FoKnhts t>Ia&un v HwM Prezzo - Cena Lir 0.50 Štev. 216. V Ljubljani, v sredo, 23. septembra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanske"-) in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provinienza Italiana 3 ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A., Milana Forze britanniche travolte presso Gialo Ritirata deHavversario battuto verso sud L eroico comportamento del presidio II Quartier Generale delle Forze Armate en-munica in data di 22 settembre 1942-XX il se-guente bollettino di guerra n. 848: AU'alba del 16 settembre le nostre truppe delfoasi di Gialo venivano impegnate in aspri combattimenti da preponderanti forze moto-mec-canizzate nemiche provenienti dal Sahara Libico. Respinto 1’attacco iniziale appoggiato da nu-merose artiglierie, la resistenza del Presedio e continnata, validamente sostenuta dai ripetuti in* terventi di iormazioni aeree italiane e germaniche che iniliggevano alPavversario gravi perdite in uomini e automezzi. Ieri, alTapprosimarsi di una nostra colonna Motorizzata inviata in rinlorzo, il nemico si sot-traeva al combattimento ripiegando rapidamente verso sud inseguito e battuto da reparti dell'avi-azione dell’Asse. Nessun avvenimento di rilievo sul fronte egi-ziano. Izjava španske vlade Madrid, 23. sept. s. O važni seji Španske vlade pod predsedstvom generala Franca, ki je hila v četrtek, petek, soboto in ponedeljek, zaključila pa se je včeraj zvečer, je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: Glede mednarodnih razmer potrjuje vlada,^ da se bo držala Se naprej smeri, katere se je držala zadnjih šest let in katera je v skladu z duhom našega križarskega boja proti komunizmu in je zapopadena v imperativu novega evropskega reda. Vlada poudarja tesno prijateljstvo Španije s Portugalsko in zgodovinsko skupnost s špansko-amerikanskimi državami. Na vojaškem terišču Španija nadaljuje z oja-čevanjem in izboljšanjem svojih priprav. Kar se tiče notranjega položaja, je vlada spričo zadnjih dogodkov 'odločno sklenila ohraniti duhovno skupnost vseh Špancev, jih vključiti v najstrožjo disciplino, v kolikor gre za spoštovanje zakonov in oblasti. Vlada bo takoj v korenini zatrla sleherni poskus širjenja razkola in bo vsako dejanje, naperjeno proti moči in ugledu države, najstrožje kaznovala. Un velivolo britannico h stato distrutto dalle artiglierie controaeree di una nostra grande unita; due altri erano abbattuti nel cielo di Tobruk ri-spettivamente dalla difesa della piazza e da un nostro cacciatore. Britanske sile pri Džalu poražene Poraženi nasprotnik se ie umaknil proti jugu Ob zori 16. septembra so bile italijanske čete v zelenici Džalo zaposlene v srditih borbah z močnejšimi motoriziranimi in mehaniziranimi britanskimi silami, ki so prišle iz libijske Sahare. Po zavrnitvi začetnega napada, ki ga je podpiralo številno topništvo, se je odpor posadke odločno in vztrajno nadaljeval tudi naslednje dni Sovjetski poskus izkrcanja pri Novorosi jsku spodletel Mesto Dejskoje zavzeto — Hudi boji v Stalingradu Hitlerjev glavni stan, 23. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:x Severozapadno od Novorosijska so se skušali Sovjeti v noči na 21. septembra izkrcati iz brzilv. I vrst orožja. Zaradi hudih izgub Sovjeti niso več nadaljevali svojih napadov proti mestu Voronežu. Severno-zapadno od Voroneža so se zrušili ponovni sov-i jetski napadi v združenem obrambnem ognju vseh čolnov in podmornic. Poskus so zavrnile edinice vojne mornarice. Letalstvo je bombardiralo sovjetske postojanke pri Gelendžiku in ladjevje pri Tuapseju. Pri nastopih med Kubanom in Kaspiškim morjem se je nemškim oddelkom posrečilo prodreti v globoko razčlenjeno in močno z minami zavarovano postojanko. Mesto Dejskoje je bilo v naskoku zavzeto. V borbi za Stalingrad so biti v trdovratnih borbah iz bližine proti ogorčenemu sovjetskemu odporu zavzeti številni hišni bloki in je bilo pripeljanih mnogo ujetnikov. Sovjetski razbremenilni napadi proti važnim nemškim postojankam na severu mesta so se izjalovili ob visokih in krvavih sovjetskih izgubah, ki so izgubili pri tem tudi 21 oklepnikov. Na bojišču ob Donu so nemški napadalni oddelki prekoračili reko in razdejali na vzhodnem bregu reke 35 utrdblc. Madžarske čete so odbile krajevne napade, Važno delo italijanskih sil ob Donu Bojišče ob Donu, 23. septembra, s. V poslednjih dneh so bile sovjetske sile posebno delavne ter so napadle italijansko levo krilo, kjer Da naletele na odločen odpor in imele zelo hude izgube: v dodatku k vojnemu poročilu 835. je že bilo objavljeno, da je bilo zajetih 2500 sovjetskih vojakov in zaplenjeno mnogo v°inega blaga. Italijansko letalstvo ie stalno nadzorovalo gibanje sovjetskih čet in razvilo niočno delovanje nad sovjetskim zaledjem. Posegalo je v borbo, s tem da ie s strojnicami in bombardiranjem obdelovalo vse prehode ob “onu ter sovjetska zbirališča čet in vojnih Sfedstev. Ko je oddelek drznih italijanskih lovcev obstreljeval neko skladišče, je prišlo do hude eksplozije, ker ie bila zadeta važna shramba za strelivo. S tem budnim nadzorovanjem opravljajo italijanski ogledniki v vsej tišini zelo dragoceno delo, ki poveljstvom delujočih edi-lic močno pomaga. Rusi so se brez dvoma že seznanili z našimi letali, ki v drznih poletih odkrivajo ob vsaki uri še najbolj skrita zavetja. Včasih se dogaja, da sovjetski izstrelki zadenejo kako italijansko letalo. A zaradi letalčevega miru in njegove spretnosti, se pot nadaljuje in letalo se vrne šele po opravljenem delu. Na mestu, kjer je bilo letalo zadeto, narišejo italijanski letalci trobojni krog in naslednji dan se »etalo spet vrača nad sovjetskimi bojnimi črta- mi. Letalci so prežeti z izrednim športnim duhom in so dobro preizkušeni. Dan za dnem letijo na razne nevarnosti, ko skušajo opraviti določena vojaška poslanstva in poveljstvom javiti nove podrobnosti o sovjetskem delovanju ter o moči nasprotnih sil. Večkrat morajo tudi prinesti domov slike o sovjetskih obrambnih postojankah, ki so izredno važne za izdelavo letalskih kart za določeno bojišče. Pri Rzevu so Sovjeti obnovili svoje napade z močnejšimi silami, ki so bile deloma v protisunkih zavrnjene. Pri tem je bilo uničenih 28 sovjetskih oklepnikov. Na vzhodnem Sredozemskem morju je nemška | podmornica potopila 500 tonsko prevozno jadrnico. Pri poletih posameznih angleških letal nad zasedeno zapadno obalno’ ozemlje in pri nočnih motilnih poletih nad kraji Danske so Angleži izgubili 6 letal. Nemška lahka bojna letala so podnevi obmetavala na južni obali Anglije vojaške cilje z bombami in jih obstreljevala s strelnim orožjem. Stotnik Graf je kot lovec dne 21. septembra izvojeval svojo 182. do 185. letalsko zmago. Berlin, 23. sept. s. Bitka pri Stalingradu divja z nezmanjšano srditostjo. Nemško letalstvo stalno bije z bombami vseh mer odporna gnezda sovjetske vojske in s tem utira pot nemškim tehničnim napadalnim oddelkom, ki udirajo korak za korakom nezadržno v sovjetske črte. Ra;;-bremenjavalni sovjetski protinapadi na nemške postojanke severno od mesta so vsi zapovrstjo spodleteli ob težkih nasprotnikovih izgubah. Poročajo da so bili zaman tudi ponovni napadi Rusov na mostišče pri Voronežu. Rusi so imeli pri tem krvave izgube. Kakor javlja vrhovno poveljstvo, sta med trdimi obrambnimi boji v zadnjih tednih severno od Rževa dve nemški pehotni diviziji odbili najmanj tri