Cena cent# 80 Upravoišjvo: U)uDi)an», Puccinijeva alica 5. Telefoo h. i 1-22. 31-23 31-24 Inseratnj oddelek: Ljubliana, Pucanijeva ulica 5 — Teleloc ti 31-25. 31-26 Podružnica CMovo mesto i Liubl lanska cesta 42 Računi: a LiuOIlansko pokrajino pri poitoo* iekovnem zavodu ki. 17.749. za ostale kraje Italije Servzio Cono Cort Post. No 11-3118 iZKijuCiNo ZASTOPSTVO a 0«iase a Ki. Italije io cnozcrasrva ima On ione ^ibblicitA Italiana S. A. ftfILANO Iskala ruk dao cueo ponedeljki Nitoiiioi mili ■«•(<■« Lit U, ca inozemstvo vključno i »Ponedeliikim J» troen« Ut 36.50. Utedollito i Ljubliana. Puccinijeva ulica to. 9. — Telefon toev. 31-22. 31-23. 31-34. Rok o p i $ I • e ne • t a t a ) o. bliciti J i proventenza italiana Ml ettera: Unione Pubbficiti Italiana S. A. MILANO. ' S" za e* sovražnih letal sestreljenih Hove akcije prsti sovražnemu brodovju v Augusti Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1193: Odileiki nemških letal so izvršili nove akcije proti brodovju, zasidranem v Augusti; neki trgovski parnik srednje tonaže in nekaj posebnih izkrcevalnih sredstev je bilo zadetih. Sovražno letalstvo je včeraj izvršilo nar-pad na Civitavecchio, Decimo (Cagliari) in okolico Neaplja. Sovražno letalstvo so vsakokrat napadli nemški in italijanski lovci, ki so se pogumno pognali proti bombnikom in dvomotornim letalom v spremstvu. Sovražno letalstvo je izgubilo v zraku nad Laziom in Campanio 40 letal; JO so jih sestrelili naši lovci, 27 nemški, 3 pa protiletalske baterije. General Ambrosio * Neprestani napadi k a sovražite ladje v Augusti Berlin, 30. avg. s. Pomorsko oporišče Au-Lockheed P 38«. Nudila se nam je prilika, da nam je hrabri podoficir sam pripovedoval podrobnosti o svojih dveh zadnjih borbah, katere je preprosto takole opfsal: »Dne 27. avgusta zjutraj- kmalu po 11. Ttri, smo dobili povelje za odhod, da pre-st.režemo veliko skupino štirimotornikov, ki so ob spremstvu lovcev prileteli na naše področje. Odhod je bil izredno nagel. Odle-tel sem z drugimi nad morje pri Nettunu ter opaz'1 prvo skupino, ki je zelo visoko letela. Dvigal sem se tudi jaz ia ko sem dosegel 8500 m. sem se znašel pod drugo skupino 16 letečih trdnjav. Imel sem okrog 600 m prednostne višine ter sem se vrgel na sovražno letalo ob levem zunanjem krilu. Vsa letala iz skupine so pričela streljati s težkim orožjem in v razdalji kakih 800 m sem tudi jaz pričel streljati. Takoj sem opazil, da so moji streli zadevali cilj. Izvršil sem viražo in napadel drugič. Uspelo mi je letalo odtrgati od skupine. Vztrajal sem in pri tretji seriji strelov se je razdrobilo levo krilo leteče trdnjave, letalo pa je začelo padati. Videl sem, da sta se dva člana posadke vrgla s padalom iz letala in lahko sem sledil letalu, dokler ni padlo na tla nekaj kilometrov, vzhodno od Net-tuna. Nato sem pričel spet zasledovati skupino ter sem jo dosegel nad Avezzanom. To pot sem si izbral desno zunanje letalo in meril vedno na krilo med obema motorjema. Po prvih strelih se je letalo pridružilo skupini, Pa drugem napadu pa sem videl, da mi je uspelo zadeti motorje in da se je letalo borilo s težkočami. Ostalo je zadaj, izgubljalo višino in se kmalu nagnilo. Napadel sem še tretjič, zdaj pa sem bil napaden ol sovražnega letala tipa »Lightning«. Pustil sem, da je šlo mimo mene in ko se je vrnilo, sem streljal, toda sovražno letalo je krenilo v oblake in izgubil sem ga iz vida. Zopet sem šel za štirimetornikom in videl, da se je 6 oseb s padali vrglo iz letala, kmalu nato pa še dve osebi od posadke. Potem se je letalo s kljunom obrnilo navzdol in strmoglavilo na tla. Pravočarno sem se izognil napadu 12 Lightingov in se vrnil na letališče.« S tem je bilo Gorinijevo pripovedovanje končano. O svoji drugi borbi ni pripovedoval mnogo. Na alarm se jc dvignil južno od Civitavecchie ter napadel z diugimi vred veliko skupino Lightingov. Videl je. da je nekega tovariša napadel naspn tn'k. katerega je nato sam napadel in ga zadel s streli. Sovražno letalo je eksplodiralo v zraku. Višji narednik Gorini je sestrelil tudi eno ameriško štirimotorno letalo med napadom na Rim dne 13. t. m. Posveti med Anglosasi se bodo nadaljevali v Washingtonu Raioča^iuje anglosaške javnosti traja dalje - Prizadevanje za konferenco treh, ki pa se je Stalin tudi ne ba udeležil Lizbona. 30. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da se je davi predsednik Roose-velt vrnil v Belo hišo in je imel takoj razgovor s čungkinškim zunanjim ministrom Sungcm. Popoldne je Roosevelt razpravljal z državnim podtajnikom notranjega ministrstva, s podtajnikom za zunanje zadeve Cordellom Hullom, s šefom glavnega stana Marshallom in z glavnim poveljnikom letalske armade Henrijem Harnol-dom. V kratkem bo prišel Churchill v Wa-shington in na sestankih, ki bodo ob tej priliki, se bo v glavnem razpravljalo o političnem vodenju vojne in o povojnih vprašanjih. Zdi se, da se bodo še enkrat obravnavali sklepi iz Quebeca. Buenos Aires, 30. avg. s. Iz Quebeca poročajo. da je neki pooblaščeni angleški zastopnik izjavil, da govor, ki ga bo Churchill imel pc radiu jutri, ne bo vseboval nobene posebne izjave. Bern. 30. avg. s. Brzojavke iz Londona, ki jih dobivajo švicarski listi, še naprej pripovedujejo o razočaranju angleške in ameriške javnosti zaradi molka v zvezi s konferenco v Quebecu. Brzojavke iz Washingtona poročajo, da bo priše! Churchill v sredo ali četrtek v Washingtcn. kjer se bo spet razgo-varjal z Rooseveltom. Med tem je prišel v London bivši veleposlanik Majski, ki se bo baje danes razgovarjal z Edenom glede organizacije sestanka treh. ki naj bi bil verjetno v nekaj tedn'h v Londonu, v Moskvi ali kje drugje. Lizbona, 31. avgusta. Iz \\ashmgtona poro čajo. da se je predsednik Roosevelt včeraj »jutraj vrnil v Belo hišo in da je takoj nato imel razgovor s kitajskim zunan.i'm ministrom Soongonn in z vodilnimi osebnostmi ameriške vlade. Churchill bo priše! v \Vashmgton v sredo ali četrtek. Istočasno poročajo iz Londona o prihodu bivšega sovjetskega veleposlanika Majskega. Stonil je v stike z Edenom. da bi se našel sporazum za konferenco v treh. Te konference sc bodo udeležili samo zunanji nvnistri, kajti domnevajo, da se Staiin tudi sedai ne bo dal pregovoriti za sestanek z Root-cveltcm in Churchillom. Glasnik londonskega političnega sveta trdi. da bo imel Stal n »šele čez par mesecev čas, da se osebno udeleži pogajanj«. Prej se hoče prepričati, da ne bodo obljube zaveznikov ostale zgolj besede; počakati hoče na razvoj dogodkov. Zagotavljajo, da sc bodo konference zuna njih ministrov udeležili Eden za Veliko Britanijo in Majski za Sovjetsko zvezo, medtem ko šc ni gotovo. 