravi pregledov, gostovanja iz Slovenije v Gorici (ne v »stari Gorici«, kot je bilo kar nekajkrat slišati ob negodovanju prisotnih Goričanov) in sedaj nastop v Novi Gorici s predstavo v italijanščini. Priznana igralka Marina De Juli bo s samogovorom in petjem v predstavi z naslovom »... Per ora rimando il suicidio« prepletala besedila italijanskih avtorjev. Dario Fo, Giorgio Gaber in Enzo Jannacci bodo Štandreški dramski igralci z goriškim županom Ettorejem Romolijem bumbaca GORICA S »Tremi vaškimi svetniki« so si prislužili tudi županove čestitke Goriški župan Ettore Romoli je včeraj v dvorani mestne hiše sprejel člane dramske skupine prosvetnega društva Štan-drež, ki so se v začetku aprila izredno dobro odrezali na srečanju gledaliških skupin Severne Primorske. Štirje igralci so si namreč zaslužili nagrado, komedija »Trije vaški svetni- ki« pa je bila razglašena za najboljšo predstavo, zaradi česar so se Štandrežci uvrstili na državni del tekmovanja. Božidar Tabaj, steber dramske skupine in obenem občinski svetnik, je med včerajšnjim sprejemom izročil županu majico, ki so jo lani pripravili ob petdeseti ponovitvi igre »Zbeži od žene«. Romoli pa je štandreškim igralcem čestital za nedavni tekmovalni uspeh in jim izročil spominsko zaponko. Goriški župan je štandreške dramske igralce sprejel že pred štirimi leti. Takrat jim je izročil plaketo in jim čestital ob 45-letnici neprekinjenega gledališkega udejstvovanja. odmevali z odra s pogosto zapletenimi pripovedmi. Zapletenimi za poslušalce, ki niso vešči italijanskega kabaretnega žargona, kaj šele milanskega. Zato so prireditelji poskrbeli za slovenske nadnapise. Zaradi bolezni odpadla predstava »Sljehernik« pa bo na programu v goriškem Kulturnem domu 6. junija. Zasnovo nameravata sodelujoči ustanovi prihodnje leto razširiti na furlanščino, v goriškem mestnem gledališču Verdi pa bodo uprizorili proizvod novogoriškega gledališča. Prav je omeniti sodelovanje gledališke skupine Terzo Teatro iz Gorice in dolgoletnega partnerja, novogoriškega Kulturnega doma. Včerajšnja predstavitev je bila priložnost za napoved bodočih projektov, kot je tisti o goriški igralki Nori Gregor v sodelovanju z Mladinskim gledališčem iz Ljubljane ter teatroma Rossetti iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca v Avstriji. Ob upravičenem zadovoljstvu ne moremo mimo vtisa, da nekatere novogo-riške nišne ustanove doživljajo čezmejne dejavnosti kot relativno novost ob neupoštevanju vsega onega, kar se je desetletja dogajalo na meji, ob meji, čez mejo, pri meji ... Primorska poje, množična prehajanja peš in v teku, na kolesih, s kajaki, izletništvo, štafete, dijaki in učenci, pobude za zdravstvo, v sredstvih obveščanja in stiki specializiranih ustanov, kot so knjižnica, arhiv, muzej, občinske uprave ... (ar) tržič - Dogovor Solidarnost v podjetju Mangiarotti S ponedeljkom bodo za 314 uslužbencev treh tovarn podjetja Mangiarotti uvedli solidarnostne pogodbe. Dogovor, ki predvideva v povprečju 58-odstotno redukcijo dela, bo veljal v Tržiču, kraju Pannellia v videmski pokrajini in v Milanu. Po prvem letu bodo omenjeno obliko socialnega bla-žilca lahko podaljšali še za obdobje enega leta. Delodajalec je sprejel obvezo, da bo an-ticipiral vsote za zavod INPS in da bo delavcem v obliki socialnega blažilca nakazal deželno doklado: za vsako uro solidarnosti bodo tako prejeli 2,30 evra. Sindikati so pristali na dogovor, potem ko so se zanj opredelili delavci in ob upoštevanju občutljivega trenutka, ki ga podjetje doživlja, je pojasnil deželni tajnik sindikata Fim-CISL Sergio Drescig in dodal: »Sedaj pričakujemo, da bodo z enakim občutkom za odgovornost izpeljali prodajo družbi We-stinghouse.« Jutri naj bi se namreč zaključil prehod podjetja v roke ameriškega kolosa, ki je v preteklosti že bil Mangiarottijev klient. Dne 30. aprila so Američani posredovali svojo ponudbo; če jo bo podjetje Mangiarotti sprejelo, bo prodaja prinesla novo likvidnost in zagotovila delo zaposlenim v treh omenjenih obratih. »Kar zadeva naročila, je podjetje Mangiarotti zdravo, saj jih ne manjka, a se je proizvodnja ustavila, ker nima denarja za nakup materiala,« pojasnjuje Drescig. Družba Mangiarotti je v svetovnem merilu lider na področju izdelovanja strojev na pritisk za plinski in naftni sektor ter naprav za jedrske centrale. volitve 2014 Floreninova drevi v Rupi Občinska enotnost Sovodnje je pred-sinočnjim predstavila kandidate in izpostavila programske smernice občanom z Vrha. Prisotna je bila zagrajska županja Elisabetta Pian, ki je poudarila odlično sodelovanje med občinama ter z županjo in kandidatko Alenko Flo-renin. Stoletnica vojne, kraško območje in razvojne možnosti v povezavi z novo evropsko finančno perspektivo so bile osrednje teme vrhovskega srečanja. Floreninova je podobno kot na Peči in v Škrljah orisala opravljeno delo, napovedala zaključek oz. dopolnitev posegov, ki so izostali zaradi pomanjkanja sredstev v drugem delu mandata, in izrazila namero, da se bodo v prihodnjem petletju še bolj posvetili ovrednotenju teritorija. Občinska enotnost bo drevi v Rupi, najprej ob 20.30 v društvenih prostorih ob cerkvi, nato ob 21.30 pa še v osmici pri Salomonu. Čavdek v Gabrjah in Rupi Stranka Slovenska skupnost prireja volilni shod z županskim kandidatom Ju-lijanom Čavdkom in s kandidati za občinski svet jutri, 15. maja, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah, v petek ob 20.30 pa v osmici pri Salomonu; petkovega shoda se bo udeležil tudi deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Joško Terpin o prvi vojni »Obdobje 2014-2019 bo zaznamoval spomin na prvo svetovno vojno. Občinska enotnost želi obeležiti stoletnico z oblikovanjem Poti spomina na dogodke iz prejšnjega stoletja, ki so se po-bliže dotikali tudi števerjanske občine. V ta namen bomo ovrednotili vodnjak na Jazbinah, ki izhaja iz časa prve svetovne vojne in ki ga sedaj skriva gozd,« napoveduje županski kandidat Joško Terpin, za katerega je velja načelo »Ne pozabimo grozot vseh vojn, ki so se tikale našega naroda, in gorja, ki so ga pretrpeli naši predniki«. Terpin in kandidati za občinski svet se bodo predstavili drevi ob 20.30 na turistični kmetiji Kovač na Jazbinah in jutri ob 20.30 na kmetiji Fattore na Sovenci. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. maja 2014 15 goriška - V nedeljo Štafeto miru bodo spremljali kulturni utrinki Štafeta miru bo v nedeljo, 18. maja, povezala dobršen del Goriške v spomin na stoletnico prve svetovne vojne in na pobudo goriške Zveze slovenskih kulturnih društev. Poleg prenosa štafetne palice, ki jo bodo izmenično nosili tekači, motoristi, kajakaši, kolesarji in konjeniki, je zveza v sodelovanju z včlanjenimi društvi poskrbela tudi za kulturni program. Kulturni utrinki bodo na vrhu stopnišča vojaške kostnice na Oslavju, pri madžarski kapelici pri Vižintinih v Dolu, na Cerju in ob zaključku prireditve na Trgu Evrope - Transalpini. Pri kostnici na Oslavju bosta sodelovala otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme in moški pevski zbor Skala iz Gabrij. Predviden je tudi nastop učencev Glasbene matice. Pevci in glasbeniki bodo štafetno palico pričakali ob 9.30 uri, ko jo bodo z vrha Sabotina pripeljali motoristi. Štafeta bo nadaljevala pot z motorji do zgornjega Oslavja, se spustila v Grojno, se povzpela na Kalvarijo in skozi Ločnik do sejmišča Expomego, kjer jo bodo motoristi izročili kajakašem društva Šilec. Palica bo na čolnih romala do Sovodenj, od koder jo bodo kolesarji ponesli do Redipulje, nakar jo bodo ponovno prevzeli motoristi in z njo oddrveli po doberdobskem Krasu; obiskala bo Doberdob, Poljane, Martinščino in Vrh. Pri kapelici v Vižintinih bodo ob 11.30 kulturni program oblikovali učenci Glasbene matice, ženska pevska skupina Danica z Vrha, recitatorji društva Kremenjak iz Ja-melj s spletom Kosovelovih pesmi in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Motoristi bodo nato štafetno palico ponesli do parkirišča pod Cerjem, kjer jo bodo prevzeli konjeniki društva Skuadra uoo iz Med-je vasi. Na konjih bo štafeta dosegla spomenik na Cerju, kjer jo bosta ob 12.10 pričakala mirenski župan Zlatko Martin Marušič in skupina žensk v narodnih no- Kostnica na Oslavju šah društva Žbrinca iz Opatjega sela. Za pevsko kuliso bodo poskrbela dekleta društva Jezero iz Doberdoba, trobentač Glasbene matice pa bo zaključil program. Šta-fetno palico bodo prevzeli kolesarji in se z njo spustili v dolino ter