sto sovjetskih napadov, pri tem pa razrušili ali pa onesposobili 400 sovjetskih oklepnih vozil. Tudi nemško letalstvo je bilo skupaj z zavezniškim silno delavno na vseh odsekih vzhodnega bojišča in je nasprotniku prizadejalo silno težke izgube. in so ga uspešno podpirali ponovni nastopi italijanskih in nemških letalskih skupin, ki so britanskim silam prizadejale hude izgube v ljudeh in motornih vozilife. Včeraj pa, ko se je bližala italijanska motorizirana četa, ki je bila poslana v ojačenje, so se britanske sile izognile borbi in se ju naglo umaknile proti jugu, kjer so jih zasledovali in tolkli oddelki osnega letalstva. Na egiptovskem bojišču nobenega pomembnejšega dogodka. Protiletalsko topništvo velike italijanske edinice je uničilo eno britansko letalo, dve nadaljnji pa sta bili sestreljeni nad Tobrukom, in sicer je eno uničila protiletalska obramba v trdnjavi, drugo pa italijansko lovsko letalo. • Rim, 23. septembra, s. Zelenica Džalo leži sredi Sahare, nekako 400 km južno od Bengazija ob puščavski cesti, ki drži v Kufro. Čeprav ni nikdar imela znatnejše vloge pri vojaških nastopih vzdolž morskega obrežja, in sicer ravno zavoljo svoje oddaljenosti od obale, ima vendarle neko veljavo, ker nadzoruje eno najvažnejših karavanskih poti, ki se vlečejo po afriški puščavi. Ob zori 16. t. m. so tamkajšno posadko napadle znatne motorizirane britanske sile, ki so prišle iz libijske Sahare. Prvi napad je naletel na odpor italijanskih čet ter bil odločno zavrnjen. Zaradi tega je bil nasprotnik prisiljen, da je razvil v^c svoje sile in začel s topništvom močno obdelovati džalsko utrdbo. V boj je takc^ poseglo osno letalstvo, ki je v drznih nizkih poletih ohromilo in uničilo znatno število nasprotnih motornih vozil. Boji so se kljub veliki številčni razliki v četah nadaljevali več dni^toda vsi britanski poskusi so spodleteli spričo sijajne obrambe italijanske posadke. Medtem pa je višje poveljstvo precej odposlalo mehanizirano četo, ki se je naglo usmerila proti zelenici. Po velikih težavah, ki jih je z občudovanja vredno voljo in znatnimi napori premagala, je četa včeraj zjutraj dospela v bližino bojišča: to je bilo dovolj, da je sovražnik takoj opustil vsak .napadalni načrt ter se umaknil z bojišča in naglo odbrzel proti jugu. Umikajoče se britanske sile so italijanski in nemški letalci stalno obstreljevali s strojnicami, jih razkropili in jim prizadejali nove občutne izgube. Poveljnik džalske posadke je prejel srebrno kolajno za vojaško hrabrost, ki si jo je po vsej pravici zaslužil, saj je s čudovilim. zgledom spodbujal vojake k hrabrejnu odporu. Kaj je z drugim bojiščem ? Tako vprašujejo ruski vojaki vsak dan, čim težji je položaj zanje na bojiščih Lizbona, 23. septembra. %. V svojem dopisu iz Moskve piše ruski književnik Ilia Ehrenburg v angleškem listu »News Chronicle« sledeče: Ruski častniki in vojaki se vprašujejo: kje je drugo bo* jišče? Kaj čakajo in zakaj ne zatnoj So se mar odločili, da se ne bodo borili? Angleži so začeli izdajati v ruščini revijo pod naslovom: »Naš zaveznik Anglež. Ruski vojaki ogledujejo fotografije, ki predstavljajo angleškega vojaka, kako se vadi, pa se Zraven vprašujejo, zakaj neki čakajo. Ruska vojska pričakuje od svojih zaveznikov Nemir se polašča Angležev zaradi položaja v Rusiji Angleško časopisje pobija trditev, da bi čas delal za zaveznike tli .ženeva, 23. septembra, s. Vztrajni spor, ki ' že nekaj časa v razmeriu med britansko vla-“ ln delavskimi množicami, se ie nedavno rnSSFjl v >avno polemiko, kakor poroča fran-dopisnik lista »La Suisse«. Položaj na Antru?etn bojišču je namreč tak, da nalaga nos*:nzclr! dolžnost, da se zavarujejo pred mož-orevlnii bo(1° niorali sami na svoja pleča vzroča '\S? udarca Osi. kar pa seveda po- skimi *.° Kodrnianie med angleškimi delav-dridu Sir«1Cam** Angleški veleposlanik v Ma-voino i/riM nuc* Hoare in angleški minister za Kovorih nni Littleton sta v svojih zadnjih s* Velika Rr-i \.da ie treba delati hitro in da da bi izuiihiil i *'a ne Slnc privoščiti razkošja, razen tem v 1 «e »no s««10 minuto. Littleton ie da se nrim« ,em lonu zahtevni od države, »Dailv HpmM : ‘Danes in ne jutri«. List vornih anoln*L.*ut)ravi' da bi spričo izjav odgo-žice mnr.fi u mož delavstvo in ljudske mno-staro x?htevati od vlade, naj opusti svoje ie Dnlci.ni f‘as dela za nas«, kajti to geslo se nes nasiAr.?f x * naPačno. razen tega pa ie da-tem vnm • ^a,s> da angleška vlada pospeši ri-da čim ,^e Izddavc. Treba ie, pravi list. da vla-da hn?i ,ln,e*neie izrabi vso oborožitev, če hoče, rinsno? ° delavci z vso svojo volio in pridnostjo Pospeševah vojno izdelavo. j 'c voini položaj na vzhodnem dosegel svoj vrhunec, poudarjajo lon- n..b i1 .v°D1'ki švicarskih listov rezerviranost katerih angleških in ameriških krogov, v ko-■UK,i m' i i Rusije in moskovske vlade. Nemir c konservativcev se odraža tudi iz Kora aamuela lioareja. ki ie v svojem že prej omenjenem govoru zatrdil, da bi podaljševame vojne spravilo v nevarnost bodočnost Evrope. Zdi se. da se ie angleških konservativcev polastil nemir spričo nevarnosti, da bi se boliševi-ški nauki še v večji meri razširili med Angleži po domačem tisku, Vdali so se tako rekoč že v možnost, da sovjetski odpor pojenia in zato že opravičujejo previdnost zaveznikov v odnošajih do Rusije. Neki radijski komentator v Ne\vvor-ku je zatrdil, da Velika Britanija in Združene države niso poslale v Rusijo pomoči iz dveh razlogov: Sovjeti ne vidijo radi. da bi so tuje čete bojevale na njihovein ozemlju, pošiljatev letalskih oddelkov na vzhodno boiišče pa bi Rusom nalagala dolžnost, da bi morali urediti potrebne naprave, ne bi pa mogli zagotoviti preskrbe s potrebnim bencinom. O tej izjavi new-vorškega radia je napisal pripombo tudi angleški list »Dallv Mail«. Niegov nekdanji moskovski dopisnik se trudi, da bi razpršil baiko, ki še vedno kroži po svetu o Rusiji. Člankar zatrjuje, da se ie preveč rnčunalo z ruskim narodom. s sovjetskimi industrijskimi rezervami, s številčno močjo ruskih vojska in s težkimi izgubami Nemcev. In to ie zelo nevarno, kuiti izkustvo ie pokazalo, da ruska vojska ni mogla Nemce nikjer zadeti v Življenjsko važni živec, po drugi strani pa ie prostor, s katerim Rusi razpolagajo, omejen, kajti sovjetske armade »e bore pri vratih ogromne puščave. Kolikor se tiče industrijskih rezerv, pa bo bodočnost poka; zala, da so nerabne, če ni na razpolago jadosti bencina. Človeške rezerve v Rusiji tudi niso več takšne kakor nekoč, kajti vedeti je treba, da ie Sovjetska zveza že izgubila tretjino svojega pre- drznih vojaških nastopov. Pošiljanje streliva in orožja ne more nadomestiti drugega bojišča. Ce Angleži nimajo zadosti ladij za prevoz svojih vojakov čez Rokavski preliv, kako bodo potem našli adje, da bi oskrbeli z orožjem majhen del ruske vojske, ki šteje več milijonov mož? To je torej razlaga za to, kar je neki ruski poročnik, ko je gledal revijo »Naš angleški zaveznik« dejal: »Zares, prava uganka: kje je naš angleški zaveznik? Churchill je dejal: »Danes smo 8. septembra.