3H sc bo te konference udeležil tudi Hull za Zedinjene države. Bolj ver jetno je, da ga bo nadomesti' Norman Dav:s. ki je prispel v London v nedeljo zvečer. O njegovem prihodu domnevajo v Londonu, da je v neposredni zvezi z nameravano konferenco treh. (II Piccoilo.) Iz Turčije Ismir, 30. avg. s. Semkaj je prispei predsednik turškega ministrskega sveta in obiskal mednarodni sejem. Med obiskom je predsednik Saradzoglu spregovor'1 nekaj besed in zatrdil, da bo Ismir, lepo sredozemsko mesto, postal v bližnji bodočnosti še lepši in pomembnejši. Bolgarija prejema Izraze sožalja iz vse Evrope Hitlerjeva brzojavka kraljici Ivani — Sožalne izjave Rima strniti okreg novega kralja, ki predstavlja upanje in voljo Bolgarije. Berlin, 30. avg. s. O smrti kralja Borisa je Hitler poslal vzvišeni vdovi naslednjo brzojavko: »Boleča vest o smrti Nj. Vel. Kralja Borisa me je globoko užalostila. Bolgarija izgublja s kraljem Borisom vladarja, kj je vodil usodo svojega naroda z ljubečo hrabrostjo in modro jasnovidnostjo. Jaz izgubljam z njim zvestega prijatelja in zaveznika, čigar spomin bo vedno v najvišji časti med nemškim narodom in pri meni Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete najgloblje občuteno in odkritosrčno soža-lovanje moje in vsega mojega naroda, katerega izrekam kraljevi hiši in bolgarskemu narodu.« Hitler je poslal sožalno brzojavko tudi bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu. Rim, 30. avg. s. Izredni komisar guver-natorata v Rimu senator Motta je pos^1 ob smrti Nj. Vel. kralja Bolgarov naslednje bi-zojavke: Ekscelenci dvornemu ministru Nj. Vel. kralja in cesarja: Prosim Eksce'enco, da jc tolmač udanega sož3lovanja Rima ob žalosti, ki je zadela Savojsko hišo zaradi smrti kralja Borisa, carja Bolgarov. Dvomi dami Nj. Vel. kraljice Bolgarov v Sofiji; Prosim Vas, da tolmačite Nj. Vel. kraljici Bolgarov čustva globokega sožalo-vanja ob veliki bolečini vzvišene Vladarice. Sofijskemu županu: Pro3im Vas. da sprejmete izraze globokega sožalja Rima ob žalosti, ki je zade^ to mesto s smrtjo ljubljenega kralja Bolgarov. Žalovanje v Bolgariji Sofija, 30. avg. s. Krsto kralja Bor sa so prenesli preteklo noč v katedralo sv. Aleksardra Nevskega ob spremstvu gard-nih čet. Ogromna množica sc zbira na trgu, kjer stoji spemen k carja Osvobod'telja. Danes popoldne se je Kr. minister Italije ob spiemstvu funkcionarjev poslaništva, vojaških in letalskih atsšejev in Kr. konzula podal na dvor in se vpisal v dvorno knjigo. Eolgarski tisk še naprej cbš'rno piše o smrti kralja Borisa. Listi naglašijo, da mora bolgarski narod ostati v veliki t-olečini hraber in imeti voljo, da ostane -združen in da olajša težko delo vlade v tako resnem trenutku za narod. Obenem z op4sova-njem dogedkov iz ž-.vljenja umrlega vladarja naglašajo listi tudi kraljevo zanimanje za napredek države na vseh področjih ln njegove p:bude za zboljšanje življenja ljudstva. Zlasti poveličujejo njegovo politič. no delo. Smrt kralja Bcrisa je velik udarec za narod, mora pa biti tudi opozorilu bolgarskemu narodu. Kakor je bil ves narod združen okrog njega, tako se mora narod Diplomati pri Filovu Sofija, 31. avg. s. Predsednik vlade in zunanji minister Filov je zapovrstjo sprejel šefe diplomatskih odposlanstev, akreditiranih v Sofiji, ki so mu izrazili sožalje od njih zastopanih držav zaradi smrti krslja Borisa. Iz vse države in iz inozemstva še nadalje prihajajo v predsedstvo vlade brzojavke, ki izraz?, j o sožs.lje bolgarskemu narodu in bolgarski vladi zaradi smrti kralja Zsdin -telja in izražajo voščila k na„tcpu kralja Simeona II. Vis. prlnsesa MaSalda na poti v So£j3 Budimpešta. 30. avg. s. Princesa Mafalda je iz Nemč.je prispela danes v Budimpešto. Na kolodvoru sta se vzvišeni princesi poklonila Kr m nister Italije in šef civilne hiše regenta Horthvja. Regent Iiorthv je dal pr ncesi Mafaldi na razpolago svoj salonski voz Zvečer sc ie nrincesa odpeljala v Sofijo V Italiji zastave na pol droga Rim, 30. avg. s. Ob smrti Nj. Vel. kralja Borisa so na javnih poslopjih v Rimu izobesili zastave na pol droga, ki bodo visele do pogreba. Sošustvavanje Madžarske Budimpešta. 30. avg. s. Takoj ko ie zvedel o smrti kralja Borisa, jc regent Madžarske poslal ganljive n prisrčne sožalne brzojavke Nj. Vel. Kralju in Cesarju Viktorju Ema-nuelu ;n bolgarski kraljici Ivani. Sožalje švedskega kralja Stctkhclm, 30. avg. s. Švedski kralj Gustav je z brzojavko izrazil sožalje kraljici Bolgarije ob smrti kralja Borisa. Sožalno brzojavko jc poslal tudi ministrski predsednik v imenu vlade predsedniku bolgarskega ministrskega sveta. Zadušnica v Bukarešti Bukarešta, 30. avg. s. Davi je bi'a v bolgarski cerkvi svečana maša zadušnica za kralja Borisa. Sledil je Tc Deum za Simeona II-, ki je zasedel bolgarski prestol. Obeh obredov osebno odlikoval 3. bataljon grenadirskega polka št. 70 pod vodstvom nadperočnika Koppa. HHra nemška bojna letala so ponovno podnevi napudta pristanišče v Augusti ter v nenadnem napadu iz majhne višine hudo poškodovala eno sovražno prevozno ladjo ter en izkrcevalni čoln. V letalskih bojih je bilo pri tem uničeno eno letalo tipa »Spitfre«. Nemški lovci so sestrelili na področju Neaplja iz skupine 60 napadajo-č:h sovražnih letal 26 aparatov. Nad Atlantikom so nemški lovci za dolge polete sestrelili velik angleški hidro-plan. Močni sovražni letalski oddelki so preteklo noč napadli zapadno nemško ozemlje, predvsem m«-sti Miinchen-Gladbaeh in Rhcydt. Kazdejan a in izgube med prebivalstvom so znatne. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih ugotovitvah sestrel'io 25 izmed napadajofih angleških bombnikov. Nemške podmornice so potopile v Sredozemskem morju in na obrobnem področju Atlantika 5 ladij s skupno 81.000 tonami, 1 rušilec ter 4 prevozne jadrnice. Razen tega so torpedirale 10.000 tonsko pe»trolej-sko ladjo ter sestrelile nad Atlantikom 4 sovražna letala. Na Ornem morju so uničile podmornice 2 sovjetski straž ni ladji in vlačilec s 3 splavi. Eazvoj poletne bitke na vzbini Sronti Sovjeti so poskušali prodreti nemške črte na devetih odsekih, a povsod brez uspeha Eerlin, 30. avg. Mednarodna poročevalska služba piše v zvezi z vestmi o nekakih možnih stikih med Berlinom in Moskvo, da so v nemških pooblaščenih merodajnih krogih že enkrat zagotovili, da se bo spopad na vzhodu odločil :imo z orožjem in da ima Nemčija ^icj ko p.ej edino ta smoter, da dokončno potolče boljševizem. Po preteku osmega tedna silovitih boie\/ na vzhcdni fronti, pravi vojaški sotrudnii; DNB, strahovita materalna bitka še vedno traja in zgodovina doslej ne pozna močnejšega spopada. V merodajnih nemških krog-h nagl-iša-jo. da je sovjetsko po.