jo preko Mirna, Gabrij, Sovodenj in Štandreža ponesli do Kulturnega doma v Gorici. Tam jo bodo predali tekačem, ki bodo pretekli zadnja dva kilometra poti do Transalpine. Ob nagovorih prirediteljev in predstavnikov oblasti bodo ob 13.15 nastopili še recitatorji Tik Tak teatra in pihalni orkester Kras Spomenik na Cerju iz Doberdoba, skupaj pa bodo zapeli ženska zbora Jezero iz Doberdoba in Danica z Vrha, Starši Ensemble iz Ronk ter moški zbori Jezero, Skala in Sraka. Prireditev bo zaključila evropska himna - Oda radosti. Ob vsaki predaji štafete bo prebrano mirovno sporočilo, ki bo spravljeno v štafetni palici. Športnikov, ki bodo prenašali štafetno palico, bo okrog 35. Če bi se še kdo želel pridružiti, lahko to stori le na zadnjem, tekaškem odseku proge od Kulturnega doma do Transalpine. Udeležbo naj predhodno najavi. (vip) GORICA V sinagogi koncert Carmine Slovenice V goriški sinagogi bo nocoj odmeven dogodek s slovenskim predznakom. Mednarodno priznani dekliški zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo pod taktirko svoje dirigentke Karmine Šilec izvedel koncert judovske glasbe. Gre za nastop, ki je v marcu odpadel zaradi bolezni; prirejajo ga Kulturni center Lojze Bra-tuž, društvo Amici d'Israele in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Koncert z naslovom »Tehi-lim« je navdihnila Hagada, judovska knjiga svetopisemskih zgodb in molitev. Izbor skladb bo obsegal širok glasbeni nabor, od sefardskih nape-vov, preko renesančne polifonije do sodobne literature; med izvedenimi skladbami bodo dela Erana Dinur-ja, Salomona Rossija, Boaza Avniha, Galie in Michaela Meltzerja, Yonija Rechterja, Ofre Haza, Flory Jagoda, Bezalela Alonija in Joshue Jacobso-na. Ugled Carmine Slovenice, ki letos obeležuje svojo 50-letnico, potrjujejo številni koncerti in prva mesta na tekmovanjih. Dogodek se bo začel ob 20.30, vstop bo prost, število mest v sinagogi pa bo omejeno. GORICA »Prisluhniti z očmi« Na županstvu v Gorici bo danes ob 17.30 odprtje likovne razstave z naslovom »Prisluhniti z očmi«, ki jo prireja goriško zdravstveno podjetje z namenom, da v javnosti spodbudi razmislek o problematiki duševne stiske in bolezni. Pri pripravi razstave je sodeloval pisatelj Pino Roveredo, ki pravi, da »se moramo pri soočenju z duševno stisko spoštljivo obnašati, še posebno ko se podamo na pot v neznano in vstopimo v spomin družbenih izobčencev, ki zahtevajo pravico do dostojanstva in ki z glasom tišine vpijejo svoj strah pred kruto žalitvijo pozabe«. Razstava bo priložnost za počastitev spomina in zaslug Franca Basaglie. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 15. maja v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; ; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi ... na Oder! - Ragazzi ... all'Opera!« vabi na ogled Donizettijeve opere buf-fe »Don Pasquale«. Predstava bo v občinskem gledališču v Tržiču v četrtek, 15. maja, ob 20. uri; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 14. maja, ob 20. uri »Ponorela lokomotiva« (Ignacy Witkiewicz); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Elec-tro« 21.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 2: 18.10 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«; 20.10 - 22.00 »Locke«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Tracks - Attraverso il deserto«. Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicita«; 18.15 - 20.20 - 22.10 »Brick Mansions«. Dvorana 2: 16.20 »Violetta - Backstage Pass«; 18.00 - 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scom-parve«; 22.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50 - 22.10 »Devil's Knot - Fino a prova contraria«. Dvorana 4: 17.30 - 21.40 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«. Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - Opera-zione noccioline«; 18.10 - 19.50 -21.40 »Locke«. Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). fi Razstave DRUŠTVO ARS vabi na odprtje fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku v četrtek, 15. maja, ob 18.30. Razstavljala bosta Andrej Furlan in Andrej Perko. Koncerti SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 17. maja, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Mi smo pomlad«. Pojejo in igrajo učenci SCGV Emil Komel in Glasbene Matice Ljubljana. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici: 20. maja, ob 20. uri koncert harfistke Teje Plesničar in flavtistke Eve Arh ter mezzosopranistke Martine Kocina in pianistke Ingrid Mačus. H Šolske vesti V MLADINSKEM DOMU GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) poteka priprava na maturo 2014 za tretješolce: v prvem delu, do 30. maja, od 17. ure do 18.15, bo vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slovenščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test INVALSI. Drugi del bo potekal od 3. do 6. junija, od 15. do 18. ure, z dvema enotama na dan; informacije po tel. 0481-536455, 0481-280857, 331-6936603, 3666861441; mladinskidom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. 23 Obvestila AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (za dekleta osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom (tel. 0481-33288, domgori-ca@gmail.com) in Andreju Vremcu (tel. 338-588958, marinandrej@alice.it). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). V LOKANDI DEVETAK na Vrhu bo v petek, 16. maja, ob 20. uri večer, posvečen špargljem in vinogradnikom kmetij Kettmeyr, Renato Keber, Damijan Podveršič, Fiegl in Grad Rubi-je. Mitja Juren bo predstavil fotografije o prvi svetovni vojni na Vrhu; goste bodo obdarili s fotografijo, ki bo upodabljala grozote vojne in lepoto Krasa; obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481-882005, 3319846067; info@devetak.com. 15 Prireditve KD SOVODNJE vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. ZDRUŽENJE ZA KULTURNO RAZISKOVANJE CENTRO IGEA prireja srečanje z zdravnikom Paolom Calle-garijem z naslovom »Curare per gua-rire« danes, 14. maja, ob 18. uri v Ul. Favetti 3 v Gorici. SKD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri na kulturni večer, posvečen Srečku Kosovelu na sedežu društva. Sodelovali bodo otroci osnovne in srednje šole iz Doberdoba, vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža in glasbena skupina žensk univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice, ki bo igrala na citre. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v četrtek, 15. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Paola Predo-lin »Il Castello di Rubbia-Rubijski Grad«; vstop prost. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 15. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Iztoka Ostana »Beljakovine za življenje in smrt«. AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 16. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) predavanje Emanueleja Mettija o klopih, komarjih in gadih; potekalo bo v italijanskem jeziku. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v ponedeljek, 19. maja, ob 18. uri v galerijo Ars na Travniku v Gorici na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. Z avtorjem se bo o knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovodenjske občine v avstro-ogrski vojski, pogovarjal prof. Peter Černic. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1.300 evrov; tel. 335-5387249. DIRKAŠKO KOLO znamke Wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280 evrov in podarim kolesarsko čelado; tel. 328-9215809. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Corrado Gargiulo (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču; 12.15, Danilo Gandin (iz bolnišnice v Vidmu) v stolnici in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Antonio Boscarol (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00 Natale Ba-rea (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi in na pokopališču. tZ bolečino v srcu obveščamo, da nas je zapustil naš predragi Fabio Scropetta Žalujoči Lucia, Clara, Corrado, Maria, Linda, Lili z družinami, sorodniki in prijatelji, hvaležni za vse kar zapušča družini in skupnosti Pogreb bo v petek, 16. maja, ob 11. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Sledila bo upepelitev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Tržič, 14. maja 2014 Ob boleči izgubi dragega moža Fabia Scropette izrekajo Luciji, predsednici SKRŠD Tržič, in ostalim sorodnikom občuteno sožalje člani društev Jadro, Tržič in ŽePZ iz Ronk Globoko pretreseni ob nenadni izgubi dragega prijatelja Fabia se pridružujemo žalovanju in sočustvujemo z ženo Lučko, hčerko Claro, sinom Corradom in svojci Liliana in Fulvio, Nino, Irene z družino Marjuča in Pino, Darko in Monika 1 6 Sreda, 14. maja 2014 APrimorski r dnevnik Rossi namesto Gilardina FIRENCE - Tudi selektor italijanske reprezentance Cesare Prandelli je objavil razširjeni seznam 30 kandidatov za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji, ki se bo začelo 9. junija. Ugibanje je zdaj konec. V seznamu je namreč sedem napadalcev, med njimi tudi nogometaš Fiorentine Rossi (na sliki). Kljub temu, da je bil dolgo poškodovan, je bil za selektorja bolj prepričljiv od veterana Gilardina, ki ostaja doma. Izločeni so tudi Astori, Florenzi in Giacche-rini. Dokončni seznam 23 potnikov za SP bo znan 2. junija. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Primorka Eva Mori v italijanski A1 -ligi BERGAMO - 18-letna odbojkarica iz Kanala Eva Mori bo v novi sezoni igrala za moštvo Foppapedretti Bergamo. Morijeva, ki je zadnja tri leta igrala za kamniški Volleyball Calcit in je tudi državna reprezentantka, velja za izjemno perspektivno, 186 cm visoko podajalko. V novi Gorici je pod vodstvom našega trenerja Marka Kalca debitirala v 1. slovenski ligi že pri 14 letih. »Eva je velik talent, če se še izboljša fizično in v igri v polju, se lahko uveljavi tudi v Italiji,je povedal Kalc. kolesarstvo - Luka Mezgec na Giru zamudil priložnost za prvo slovensko zmago Izdala ga je veriga »naš« giro Leghissa: »Mezgec je imel smolo« Slovenski klesar Luka Mezgec je bil na pragu zmage, ko mu je nekaj metrov pred ciljem veriga padla z zobnikov. Trener gorskega kolesarstva Christian Leghissa, je to smola ali napaka? Mislim, da je to smola. Morda je bila veriga umazana, zato je padla. To so pač sekunde, ki so nenaklonjene športu ... IAli lahko Mezgec res osvoji etapo na Giru? Da, edini med Slovenci. Ali bi lahko že napovedali, kdo bo zmagovalec Gira? Menim, da so kandidati trije: Quintana, Uran in Rodriguez. Katera etapa bo odločilna? Gotovo zadnje gorske etape, vendar prvo selekcijo bo najbrž naredil že posamični kronometer med Ba-barescom in Barolom (12. etapa). Quintana ni dober v kronometru, je pa izrazit hribolazec. Nasprotno pa sta Uran in Rodriguez bolj popolna kolesarja. Ali boste spremljali Giro? Bom, tokrat pa kot gledalec. Pred leti sem sodeloval tudi v belgijski ekipi, zdaj pa sem raje gledalec. Ogledal si bom kronometer v Bassanu del Grappa in pa etapo na Zoncolanu. Kako ocenjujete zadnji dve etapi v naši deželi? Kritičen sem do tržaške etape, saj bi lahko organizatorji izbrali lepšo traso, po bolj značilnih mestnih ulicah in krajih. Obenem pa bi lahko organizirali večerno etapo, kot lani na Touru. Zoncolan pa je prehud vzpon za etapno dirko, primeren samo za hribolas-ce. Prav zato bo najbrž predzadnja etapa že odločila zmagovalca Gira, etapa v Trstu pa bo samo mimohod za roza majico. (V.S.) BARI - Kranjčan Luka Mezgec je zamudil morda neponovljivo priložnost za prvo slovensko zmago na kolesarski dirki po Italiji. Pred včerajšnjo 4. etapo, po začetku na Irskem prvo italijansko, je slovenski sprinter v svojem moštvu Giant Shimano spremenil svoj status. Nemec Marcel Kittel, zmagovalec druge in tretje etape, je namreč odstopil zaradi vročine, Mezgec pa je prevzel vodilno vlogo med sprinterji moštva. Včerajšnja ravninska etapa med Giovinazzom in Barijem je bila njegova prva preizkušnja. Zaradi množičnega padca pred zadnjim kilometrom se je glavnina razpotegnila, na čelu dirke pa so se znašli kar štirje kolesarji Shima-na, med njimi je bil tudi Mezgec. Dobrih 400 metrov pred ciljem je bil še v položaju, da bi etapo odločil sebi v prid, saj je bil drugi, pred njim pa je sprint zanj pripravljal njegov moštveni kolega Nizozemec Tom Veelers. Toda na zadnjem ovinku je Mezgecu veriga padla z zobnikov in konkurenti so se odpeljali mimo, Veelres pa prav tako ni zdržal do cilja in sta ga tik pred njim prehitela Francoz Nacer Bou-hanni (FDJ) in Italijan Giacomo Nizzolo na drugem mestu. Kljub temu zdaj Mezgec velja za prvega favorita tako ekipe kot tudi sprin-tov glavnine, nazadnje je blestel konec marca na dirki po Kataloniji, kjer je bil nekajkrat premočan za vse. Tudi na Giru bo torej še imel možnost, da se dokaže. Sicer pa so včerajšnjo etapo, ki jo je občasno močil dež, znova zaznamovali padci, ki so redčili glavnino. V enega od njih je bil vpleten tudi kasnejši zmagova- nogomet - Danes finale evropskega pokala Benfica, Sevilla? Za Portugalce je to že deseti evropski finale TURIN - Stadion Juventusa bo danes ob 20.45 prizorišče finala evropske nogometne lige. V njem se bosta pomerila lizbonska Ben-fica, ki je v polfinalu izločila prav staro damo iz Turina, in španska Sevilla. Benfica, ki je zadnjo pomembnejšo evropsko lovoriko - pokal prvakov - pobrala leta 1962, še ni zmagala v tem tekmovanju, lani pa je prišla vse do finala, kjer pa je morala priznati premoč Chelseaju. Lizbončani se v zgodovini z izjemo slavij v letih 1961 in 1962 v pokalu prvakov v finalih evropskih tekmovanj niso najbolje znašli. Leta 1983 je Benfica izgubila finale pokala Uefe proti Anderlechtu, v letih 1963, 1965, 1968, 1988 in 1990 pa je pokleknila na zadnji stopnički pokala državnih prvakov. Portugalci upajo, da bo v desetem evropskem finalu bolje. Čeprav pri Benfici zagovarjajo napadalen nogomet, pa je bil - in bržčas bo tudi v finalu - eden ključnih mož tudi vratar. In v tej vlogi v tej sezoni blesti tudi Slovenec Jan Oblak. Če bodo pri Sevilli morali paziti predvsem na Rodriga, Limo in Oscarja Cardoza, ki so strelsko zelo uspešni, pa bo Oblak (ali izkušenejši kolega Artur) moral paziti predvsem na Carlosa Bacco, Kevina Gameira in tudi Ivana Rakitica. Sevilla se lahko pohvali z dvema naslovoma v tem tekmovanju, in sicer iz let 2006 in 2007. Če Sevilli uspe v finalu premagati še Benfico, se bo pridružila Juventu-su, Interju in Liverpoolu. Ti trije klubi so namreč edini, ki jim je po trikrat uspelo zmagati v evropski ligi oziroma pokalu Uefe. Avstralec Michael Matthews je obdržal rožnato majico vodilnega ansa lec Bouhanni, ki pa je s pomočjo "vlaka" ekipe hitro našel nazaj v glavnino. Skupno vodstvo je zadržal Avstralec Michael Matthews (Orica Greenedge). Danes čaka kolesarje na italijanski pentlji peta, nekoliko bolj razgibana etapa od Taranta do Viggiana v skupni dolžini 203 kilometre. Skupno: 1. Michael Matthews (Avs/Orica Greenedge) 2:28:43; 2. Ales-sandro Petacchi (Ita/Omega Pharma-Quick-Step) + 0:08; 3. Daniel Oss (Ita/BMC) 0:10; 4. Luke Durbridge (Avs/Orica Greenedge) 0:14; 5. Ivan San-taromita (Ita/Orica Greenedge); 6. Svein Tuft (Kan/Orica Greenedge); 7. Pieter Weening (Niz/Orica Greenedge); 8. Ri-goberto Uran Uran (Kol/Omega Pharma-Quick-Step) 0:19; 9. Pieter Serry (Bel/Omega Pharma-Quick-Step) 10. Serge Pauwels (Bel/Omega Pharma-Quick-Step) ... ; 31. Borut Božič (Slo/Astana) 0:41; 42. Jani Brajkovič (Slo/Astana) 0:52; 121. Luka Mezgec (Slo/Giant-Shimano) 1:49; 135. Jan Polanc (Slo/Lampre) 2:05. MET IZ IGRE i •t ; pise Marko Oblak n februarja sem v tej rubriki napisal: Slab zgled dajejo tista ♦ italijanska prvoligaška društva, ki so izvolila Ferdinanda Minuccija na čelo zveze društev. Minucci že dolga leta skoraj dikatatorsko vodi siensko Mens Sano, uspehi ekipe (sedem zaporednih državnih naslovov) pa so se gradili na krhkih finančnih temeljih, tako da je društvo zdaj tik pred stečajem. Dober zgled pa je dal predsednik bolonjskega Virtusa, bivši reprezentant Renato Villalta, ki je oddal Minucciju nasproten glas. Prejšnji četrtek so Minuccija in nekatere njegove pajdaše aretirali in jim dosodili hišni pripor. Gre le za eno izmed obtožb - plačila «na črno» (govori se o 60 milijonih evrov) sedemnajstim košarkarjem nekdanjega italijanskega prvaka z izdajanjem lažnih računov in prenosom zneskov v tujino, ki sta jih je opravila družbi Brand Managementin Es-sedue Promotion. Slednja je imela poslovne stike tudi s Cantujem, Pesarom in Rimini-jem, kaže pa, da zaenkrat ta društva niso pod drobnogledom finančne straže. Prav zanimivo je, kako so se na novico odzvali razni osebki, ki so doslej podpirali Mi-nuccija (ali pa se niso izrazili): predsednik Cimberia iz Vareseja trdi, da so februarja podprli Minuccijev projekt, ne pa njega kot osebo...predsednik Grissin Bona Ivan Paterlini pravi, da je zaprepaden in da si ni pričakoval vsega tega...predsednik Banca di Sar-degna iz Sassarija trdi, da si ni mislil, da ima afera takšno razsežnost...predsednik Zveze društev Valentino Renzi je samo izjavil, da bo sklical skupčino, na kateri bodo razpravljali o nastali situaciji...košarkarska zveza FIP piše, da je na začetku aprila začela s preiskavo, kaj se dogaja v Sieni...