« Ali mar ta izjava napoveduje, da se naši zavezniki zanašajo zgolj na vremenske razmere? Toda Kavkaz ni Sibirija. Tamkajšnje podnebje je zelo podobno podnebju francoske Rivijer*. Lizbona, 23. septembra, s. Dopisnik ameriškega lista »Newyork Suna« pri amerikanskem ekspedicijskem zkoru na Irsko, piše: Večina vojaških šefov tukaj obžaluje atfit*-cijo, ki se je v Veliki Britaniji in Združenih državah razvila za drugo bojišče. Gotovo tisti, ki tako kriče, ne vedo, kolikšne množine materiala in brodovja so potrebnega takšeii nastop. Člankar, ki objavlja svoj članek v »Newyork Timesu« po-zivlje Stalina, naj bo miren, ker vprašanje odprtja drugega bojišča ni vprašanje neka; dni ali tednov, temveč vprašanje mesecev. List omenja, da je imela Rusija enaindvajset mesecev časa za priprave preden se je na strani zaveznikov zapletla v boj proti Nemčiji, pa še takrat njene priprave niso bile v celoti dovršene. Madžarska zdravniška združenja so predlagala, da bi se v Budimpešti zbrali na več sestankov zdravniki zavezniških držav, da bi obravnavali vprašanja vojne kirurgije. Vse države so dale svoj pristanek, med njimi tudi Italija. 60 letnico rojstva praznuje načelnik nemškega vrhovnega poveljstva maršal Keitel. Časopisje objavlja dolfe članke z maršalovimi slikami in poudarja, da spada Keitel jnod najtesnejše sodelavce Hitlerja pri snovanju zmagovitih nastopov na vseh bojiščih bivalstva in da ima danes le še 120 milijonov prebivalcev, kar ie mnogo mani kakor pa prebivalstva sil Osi. Razen toga mora Rusija držati svoje rezerve v vzhodni Sibiriji, da varuje svoje' meje proti Japonski. Končno pa je treba reči. da so nemške in zavezniške čete vedno v ofenzivi na vseh bojiščih in je to najboljše zanikanje za govorice vseh tistih, ki že dolge mesece govorijo o nenadomestljivih izgubah vojska Osi. Vesti 23. septembra V Romunijo je dospel vodja nemškega delavstva minister Konstantin Hierl. Njegov obisk je namenjen organizaciji romunske delovne službe, ki jo je v vzajemnosti z nemško delovno službo ustanovil maršal Antoneseu. Za začasnega namestnika čilskega notranjega ministra je bil imenovan zunanji minister Bar-ros. V Santiago pa ‘je dospel na obisk urugvajski zunanji minister. V Morlaixu se je težko ponesrečil bivši povelj- nih francoskega vojnega brodovja pri Mers el Kebirju, admiral Richard. Padel je s kolesa in si tako hudo poškodoval lobanjo da smatrajo, da je rana smrtno nevarna. Finske univerze se bodo odprle dne 12. oktobra. Slušatelji, ki bodo letos pričeli univerzitetne študije, bodo morali prepustiti mesta v laboratorijih dijakom, ki so sedaj pod orožjem, če -hodo ti demobilizirani. Iz Španije je odpotoval v Nemčijo nov kontingent španskih prostovoljcev »Sinje divizije«. 2000 prostovoljcev so pozdravili zastopniki oblasti in ogromna množica, ki se je zbrala na kolodvoru pred njihovim odhodom. Finski parlament se je zopet sestal k rednemu zasedanju po sedemdnevnem dopustu in pričel obravnavati več važnih zakonskih načrtov, predvsem one, ki se tičejo gospodarstva. V ameriških >»jaških krogih prevladuje prepri- čanje. da zavezniki ne' morejo ustreči pozivom Sovjetske Rusije po takojšnji ustanovitvi druge fronte v Evropi in da bi bili za tako fronto pripravljeni kvečjemu Šele spomladi leta 194S. Ti vojaški krogi zatrjujejo, da potrebujejo najmanj 1 milijon dobro izvežbanih vojakov za otvoritev druge fronte, ki jih pa sedaj nitiiajp na razpolago. Bitka za gorivo, to je geslo, ki ga je v angleško javnost vrgel King Hall. Omejitve v porabi goriva so potrebne, da se količine pristedijo za vojsko. 250.000 ton bencina se porabi tedensko več, kakor pa se ga dobi. Zato bodo v Angliji uvedli najstrožjo štednjo. Bolgarsko izredno sodišče je na dosmrtno prisilno delo obsodilo dva iiajbogatejfia trgovca iz j Tamove zaradi veriženja z živili. Državni tožilec pa je za oba zahteval smrtno kazen. Posebnega komisarja, ki bo imel nalogo izboljšati stanje siamskih gledališč in glasbenih zavodov po vzgledu zapadnjaških vzorcev, jo imenovala siamska vlada. V enem izmed velikih tokijskih templjev so bile včeraj pogrebne svečanosti za generalom Ta-toom Katom, ki .je padel v letalskih spopadih nad Birmanijo. Pri obredu so bili navzoči člani vrhovnega poveljstva in vojaški predstavniki držav Osi Pri letalskih vajah na ankarskem letališča je prišlo do večje nesreče. Dva pilola sta delala akrobacije, pri tem pa je njuno letalo strmoglavilo in treščilo na tla. Oba pilota sta se ubila. Da bi ga podprla v vztrajanju, sta Roosevelt in Churchill obljubila Stalinu vso svojo podporo glede ruskih zahtev- do Finske, Romunije, Bolgarjie in Dardanel, je izjavil neki ameriški j>olkovnik, ki je prišel iz Moskve. Poročilo Visokega Komisarja komisarjem okrajnih kapitanatov Predvčerajšnji dopoldan je Visoki Komisar ■ tuacijo v pokrajini. Pri tem je podrobno nava-poročal v Vladni palači komisarjem okrajnih | jal razne probleme, ki zadevajo življenje pic-kapitanatov. ivvalriva. Navzoči so bili mtd d trugim. podprefekt dr Bisia, inšpektor za agrarno službo, šef gospodarskega urada, pokrajinski zdravnik in pokrajinski veterinar, poveljnik gozdne milice, predsednik pokrajinskega podpornega zavoda, zastopnik pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, šef knjigovodstva in drugi funkcionarji Visokega Komisariata. * Po poročilu komisarjev okrajnih kapitanatov za posamezna področja svoje pristojnosti je Visoki Komisar v zgoščenem obrisu očrtal politično, gospodarsko, upravno in socialno si- Ekscelenca Grazioli je dal posebna navodila glede funkcije vseh javnih uradov, občinskih socialno-skrbstvenih zavodov, zdravstvenih zavodov. Določil je ustanovitev zdravstvenih središč za takojšnjo pomoč v najpotrebnejših naselbinah. Podrobno je razčlenil delo, ki ga je treba razviti na#socialno-skrbstvenem torišču v prihodnji zimi. Poročilo, ki se je nadaljevalo tudi popoldan, se je pričelo ter zaključilo s pozdravom Duceju. Ljubljana si sama lajša skrbi za drva 16. obletnica, ustanovitve obmejne milice Pozdrav Visokega komisarja obmejni milici Za obletnico ustanovitve obmejne straže je Visoki komisar včeraj, 21. £• m. popoldne sprejel poveljnike in častnike, navzoče v Ljubljani, katerim je izročil svoj tovariški in ognjevit pozdrav, spominjajoč se junaških strani, ki so jih obmejne straže napisale v tej novi pokrajini. Visoki komisar je poleg tega poslal po-zdravno brzojavko glavnemu poveljniku obmejne milice. • * • Organizacija obmejnih stražarjev je bila ustanovljena dne 22.' septembra 1926. V zaieiku je državna oblast zaupala novoustanovljeni organizaciji poleg čuvanja meje če razne politične naloge. OrganizatoriČno je organizacijo- obmejnih miličnikov razdeljena v posamezne skupine, ki budno čuvaji/ državne meje po dolinah in težko pristopnih gorah, kjer morajo stanovati v majhnih lesenih bardkah. Služba obmejnih stražarjev je izredno težka. Vršiti jo je namreč treba stalno, ob lepem in grdem vremenu, podnevi in ponoči. Zato vodstvo organizacije sprejema v službo obmejnih stražarjev satr\p telesno dobro razvite i» sposobne fante, ki se nato šolajo v posebnem zavodu ter po končanem kurzu poleg vestnega mi požrtvovalnega izvrševanja vseh zaupanih jim nalog, povsod širijo tudi italijansko kulturo in poskrbe, da se vsi zakoni v smislu dobljenih navodil tudi natančno izvajajo. Pozneje je bila obmejnim stražarjem zaupana še posebna naloga čisto vojaškega značaja, ki so jo prav tako zaradi fizične sposobnosti in izborne vojaške izvežbanosti in discipline vedno rešili v zadovoljstvo svojih starešin. Dne 15. septembra 1938 je bila organizacija obmejnih stražarjev organizirana v legije, fre-osnova je dala organizaciji še večji polet in možnost za udejstvovanje ter sedaj še