-eljništvo 5tf dneh borbe na šestnajstih različnih obrambnih točkah začelo napadati Bilo pa ie vedno prisiljeno, da ie središče napada prenašalo z mesta na mesto, ter je tasi poizkušalo prodor na devetih različnih odsekih vzhodne fronte. Kakoi stvari zdaj f.-je. te poletna bitka ibeležena ? naslednjimi točkami: 1. Bitka se je začela na odseku pri Bjel-porodu. 2. Takoj nato je sovjetsko poveljstvo vrglo v borbo nove ogromne sile na odseku pri Orlu ter sprožilo tako pri Bjelgorodu, kakor pri Orlu strahovite boje 7. menjo-jočo se srečo. 3. V teku teh bojev so Nemci ponoči od 4. na 5. avgusta ter naslednjo noč izpraznili Orel in Bjelgorod. Nato je sovražnik zlasti močno navalil na Harkov ter posku- sil ebkolitveni manever, ki pa se je docela ponesrečil zaradi uspešnih nemških protinaoadov. Ne glede na to je nemško poveljništvo sklenilo 23. avgusta izprazniti Harkov. Pri tem je spravilo na varno vse orožje ter uničilo vse naprave vojaškega pomena v mestu. 4. Dne 16. julija so Rusi začeli borbo na odseku kubanskega predmostja. Napad se je ponesrečil. Sledili so nato neprestani napadi od 16. julija do 12. avgusta, pri katerih so Rusi utrpeli silne izgube na ljudeh in na vojnem blagu, niso pa osvojili niti pedi ozemlja. 5. Od 18. julija dalje je sovražnik zbiral ogromne sile na odseku ob Miusu. Sledili so veliki sovražni napadi 28. julija ter 5. in 19. avgusta. Poslej divja na tem odseku neprekinjena huda borba, ne da bi bil sovražnik dosegel kakršenkoli uspeh. Obe strani sta vrgli v borbo ogromne množine oklopnih voz in letal. 6. Obenem z začetkom borb ob reki Miusu so Rasi 28. julija začeli napadati na področju pri Izjumu. Isti poskus so obnovili s šc večjimi silami 17. avgusta. Čeprav se tudi r>"> odseku boji še niso zakliučili. so rezultati borbe za Ruse popolnoma negativni. 7. V okolišu na jui?u Ladoškega jezera so se razviiali od 22 julija vedno novi spopadi, v katere so Rusi pošiljali vedno nove množice vojaštva tej- napadali brez prestanka skoraj tri tedne. Nemško vrhov- Spremembe v staležu preSektov Rim. 30. avg. s. S Kr. dekretom, ki 9f objavlja. so bila odrejena naslednja imenovanja prefektov: Upokojeni so: gr. uff. Pictro Perrini. prefekt na razpoloženju, cav. Cruseppc Russi, prefekt na razpoloženju, dr. Vincenzo Berti. prefekt v Poli. dr. Angelo Rossi, prefekt v Bcllunu. cav. Raffaello Rodogna, prefekt r.a razpoloženju. STa razpoloženje je postavljen dr. Alfonso G^ctani, prefekt v Florenci. Premeščeni so: dr. Francesco Disuni Pal c-ci. generalni direktor javnega zdravstva, je imenc.van za prefekta v Rimu; prof. Domeni-co Marctta. je postavljen za generalnega direktorja javnega zdravstva, kateremu ostane dodeljen višji zavod za zdravstvo, dr. Carlo Manna. prefekt na razpoloženju, je imenovan aa prefekta v Florcnci. dr. Adalberto Beruti, prefekt na razpoloženju, za prefekta v Bolza-nu. dr. Giulio Paterno. prefekt v Foggiji. za rrefekta v Alessandrij'. Generalu G useppeju Pieghu je poverjeno vodstvo prefekture v Eoggiji. Dr. Giuseppe Ristagno- prefekt v Arczzu. je imenovan za prefekta v Cremor.i. Imenovani so za nrefekte naslednji pod-prefekti: dr. Lino Roca za prefekta v Ma teri. odvetnik Socratc Form za prefekta ▼ Maeerati. dr. Agos-t no Miehe'e Balata za prefekta v Bcllunu :n dr. G useppc Scldalinj za prefekta v Arezzu Rim. 31. avg. s. Dr. Filippo Manlio Presti, državni svetnik, predstojnik prefekture v Rimu, bo zapustil ta položaj 8. septembra in zopet prevzel svoje mesto v državnem svetu. Notranji minister se mu je zahvalil za delo. ki ga je opravljal nad 7 let kot šef rimske pokrajine. Imenovanja vseuč.Uškth rektorjev Rim, 31. a.vg. s. Z cLruiašnjimi ukazi w> bili imenovani tile profesorji za rektorje naznačenih vseučilišč do 31. oktobra 1944: Enrico Rcdenti v Bologni. Piero Cal-man-drei v Florenzi. Emanuele Sel'a v Genovi. Aurelio Candian v Milanu. Adolfo Amoaeo v Neaplju, Concetto Marchesi v Prdovi, Plinio Freccaro v Paviji. Luigi Russo v Pisi, Guido de Ruggero v Rimu in Luigi Einaudi v Turir.u. Razen tega je bil prof. Luigi Russo imenovan za. direktorja normalne višje šole v Pisi. no poveljstvo je 12. avgusta lahko sporočilo. da se je tretja bitka ob Ladoškem jezeru zaključila zmagovito za branilce in da je sovražnik plačal svoj«; poskuse za prodor fronte s hudimi izgubami. 8. Žarišče hude bitke se je še enkrat preneslo na odsek pri Vjazn-i, kjer so se Rusi za vsako ceno skušali polastiti velike ceste, ki se začenja v tem mestu. Tudi tu je ostal njihov napor brez sadu. 9. Kakih deset dni kasneje so Rusi 16. avgusta prenesli središče svojih napadov v področje prj Bjeli na severu viazemske ceste, toda tudi tu so morali kmalu odnehati zaradi prevelikih izgub. Vsakdo bo spoznal, da Rusi kljub svojim ogromnim rezervam na ljudeh in vojnem blagu ne bodo mogli dolgo vzdržati silnega napora ter stalno napadati nemšk«» obrambno črto na vsem nrostranstvu od Taganroga do Leningrada. V ostalem tudi izguba 1.600.000 mer, 5000 topov, isto toliko letal ter še več oklopnih voz ne more ostati brez učinka na sovražnikovo moč. Zato je gotovo, da se bodo tudi v bodoče vsi sovjetski poskusi zlomili pred obrambno steno nemških čet. Zdaj Rusom ne bo preostalo drugega kakor da čakajo na nemški odgovor, to je trenutek, ko se bo nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da preide s svoje strani v protiofenzivo. (Piccolo della Sera). Vzrok in namen izpraznitve Taganroga Berlin. 30. avg. s. Glede izpraznitve Taganroga naglaša vojaški sodelavec DNB. da je vest gotovo prišla nepričakovano za večno javnosti, kajti tudi Sovjeti niso nikoli poročali, da bi bile na tem področju borbe. Izpraznitev tega odseka je bila potrebna z strateških razlogov- in dejstvo, da so bili odmikal-ni pokreti nemških edinic izvršeni neopaženo za sovražn ka, znači, da je nemško poveljništvo storilo ta sklep, ko se mu je zdelo primemo. nc da bi sovražnik na sklep kaj vplival. Vojaški sodelavec dodaje. da je po sodbi berlinskih pristojnih krogov v splošnem okviru operacij mogoče brez izgub zapustti kako postojanko, pa naj bo še tako važna, če se lahko računa z zadostnim obsegom terena. V bistvu, zaključuje vojaški sodelavec nemške poluradne agencije, so Nemci, izkoriščajoč zdaj jim znano sovražno zadržanje v vseh najmanjših podrobnostih, v kratkem času postali mojstri v taktiki, ki se označuje kot elastična obramba in ki je zelo koristna, ker dopušča znatno varčevanje z mo-štvom in potrebščinami. obenem pa omogoča, da se nasprotniku zadajajo najhujše izgube. Ogromen obseg nemške podmorniške fronte Berlin. 