župan toskan-skega mesta izjavlja, da se to z vsem denarjem, ki ga je prejela Mens sana, ne bi smelo zgoditi, o dodeljeni nagradi častnega občana Minucciju pa bodo razpravljali...pred-sednik rimske Acee pravi, da ga stvar ne pre-senča in da je zahteval nujno sklicanje skupščine, da pa pri tem vsi skušajo odlašati (on je z Villalto edini glasoval proti Minucciju)... No, izgleda, da bo skupščina prihodnji ponedeljek, medtem pa nekateri že lobirajo za sicer priznanega strokovnjaka Maurizia Gherardinija. FORMULA 1 pise Albert Voncina Nogometaši Maribora 12. državni prvaki LJUBLJANA - Nogometaši Maribora so dvanajstič postali državni prvaki. Štajerci so si četrti naslov zagotovili po sinočnji zmagi dva kroga pred koncem prvenstva proti Triglavu. Slavili so z 2:1 (2:1). Maribor je z 12 državnimi naslovi daleč najuspešnejši slovenski nogometni klub. Olimpija jih ima štiri, prav tako Gorica, dva imajo Domžale, enega pa Koper. Ostali izidi: Rudar - Zavrč 2:3, Olimpija - Gorica 0:2, Maribor - Triglav 2:1, Luka Koper - Domžale 1:1. UDINESE ZD RAV KLUB - Udinese je prejel licenco UEFA, ki potrjuje, da je klub zdrav in finančno stabilen. HOKEJSKO SP - Po treh tekmah v skupini A hokejskega prvenstva v Belorusiji ostaja Italija še pri eni zmagi. Včeraj je izgubila proti Danski z 1:4 (1:1, 0:2, 0:1). MERI NA MEDALJO - Najbojša slovenska telovadka Teja Belak se želi na prihajajočem EP v Sofiji vmešati v boj za odličja. Nastopila bo na gredi in preskoku. 49 TOČK - Zvezdnik Miamija LeBron James je za Miami dosegel 49 točk in s tem izenačil osebni rekord v končnicah. Miami je le zmago oddaljen od finala vzhodne konference. Oblak kot Katanec? Jan Oblak lahko postane prvi Slovenec v finalu evropske lige. V ligi prvakov je v finalu igral že Zlatko Zahovic z Valencio leta 2001 (in izgubil proti streljanju enajstmetrovk proti Bayernu), zadnji Slovenec, ki pa je osvojil evropsko lovoriko, pa je bil zdajšnji slovenski selektor Srečko Ka-tanec, ki je leta 1990 s Sampdo-rio slavil v pokalu pokalnih zmagovalcev. -yiti daljši premor in prva evropska dir-l^k I ka v letošnji sezoni nista spremenila .L razmerja moči v Formuli 1. Lewis Hamilton je namreč osvojil Veliko Nagrado Španije in tako dosegel četrto zaporedno zmago, četrtič zapored pa se je na drugo mesto uvrstil njegov moštveni kolega Nico Rosberg, ki je osvojil prvo dirko sezone, ko je Le-wisov Mercedes odpovedal. Mercedes je tako na prvih petih dirkah osvojil pet prvih mest, pet najboljših štartnih položajev in štiri druga mesta, kar priča o absolutni premoči nemške ekipe. Če pa pogledamo na navadne smrtnike, je Daniel Ricciardo osvojil prve stopničke v karieri (v Avstraliji je bil namreč diskvalificiran) in tako ponovno premagal Sebastiana Vettla. Štirikratni svetovni prvak pa je bil eden izmed redkih dirkačev, ki je v nedeljo razživel dirko, saj se je z lepimi prehitevanji prebil od petnajstega do končnega četrtega mesta. VN Španije je ponovno potrdila krizo Ferrarija. Fernando Alonso je namreč s šestim mestom dosegel najslabši rezultat na domačih tleh, odkar dirka v F1 (če izvzamemo obdobje pri Minardiju), Kimi Raikkonen pa je dosegel skromno sedmo mesto. Prizor, ki prikazuje trenutno stanje Ferrarija, se je dogodil na začetku zadnjega kroga dirke, ko sta Lewis Hamilton in Nico Rosberg prehitela Kimija Raikkonena; največji optimist, ki bi prižgal televizor v tistem trenutku, bi morda lahko mislil, da je Kimi ravnokar izgubil prvo mesto, žal pa je v resnici že zaostajal za cel krog za Hamiltonom in Ros-bergom. Ferrari sicer napoveduje velike spremembe za Veliko Nagrado Kanade, ki bo na sporedu 8. junija, ko naj bi nastopil z zrevoluicioniranim dirkalnikom. Od leta 1994 je namreč »Scuderia« zmagala vsaj eno dirko v vsaki sezoni, a letos resnično tvega, da bo ostala praznih rok, če ne bo zavihala rokavov. Pred Kanado pa bodo dirkači nastopili na atipični VN Monaka. Alonso in Vettel računata namreč ravno na nepredvidljivost najbolj prestižne steze prvenstva, saj bosta drugače Ha-miltona lahko gledala le z daljnogledom, tako na dirkališču, kot na lestvici, saj ima britanski dirkač še enkrat toliko točk kot Alonso. / ŠPORT Sreda, 14. maja 2014 17 Kolesar Gilberto Simoni, gost Eppingerja, bo preizkusil tržaško etapo Gira Prihodnji teden, v sredo, 21. maja, bo nekdanji poklicni kolesar Gilberto »Gibo« Simoni (na arhivskem posnetku), ki je zmagal na dveh dirkah Po Italiji (2001 in 2003), gostoval v Trstu. Pravzaprav bo gost tržaškega veteranskega kolesarja Iva Doglie, predsednika kolesarskega kluba Eppinger. »Simoni bo gost našega kluba. Ob 10.00 bo italijanski kolesar prišel v Devinšči-no, kjer stanujem, in nato se bova skupaj s kolesom odpeljala proti tržaškemu Velikemu trgu. Tam si bova ogledala razstavo, ki je posvečena tržaški kolesarski legendi Giordanu Cotturju in nato preizkusila traso tržaške zadnje etape »Gira«. Ob 13.30 bo Simoni gost tržaške kavarne Eppinger (Ul. Dante), kjer bo kosilo in kjer se bo »Gibo« srečal z drugimi ljubitelji kolesarstva,« je program orisal Doglia, ki je glavni pobudnik srečanja z nekdanjim dvakratnim zmagovalcem dirke Po Italiji. NOVA ZMAGA - Ivo Doglia je konec tedna tekmoval v Padovi (70 km) in s povprečno hitrostjo 38, 53 km na uro dosegel četrto letošnjo zmago na veteranskih dirkah. Konec meseca bo Doglia nastopil na državnem prvenstvu zveze FCI pri Perugii. odbojka - Mladinska ekipa Soče projekta goriških društev Če bo mogoče, spet v C-ligi »To je neboleč izpad,« o zadnjem mestu odbojkarjev združene ekipe Soča v komaj končani moški C-ligi pravi predsednik sovodenjskega kluba Fabio Tommasi, eden od štirih, ki so lani poleti podpisali »zgodovinski« dogovor o sodelovanju med našimi goriškimi društvi. V zahtevnem članskem prvenstvu se je Soča spustila z ekipo najstnikov. Sprva so mislili, da bo mladincem pomagal še kdo od bolj izkušenih igralcev, vendar zaradi potreb prve ekipe in tudi zaradi nepripravljenosti drugih, da igrajo v tako mladi, na papirju šibki ekipi, do tega ni prišlo. V 24 prvenstvenih tekmah je Soča tako dosegla le eno zmago, v predzadnjem krogu, in prvenstvo končala na zadnjem mestu. »Kljub temu, da smo izpadli, se je pokazalo, da je bil nastop v C-ligi za fante zelo koristen. Koliko so napredovali, največ pokažejo rezultati, ki jih dosegamo v mladinskih prvenstvih, kjer smo na vrhu v vseh kategorijah. V C-ligi so fantje igrali proti v povprečju precej starejšim ekipam. Prej ali slej se bodo morali tudi v drugih društvih opredeliti za pomladitev, sicer bodo ekipe propadle. To pa je voda na mlin nam. Zato menim, da bi morda lahko tudi v prihodnji sezoni spet igrali v isti ligi, če nam bo zveza to omogočila. Odvisno je tudi od tega, kdo bo igral v prvi ekipi v B2-ligi. Če bo ta za koga prenaporna, bi lahko igral skupaj z mlajšimi. Drugače bo prav tu- di igranje v D-ligi, v kateri bi verjento lahko v prihodnji sezoni odigrali vidno vlogo,« razmišlja Tommasi. Predsednik Soče posebej izpostavlja še en vidik. »Kljub porazom se fantje nikoli niso de-moralizirali. Vedno so igrali borbeno, prisotnost na treningih pa je vedno bila zelo dobra ob tem, da so imeli štiri treninge in dve tekmi na teden. Trener Mar-kič (in Walter Princi) je znal fante motivirati, pozna pa se tudi delo vseh, ki so s temi fanti delali v preteklih letih, kar velja tudi za igralce v prvi ekipi. Marc-hesini je letos požel tudi delo svojih predhodnikov,« še dodaja Tommasi. O tem, da bi ekipo, če bo mogoče, spet vpisali v C-ligo, je prav včeraj že razpravljal tudi strokovni svet ekip na srečanju z odborniki. »Prišli smo do zaključka, da bi se prihodnje leto ta garnitura igralcev lahko v ligi mirno ob- Fantje združene ekipe Soča s trenerjema držala, če ekipi dodamo enega ali dva bolj izkušena igralca, ki bi mlajšim pomagali premagovati kriznefaze tekem,« Tommasi (Soča): »Za B2-ligo potrebujemo sponzorja« Predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi ni mogel prisostvovati sobotnemu slavju članske združene ekipe skupnega projekta naših društev. Po prvem setu se je preselil v dvorano Kulturnega doma, kjer so se v tekmi končnice 1. divizije pomerile odbojkarice Govolleyja. O napredovanju v B2-ligo je povedal: »Ne glede na finančno stisko, bomo B2-ligo seveda odigrali. Potrebujemo pa sponzorja, ki nam zaupa in upošteva veliko delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih letih, zlasti po zaslugi ŠZ Olympia. Vedeti je treba, da gre ves denar v strokovni kader in v kritje živih stroškov, igralci pa ne prejemajo niti evra. Igralcem pravimo: nič vam ne moremo dati, ampak se odborniki maksimalno potrudimo, da vam nudimo čim boljše pogoje za vadbo. Ob gospodarski krizi in vse večjemu krčenju prispevkov, druge poti ni. In to bi moralo zdaj v športnem svetu pri nas veljati za vse.