lažje izvršuje številne naloge. Tako so med drugim obmejni miličniki mnogo doprinesli k uničenju razbojniških partizanskih skupin v Ljubljanski pokrajini, ki so morili, ropali in požigali po vaseh in naseljih. Njihov delež pri iztrebljenju teh temnih elementov najbolj pojasnjujejo številni padli obmejni stražarji, ki so se junaško borili in branili svoje postojanke. Šestnajsto obletnico ustanovitve organizacije obmejnih stražarjev je slovesno praznovala tudi Ljubljana. Proslava je imela strogo vojaški značaj. V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru je imel vojaški kurat sveto opravilo za vse padle obmejne stražarje. Po sveti maši je odšlo zastopstvo organizacije obmejnih —Hišnikov na pokopališče k Svetemu Križu ter je položilo vence na grobove padlih tovarišev, ki so žrtvovali v izvrševanju svojih dolžnosti svoja življenja. Svete maše so se udeležili najvišji politični in vojaški predstavniki. Podobne žalne svečanosti za padle obmejne stražarje so bile tudi po vseh ostalih pokopališčih v pokrajini, kjer so pokopani v bojih e zločinskimi vartizani padli obmejni miličnikL Razstava Franceta Skodlarja je lepo uspela Liubl lana. septembra. Umetnik, ki redkokdaj razstavlja iA ki ie v svojih poslovnih zahtevah kar le mogoče skromen, ki pa je do sebe skrajno tenkovesten. to je France Skodlar! Žfe nekaj dni visi izbor njegovih izbranih del v salonu Anton Kos v pasaži nebotičnika, in moramo reči. da ie dosti ljubiteljev umetnosti in solidnega, resnega slikarstva, ki se ustavljajo pri tei razstavi.' France Skodlar je zopet — po presledku nekaj let — dokazal, kako globoko čuteč umetnik ie in pravi virtuoz v slikarski tehniki._ v poda jaki iu svetlobe in v barvah. Tako sedaj razstavlja motive: Zaliv Terstenico pri Spalatu. tihožitje »Snežne kepe«, motive »Canal Grande«. »Iz okolice Caporetta«, »Motiv s Pokljuke«, belo-krajinski motiv »Večer na Lahinji«, motiv »Iz ljubljanske okolice«. »Trg sv. Nedelje« fiz Sofije), dva iuarinistična motiva z morja: »Nemirno morie« in »Jutro na morju« ter končno svoj avtoportret. Proti Francetu Škodlariu so morda vladali zadnja leta zaradi njegovega novinarskega dela — kot fotografa novinarja in kot člankarja — med našim občinstvom nekakšni predsodki, kakor da bi pravi umetnik ne bi bil zmožen še drugega dela. toda s to svojo sedanjo razstavo je Skodlar onemogočil take pomisleke. Skodlar ie že doživel, priznanje in to popolno, saj ngi ga je dala tudi strokovna kritika. Ljubitelje umetnosti pa opozarjamo, da bo razstava Skodlarjevih del v prihodnjih dnevih zaključena in naj si sedaj ogledajo v salonu Kos zbirko njegovih najnoveiših del. f-r) Od sv. Maievža da sv. Luke Prvi dan jeseni je bil 21. t. m. po kojedarju. Bil je lep, sončen, toda popoldne se je prav malce stemnilo in nebo je poslalo zemljanom nekaj kapljic. Kakršno vreme na Matevževo, pravijo, takšno na Lukeževo. So tudi drugi pregovori, ki napovedujejo, da ostane takšna jesen skozi štiri tedne, kakršna je bila na_ Matevžev dan. Apostol Matevž je sploh uvaževan med starimi vremenarji na deželi, tako pri poljedelcih kakor pri vinogradnikih. Ker je bij Matevž včeraj lep in sončen, bo tak tudi sveti Luka, ki letos pade na nedeljo, 18. oktobra. Takrat sv. Luka, ko repo puka, že nekoliko v roke huka. Urška mu pa pomaga. Vse kaže, da bo letošnja jesen nam zemljanom prinesla še mnogo sonca in vedrine. Bog daj I V tiedeljo smo imeli v Ljubljani nekaj minut trajajoč naliv, ki je zalil prav ozek pas v mestu.. Ponekod je lilo pošteno, drugod 8. S. »an Dyne: ZAGONETNA SMRT je padlo le nekaj kapljic. Nedelja je bila drugače vroča, saj je bilo nekaj črtic več ko -f-24°C. Tudi včerajšnji dan je bil topel. Dnevna temperatura je še vedno na višini. Danes 23. t. m. ob 17. uri 17 minut je začetek astronomske jeseni, katere prvi dan je zelo de-, ževen, ko je bil prvi dan koledarske jeseni izredno sončen in lep. $no£i so se začeli vrstiti hudi jesenski nalivi, ki so trajali skozi celo noč in se je začel dež v gostih curkih vlivati na zemljo zlasti fio 7. Začelo je pravo jesensko deževje. Ze ti na-ivi so povzročili, da je Ljubljanica začela naglo naraščati in je čez noč narasla za 35 cm. Na Hrvaškem bodo ▼ kratkem izšle nove poštne znamke, kaikor tudi znamke Rdečega križa. Osnutke za znamke izdeluje znani umetnik Otto Antonin. Se pred nekaj meseci so bili Ljubljančani v največjih skrbeh, kje in kako bodo dobili drva za zimo. Tudi v ta težki problem glavnega mesta pokrajine je s svojo skrbno roko posegel Ekscelenca Visoki Komisar ter izdal potrebne odredbe in predpise za preskrbo z najnujnejšimi drvmi in sploh kurivom Gozdna milica je pri svojem delu šla tako na roko, da je za potrebe ljubljanskega prebivalstva določila vsa drva. kar bi jih iz naše pokrajine ne potrebovale vojaške oblasti. Po odredbah Visokega Komisariata ie tudi mestna občina ljubljanska poslala v gozdove posebne komisije za določitev, koliko in kakšen les je za prebivalstvo treba posekati na raznih zemljiščih. Te komisije so doslej že pregledale parcele na Rožniku in na Golovcu, da so pregledani gozdovi 260 gozdnih gospodarjev, zat posek so pa komisije določile nad 3 tisoč prostornih metrov. V svojih gozdovih bo tretjino te množine posekala mestna občina na Rožniku, druga drva so pa razdeljene na prej omenjene posetnike tako, da na posameznega posestnika odpade povprečno po 8 kubičnih metrov drv. Za sečnjo določeni čas se je moral kar najbolj skrajšati predvsem zato, da bodo drva do zime že dosti suha in takoj dobra za kurjavo. Navzlic kopanju krompirja, sušenju otave in spravljanju drugih poljskih pridelkov so se pa gospodarji naglo lotili tudi sekanja drv. Skladišča mestnega preskrbovalnega urada na mestni pristavi in v šiški, prav tako pa tudi razni trgovci že vsak dan prevzemajo drva. Lahko upamo. da bodo do 20. oktobra že vsa ta drva na skladiščih. Ker pa nekateri posestniki nimajo niti potrebnih delavcev niti prevoznih sredstev, je mestni preskrbovalni urad v lastni režiji organiziral to delo. Skupina delavcev je te dni začela sekati drva, vozniki ma6tne pristave jih pa-^ie vozijo na razna skladišča. Spet vabimo vse one gozdne posestnike, ki ne bi sami mogli drv dobaviti ob določenm roku, naj se zglase v preskrbovalnem uradu s prošnjo, naj preskrbovalni urad sam poseka in spravi drva. Zadnje tedne so se Ljubljančani prepričali, da tudi z Dolenjskega in z drugih strani pokrajine prihaja vedno več drv v mesto, vendar je pa potreba še vedno velika. Večji dovoz drv iz pokrajine v Ljubljano pa bi radi izkoristili nekateri ljubljanski lastniki gozdov ter zato prosijo za znižanje ji za posek določene množine drv. Ker pa množine drv, ki jih je komisija sedaj odredila, nikakor niso tako velike, da bi ogrožale okoliške gozdove ali gospodarske potrebe njih lastnikov, zato pa tudi ni mogoče upoštevati Šport Pri nedeljski mednarodni tekmi Nemčija: Švedska so bili pri Nemcih najboljši vratar Janes, krilec Kupfer in Klinger v napadu; pri Švedih pa so predvsem ugajali vratar Berg-quist, v napadu pa Carlsson, Martenssen in Nordhhal. Prvi gol za Švedsko je v 7 min. zabil Nyberg, v 12 min. je Decker izenačil. Klinger ie potem zvišal v 43 min. na 2:i za Nemčijo. Ni se še poleglo navdušenje ob tem golu, ko je za Švede • izenačil Carlsson. V drugem delu igre je žabil'V‘26 min.''Mtfrtensson zmagonosni gol. Šodjl je Danec Laursen. V vzhodni Kareliji na Finskem so pred dnevi nastopj]i. na tekaljšojh zastopniki štirih finskih mest iz tega predela države. Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati. Tako je skočil Nick v višino 190 cm, . kopje je vrgel Vainio 65.81 m, kladivo pa je zalučal Voirila 51.70 m daleč. Prihodnjo nedeljo se bodo nadaljevale pokalne, tekme v Italiji. Nastopili bodo tile pari: (igrali bodo v mestih prvoimenovanih) Torino: Atalanta, Roma,:Triestina, Juventus (Roma): Lazio, Bologna:Modena, Pa.lermo:Venezia, Cre-monese-.Udinese, Vicenza:Genova in Livorno: Milano. V zelo velilki vročini so preteklo nedeljo nastopili francoski kolesarji v dirki za državno prvenstvo v nezasedeni Franciji. Proga je bila dolga 269 km in je zmagal Emilio Idee iz Pariza v času 8:45:33. Povprečno je vozil na uro 34.810 km. Lanskoletni .prvak v tej dirki R. Vietto je prišel na cilj šele osmi. Drugi je privozil na cilj Louviot, ki je zaostal za prvim le za pol dolžine kolesa. Borba je bila torej ogorčena. Preteklo nedeljo si je v Bustu Arsiziju priboril Prini Silvino državno prvenstvo v hoji na 5 km. Progo je prehodil v času 24:35,2. Belgijski boksarski mojster v srednji kategoriji Al. Baker je branil pred dnevi v Bruslju svoj naslov prvaka v tej kategoriji. Nasproti mu je stal bivši prvak Andrian Anneet. Zmagal je po 10 krogih Al Baker. Pri nedavnem tekmovanju v hpji na 50 km, ki so ga priredili v Lausanni, je proti vsemu pričakovanju zmagal 50 letni veteran Ernest Vuil-leumier, ki je omenjeno progo prehodil v času 4:58:34. Za seboj je pustil tudi nekatere »klase«. nobene prošnje za znižanje za posek določene ko* ličine drv. Prav vsi moramo na ta ali oni način prenašati izredne razmere in vsi jih tudi moramo skušati s svojimi doprinosi vsaj omiliti ,n olajšati. Posestniki gozdov nikakor niso izjema, da nam ne bi pomagali v stiski za drva. Najnujnejša preskrba ljubljanskega prebivalstva z drvmi je zagotovljena ter se prebivalstvu kuhati. Zato pa opominjamo vse one, da bi brez dovoljenja podajali se v tuje gozdove, naj popob noma prenehajo s pustošepjem gozdov, ker najt gozdovi niso samo vir blagostanja, temveč tudi vir zdravja in lepote mesta Ljubljane. Prodaja plemenskih krav Ljubljana, 23. sept. Po nailogu kmetijskega oddelka Visokega Komisariata obveščamo vse kmetovalce, da o® v četrtek dopoldne 24 t. m. od 9 do 12, v klavnici v Ljubljani, prodaja iplemenskikh krav p® znižanih cenah. Moliko praktičnih nasvetov gospodinjam Propagandni urad za avtarkjjo pri Predsed-ništvu O. N. D. nudi gospodinjam-dopolavoristkatn nekaj praktičnih nasvetov v cilju čim večje sted-nje v vsakdanjem domačem življenju: Da mleko pri kuhi ne prekipi, zadostuje namazati rob posode, v katerem se kuha, e tanko plastjo masla. Vonj prismojenega mleka, kakor tudi madeže na štedilniku in neprijeten duh^ odstraniš, če dodaš mleku, odnosno streseš po štedilniku nekoliko kuhinjske' soli. Krompirjeve lupine, nasekljane in namočene v mlačni vodi z malim dodatkom kisa, čistijo odlično vsako steklo, ne da bi ga pokvarili; sveže so izvrstna hrana za pse in rejo domačih in malih živali (perutnina, kunci itd.); upepeljen® in v prahu ter stresene po tleh odstranijo vsake vrste golazen; zavrete in posušene nadomestu-jejo industrijske preparate za čiščenje aluminija; voda, v kateri so vrele, pa je odlično sredstvo za čiščenje srebrnine in belih metalov. Tudi sir plesni. Da ga ohranite, ga ovijte t vlažno krpo, katero prej namočite v kisu. Da vam ne počrnijo roki, kadar čistite zelenjavo ter se ukvarjate s sadjem, si ju namažite od časa do časa z limonovim sokom; da se izognete neprijetnim in čestim urezom v Daleč, ga imejte pri delu vedno ovitega. S štajerskega V Vojniku pri Celju so imeli pred kratkim dve prireditvi. Otročičkom so pripravili veselj® ob zaključku otroškega vrtca. Otroci so se peljali na okrašenih vozovih skozi trg, zvečer pa je bil vaški večer. V Vojniku imajo tudi od časa ao časa kinopredstave. V Mariboru je umrla 78 letna Adolfina Petek. Na Dunaju je umrl 51 letni Pg. Fran Ambrožič. Njegov brat je bil do leta 1919 glavni urednik »Mariborer Zeitung«. V Žalcu so imeli 'ujed dnevi prireditev, na kateri se je zbralo nad 500 ljudi. V Medvedjem selu sta se poročila Polde Strašek in Matilda Jančič iz Čadrama. V Savinji je utonil 29 letni rudar Justin Fo-lendk. j . Za veličino nemške zmage je padel Alojz Robnik iz Maribora. Njegove zemske ostanke so pokopali v soboto ob veliki udeležbi Mariborčanov. S Hrvaškega Poglavnik je 14. t. m. spreie Ir. On Jel v posebni avdienci finskega poslanika dr. Onni Talasa in se z njim dalj časa prisrčno razgovarjal. Vsi dijaki, ki so letošnje leto končali srednje šole, se morajo takoj javiti vojaški oblasti zaradi novačenja. Rudarji iz Rudnika Kakanj so zadnje čase zbrali med seboj 27.000 kun in jih poslali Po- fJavniku, ki naj razpolaea s tem denarjem, ako so skromni rudarji dokazali svojo visoko državljansko zavest. Po vseh hrvaških mestih so priredile kulturne organizacije »Dneve hrvatske knjige«. V zagrebški stolnici so temeljito popravili orgle. Orgijam so zdaj cfbdali še četrti manual in 15 novih registrov. Zdaj cenijo stolne orgij® na 7 milijonov kun. Zagrebške stolnične orgije je postavila leta 1885 velika in znana nemška tvrdka Walcker iz Ludwigsburga, ki je postavila tudi znamenite orgije petrograjskega konservatorija, dalje koncertne orgije v Bostonu, glasovite orgije v Berlinu, Barceloni in Filadelfiji. Po sodbi strokovnjakov so zagrebške orgije ene najboljših v Evropi. Ze leta'1913 so orgije lepo prenovili in izpopolnili. 44 KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BKNSONAI Bil sem zloben da sem zaFel sumiti, dela njegovih velikih grehov?-... Bil sem tako zloben, da sem začel sumiti, da mora biti v življenju tega Odiseja neka Kalipsa, ko nam je dejal, da se jo bil ustavil v New Yorku samo zato, da nekomu reče »na svidenje«. Kadar se kak tak človek, kakor je Pfyfe, izogiba, da bi točno povedal, ali je bila tista oseba moški ali ženska, je treba brez nadalinega reči, da je bila to prav gotovo ženska. Zato sem ti tudi svetoval, da pošlji kakšnega vrlega možakarja v Fort \Vashington, da malo poizve, kako je kaj z njegovim izvenzakonskim življenjem in udejstvovanjem. Prepričan sem bil. da je moral imeti neko dobro prijateljico. Poleg tega pa sem si tedaj, ko so je zazdelo, da tisti zavitek, v katererf je moglo biti samo jamstvo, ni nič drugega kot škatlica draguljev, ki jih je videla Bensonova hišna, radovedna kot vsaka ženska, mislil: Preslepljena dulčineja našega dobrega Le-andra je temu človeku , posodila svoje dragulje, da bi ga rešila zapora! Tudi se nisem zmotil, ko sem pomislil, da je on najbrž nekoga ščitil, ko Je razlagal tisto zadevo z nakazilom. Cim smo od Tracyja zvedeli za ime in naslov te ženske, sem prav zato sklenil dogovoriti se z njo za sestanek... Komaj sem zagledal pred seboj gospo Banning, sem se že prepričal, d^ se nisem bil zmotil, kajti brž sem spoznal, da je to čustveno bitje, ki je pripravljeno odstopiti tudi svoje dragulje, ves svoj zaklad. Ko smo prišli k njej, ni imela na sebi prav nobenega dragulja več, toda takšne ženske, kakršna je ona, so navadno knr obložene z dragimi kamni, tudi če je njihova shramba prazna. Ni mi preostajalo drugega kot pripraviti jo do tega, da spregovori.