30. avg. s. Mornariški sodelavec mednarodne obveščevalne agencije komentira potopitev treh ladij s skupno 12.000 tonami na morju Kare in naglaša, da potopitev kaže kako se je nemška podmornica vojna razširila do izliva Jeniseja. to je do 80. stopinje širine. Ker so na jugu nemške podmornice oa jeseni 1942 razširile svoje akcijsko področje do 87. stopinje dolžine, izhaja iz tega, di je celotna nemška podmomiška fronta dosegla širino 22.000 km, to je več kot polovico zemeljskega oboda, s čimer je bil sovražnik prisiljen k ogromni raztegnitvi svojih obrambnih sil. Prvega Je: obnovite naročnino! c » JUTRO .< št. 197 Z Sreda, 1. IX. 1W3 Kronika IZ LJUBLJANE Rr. JsIjevanje mehkega sira Pi k ajinski prehrar v- -J. zavod Visokega komusariarta v : >ljand pcsziva vse trgovce ia zadruge mesta Ljublj&ne, d& dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu št. 4-11, in to pc naslednjem redu: dne 1 septembra N—ž, dne 2. septembra: A—M. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh 3. do 8. septembra, na odrezek št. 805 po 70 g mehkega sira. Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 8. IX. Prevodu, ki bo z njim nadalje razpolagal. * u— Začetek šolskega leta 1943—44. Izpiti v jeseiisi.em roku na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah se bodo vršili od 10. do 30. septembra po razporedu kakor ga bodo določila posamezna ravnateljstva, diplomski izpiti na učiteljskih šolah pa bodo šele v začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka pa 11. oktobra 1943. — Ir pisarne IV. oddelka Visokega komisariata u— Nov grob. Po hudem trpljenju je preminil orožniški narednik v pokoju g. Nikolaj Dejak. Zapušča soprogo, sina in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Madame Bele — 80 letnica. Danes praznuje 801etn;co Madame Juliette Bele. vdova po profesorju in zaslužnem slovenskem kulturnem delavcu Ivanu Beletu. Kljub visoki starosti je iubilantka vedra in čila ter tudi kljub vsem težkim preizkušnjam, ki jih je preživela, še polna zdravega humorja. V Ljubljano je prišla pred 55 leti in se v kratkem času popolnoma uživeia v naše razmere in postala prava Ljubljančanka. Mnogo let je poučevala francoščino in mnogo Ljubljančanov in Ljubljančank se mora njej zahvaliti, da dobro poznajo francoščino' in francosko književnost. Se na mnoga leta! Hud nočni naliv, že od konca pasjih dni imamo precej hladnejše vreme ia dež nas je ta čas večkrat obiskal. Tudi v noči na torek je močno deževalo. V ponedeljek čez dan smo imeli sicer toplo sončno vreme, večer je bil še jasen- občutljivejši, ljudje pa so kljub temu napovedovali dež. Barometer je prav tako kazal na poslabšanje vremena. Do 4. zjutraj je padel kar na 760 mm in tedaj je bil tudi najhujši naliv. Pozno dopoldne se je nebo spet delno zjasnilo in je posijalo sonce. Najvišja toplota v ponedeljek je znašala 26.2 stop. C, včeraj zjutraj pa je termometer zaznamoval najnižjo temperaturo 15. 4 stop. C. Zračni tlak je začel spet polagoma naraščati. u— Svetlobna nfaprava urejuje promet. Svetlobne naprave, ki urejujejo sodobni promet na važnejših križiščih, poznajo v vseh večjih mestih. Pri nas se za enkrat še ni pokazala potreba po takih napravah za urejevanje splošnega vozovnega prometa, pač pa za urejevanje zmeraj večjega prometa električne cestne železnice. Pred kratkim je začela delovati električna signalna naprava na Tržaški ccsti pri Lan-gusovi ulici in pri milarni. Na ta način je bilo zadovoljivo rešeno vprašanje stalnih zamud v tramvajskem prometu na enotirni progi od Langusove ulice do izogibališča pri milarni. Signalna naprava je sodobna in dovolj zanimiva, da ji lahko posvetimo nekaj besed. Na koncu dvotirne proge pri Langusovi ulici so nameščene tri svetlobne naprave v obliki reflektorje, in sicer dve. rdeča in navadna v smeri proti mestu, m navadna v smeri pro»i Viču. Na desni strani ceste je rdeča luč. Ce ta zagori j>omeni. da je proga zar#dena. m mora tramvaj, ki obratuje v smeri mesto—Vič. počakali nasprotni voz. Ko pripelje nasprotni voz do izogibališča, rdeča luč ugasne, a na lovi strani zagori navadna luč — znak. da * Smrt kiparja Bentivegna. V Rimu je umrl te dni 60 letni sicilski kipar Vincen-zo Bentivegna ki je živel m aelal nad 40 let v italijanski prestolnici. Izvršil je mnogo kipov, ki steje na javnih prodorih v Siciliji in v drugih italijanskih mestih. * Dvorana muanske Scaje bo kmalu popravljena. iz Milana porečsjo, da so pn- jni činitelji odredih takojšnjo odstranitev ruševin, k^ so nastale zaradi okvar na kupol, milanske Scale. Operna dvorana bo v kratkem popolnoma popravljena, tako da se bodo lahko že v jeseni vršile redne predstave. * Duhovniki iz bombardiranih okrajev Rima pri papežu. Papež Pij XII. je te dni sprejel duhovnike vseh rimskih župnij, K. I so bile prizadete pri letalskih napadih na R'm. Najprej se je' z njimi prijazno razgo-varjal, no koncu pa jim .je podelil svoj apostolski blagoslov. * Posebna potna dovoljenja za Fiume se uvedejo že s 1. septembrom. Min strstvo za ne nanje zadeve v Rimu poroča, da se uvede posebna dovoljenje za potovanje v oočine f.uine, Abbazia in Mattuglie ze z dnevom 1. septembra in ne šele 1. oktonra kakor je biio objavljeno v časopisju. * .Snut vitez*-v železnega Križa. V letalski. bit':i je padei nemški stotnik Valter Meltzer. ki ie fc'1 za velike uspehe kot t ansportni ietalec odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. — V bojih na vzhodni fronti je padel generalni poro čnk Herman Kress. ki je bil tudi odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. * Smrt iepe O.ero. Iz Casablance poro. ča;o. da je umrla v neki ondotni boinišn'ci slovita piesaika Karoli.na Otero. Otero je bila splošno zn^na po svoji lepoti, pa tudi po svojem nenavadnem življenju. Ko ji je bilo 12 let, je zbežala iz samostana ter se posvetiia plesni umetnosti. Dosegla je ve-l;ke triumfe in ni sklenila življenja v bedi in pomanjkanju, kakor se to dogaja pri mnogih sovrstnicah njenega poklica. * Lokvcnc je novi nemški šahovski mojster. V petek' ie bil končan turnir za nemško šahovsko prvenstvo. Kakor je bilo pričakovati, je postal zmagovalec Dunajčan Lokvenc. Turnirja se je udeležilo 15 mojstrov. * Dvojčka sta se r.ašla po 20 let-ih. \ Na- poliju sta se našla no 20 letih dva brata, ki so u pred leti oddali v neko sirotišnico. Po čudnih naključjih sta bila brata vsak v svojem zavodu in nista