« jadranje fotodamj@n je povedal Andrej Vogrič. Po oceni uprav in trenerjev je pet igralcev letnikov 1997 in 1998 letos zelo napredovalo. »Od teh petih pa so trije, ki bi lahko že v bližnji prihodnosti, recimo čez dve leti, prestopili prag prve ekipe,« je še dodal Vogrič in dodal, da bodo v treh starejših mladinskih kategorijah lahko prihodnje leto računali na 33 fantov. V združene ekipe se bo vključilo tudi vse več igralcev OK Val, ki je pred nekaj leti spet tudi sam čvrsto poprijel z delom na mladinski ravni. (ak) OGLEJ SI FOTOGALERIJO SOČE NA NAŠI FACEBOOK STRANI V nedeljo conska regata pri TPK Sirena Od 120 do 140 mladih jadralcev pričakujejo v nedeljo na conski regati Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Ob članih klubov naše cone je klub povabil tudi jadralce iz Slovenije in Veneta. Predvideni so trije plovi za obe starostni kategoriji, kadete in juniore-se. Nagrajevanje bo predvidoma ob 17. uri. Konec avgusta bo Sirena organizirala še dvodnevno mednarodno regato Jadranski miting. Šahisti uspešni v Sežani V nedeljo se je v Sežani zaključili tradicionalni mednarodni Kraški turnir, ki ga skupno prirejata Šahovsko društvo Sežana in tržaško društvo SST 1904. V pospešenem šahu je po devetih kolih zmagal Tržačan Tullio Mocchi (7/9) pred Slovencema Val-terjem Pregaracem in Vladimirom Slejkom. V močni konkurenci 47 ša-histov je bilo tudi veliko naših mladih, ki bodo naslednji teden nastopili na državnem ekipnem šolskem prvenstvu na Siciliji oz. na mladinskem državnem prvenstvu na Trbižu konec junija. Odlično se je odrezal predvsem Enrico Genzo (6,5/9), ki je bil peti, od ostalih pa so dobro igrali še Matej Gruden, Lejla Juretič in Elia Riccobon, ki so zbrali 4,5 točke. Končni zmagovalec treh turnirjev pa je bil Valter Pregarac, ki je prehitel Timothyja Šuca in Jožeta Skoka. V soboto bo ob prazniku odprtih osmic turnir v Samatororci v osmici Borisa Dollianija s pričetkom ob 14.uri, v nedeljo pa bo na sporedu zadnja etapa šolskega turnirja za posameznike na sedežu SST 1904 v Trstu (začetek ob 15.uri). (Marko Oblak) primorski_sport face book 4 71 Obvestila ŠD SOVODNJE IN ŠZ SOČA organizirata v soboto, 31. maja v sodelovanju z ZSŠDI 1. turnir green volley 4:4 (12 ur odbojke). Za informacije in vpisovanje do 25. maja greenvolleysoadnso@gmail.com in telefonski številki 3297411459 in 3200825885 (v večernih urah). NK KRAS REPEN v sodelovanju z ZSŠDI organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. 6. 2014 do 21. 6. 2014 na športnem igrišču v Repnu. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka 6. 6. 2014. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 3332939977, Roberto 3296022707. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi v nedeljo, 18. maja, na sklepno nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala 2014, v Slivnem od 12. ure dalje. AŠD SOVODNJE in ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2014, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 16. 6. do 20. 6. od 8.30 do 12.30. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2000 do 2009. Informacije po e-pošti: asdsovodnje@libero.it ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 00393346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386-40607320 (Rok Černe). AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat: vadba v mesecu maju bo brezplačna za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481 -33288, domgorica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. maja ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. dirka okoli slovenije (dos-ras extreme 2014) - Igor Vodopivec in Sergio Ciuffarin Pomagal mu je sirov burek Kolesarja ekipe Ok3 (člana repenskega kluba Flamme Rouge) na cilju po več kot 52 urah - Premagoval sta mraz, dež, spanec in utrujenost Igorjeva teža na startu v Postojni ob 20.16... 66,5 kilogramov... Pred štirimi leti je sanjal o nastopu na Dirki po Sloveniji (DOS-RAS Extreme). »Do konca se lahko pripelje le 'superman,« je razmišljal Igor Vodopivec, ki bo 46 let dopolnil avgusta. Lani so se mu sanje uresničile. Nastopil je na DOS-u 2013. »Dirke pa nisem končal. Zaradi težav sva s prijateljem (nastopila sta v dvojicah) odstopila. Bila je dobra izkušnja. Motilo pa me je, da nisva prišla do cilja. Letos sem se odločil, da ponovimo izkušnjo in pridemo do cilja,« je bil odločen Igor, čigar odlikuje železna vztrajnost. Vodopivec se je na startu v Postojni - v četrtek, 8. maja - predstavil s klubskim (klub Flamme Rouge iz Repna, ekipa se je imenovala Ok3) kolegom 60-le-tni Sergiom Ciuffarinom z Opčin. »Letos sva prišla do konca. Čeprav zadnja, ampak sva prišla. Načrtovali smo le prihod na cilj. Za 1205 kilometrov dolgo progo sva v kategoriji moških dvojic potrebovala 52 ur in 16 minut. Tri ekipe so odstopile. Dvanajsti na lestvici je potreboval 49:24. Prvi na lestvici je letošnji DOS dokončal s časom 39:43,« je bil zadovoljen Vodopivec, Brežan po rodu, stanuje pa v Repnu. »Dirka sploh ni bila lahka in vse ni šlo kot po olju,« je opozoril Vodopivec in dodal: »Mraz v prvi etapi (okrog 5 stopinj Celzija), okrog 9000 tisoč metrov skup- ne višinske razlike (Sergio 5000 m, najvišja gora na svetu Everest meri 8848 m nadmorske višine), med drugim vzpon na Vršič, dež in neprespani noči. Vse to sva s Sergiom premagovala na tem kolesarskem ultramaratonu.« Igor je med dirko premagal hudo krizo: »V določenem trenutku ni šlo več naprej. Bila je sedma etapa (Kamnica - Moravske Toplice 118,5 km). Kolesaril sem zelo počasi. Zmanjkalo mi je energije. Tudi motivacija ni bila na višku, saj sem moral do cilja prevoziti še okrog 500 kilometrov. Spraševal sem se, kaj bi me dvignilo? Česa si želi moje telo? Bil sem zaspan in lačen. Zaželel sem si sadje, zelenjavo in sirov burek. Ustavili smo se in ga kupili v bližnji pekarni. Neverjetno kako je bil dober. Užival sem ob vsakem grizu,« je premagovanje krize opisal Igor. Pustolovščin še ni bilo konec. »Še enkrat se mi je pripetilo nekaj podobnega. V Šmarjah pri Jelšah sem se celo ustavil v restavraciji in 'požrl' dva krožnika dveh različnih vrst juhe, ribo, krompir in sadni sladoled. Popil sem mineralno vodo in privoščil sem si tudi pivo, ki je bogato z rudninskimi snovmi. Počutil sem se kot prerojenega,« je o kulinaričnem postanku povedal Vodopivec. Člana repen-skega kluba Flamme Rouge sta tudi zgrešila pot pri Kočevju. Kolesarila sta dodatnih osem kilometrov. Igor je prevozil 710 kilometrov, Sergio pa preostalih 542 (skupno sta prevozila še 42 km). Na cilju v Postojni: od leve Daniel Pozzecco, Sergio Ciuffarin, Roberto Bortolot, Igor Vodopivec in Saško Kalc Ekipo Ok3 je vodil trener Saško Kalc, ki je kolesarjema dajal napotke in jim pomagal pri prehranjevanju. Igorja in Ser-gia je spremljal avto in avtodom, v katerem je ekipa imela hrano (testenine, palačinke, kuhan krompir, pršut, kruh in orehe ter seveda vodo in druge prehran-ske dodatke (vitamine itn). Za masažo smo imeli na voljo elektrostimulator, v av-todomu pa smo se umili in spali. Pravzaprav le počivali največ eno uro,« je še povedal Igor. Ekipi so pomagali še voznik Robert Renčelj (avto je neprekinjeno vozil 36/37 ur), Andrej Škabar, Roberto Bor-tolot in Daniel Pozzecco. »Vsem se moram zahvaliti, saj brez take organizacije, ne bi zmogli nastopa na tako zahtevni dirki. Vse poteka na rekreativni ravni, saj ni nihče plačan. Vsi kolesarimo, ker ljubimo ta šport,« se je drugih članov ekipe spomnil Igor in za konec še povedal, koliko se je pripravljal na DOS in kateri so prihodnji cilji: »Letos sem treniral precej, okrog 8 do 10 ur tedensko (poldrugo uro dnevno). Od novembra sem prevozil 6 tisoč kilometrov (4 tisoč na trenažerju). Bil sem na večdnevnih pripravah v Šibeniku in na Planici. Letos bom še tekmoval na dveh zahtevnih dirkah v Italiji in se bomo skupaj z drugimi avgusta odpravili na kolesarsko romanje v Medugorje. Prihodnje leto pa bi rad sam nastopil na DOS-u. MOral bom trenirati še več.