« »Če vse to upoštevamo, moramo reci, da si se sijajno odrezali« ga Je pohvalil Markham. Vanča se je poklonil. »No, no, nikar preveč! Toda povej mi, ali ti ni moje kramljanje z gospo le nekoliko razbistrilo misli?« »Res ne mislim,«‘je odgovoril Markham, »da bi bile prej tako zmedene. Banningova je končala na ta način, da se je vrgla v tvoje naročje. Mislila je, da ie bil Pfyfe prišel v Nev York tisto jutro po umoru, ter nam je odkritosrčno jx)vedalap da mu je bila prejšnji dan popoldne telefonirala, da Je Benson odnesel dragulje domov, Pfyfe je torej to vedel in ie bil okrog tiste ure, ko je bil Alvin Benson umorjen, tam. Dragulji so izginili in Pfyfe je 6kušal zabrisati tisto noč sledove za seboj.« Vanče Je globoko dihnil t »Dragi Markham, o tej zadevi lahko rečemo, da se .zaradi samih dreves ne vidi gozd’, toliko jih, je...« »Morda pa si se ti tako zelo zagledal v eno samo drevo, da drugih ne vidiš.« »Tudi če bi bilo tako,« je vzdihnil yance Ura je bila pol ene, ko smo stopili v hotel »Ausonia« na obed. Med kosilom Je bil Markham videti zelo resen. Ko smo pozneje stopili na vlak, je pogledal na uro in dejal: »Nameravam še stopiti na Wall Street k majorju, preden se vrnem v urad. Ne morem razumeti, čemu je bil dejal gospodični Hoffmanovi, naj mi ničesar ne pove o tistem zavitku. Na vse zadnje v njem lahko tudi ni bilo draguljev.« »Mar misliš,« jo odvrnil Vanče, »da je Alvin Benson povedal svojemu bratu resnico glede tistega zavitka? Sicer pa je šlo za precej umazano zadevo in bi mu bil major verjetno povedal za svoje dejanje.« Kar Je major Benson povedal upravniku, Je samo potrdilo Vancejeve domneve. Markham je majorju razodel, da smo bili pri Pauli Banning in imeli na njenem stanovanju z nio razgovor, ter je vztrajal zlasti pri zgodbi o tistih draguljih, ker je upal. da bo major sam od sebe začel govoriti o zavitku. Toda major je Markhama samo poslušal ter se čudil, pri tem pa ga je vedno bolj grabila jeza. »Bojim se, da me je Alvin varal,« je nato dejal, »in žal mi je, da se mi je porodila takšna misel zdaj, ko ga ni več med živimi. Toda resnica je, da je gospodična. Hoffmanova danes zjutraj, ko mi je pripovedovala o tistem pisemskem ovitku, tudi omenila nek majhen zavitek, ki je bil poleg tistega pisma v Alvinovi blagajni. Prosil sem jo, naj pri 6vojih razgovorih, ki bi jih utegnila imeti o tej stvari, nikomur ničesar ne omenja o tistem zavitku. Vedel sem, da so bili v zavitku dragulji gospe Ban-njngove, mislil pa sem si, da bi ta stvar, če vam pride na uho, vso zadevo le Še bolj zamotala. Alvin mi je bil pravil o neki vreti rubežni, ki naj bi se izvedla v hiši gospe Banningove* in da je vprav spričo tega Pfyfe odnesel dragulje ter ga prosil, naj jih spravi v blagajno.« Med potjo v urad okrožne uprave je Markham prijel Vanče JA pod roko in dejal z nasmehom: »Kar zavidam ti, da imaš toliko sreče v svoji vlogi preroka.« »Mislim, da resi Kaže torej, da se je pomilovanja vredni Alvin odločil umreti z lažjo na jeziku, ne?« »Na vsak način je major nehote dodal verigi dokazov proti Pfyfeju nov Člen.« »Zdi se mi naravnost zbiralec tak šnih členov,« je pripomnil Vanče. »Kaj pa je s tistimi domnevami glede gospodične St. Clairove in Leacocka?« »Nisem jih še povsem ovrgel, če je to tisto, kar hočeš vedeti,« je resno odvrnil Markham. Ko smo prispeli v urad, nas je tam že čakal Heath in se smejal. »Vse je končano, gospod. Markham. Ko ste odšli iz urada, je prišel sem Leacock in hotel govoriti z vami. Ko je zvedel, da vas ni tu, je telefoniral na ravnateljstvo, odkoder so ga zvezali z menoj. Sporočil mi je, da bi rad_ nuino govoril z menoj o neki zelo važni zadevi. Takoj s^m skočil sem. V čakalnici sem našel Leacocka. Cim sem vstopil, me je jjoklical k sebi in _mi dejal: .Prišel sem se javit, jaz sem tisti, ki se umoril Bensona/ Svacker je vzel na zapisnik Leacockovo priznanje in stotnik je potem tudi podpisal, kar je priznal. Poglejte.« Ponudil je Markhamu na stroj popisan list papirja. Markham se je vsedel. Poznalo se mu je, da so ga zadnji dnevi precej utrudili. »Bog bodi zahvaljen! Zdaj je konec našega gorja,« je globoko vzdihnil. Vanče ga je opazoval. »Jaz pa se bojim, da se je naše gorje šele dobro začelo,« je pomomljal-Ko ie Markham tisto priznanje prf bral, ga je izročil Vanceju. Ta si ga je z vso pozornostjo ogledal, na njegovem obrazu pa se je bralo, da temu, kar j® bilo napisanega na papirju, ne verjame dosti. , »Se vam zdi čudna ta listina, gospo® Vanče?« ga je vprašal Heath, ki je bil ves razigran. »Gospod narednik, če M vi vedeli, kako čudno je tole priznanje, bi se vam zazdelo, da ste znoreli,« ga je ošvrknil Vanče. Potem pa se je obrnil k Markhamu in nadaljeval: »Jaz vsaj ne pripisujem kakšne posebne važnosti listini. Kvečjemu bi nam lahko sluzila* da pridemo prej do resnice. Jesenske plodove moramo izrabiti Ljubljana, septembra. ... fe zlepa ni bila kaka jesen v naših kra-i 2 vsakovrstnih plodov kakor je letošnja. Kakih 25 let ie tega, kar smo videli, kai pomeni pri nas jesen z vsem svojim bogastvom, samo. ako je leto ugodno. L. 1917. je na Primer Sijajno obrodila vinska trta in do letos se še noben star dolenjski vinogradnik ni mogel pohvaliti s tako izvrstnim pridelkom, kakor je bil tedaj, predzadnje leto bivše svetovne vojne. ^Letos kaže vinska trta v Ljubljanski po-kraiini prav tako izvrstno, samo eno napako ima — z razliko z 1. 1917 — premalo pridelka bo. Lani je bilo na naših trsih in brajdah dovolj grozdja, toda mošt ie bil slaboten in seveda tudi vino. Letos je pa narobe: mSlo grozdja — zaradi dolge zime in ostre pomladi — toda kar ga je ostalo, bo dalo pijačo, o kateri bodo dolenjski očanci še dolgo govorili. S sadjem je zopet drugače: lani ga ie bilo kar malo in ie šlo za visok denar. Letos ga je tako obilo, da ga bodo mogli kmetje zlahka mnogo posušiti, marsikaj na tudi predelati v sadne sokove, celo v žganje. Boljše seveda napravijo tisti, ki poskrbe zase, za svojo družino in za trg. ako ga posuše. Brez sadjevca in sadnega žganja bomo že prebili, krhlji pa nam bodo izvrstno služili kot dodatek k hrani ali Pa kot hrana sama. O žetvi poznih naših jesenskih žit, kakor prosa, koruze, ajde in poprej še ovsa, smo že poročali. Za ajdo ie zanimivo, da je letos, ko je cvetela, nudila izvrstno pašo čebelicam, kar se že več let nazai ni zgodilo. Cvetela in medila pa je ob pravem času, tako da so mogle čebelice ob pravem času na pašo in znositi domov dovoli sladke strdi. Hkrati ie letos lepo medila tudi hoja. ki je dala čebelicam tudi dovolj strdi. Naši čebelarji morejo biti torej po dolgih letih enkrat zadpvolini s pridelkom svojih čebelic. Pa ne samo poljski pridelki in ne samo uspehi Čebelic ter obilna letina sadja, tudi drugi. mani upoštevani, pa važni plodovi so letos bogato obrodili. Za žir smo poročali, da bo letos vrgel obilno: žir moramo uporabljati predvsem za olje. Znano ie. da je žirovo olje brez duha. zelo mastno, sploh najfinejše olie kar ga poznamo. Lani v naših gozdovih ni bilo niti toliko žira. da bi ga otroci nabirali, letos pa ie to obratno: toliko ga je. da bo treba mnogo rok. preden vsega poberemo. Tudi želod in divji kostanj bosta, oziroma sta že. bogato obrodila. Želod in divji kostanj prideta predvsem v poštev kot izvrstno hranivo živini, seveda, poprei ga moramo sušiti, luščiti in tudi prekuhavati, oziroma namakati, da postane užitno za žival, zlasti za prešiče. Za žlahtni kostanj ie že sedaj gotovo, da M m 9 s. Fra pochi giorni c ciod. domenica 27 a mez-zanotte si chiude 1» ven-dita dei biglietti 'della Lotteria‘di; Merano. Sei ancora in tempo a iscri-vere il tuo notne fra i concorrenti alla prossima distribuzione di milioni. Ma fallo oggi stesso perche fra pochi giorni sara troppo tardi! V nekaj dneh, t. j. v nedeljo 27. o polnoči, se zaključi prodaja srečk Loterije di Merano. Se imaš čas, da vpišeš svoje ime med tekmovalce za bližnje razdeljevanje milijonov. Stori to še danes, kajti v nekaj dneh bo prepozno! Loterija di Merano podari milijon onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči Per l’acquisto dei biglietti rivolgersi alTIntendenza di Fi-nanza’ Trieste, rimettendo L 12'— per ogni biglietio, piti/ le spese poštah. Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12-— za vsako srečko m poštne stroške. bo obrodil bogato, kakor še nikoli. Vendar bodo imeli Ljubljančani od kostanjevih nasadov na Golovcu in Rožniku bolj malo koristi. Lani so preveč debelih vej oklestili, letos pa dosti drevja posekali. — Toda, kjer so še ostala kostanjeva drevesa, tam bo žlahtni kostanj vrgel bogato in marsikatera družina bo imela v kostanju izvrstno nadomestilo za kruh. vsaj nekaj dni. Toda kostani je treba obirati, kadar je zrel, dokler je še mlečen, ne zaleže nič, le motnje povzroča v prebavi. Po naših ograjah in grmovju raste mnogo gloga. Plodovom gloga plavimo »medvedje hruškice«, Gospodarsko ta drobni plod ne pomeni nič, sedaj, ko je povpraševanje za pičo perutnini, pa bi le utegnil nekoliko žaleči. Pomešati ga ie treba med otrobe ali med drugo pičo, seveda dobro pomečkanega, kokoši in fa-ce ga bodo rade žrle. Leska dozori navadno o sv. Mihaelu, torej bi letos šele čez teden dni. Kakor pa poročajo s podeželskih krajev, so lesko skoraj povsod žt obrali. Kjer pa ie še kaj ostalo plodov na niei, naj ljudje lešnike skrbno hranijo. Letos ne bodo lešniki, ki so prav tako bogato obrodili, samo za poslaščico otrokom, kakor ie bilo dosedai v navadi, temveč kot izvrsten nadomestek — za pravo kavo. Kava. skuhana iz praženih lešnikov, ie prav tako okusna in prav tako dišeča, kakor iz pristnega kavnega zrnja, le kofeina nima. torei ie v tem še njena prednost. Kavo iz lešnikovih jedrc so naši predniki poznali še poprei. preden so iz Brazilije dobili pristno kavo. ki ie sedai seveda ni. Tudi sadu drena ni zametavati. Drenovi grmi se letos šibijo pod dren ul jami. tako namreč pravimo drenovemu plodu. V jeseni je dre-nulia prav tako okusna kakor češnja v zgodnjem poletju. Zrele drenulje so tudi izvrstne za vkuhavanje. zahtevajo celo mani sladkorja kakor drugo sadie. Jesenske plodove, ki smo jih morda včasih zametavali, ali pa jih prepuščali le otrokom, bomo torei letos znali tudi koristno uporabiti! Z Gorenjskega Oddaja sadja na Gorenjskem. Da se zagotovi preskrba prebivalstva na Gorenjskem s sadjem in sadnimi proizvodi v letošnji zimi, morajo posestniki, ki imajo sadno drevje, oddati sadje. V ta namen dobe od občine predpis oddaje določene množine namiznih in industrijskih jabolk, hrušk, češpelj in orehov. Dokler posestnik ni oddal predpisane množine sadja in dokler se ne izkaže s potrebnim potrdilom, ne sme prodajati sadja drugim. V posameznih krajih so posebne zbiralnice. Da se prevzem olajša, morajo kmetje sadje tudi sortirati po navodilih teh zbiralnic. — Gorenjci, zbirajte sadje, podlem naslovom pa pojasnjuje tednik pomen zbiranja sadja. Vsi, ki uživajo varstvo Reicha, posebno Gorenjci, v katerih domovina je bila zaradi hitrega posega nemške oborožene sile obvarovana vojnih strahot, bodo h končni zmagi prispevali, kar največ zmorejo v tem prehranjevalno tipičnem primeru. Kopičenje sadja je prepovedano. Izdelava jabolčnika je prepovedana. V Kranjn so priredili mladi pevci iz Dunaja za uvod prireditev posebno pevsko prireditev. V prisotnosti okrožnega načelnika in drugih odličnih osebnipsti je položil gauleiter dr. Rainer venec na grob okrožnega živinozdrav-nika Bedenka. Gauleiter je imel na pokojnikovem grobu tudi poslovilen govor o veličini borbenosti tega navdušenega narodnega socialista, ki je prištet med žrtve borbe za veličino nemške zmage. V mladinskem taborišču ob Vrbskem jezeru je taborilo nad 100 gorenjskih deklic. Bile so v kopališču Ribnici. Vseh udeleženk je bilo nekaj nad tisoč. Nekatera dekleta so bila že drugič v takem taborišču. Vežbale so v telovadbi in plavanju. Smrt voditelja upornikov, pod tem naslovom poroča gorenjski tednik, da je bil na Jelovici ustreljen Jože Gregorič iz Jesenic, znan pod lažnim imenom Goren je. Bil je vodja upornikov. Z njim so ustrelili še 32 upornikov, 8 pa ujeli. Gregorič je bil zasnovatelj atentata na Bedenka v Kranju ter je vodil napade na Kropo, Ribno, Podnart in Bohinjsko dolino. V Črebru Je popravil lahkoatlet Hardmo svetovni rekord na 7 anglešk. milj za 30 sekund. Dosedanji prvak je bil Mikaelsson. 4. oktobra bo boktaf v Bukarešti italijanski boksar Bondavalli. Nasproti mu bo stal Romun Po-pescu. Istega večera se bosta borila v ringu tudi Italijan Morabito Nasproti mu bo stal romunski prvak v ni uš ji teži. V italijanskem tenisu so zdaj Že prišli do finalnih tekem. Pri gospodih sta se plasirala v finale Del Bfello in Cucelli. Tekma med njima je trajala pet setov in jo je Del Bello odložil v svojo korist. Rezultat je bil Del Bello:Cucelli 4:6, 4:6, 6:4, 6:3, 8:6. —J*ri damah pa sta prišli v finale Bossi in Sandonnlno. Zmagala je Bosšije-va v dveh setih po 6:2 in 6:0. Nagrada ob priliki rojstva dvojčkov Visoki komisar j« ii Dueejevega sklada podelil zakoncema Pintar Joletu in Mariji is Žlebita it. 23. občina Ribnica, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Ljubljana Koledar Danes, sreda, 28. septembra: Tekla, d. m Četrtek, 24. septembra: Marija r. j. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarči' Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Italijanski kulturni institut vabi svoje čla ne, da dvignejo v pisarni Instituta bone, n podlagi katerih dobijo potem pri dnevni bla gajni v operi sedež za petkov simfonični kon cert v proslavo skladatelja Rossinija. Načrt letošnje koncertne sezone, ki jo prireja Glasbena Matica, predvideva več intimnih koncertov, ki se bodo vršili v mali filharmonični dvorani Prvi intimni koncert bo v ponedeljek, 28. t m. ob pol 7 zvečer. Spored tK1 sta izvajali na dveh klavirjih pianistki Mart« Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec. Na spored i so dela naslednjih skladateljev: Longo, Grie*. Reinberger, Tomc in Rahmaninov. Na konce-t že danes opozarjamo. Predprodaja vstopnic se že vrši v knjigarni Glasbene Matice. Drago Marijo Šijanec je eden naših naj; vidnejših, najpomembnejših in tudi najbo': rutiniranih orkesterskih dirigentov. Že več 1> ’ deluje r naši sredini in pod njegovim vo< stvom se je vršilo /e lepo število simfonična! koncertov, k so se odlikovali po prvovrstni i;-vedbi in po izredno ?pretno sestavljenem kor certnem sporedu. Precej zaslug si je pridob ! dirigent Sijanec tudi za našo izvirno simfonič no glasbo,, katero propagira z vso ljubeznijo in vztrajnostjo. — V novi sezoni bo nastop prvič kot dirigent simfoničnega orkestra n proslavi skladatelja Rossinija, ob priliki 15^ letnice skladateljevega rojstva. Izvajal bo v ključno le Rossinijeva dela. Koncert bo v petek 25 .t. m. ob pol 7 zvečer v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagaj-ni v operi. Prijazna opozorila slaSdlarjem. naj svo!