vedela drug za drugega. Seie v zadnjem času je prišlo na dan njuno sorodstvo in na ta način je prišlo zdaj do sestanka, ki se ga ni nadejal ne eden re drugi. * Z5a».a in srebrna poroka v eni družini. V Viareggiu sta te dni obhajala 74 letm Pilade Papucci in njegova 72 letna žena zlato poroko. Istega dne sta obhajala srebrno poroko 49 letni Papuccijev sin Ameli-jo in njegova žena Kristina. * V tramvaju pozabljen denar. V B'e!n je pozabil neki meščan v tramvajskem vozu torbico s 93.000 lirami. K sreči je torbico z denarjem našel sprevodnik, ki jo je izročil v remizi. * Na postaji ne smeš zaspati. Mornar Vincenzo Palumbo iz Neaplja se je hotel cdpeljati z vlakom iz Genove, ker pa je bi' + ruden, je legel v čakalnici na klop in za nai. Ko se je zbudil iz spanja, je ugotovi i ^ , ga je neznan tat med spanjem se:;:.i, da je moral nadaljevati potovanje v n avicah. I je proga prosta. Na isti način deluje svet-! lobna naprava na izogibališču pri milarni. I Navadni luči, ki sta nameščeni pri Langu-| sovi ulici v smeri proti Viču in pri milar-' ni v smeri proti mestu, služita ie kot nadzorni napravi, da svetlobni znaki v redu delujejo. Odkar je bila nameščena nova svetlobna naprava, se vrši promet tudi na tem delu Tržaške proge brezhibno. Podobna svetlobna naprava urejuje že nekaj let tramvajski promet na oglu* Gradišča in Rimske ceste. Tam sta na obeh straneh nameščeni po ena rd iča in ena zelena luč. Za novo napravo r Tržaški cesti so morali napeljati štiri posebne žice za električni tok v vsej dolžmi od Langusove ulice do milarne. j u— Tatovi električnega gradiva, kakor j kontaktov, števcev, žarnic, varovalk, po-; sebno pa oklopnih varovalk so se pojavili i zlasti po cerkvah in tudi po zasebnih hišah. Mestna elektrarna spet opozarja prebivalstvo. naj vsakega, ki bi se izdajal za mestnega uslužbenca, takoj legitimira. Pri tem naj pa stranke ne bodo zadovoljne aamo z osebno izkaznico, temveč mora vsak pokazati tudi mestno službeno izkaznico, ki dokazuje, da je oseba res uslužbena v mestni eiektrami in upravičena popr.a, ijati ali odstranjevati električne naprave. Ponavljamo, naj stranke z vso odločnostjo od vsakega zahtevajo mestno službeno izkaznico ter človeka brez izkaznice brez usmiljenja takoj izroče policiji. u— Jutri v četrtek, dne 2. t. m. bo ob 7. zvečer v frančiškanski c' orani produkcija gojencev oddelka za deklamacijo na šoli Glasbene Mari-e, ki ga že doigo vrsto let vodi prof. Osip Šest. Nastopilo bo 10 gojencev, vsak s po eno deklamacijo in nato tudi v igralski vlogi, ko nodo izvajali tri prizore iz raznih dram in celo 5. dejanje iz Rostandovega Cvranoja. Na produkcijo opozarjamo, vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Učite se strojepisja: Novi eno-, dvo-. tri mesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septembra. Desetprstni pouk. najmodernejša strojepisnica. zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski, ali večerni pouk po želji obiskovalcev. Priporočljivo tudi dijakom(-in.iam 1! Iiformacije. prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Popravni, razredni, privatni izpiti bodo predvidoma koncem septembra. Di.iaki(-inje), prijavite se za specialni pouk posameznih predmetov. Posebna priprava za višjo razrede. Ločene skupine po predmetih in raziedih. Odlična organizacija, vestno delo! Poučujejo profesorji-strokovnjaki. Vpisovanje "io 5. septembra. Informacije daje vodstvo: Specialne instrukcije. Kongresni trg 2-TI. nadstropje. Središče mesta. U— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod. u— Bogato se Vam povrne izdatek, če si na-br ite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga je enako primerna za obiskovalce tečajev, kakor ?a samouke. Izdala jo je Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3; dobite pa jo tudi v drugih knjigarnah. Sertiasn kršiteSiev o zatemnitvi od 21. do 27. t. m. 1. Koželj Vera, Cesta Vitt. Emanuela 50; 2. Kure t Kristina, por. Klopčič, Vošnjako-va 4; Kulnik Alojzija, por. Bukovnik. Mal-gajva 6: 4. Kopina Pavla. por. Erjavec, Malgajeva 8: 5. Kiesa Melanija. por. Sto-njavic. Malgajeva 2; 6. Koder Frančiška, por. Gruden. Jesenkova 10; 7. Jevšinek Marija, por. Kahne. Medvedova 8: Močnik Frančiška. Gubičeva 1; 9. Skerjane Ivan. Gosposvetska 28; 10. Vider Hana, por. Kovači č. Javornikova 3; 11. Malnarič Josipi-na. por. Cemsar, Jesenkova 2; 12. Palak Ema. por. Jeravšek, Gosposvetska 28 a; 13. Cesar Julijo, Jesenkova 2; 14. Kalin Marija, por. Novak. Verdijeva 6-II; 15. Salaj Ivana, por. Kopaš. Verdijeva 8: 16. Giaconia Marija, por. Barbarin. Verdijeva 5-V. Kino Union Predstave od 1. septembra 1943 naprej ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri. — Ob nedeljah poleg teh de matineja ob 10.30 uri. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. V Mariboru je umrl v 81. letu po daljšem trpljenju Jurij Fraa, delovodja v pokoju. V Celju je umrl Anton Lipovšek, namešečnec spiošne zavarovalne družbe zoper elementarno škodo. Na vzhodni fronti sta padla pionir Franc Fras s Pobrežja in desetnik Martin žgank iz Velike Pirešice. Vlom. Vlomilci so obiskali domačijo vinogradniške posestnice Hilde Gariboldijeve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Odnesli so precej perila in je škoda znatna. Kdor pove sled, dobi nagrado. Nov ženski poklic. Mariborski dnevnik pravi: Ker je zlasti tudi v vojni treh®, ohraniti arhive nemškega zasebnega gospodarstva, je nemška rudniška industrija ustvarila nov poklic gospodarske arhivar-ke. Treba je temeljitega gospodarskega znanja in akademske izobrazbe. Novi ženski poklic bo obdažal veljavo tudi po vojni. V št. Pavlu pri Preboldu se je zglasil gauleiter iz Gradca v spremstvu funkcionarjev iz Celja. Ogledal si je kmetijski dvorec, kjer ima krajevna skupina skladišče strojev in kjer se s pomočjo rajf-ajznovke zamenjavajo domači kmetijski pridelki za nabavo drugega blaga, ali pase izkupiček vpiše v dobro. Nova ustanova deluje zdaj dva meseca. 