« ... po 710prevoženih kilometrih in 52 urah in 16 minutah je Igor tehtal 63,3 kg! Jan Grgič Več slik na naši facebook strani Primorski_sport 18 Sreda, 14. maja 2014 SVET / eu volitve Violeta Tomič, Združena levica Violeta Tomič LJUBLJANA - Za evropske poslance moramo poslati ljudi, ki bodo jasno in glasno predstavljali prebivalce Slovenije in partnerjem v Evropi povedali, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne, ne pa da le klečeplazimo in ponižno kimamo kapitalu, je za STA poudarila Violeta Tomič, ki se na prihajajoče evropske volitve podaja kot nosilka liste Združene levice. »Mi smo politika upanja. Smo državljanska pobuda za spremembe,« je pogovor začela 51-letna gledališka igralka, sicer podpredsednica Demokratične stranke dela, in se označila kot aktivna državljanka, ne političarka. »Mislimo, da smo mi v tem trenutku najboljša rešitev, ki jo Slovenija lahko ponudi svojim državljanom«. Alternativa, ki jo ponujajo, je demokratični ekološki socializem. Čeprav mnogi evropsko levico in njenega kandidata za predsednika Evropske komisije, vodjo grške stranke Siriza Aleksisa Ciprasa, uvrščajo med evroskeptike, Tomičeva poudarja, da temu ni tako. »Mi smo skeptični do Evrope, kakršna trenutno obstaja. Smo evrokritični in evrokonstruktivni.« »S politiko zategovanja pasu enostavno ni več mogoče nadaljevati, saj ni obrodila sadov. Iznajti moramo drugačen model zagona gospodarstva, ki bo temeljil na ekoloških in socialnih standardih, presežki morajo iti v socialne transferje in ne v zasebne žepe, treba se je lotiti davčnih oaz in jih ukiniti, predlagamo tudi progresivno obdavčitev.« eu volitve Ivo Vajgl, lista DeSUS Ivo Vajgl LJUBLJANA - »EU nam ni ustvarila problemov, te smo si ustvarili sami. In tisti, ki so sodelovali pri ustvarjanju problemov, najraje kažejo na EU kot na razlog za težave«, je za STA poudaril Ivo Vajgl, ki se po razhodu z Zaresom za nov mandat v Evropskem parlamentu poteguje kot nosilec liste DeSUS. Če bo izvoljen, se bo med drugim zavzemal za pravice starejših. Na glasna svarila o krepitvi evroskeptikov, ki spremljajo tokratne evropske volitve, Vajgl ne da veliko. Kot ocenjuje, je v vseh evropskih državah vedno obstajal prostor, kakih 15 odstotkov volilnega telesa, ki je bil na razpolago strankam z ek-stremnim programom, »in evro-skeptiki so ljudje z ekstremnimi idejami«. A kot je poudaril, »še posebej Slovenci nimamo nobenega razloga, da bi glasovali za evroskepticizem ali mu aplavdirali«. Po njegovem mnenju »je popolnoma deplasirano, da so slovenski levičarji našli svoj zgled v Si-rizi ter poenostavili grški problem do te mere, da so oprali odgovornosti grške politike in volivce, ki so jih leto za letom pridno volili«. »Skrbi me to, da pravzaprav v nobeni od držav članic EU ljudje množično niso pripravljeni priznati, koliko dobrega so dobili od EU. Da so bogati postali še bogatejši in da so revni postali nekoliko manj revni. To je neovrgljivo dejstvo. Na splošno je dala EU vsem članicam dodano vrednost, dodatne možnosti razvoja. eu volitve Jože Mencinger, Pozitivna Slovenija Dr. Jože Mencinger LJUBLJANA - Nosilec liste PS za evropske volitve Jože Mencinger meni, da bo morala Slovenija v prihodnje narediti več, da bo v EU uveljavila svoje interese. Kot je dejal v intervjuju za STA, je nadaljnji širitvi naklonjen, nasprotuje pa temu, da evro prevzemajo države, ki tega niso sposobne. V parlamentu namerava predstavljati Slovenijo, v PS pa ne bo vstopil. Na vprašanje, kaj vidi kot izziv EU v prihodnjih petih letih, Mencinger odgovarja, da še ni jasno, v katero smer bo šla EU. »Ena možnost je, da bo šla v smeri federacije, v kateri so pomembni državljani, druga možnost pa je smer konfederacije, v kateri so pomembne države. Če bo šla v smeri federacije, bi morala EU bolj razvijati solidarnost, če bo šla v smeri konfederacije, pa bo treba zmanjšati vpliv Bruslja na ekonomske politike držav. Ko je namreč ena država sedemkrat bolj razvita od druge, za obe enostavno ne moreš uporabljati istih ekonomskih politik,« pravi. Zdi se mu sicer bolj verjetno, da bo šla EU v smeri konfederacije. Glede denarne, fiskalne in bančne unije je Mencinger, viden ekonomski strokovnjak, prepričan, da EU ustanavlja »stvari, ki nekako ne gredo skupaj«. »Če hočemo govoriti o fiskalni uniji, mora to spremljati transferna unija, dokler temu ni tako, bo fiskalna unija ostala le fiskalni pakt, kar pomeni, da nekdo določa pravila, drugi pa ta pravila spoštujejo,« pravi. Dodaja, da je sam proti fiskalnemu paktu, ker »to pomeni, da narediš enaka pravila za zelo različne države, kar ne more biti dobra rešitev«. eu volitve Lojze Peterle, lista NSi in SLS Lojze Peterle LJUBLJANA - Nosilec skupne liste NSi in SLS Lojze Peterle na evropskih volitvah 25. maja pričakuje ugoden rezultat za svojo listo. Za sabo ima že dva mandata v Evropskem parlamentu, če bo znova izvoljen, pa se namerava, kot je povedal v pogovoru za STA, še naprej ukvarjati s področjem zdravja in delati v zunanjepolitičnem odboru. Lista, katere nosilec je, je po njegovih besedah lepo sprejeta med volivci, kar je tudi pričakoval. »NSi tudi sama ne bi imela težav ponovno uspeti, se mi pa zdi, da je tudi za volivce pomembno, da vidijo sposobnost dveh strank, da stopita skupaj,« je pojasnil. Dosedanji odzivi so bili zelo ugodni in po mnenju Peterleta bo takšen tudi volilni rezultat. Pobude, da bi nastopili skupaj tudi s SDS, ki je prav tako v Evropski ljudski stranki (EPP), po besedah Peterleta ni bilo. »Naš profil je izrazito demokrščanski, profil SDS je pa nekoliko drugačen, vendar programsko skladen z linijo EPP,« je dejal. Če bo izvoljen, se namerava še naprej ukvarjati s področjem zdravja. »Zame je to osnovno vprašanje EU.« Še posebej si želi okrepiti prizadevanja za preprečevanje bolezni. "Mislim, da moramo razmišljati o številnih spremembah, če hočemo omejiti dotok novih bolnikov," je dejal. Predlagal je, da bi imela EU posebnega komisarja za preventivo, ki bi imel tako pristojnosti kot ustrezen proračun. Večina Evropejcev ima pozitivno podobo o Evropski uniji BRUSELJ- Po komaj objavljeni raziskavi javnega mnenja Eurobarometer ima večina Evropejcev pozitivno podobo o Evropski uniji. Tako se je izrazilo 34 odstotkov vseh vprašanih, kar je v primerjavi z lanskim novembrom tri odstotne točke več. Negativno mnenje je izrazilo 26 odstotkov vprašanih. Prav tako je v rezultatih raziskave Evropejci 2014 zaznati čedalje večji optimizem glede gospodarskih obetov v Evropi in njene prihodnosti. V 20 od 28 držav članic EU vprašani v naslednjih dvanajstih mesecih pričakujejo izboljšanje gospodarskega stanja v svoji državi. V Sloveniji izboljšanje gospodarskega stanja pričakuje 16 odstotkov vprašanih (plus štiri odstotne točke v primerjavi z novembrom 2013),42 odstotkov (minus 14 odstotnih točk) poslabšanje, 39 odstotkov (plus deset odstotnih točk) pa nespremenjeno stanje. Evropski državljani med glavne izzive uvrščajo brezposelnost, gospodarske razmere in inflacijo. Zaznati je tudi trend povečevanja zaupanja v EU (32 odstotkov, plus ena odstotna točka), ki je še naprej večje kot zaupanje v nacionalne parlamente (27 odstotkov, minus dve odstotni točki) in vlade (26 odstotkov, plus tri odstotne točke). Poleg tega več kot pol državljanov EU (53 odstotkov) vidi prihodnost EU pozitivno. V Sloveniji tako meni 58 odstotkov vprašanih. Po rezultatih objavljenega Eu-robarometra tudi več ljudi meni, da njihov glas v EU šteje (37 odstotkov v primerjavi z 29 odstotki jeseni 2013), so sporočili v Bruslju. Aretirali šest domnevnih teroristov STRASBOURG - V Strasbour-gu so aretirali šest moških zaradi terorističnih dejavnosti v Siriji, so včeraj sporočili s francoskega notranjega ministrstva. Skupina naj bi se decembra lani borila v Siriji na strani islamskih skrajnežev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju lokalnih medijev sta bila dva mlada moška v bojih v Siriji ubita, šesterica pa se je pred približno štirimi tedni vrnila v Francijo. Francosko notranje ministrstvo je še sporočilo, da je v Siriji trenutno 285 francoskih državljanov, ki se borijo proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. bruselj - Države članice včeraj sprejele nove ukrepe Boljši pogoji za delavce v EU BRUSELJ - Države članice EU so včeraj sprejele nove ukrepe za boljše izvrševanje pravil EU o napotitvi delavcev na delo, ki naj bi zagotovili spoštovanje pravic