90totnico je praznoval v Gradcu upoko jeni stotnik Karel Jazbec in sicer v krogu svojih otrok in vnukov. V visoki starosti je še dobro ohranjen. Dve novi žrtvi Drave. V Ptuju je kak kilometer pod železniškem mostom utonila 17-letna posestnikova hčerka Rozika Obra-nova iz Budine. Sirota ni znala plavati Truplo so našli precej niže od nesreč« ga pokopali v Ptuju. — Nadalje je blizu tam utonil 16-letni slaščičarski vajenec MiLan B e 1 č i č. V vodi ga je menda zadela kap. Trupla doslej še niso našli. Z Gorenjskega V radovljiški okrožni hiši se je te dni zglasil gauleiter dr. Rainer iz Celovca v spremstvu svojega propagandnega vodje dr. Lapperja. Okrožni vodja dr. Hochstei-ner mu ie razkazal novo poslopje, nakar je gauleiter rekel, da je ta c-krožna hiša najlepša na Gorenjskem in da je urejena popolnoma v slogu sedanjega časa. Nato je obiskal še prostore radovljiške krajevne skupine i-n mestni urad, potem pa športno igrišče. Zelo je pohvalil vzorno radovljiško kopališče. Gorenjska mladina na Koroškem. V av gustu so pošiljale krajevne organizacije Hitlerjeve mladeži na Gcrenjsker* izbrane dečke v osemdnevno taborenje ob Osoj skem jezeru. V vsakokratnem taboru- ki je trajal po 8 dni, je bilo sto dečkov. \ začetku avgusta so prvi odrinili v Osojski grad dečki z Jesenic, iz Zgornje Savske doline in iz E-Jiinjskega keta. Nato so prišli na vrsto dečki iz Radovljice. Bleda in Žirovnice. Tretjo desetino avgusta pa so bili v taboru dečki iz Tržiča in okolice. Iz Hrvatske Hrvanski pmvosodni minister odstopil Dosedanji pravosodni minister dr. Joini Du-mandžič je zaradi bolezni odstopil, njegove oosle pa bo do nadaljnjega opravljal podpredsednik vlade dr. Džaferbeg Kule-•novič. Zatemnjevanje vasi v okolici Zagreb.. Na sestanku z župani okoliških občin je zagrebški mestni načelnik opozoril, naj v primeru poplaha strogo upoštevajo navodila za zatemnitev, kakršna veljajo v Zagrebu. Zagrebški župan je med drugim dejal, da bo prisiljen ukiniti električen tok celi vasi, če županstva ne bodo vršila strogega nadzora in prijavljala kršitelje. Dogajali so se namreč primeri, da so bile ob "letalskem poplahu. ko je bil Zagreb popolnoma zatemnjen, okoliške vasi docela razsvetljene. Da bodo oddaljenejše vasi slišale zmik za poplah, je bilo sklenjeno, namestiti sirene tudi v bližini teh vaši. čiščenje v ES»!»ni. Nemški listi poročajo iz Berlina, da je od zadnjih dni julija v teku večja očiščevalna akcija v Bosni zlasti v vzhodnih pokrajinah in v predelu zapadno in južno od železniške pioge proti Sarajevu. Pri opericijah sodelujejo nem-ško-hrvatske čete. Borbe dosegajo višek v gozdovih in na strmih pobočjih gora. kamor so se odmetniki umaknili. Zlasti v vzhodni Bosni so imeli odmetniki velike izgube. Obširna področja so po poročilih nemških listov že očiščena in osvobojena. Novi generali. S Poglavnikovo odredbo so bili pomaknjeni v čin generala: inten-damtski polkovnik Kost a Bader, pehotni polkovniki Aleksander Perkovič. Franjo Pa.cak, Josip Metzger. Ivan Toanaševič in Artur Gustovič, topniška polkovnika Emil Radi in Anton Prohaska ter konjeniški polkovnik Matija Canič. Kardinal Hatilik ena glavnih oseb novega romana. Hrvatski listi poročajo, da i-O kardinal Haulik v novem Zagornfkinem romanu ena glavnih oseb. Kar dinar Haulik je bil osrednja osebnost v hrvatski zgodovini preteklega, stoletja. Preskrba državn?h uradnikov. Po poročilih hrvatskih listov so bili izdani vsi potrebni ukrepi za zagotovitev preskrbe državnih uradnikov z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Državni uradniki i odo odslej dobiva" živila pri svojih zadružnih organizacijah, kjer se bodi U.hko preskrbeli tud: s kurivom. Raze a tega jc Poglavnik določil, da bodo častnik*, podčastniki in drugi državni uradniki dobili enkratni državni prispevek. Inž. Terček je imenovfcn za prometnega ministra. Poglavnik je dosedanjega državnega tajnika in generalnega ravnatelja za promet Josipa Markoviča razrešil njegovih dolžnosti in ga poklical v državni svet. Na mesto državnega tajnika in generalnega ravnatelja za promet je bil imenovan inž. Vekoslav Terček, sveječasni ravnatelj zagrebške železniške direkcije in pomočnik prometnega ministra. GOSPODARSTVO = Uvedba imenskih delnic v Franciji. Ze v marcu 1941 je bU pred aopetno otvoritvijo pariške borze izdan zakon, po katerem je treba delnice, ki se glase na preneosnika, spremeniti v imenske delnice v primeru, če se posamezne delnice, ki se glase na prenosnika, spremeniti bil v februarju izdan zakon, po katerem sme finančni minister imenoma določiti delniške družbe, katerih navadne delnice se morajo v celoti in obvezno spremeniti v imenske delnice. Na podlagi tega pooblastila je finančni minister izdal že 32 seznamov delniških družb, ki so vključena v to obvezno spremembo navadnih delnic v imenske delnice. = Davčna prostost v pokrajinah, priključenih Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da je bila izdana uredba, po kateri je prebivalstvo v pokrajinah, ki so bile priključene Bolgariji, oproščeno plačila neposrednih d r. o. novi davčna obveznost 1. janaurja 1944. = Omejitve izvoza znamk iz Hrvatske. Hrvatski državni zakladni minister je izdal naredbo, po kateri je izvoz domačih in tujih poštnih znamk, bodisi da so v prometu ali so izvzete iz prometa, bodisi da so rabljene ali nerabljene, dovoljen samo na podlagi posebnega dovoljenja zakladnega ministra. Izvoznik se mora zavezati, da bo v 90 dneh uvozil protivrednost izvoženih znamk v tuji valuti ali pa da bo opravičil svojo obvezo s kompenzacijskim uvozom znamk, če mu je bila taka konmpenzacija dovoljena. V določenih primerih lahko zakladni minister predpiše. da se mora protivrednost izvoženih znamk vnesti v svobodnih devizah. Izvoz znamk lz Hrvatske je dovoljen samo v rednem carinskem postopku. Mali oglasi IŠČE SE perfefctna gostilničarska kuharica. Nastop takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14451-la SLUŽKINJA 73 hišna dela dobi službo. Poizve se: Tržna ulica $t. 8 IH, desno, Šiška. 14807-1» SLUŽKINJA za vsa hišna dda .lobi r'už bo. Poizve sc: Tavčarjeva ulica 10, pritličie, levo. 14808-1» SLUŽKINJO. vaieno kuhe in vseh hišnih del, išče mala družina. Na. slov v ogl. odd. Jutra. 1481J-1 SLUŽKINJA za vsa hišna dela, urna in pridna, se srreime. Plača dobra, hrana izdatna. Ver-stovškova. 27 (Mirie — levo od tobačne tovarne). 14751-1» SLUŽKINJA za vsa hišna dela proti plači, stanovanju in dobri hrani dobi službo takoj na Vodnikovi 17. 14772-1 a GOSPOD. POMOČNICA za samostojno kuho in hišna dela se sprejme. Pismene ponudbe na ogl. odd. Juiia pod »Poštena 500«. 14779-1» POSTREŽNICA znanjem meščanske kuhe in ostalih gospodinjskih del se išče k tričlanski rodbini. Dnevna zaposlitev od 7 do 20. Nastop 1. oktobra. — Predstavitev pri M. Teršao, Mine 6. 14780-1» SLUŽKINJO vsa hišna dela iščem. Vprašati: S*. Petra c. }4-14790-1 Službe išče MLADO. PRIDNO DEKLE v»ieno lepo likati, išče mesto postrežnice, v prvi visti zvečer ali zintrai. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Najrajši pisarne«. 14778-1 KUPIM MOŠKO OBLEKO aii zamenjam za dežni plašč. Naslov v ogl odd. Iutra 14771-7 KUPIM šivalni stroj in damsko kolo v dobrem stanju. Kole-ziislca 19 II. 14794-7 'J. PRODAM: parcele: 1100 m;, dve tretjini zazidljivi za strnieni sistem v bližini Sv. Krištofa; 800 m' za vilni sistem za Bežigradom ; 600 in 700 ms v šiški za odprt sistem; 600 m2 na Prulah za strnjeni sistem; 520 m* v Kole-ziji za vilni sistem, oa vzhodni strani za strniem sistem 480 in 600 m2 tel odprt sistem '00, 600 in 800 m2. . Nekat parcel se dobi že ra 34.000 lir v notranjosti bloka. — Zemljišča za industrijo v šiški 5000 in 10.000 rn2 in za parcelacijo 15.000 in 20.000 m2. Zemljišče za parcelacijo pri carinarnici. Brezplač m pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, tel. 34-86. 14809-20 NAPRODAJ: hiša, dvonadstropna, oova. sedc-mstanovanjska, na zapadni strani; hiša, eoo-nadstropna, nova, ▼ hiii j« pekarna; hiša. visokopritlič-na. dva trisobna io eno enosobno stanovanje; hiša, eoonadstropna, t bližini Sv. Petra; h«$a. enonad* stropna, z dvoriščnim gospodarskim poslopjem, z večjim vrtom, se zamenja za vilo. Realitetna pisarna Zajec Andrei, Tavčarjeva 10, tel. 34-86. 14810-20 Iz Srbije Centralni odbor za zaščito rodbin vojnih ujetnikov. Predsednik vlade je imenoval člane tega odbora. Predsednik je div. general v p. Stevo Radovanovič v Beograciu. žetev tobaka je v vsej zapadni Srbiji v polnem razvoju. Letina je v Pomoravju znatno večja kakor lani. Pričaikujejo nad 500 vagonov tobaka. RADIO LJUBLJANA SREDA, L SEPTEMBRA 1943 7.30: Pesmi ln napevi. 8: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Operna glasba. 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini, 13.20: Orkester vodi dirigent Petralia. 14: Poročila v italijanščini. 14.10: Orkester vodi dirigent Segu-rini. 14.40: Pisana glasba. 15: Poročila v sloven-ščlli. 17: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. 17.50: Komorna glasba. 19: »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki. 20: Posebna oddaja za Sicilijo. 20JO: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.45: Verdi: Moč usode (Plošče Cetra). V odmoru: Komorna glasba. 23: Poročila v italijanščini. ISČFM VAJENCA za špecerijsko trgovino v središču mesta, za takoj. — Naslov v ogl. odd. Jutn. 14811-44 Zaslužek PLETILJE za lepo ročno delo na domu iščem. Naslor v ogl. odd. Jutra. 14792-3 IZREDNO DOBRO plačamo za stare biciklje, bicikeli-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 14798-7 UJIL VEČ KOLES, izreAia prilika, zaamle Adler, Puch, Steyr itd., v odličnem stanju naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharie-va 6. 14799 6 TRJCIKLJJ, več rablienih in novih, m izredno nizko ceno naprodaj. Gasogeno Merkur. Pu-baTieva 6. 14800^S NAPRODAJ: ofcednka, omara s predali, mizice, steklenina, slike, kuhiniska posoda, odeji, blazine, ženski zimski plašč in drago. Hraiovoc, škrab. čeva 4/1. Od 15 do 18. 14814-6 PRODAM vijolmo, več ogledal, kompletno spalnico, posamezne omare, starinsko omaro in več dragih predmetov. Nebotičnik. V, nadstropje. 14757-6 PRODAM 2 kapni. 2 rjuhi in 2 blazini, ročno delo. predvoi-na kakovost. Poizve se iz prijaznosti v trgovini Be-zenškova 22. 14773-6 DVE RJUHI. stara roba. naprodaj pri Križa), Škofja ulica 6. 14812-6 BRISAČE, frotir, predvoine, lepe. šc nerabljene, prodam. Cesta Soške divizije 58, podpritličje, desno. 14776-6 MALO RABLJEN štedilnik ter postelja z modrocem, pernico in drugim, prodam. Wolfova ul. 8 III. dvorišče. 14802-6 PRODAM lep kauč. zavese za okno iz starega blaga, umivalno mizo z marmornato ploščo, servis za kompot, jedilni servis iz porcelana, 2 figuri palčki, posebno lepi, in kompletno kuhinjo za 700 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14781-6 PRODAM več rjuh, kapne in dve moški kolesi. Naslov v oglas, odd. Jutra. 14785-6 PRODAM zimski ptašč in obleko, skoro novo, za 5—6 letnega fantka, in še drugo. Krem-žar, Mandelčeva 15/1. vrata 56, Trnovo. 14786-6 STARINSKA ŽEPNA repetirka (Spindeluhr) z verižico, umetniško izdelano, naprodaj. Ogled vsak dan od 10 do 14: Nebotičnik. V. nadstropje. 14787-6 PRODAMO omare z 48 predali velikost 143X291X195—312, primerne za delavsko garderobo, in železen štedilnik. Ogled: Smartinska c. 30. 14789-6 KNJIŽNA OMARA, velika, uporabna tudi za pisarno kot vložišče spisov, preproga in še več drugih predmetov prodam. Ogled vsak dan od 10 do 14: Nebotičnik. V. nadstropie. 14788-6 MOŠKO KOLO. skorai novo, naprodai. Naslov v ogl. odd. Tutra. 14791-6 OPREMLJENO SOBO oddam takoj. Idriiska oli-ca 17. 14795-23 LEPA LOČENA soba se prazna odda v okra-ju Sv. Jožefa. Naslov v ogl. odd. Litra. 14796-23 LEPA SOBA s souporabo kopalnice se odda takoi solidnemu boljšemu gospodu. Poizve se: Medvedova 10, pritličie. le-vo. 14805-23 OPREMLJENA SOBA. lepa. velika, se takoi odda boljšemu solidnemc gospodu. Vrhovčeva 9'T. levo. Tabor 14784-23 IŠČEM SOBO za takoj. Ponudbe na «gl. odd. Jutra pod »Soba 66". 14801-23« tanovanje DELOMA opremljeno stanovanie dveh sob v središču mesta oddam. Ponudbe na ogl. odJ. Jutra pod: »Ugodno oddam«. 14803-21 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta enosobno stanovanie aH takšnega zamenjata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna strank?«. 1 1804-21» IŠČEM MANJŠE stanov^rje z vsem komfot-to^s, najrajši v središču mesta ali nedaleč odtod. Vse opremi leno. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod: »Manjše stanovanje«. 14774-21» Razno JABOLKA, vsako količino, prodamo. Javite vaš naslov na ogl. odd. Jutra pod »Dostava na dom«." 14766-57 DOTIČNA GOSPA, ki je v ponedeljek. 30. a»-gusta, ob 11 dopoldne v Dečiem domu pomotoma vzela otroško volneno sivo iopico in sive volnene hlačke, ie bila opazovana in na videz poznana. V izogib policijskemu zasledovanju se naproša, da oboje odda v ogl. odd. Iutra. 14806 17 IZGUBILA SEM od Šiške do Marijinega trga obroček od ure s steklom. Ker mi je drag spomin. prosim najditelja, da ga vrne v ogl. odd. Jutra. 14775-» DAMSKO URO sem izgubila od Tavčarjeve po Blei^eisovi do I-inharto-ve. Ker mi je drag spomin, lepo prosim najditelja, da io odda proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra. 14777-*? TORBICO SEM NAŠLA v Tičistanu. Dobi se: Per-ko, Ciril-Metodova 35 14776-5? OTROŠKI PLAščEK, svetlomoder, je bil izgubljen v nedeljo popoldan prnS šiški. Najditelja prosim, da ga odda proti oagraidi v Veliki čolnarski ulici 7, pritličje, Trnovo. l4783-?7 ZAHVALA Vsem. ki so ob nenadni izgubi drage hčerke in sestre Nuše Tavzes z nami sočustvovali, pokojnico obsuli s cvetjem in venci ter jo spremil: na njeni zadnji potL, izrekamo našo naj-iskrenejšo zahvalo. Ljubljana. 