napotenih delavcev v praksi in okrepili pravni okvir za izvajalce storitev. Evropska komisija je sprejem direktive že pozdravi-la.Strogi zaščitni ukrepi za varstvo pravic napotenih delavcev in preprečevanje socialnega dampinga so določeni v direktivi o napotitvi delavcev na delo iz leta 1996, ki vsebuje glavna obvezna pravila glede pogojev za zaposlitev delavcev, napotenih na delo v drugo državo članico, so včeraj spomnili v Bruslju. Nova direktiva o izvrševanju pa bo po njihovih besedah prispevala k boljši uporabi teh pravil v praksi, zlasti v sektorjih, kot sta gradbeništvo in cestni tovorni promet, kjer so se na primer tako imenovani poštni nabiralniki, to je družbe, ki v matični državi ne opravljajo de- janske gospodarske dejavnosti, z navideznimi napotitvami izogibali nacionalnim pravilom o socialni varnosti ali delovnih pogojih. Direktiva bo s preprečevanjem goljufij tudi izboljšala varstvo pravic napotenih delavcev, še zlasti v podizvajalskih verigah, v katerih pravice napotenih delavcev niso vedno spoštovane, so poudarili v Evropski komisiji. Direktiva o izvrševanju poleg tega povečuje ozaveščenost delavcev in podjetij o njihovih pravicah in dolžnostih v zvezi s pogoji za zaposlitev in izboljšuje sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za napotitev delavcev. Določa tudi obveznosti držav članic glede preverjanja skladnosti s pravili iz direktive iz leta 1996. Od podjetij, ki napotijo delavce, zahteva, da določijo kontaktno osebo za stike z izvršilnimi organi, prijavijo identi- Sedež evropskega parlamenta v Bruslju teto, število delavcev, ki bodo napoteni na delo, datume začetka in konca napotitve, naslov delovnega mesta in naravo storitev ter dajo na razpolago osnovno dokumen- arhiv tacijo, denimo pogodbe o zaposlitvi, plačilni listi in evidence prisotnosti napotenih delavcev. Hkrati izboljšuje uveljavljanje pravic in obravnavo pritožb. Nova pravila naj bi zagotovila tudi, da je upravne kazni in globe, ki jih izvajalcem storitev zaradi nespoštovanja zahtev iz direktive iz leta 1996 naloži ena država članica, mogoče izvršiti in izterjati v drugi državi članici. Sankcije za neupoštevanje direktive morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, so izpostavili v Bruslju. Države članice morajo novo direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti najpozneje čez dve leti. »Sprejetje te nove direktive tik pred volitvami v Evropski parlament je jasno sporočilo, da Evropa ne dopušča goljufij ali zlorab na račun napotenih delavcev ali drugih oblik socialnega dam-pinga,« je včeraj dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor. »Države članice pozivam, naj ta pravila čim prej prenesejo v svojo zakonodajo, in pozdravljam že napovedane ukrepe Francije,« je dodal. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 14. maja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.15 Film: Carissima me (kom., Fr., '10) 23.15 Talk show: Porta a Porta Rai Due V" Rai Tre 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Uefa Europe League, Siviglia - Benfica 23.05 Uefa Europe League - Speciale 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded O Italia 1 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15 Show: Urban Wild 9.4017.15 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Stardust (fant.) 23.45 Show: Chiam-bretti Supermarket La 7 LuA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Gio 20.30 Kino premiere 20.40 Nogomet: EP, finale 21.45 Nogomet: EP, finale, 2. polčas 22.40 Artevisione 23.10 Najlepše besede 23.40 Potopisi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30, Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Pesem in gora 19.25 Besede miru 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 21.00 Beneška ohcet 21.50 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.00 12.50 Nad.: Budva na morski peni 7.55 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.50 10.10, 11.20, 12.35 TV prodaja 9.05 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.25 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.35 Serija: Ko pospravlja Kim 12.05 Serija: Princeska 13.55 23.55 Serija: Franklin in Bash 14.50 23.00 Serija: Seznam strank 16.45 Nad.: Sila 19.00 22.30 24UR - novice ^ Tele 4 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 0.30 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: The Voice of Italy 0.45 Il Mu-sichione 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.50 Italia economia e prometeo 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Prime club - Mens sana in corpore sano 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Film: Zorro fr- Slovenija 1 A ljr Tu ^ £„ £k Kanal A 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regio-ne - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 20.10 Pane quotidiano 12.50 Kolesarstvo 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 5. etape 18.05 Dok.: Aspettando Geo 18.15 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Le storie di Chi l'ha visto? u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.25 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il grande Caruso 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il bambino con il pigiama a righe (dram., '08) 23.20 Serija: The Chase 0.05 Dentro la notizia 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. maja 2014) Vodoravno: Kras Repen, rabarbara, imam, otip, lokal, Ono, Kos, res, I. L., A. A., zastoji, Montale, Kere, Ardeni, port, jar, naravnost, odebelina, Nen, Reja, Amor, avt; na sliki: Andrej Kos. 6.55 Dobro jutro 10.35 Dok. serija: City folk 11.05 Osmi dan 11.55 Dosje: Operacija Mercator - najcenejši sosed 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 23.05 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 0.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Dva dni v Parizu (rom., '07, r. in i. J. Delpy) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.35 Turbulenca (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Infodrom 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.15 19.00 Točka 15.00 Nedeljsko popoldne 16.25 Rad igram nogomet 16.50 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Ne vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet: evropska liga, Sevilla - Benfica, prenos 23.15 Odd. o modi: Bleščica 23.45 Film: Prezepolis (anim.) iT Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00 Aktualno 8.00 Seje delovnih teles: 4. nujna seja Ustavne komisije, prenos 9.00 Seje delovnih teles: 8. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos 12.00 64. Izredna seja DZ, prenos 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 0.10 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evro-novice 14.30 Meridiani 15.30 Nino Benve-nuti 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.30 Serija: Sanjska upokojitev 8.40 19.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.20 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Serija: 20 načinov 10.55 Serija: Fantastična Beekmana 11.30 Astro Tv 12.30 14.05 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na kraju zločina 16.15 Film: Nevarno spogledovanje 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Prenašalec 22.00 Nad.: Igra prestolov 23.05 Film: Na-mestnikova odgovornost RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 8. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 11.30 Poročila; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Live; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli Sreda, 14. maja Rai 5, ob 16.15 VREDNO OGLEDA Persepolis Francija 2007 Režija: Marjane Satrapi, Vincent Pa-ronnaud Glas: CatherineDeneuve, Chiara Mastroianni, Paola Cortellesi, Licia Ma-glietta, Sergio Castellito Risanka iraške režiserke Marjane Satrapi, zelo enostavno in hkrati hecno, pripoveduje o otroštvu v času revolucije. V Teheranu leta 1978 odrašča osemletna Marjane, ki sanja, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Ob sebi ima napredna starša in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o uporu pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku padajo bombe, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj nemirna, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih letih spozna novo življenje, puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak vsakdan v tuji državi. Zdaj že štiridesetletna režiserka živi in dela v Parizu. Film je leta 2007 v Cannesu prejel nagrado žirije. orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.50 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 11. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Plitev ciklon se pomika proti južnemu Jadranu. S severovzhodnimi vetrovi doteka k nam hladen in nekoliko bolj suh zrak. 1010 Po vsej deželi bo delno jasno vreme. Ponekod v predalpskem svetu bo še spremenljivo s suhim zrakom. Pihal bo zmeren veter iz severa in ob morju bo pihala šibka burja. Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe. Pihal bo okrepljen severni veter. Jutranje temperature bodo od 5 do 8, v alpskih dolinah okoli 2, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. Dopoldne bo še prevladovalo jasno vreme. Hladneje bo in popoldne se bo ponekod pooblačilo. Spet bo pihala zmerna burja. Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod se bo od jugovzhoda postopno pooblačilo. Popoldne bo v vzhodni polovici Slovenije rahlo deževalo. Sveže bo. £ Sonce vzide ob 5.35 in zatone g ob 20.28 Dolžina dneva 14.53 Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 6.09 1969 - Višek tri- do štirid-Žn§ nevnega vročinskega vala, po nižinah v no-z tranjosti se je ogrelo nad 30 °C. V Sremiču na o Bizeljskem se je ogrelo do 32,9 °C, v Črnomlju se < je živo srebro ustavilo pri 32,3 °C, v Celju pri 32,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 30,2 °C. t" Danes: ob 3.15 najnižje -62 cm, ob 9.41 naj-_ višje 33 cm, ob 15.08 najnižje -22 cm, Q ob 21.00 najvišje 53 cm. S Jutri: ob 3.47 najnižje -64 cm, ob 10.18 najvišje 35 cm, ob 15.46 najnižje -20 cm, ob 21.36 najvišje 51 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje C. 500 m...........13 1000 m............9 1500 m............5 2000 m............3 2500 m ...........-3 2864 m ...........-6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6 v gorah 7,5. Papež Frančišek: Niti Marsovcem ne odrekati krsta Norvežanka Kristin Lund prva poveljnica mirovne misije ZN VATIKAN - Papež Frančišek je v ponedeljek izjavil, da imajo pravico do krsta vsi, tudi vesoljci, če bi potrkali na vrata cerkve. Kristjani ne morejo zapreti vrat tistim, ki se želijo krstiti, tudi če so »zeleni možici z dolgim nosom in velikimi ušesi, kakršne rišejo otroci«, je med mašo dejal papež. »Če bi na primer jutri prispela ekspedicija Marsovcev in bi jih nekaj prišlo k nam (...) in če bi eden od njih rekel: 'Jaz hočem biti krščen!', kaj bi se zgodilo?« se je vprašal Frančišek, ki je znova pokazal, da ima dober smisel za humor. Argentinski papež, ki je mnoge presenetil s svojo preprostostjo, pogosto uporablja slikovite in duhovite izraze, tudi ko govori o katoliški cerkvi. Papež je poudaril, da ljudem ne bi smeli odrekati krsta, zlasti ne otrokom tistih staršev, ki kršijo pravila Cerkve. lucija - Po oceni klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj Lansko zmanjšanje toplogrednih plinov izključno posledica gospodarske krize LUCIJA - Lansko zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je izključno posledica gospodarske krize, ob ponovni gospodarski rasti pa bo znova prišlo do povečanja izpustov, meni klimato-loginja Lučka Kajfež Bogataj. Pri odpravljanju posledic onesnaževanja Kajfež Bo-gatajeva pogreša medsektorsko usklajevanje in je kritična do razdrobljenosti odločanja. Da je zmanjšanje izpustov toplo-grednih plinov povezano zgolj s krizo, govori dejstvo, da druge vrste izpustov naraščajo. Čim bo prišlo do ponovne gospodarske rasti, pa bo prišlo tudi do vnovičnega naraščanja izpustov toplogrednih plinov, saj na ravni države nismo sprejeli nobenega ukrepa na tem področju, je ob robu foruma Zelena mobilnost, ki je prejšnji teden potekal v okviru portoroške Internautice, za STA povedala Nobelova nagrajenka Kajfež Bogatajeva. Kot perečo problematiko naše države je izpostavila tudi trdne delce. Po eni strani je to posledica izrazito kotlinske lege in neprevetrenosti slovenskih mest, »tako da že majhna količina izpustov pri nas povzroči velike koncentracije delcev, in to od Kopra do Maribora«. Izvori delcev so različni, od največjih - prometa, do industrije in individualnih kurišč - pa vse tja do gradbeništva in soljenja cest v zimskem času. Ker je virov trdnih delcev več, pa pogosto prihaja do tega, da se en sektor izgovarja na drugega, je ugotavljala Kajfež Bogatajeva. Gre sicer za težak problem, s katerim se sooča vsa Evropa, elegantnih rešitev pa zanj ni, priznava klimatologinja. Nujno bi bilo zadržati promet zunaj mest, bodisi s spodbujanjem javnih prevozov, uvedbo določenih taks ali izločanjem vozil v dneh, ko je prisotna temperaturna inverzija. V Sloveniji sicer ni ni- Izpusti v Termoelektrični centrali Šoštanj (TEŠ) arhiv kakršnega medsektorskega usklajevanja, težavo pa predstavlja tudi razdrobljenost odločanja. Pri več kot 200 občinah je namreč nemogoče imeti enotno politiko na tem področju. Prav tako je tudi osveščenost prebivalstva še zmeraj zelo majhna, je ocenila. Glede poročila Združenih narodov o podnebnih spremembah je Kajfež Bo-gatajeva poudarila, da se ključna sporočila znanstvenikov od prejšnjega poročila izpred sedmih let niso bistveno spremenila, zato pa »je zanesljivost teh ugotovitev zdaj bistveno večja«. Kljub temu se strokovnjakinja boji, da bodo poročila ostala bolj kot ne prezrta, čeprav bi po drugi strani leto 2015 lahko prineslo kakšno spremembo. Ameriški predsednik Barack Obama si bo tako pred odhodom s položaja morda želel postaviti »zelen spomenik«, pa tudi Kitajska se začenja zavedati, da bo morala kaj narediti že zaradi svojega prebivalstva. V kolikšni meri bodo upoštevani predlogi strokovnjakov, pa bo po njenem mnenju odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bosta gospodarstvo oz. industrija pripravljena na produkcijo zelenih vozil, uporabo obnovljivih virov itd., saj dokler gospodarstvo ne bo pripravljeno na prodajo teh proizvodov, bodo skušali zavlačevati. Sprememba paradigme v smislu drugačnega življenjskega sloga in manjšega trošenja dobrin je stvar dolgega obdobja, a zanj žal nimamo časa, je še prepričana Kajfež Bogatajeva: »Vsi znanstveniki se strinjamo, da za spremembo potrebujemo mogoče 20 let, časa imamo pa pet let.« NEW YORK - Združeni narodi so v ponedeljek imenovali Nor-vežanko Kristin Lund za poveljnico sil v mirovni misiji na Cipru. Gre za prvo žensko na čelu mirovne operacije ZN. Lundova, ki ima 34-letno kariero v norveški vojski, je napredovala v gene-ralmajorko v letu 2009 in takrat postala prva ženska s tem činom na Norveškem. Misijo na Cipru bo v sredini avgusta prevzela od kitajskega generala Chao Liuja. 56-letna Lundova je v okviru ZN že delovala v mirovnih misijah v Libanonu in nekdanji Jugoslaviji. Prav tako je v letu 1991 delovala v Savdski Arabiji med operacijo Puščavska nevihta ter v Afganistanu. džakarta - Telefon Z3, nov nizkocenovni mobilnik Blackberry DŽAKARTA - Kanadski proizvajalec pametnih telefonov Blackberry je predstavil nov nizkocenovni mobilnik Z3, ki bo namenjen prodaji v Indoneziji. Azijska država velja za eno zadnjih, v kateri Blackberryjevi mobilniki še uživajo naklonjenost potrošnikov. Pri podjetju upajo, da bodo z novo napravo uspešni tudi v drugih razvijajočih se trgih.Mobilnik, ki premore zaslon na dotik, dvojedrni procesor in kamero s petimi me-gapiksli, bo kasneje na voljo še v Maleziji, Filipinih, Vietnamu in Indiji, so danes napovedali na predstavitvenem dogodku v Džakarti. Gre za prvi mobilnik, ki je nastal po prihodu novega izvršnega direktorja Johna Chena novembra lani. Hkrati je tudi eden prvih, ki je nastal v sklopu novega strateškega partnerstva s tajvanskim izdelovalcem elektronike Foxconn. Uspešnost naprave, ki bo v Indoneziji na voljo za preračunano 140 evrov, bo ključen preizkus uspešnosti nove Blackber-ryjeve strategije, piše francoska tiskovna agencija AFP. Analitska hiša IDC ocenjuje, da se je Blackberryjev tržni delež v Indoneziji skrčil z dobrih 40 odstotkov leta 2011 na okoli pet odstotkov lani, predvsem na račun hude konkurence s strani južnoko-rejskega Samsunga. Podobna zgodba velja tudi za druge države po svetu. Blackberry je namreč v obdobju razcveta, ko so bili njegovi pametni mobilniki še posebej priljubljeni med poslovneži, dosegal skoraj polovico ameriškega trga, danes pa se zgolj bori za preživetje. Novembra lani je propadla tudi načrtovana prodaja družbi Fairfax Financial, s katero bi se podjetje umaknilo z borze, novi lastniki pa v miru prestrukturirali podjetje. (STA)