30. avgusta 1943. TAVZES-ovi Po hudem trpljenju je umrl naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric Nikolaj Bgjak orožniški narednik v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo 1. septembra 1943 ob 4. uri z žal — iz kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Feldbach b. Graz, Borov i je. Globoko žalujoči: POLDI, žena HENRIK, sin — in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste ob bridki izgubi našega blagega soproga in očeta DETELA KARLA sočustvovali in ga spremljali na zadnji poti in poklonili lepe vence, se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa smo hvaležni g. dr. Antonu Soncu, ki je najpožrtvovalnejše skušal rešiti njegovo nam dragoceno življenje. Ljubljana, 30. avgusta 1943. EnaiUo Salgari: 50 KRALJICA KARIBOV Ker je bil že star in nadložen, je rad verjel tej čudoviti bajki in sklenil, da poišče studenec. Oborožil je odpravo ter odplul leta 1512 proti skrivnostni deželi, z namenom, da jo osvoji, in v upanju, da najde tudi tam pravljična bogastva, kakor so jih bili našli v Mehiki, Venezueli in Peruju. Praznoverni Španec je jadral proti severu in odkril deželo, ki jo je zaradi lepote cvetlic, rastočih ob njenih obalah, imenoval »Florido«. Indijanci, naseljeni ob močvirjih, so mu na njegova vprašanja potrdili, da čudodelni studenec res obstoja. Zato je prodiral dalje v notranjščino in odkril tako amei' 3ko kopnino samo, vode, ki bi mu bila vrnila izgubljeno mladost, pa seveda ni našel. Vrnil se je postaran in zaradi naporov še nadložnejSv nego je bil krenil na pot. Za Poncem de Leonom je leta 1515. poskusil srečo Vasques d'Aylien. Ko so pa Indijanci opazili njegov namen, da bi osvojil deželo, so mu pobili del ladijske posadke in ga prisilili, da je jadrno spet odplul. Leta 1517. je zaslišal glas o pravljičnih bogastvih Floride, ki so obstajala samo v ognjevitih glavah nekaterih pustolovcev, Naevaey, eden izmed zavojevalcev Mehike. 600 možem na čelu je vdrl v deželo, a je z vsem krdelom vred padel pod puščicami in sekirami hrabrih Indijancev. Le trem je uspelo, da so se rešili iz pokola in po nezaslišano napornih pohodih vzdolž Missi- sippija, skozi Loulslano in Texas, pribežali ▼ Mehiko. Španci pa niso izgubili poguma, ampak so oborožili novo odpravo, ki so jo zaupali Fernandu de Sotu, enemu izmed drznih tovarišev Pizzarra, slavnega osvajalca Peruja. Odprava je imela 12 ladij, na katerih je bilo 1200 mornarjev s topovi in 200 konjL Dvajset duhovnikov jih je spremljalo, da bi prinesli Indijancem omiko. Ta pustolovska truma — najmočnejša do tistih dob — je zdaj, gnana od pohlepa po zlatu, prodrla v notranjost Amerike. Ko se je nekaj časa bojevala v Georgiji, Karo-lini, Alabami in Missouriju, se je, skrčena na 200 mož, vrnila brez vodje, ki ga je bila v Arkansasu pokosila mrzlica. šele leta 1565. se je Špancem posrečilo, da so se dokončno utrdili na Floridi pod vodstvom Mendeza de A vile, ustanovitelja San Agostina. To mesto, še danes eno najvažnejših v tistih krajih, je bilo sezidano celo s privoljenjem indijanskih domačinov. Gusar in njegovi tovariši, ki so jih bili valovi zanesli na suho, so ležali ob znožju gniče pinijevcev, medtem ko je bučal v visokih krošnjah vihar. Vsi so bili od dolge borbe z valovi, ki je trajala dalj kot štiri ure, tako upehani, da se niso mogli več držati pokonci. In k temu še muke gladu! Carmaux se je otipaval po telesu. Mislil je, da ima van rebra polomljena. »Bogme, živ sem še; a kdo ve, kaj pride zdaj! Prekleta smola, da nimamo orožja!« »Saj so nam ostali noži! In kapitan ima j nine, za katere ni bilo več prostora pod še bodalo!« je menil Moko. ! zemljo. Pod temi velikani ni več poganjalo »Kaj ti bo nož, ako pridejo Indijanci!« grmovje, ampak le trda, grenka trava in 1 T* 1 «_ __& _ __fin m Trttl.-\ rnvtVvMn n no ___ -i.1-1___T_ X __U _ se je porogal Hamburžan. »Ah ne veš. da imajo ti rodovi posebno slast do človeškega mesa?« svetle, srebrno se svetlikajoče srobe. Ker rastlinje ni bilo gosto, sta flibustiria zložno korakala po šumi. Mahoma pa sta »Gromska strela! Prav tu nekje so men- 1 obstala in potegnila na uho. da Indijanci požrli kapitana Penno Bianco in vse njegovo moštvo?« »Si ga mar poznal, Carmaux?« »Na mojo vero, bil je hraber mož, ki se niti peklenška ni ustrašil!« »In vendar je končal na ražnju kakor riba ali goveji zrezek!« »Tovariši! Kaj menite, če bi se omislili zajtrk! Pod tem drevjem se vendar mora najti kaj užitnega! Prijatelj oglar, ali stopiva in pogledava? Stiller pa naj ta čas pazi na kapitana!« »Dajva!« je rekel črnec in si odrezal dolgo, močno vejo. Med tem, ko sta ta dva iztikala po gozdu, se je vzpel Črni gusar na grič in jel pazljivo gledati po morju na vzhodni strani. Ali je iskal svoje ladje, ki jo je bil vihar odnesel na Atlantski ocean ? ... Morda se je bila že davno razbila ob skalovju kakega otoka! Carmaux, ki niti v najtežavnejšem položaju ni izgubil prirojene šegavosti, se je bil takisto oborožil z grčavo vejo. »Pojdiva, Moko! Ce naletiva na "kakega medveda, ga ubijeva s tem kijem!« Ta del otoka je bil poraščen z veličastnimi, do 60 metrov visokimi drevesi. Njih velikanski, pol metra dolgi listi so bili ble-dozeleni, skorja pa siva. Rasla so na belih, trdih tleh, ki so njih plasti že več stoletij razpadale. Povsod so silile na dan kore- Z drevja se je oglašalo nekakšno žvrgo-lenje. »To so leteče veverice!« je črnec pojasnil, »Izvrsten okus imajo, le ujeti jih je težko!« In res se je mnogo veveric poganjalo ; med vejevjem sem ter tja. Nič večje niso bile od navadnih miši. Njihov kožuh je bil i zgoraj srebrnosiv, spodaj bel. Krasili so jih majhni črni uheljci, rožnat smrček in j lep, košat rep. Urne živalce so imele ob straneh kožo, priraščeno na zadnje noge ki jim je omogočala dolge skoke, če se je i razgrnila, časih je bilo videti, da švigajo ! kakor ribe. j »Čudno! Kaj takega pa še ne!« le vzkliknil Carmaux, ki je strme opazoval njih čudno frčanje. ->škoda, da nimava puške!« »Rajši ne misliva na to!« je rekel črnec. : »To ni za naju! Pst! Ali ni bilo takisto, kakor da bi zakričal ribji orel? V njego- 1 vem gnezdu bi se utegnilo najti kaj' za zajtrk!« »Samo če nama stara orla ne izkljujeta j oči?« ■»Počakati morava, da odletita na lov! ; Stopiva, prijatelj, vem, kje gnezdita!« j Moko je pogledal okrog sebe. Smukni! i je skozi koreninje, ki se je vilo na vse strani, in obstal pred visoko rastlino, ki ! je rasla čisto sama na majhni jasi. Bila ' je neobičajno velik orehovec tiste vrste, ki sicer ne rodi dobrih sadov, zato pa daje teman in jako čislan les.