-goste ustno in z napisi opozarjajo, da ie prepn vedano metati vrečice za sladoled na cesto, ket so v bližini vseh slaščičarn koški za smeti, n kljub temu ni bilo vidnega uspeha. Prav tak') nam ni znana slaščičarna, ki bi sama pometn'n hodnik in cesto vsai v svoii bližnji okolici. Zn-radi ugleda mesta Ljubljane je bila mestna ob čina naposled prisiljena k strožjim meram, dii je pred slaščičarne in sploh pred prodajalni' sladoleda poslala svoje uniformirane polici i*V stražnike z naročilom, nai površne goste slaščičarn navajajo k redu. Marsikomu bo seveda neprijeten stražnikov opomin, naj na tla vržem> vrečico spet pobere in nese v košek za smeti. š< bolj neprijetne bodo pa posledice kršenja cesl nega policijskega reda. Vrečice za sladoled bod ■ sicer s hladnim vremenom same izginile s cest zato bodo pa mestni stražniki Imeli več čas • za nadzorovanje ljudi, ki mečejo tramvajski vozovnice, olupke in druge odpadke na cesto Mestni fizikat ima namreč na razpolago ver stražnikov samo za nadzorstvo snage po cestah in sploh za nadzorstvo zdravstvenih prestopkov, še več stražnikov je pa pridel jenih mestnemu tržnemd uradu za vzdrževanje reda na trgu in za odpravo tržnih prestopkov, ki seveda tudi pa zijo na snago pred raznimi lokali. Ravnateljstvo IV. moške realne ffimna-*ije r Ljubljani obve&ča starše onih učencev, k; so se javili k sprejemnemu izpitu na teni zavodu, da bo sprejemni izpit dne 28. in 29. septem > bra in ne 25. in 26., kakor je bilo |avijeno po prej. Začetek izpitov je obakrat ob 8 dopoldm m ob 15 popoldne. Učenci na| prinesejo s iSeboj pisalno pripravo in dve poli črtanega papirja. Dielna preselitev okrajnega glavarstva v Ljubljani. Javno se razglaša, da se je del uradov okrajnega glavarstva v Ljubljani preselil iz Hrenove ulice štev. 11, v Beethovnovo ulico It 7, in sicer: Komisar okrajnega glavarstva s predsed-stveno pisarno, pravni referentje, kmetijski referat c okrajnim prehranjevalnim uradom, ter glav na pisarna. V Hrenovo ulico it 11 so se preše lili: Tehnični razdelek iz Beethovnove ulice št 7. gozdarski in šolski referat Is Hrenove ul. št. 17. V Hrenovi ulici St 11 ostanejo tedaj do nadalj-nega naslednji referati: gozdarski, šolski, veterinarski in zdravstveni referat ter tehnični razde lek. Ljubljansko gledališče Opera: 23. sept., sreda, ob 17: »Baletni večer«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. 25. sept., petek, ob 18.30: »Rossinijev festival. Izven. Cena od 24 lir navzdol. 28. sept., sobota, ob 17: »Sevilski brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. V. HEISER 101 Zdravnik gre t križem svet Turčija, Sirija, Palestina Male-Indokina, Java, bumatra, kitajska so vse močno prizadet« po malariji. ▼ 'Po/lednKlVax ^y,roP°’ se je bolezen Angliji in v j fazvne,a P° nih okuženj ji^^ij1]' h,udih 5Ploš' vojno in po n/ej v Mar^ •••VcT-Romuniji in Rusiji.' Grčfia in sta močno prizadeti, a na n« l-Norveškem je malarija skorajda^ne" poznana. N, lahko pojasniti, zakaj nekateri kraj, mala.r-.je sploh ne poznajo m zakaj v drugih, kjer so bil, prJd njo docela varni, nenadoma izbruhne renang je bil popolnoma zdrav, dokler niso prišli tja Angleži 1. 17%, na kar se je malarija tamkaj močno ugnezdila. Izsekavanje pragozdov in odkrivanje 6tojcčih mleKuž ne bo zadostna razlaga za to. Čile in Barbados nista poznala mala,rije vse do 1. 1927, ko so nastopili prvi primeri. V Združenih državah je malarija danes omejena zvečine le na južne kraje; proti severu sega do Wiscon-sma. Ko so prihajali prvi naseljenci, se je precej posplošila v Connecticutu, i« izginila, a se s prihodom italijanskih naseljencev, ki so napolnili'zapuščene tovarne, znova pojavila. Leto za letom je malarija v Ameriki popuščala. Iskreno pa moramo priznati, da je na jugu še močno razširjena. Zaradi slabe izsušitve so železniški nasipi in v poslednjih časih še velike avtomobilske ceste imenitna kotišča za komarje, vrh tega pa je treba omeniti še nevarnost, ki jo predstavljajo stoječe vode. Ker je bila naloga »Mednarodnega zdravstvenega odbora«, da' skrbi za' javno zdravje, tako da bi zdravstveni ( odseki dobili delež denarnih sredstev za svoje potrebe, in ker so predavanja ter dokazovanja o nevarnosti črevesnih 1 zajedalcev že začela roditi uspehe, jel imela malarija za nas čedalje bolj va-j *en pomen. Izdelali smo si načrt, po katerem smo najprej preučevali pogostost bolezni ter življenjske navade in razploditev odgovornega komarja,1 ga hoteli uničevati že v obliki ličinke. Naše upajije pa je bilo, da “"J0 naposled vrgli v boj tako poceni sredstva da bodo dosegljiva vsem siro-1 mašnim ljudskim slfcjem. j jl je Mednarodni zdravstveni odbor v Crossestu v Arkan6atem kraju. Dr. L W. Hackett veščak za malarijo in zastopnik Rockefellerjeve ustanove v Italiji, je v spalnici neko italijanske družine ,kjer so bili vsi čl(mi bolni za malarijo, polovil tisoč k6marjev ter odkril, da so se vsi ti predstavniki vrste anopheles hranili izključno le s kravjo krvjo. Vsi so mislili, da se preživljajo na škodo i hišnih prebivalcev, v resnici, pa so se i le zatekali tja v varno zavetje, potem ko so se na živini nasrkali. Komarja vrste anopheles ne najdei več v krajih, ki ležijo više ko (000 metrov; na Filipinih jih že v višini 600 metrov ni več. razen redkih izjem. Na Maleziji pridejo do 1500 m, v Mehiki do 2000 m in na Himalaji do 2700 m visoko. r? Stev. 216. ROMAN V HENRIK SIENKIEWICZ H'! J.kJUUSJ torej misli S.. .« Kdo je v zraku: padalec ali svetilna bomba? Pojasnilo madžarskega generalštaba v zvezi z zadnjimi sovjetskimi letalskimi napadi Madžarska uradna agencija obvešča javnost o odredbah, ki jih je izdal generalni štab kot nekaiko obvestilo, kako naj se ljudstvo ravna v Erimeru novih letalskih napadov na madžarske iraje. Pojasniilo se glasi: Zaradi pravilne presoje letalskih napadov, ki jih je treba pričakovati, mora javnost o padalcih vedeti gotove stvari. Dosedanja obvestila o tem, da so ljudje tu pa tam videli sovražne padalce,.so se izkazala za zmotna. Ljudje so zamenjali padalce s padali, s katerimi spuščajo svetilne bombe. Na splošno se je treba ravnati po naslednjem: Padala so, kakor je vsem znano, dežnikom podobne priprave iz platna ali svile v premeru 8 do 10 metrov. Z roba tega polkrožnega klobuka gredo v obliki stožca 4 do 5 metrov dolge vrvi, ki so spodaj privezane na nekakšno streme,' na katerem visi padalec, ki ga je po njegovi obleki mogoče opaziti še ko je zelo visoko. ( Padalo svetilne bombe je po svoji obliki zelo podobno padalu, s kakršnim se spusti na zemljo padalec-vojak. A pri njem visi kak meter visoko nad »stremenom« na vrvici pravilna jilindrasta pločevinasta posoda, ki ima na spodnji strani žaromet. Taktika dosedanjih letalskih, napadov je bila v tem, da so prva sovražnikova letala vrgla svetilne bombe, tista, ki so priletela za njimi, pa so z velikih višin spustila na razsvetljene cilje rušilne bombe. Svetilne bombe padajo prav tako počasi, kakor pada.Ia in jih površni opazovalci kaj 'lahko zamenjajo s padalci. Iz gornjega se jasno vidi, da je-v temi osvetljeno padalo samo padalo svetilne bombe. Nikakor ga ni mogoče zamenjati s padalom, 6 kakršnim se spuščajo na zemljo sovražni vojaki, kajti sovražnik gotovo nima namena, da bi izdajal, kje so njegovi padalci. Na drugi strani pa so te njegove »zračne sile« tudi varnejše, če se spuste na zemljo tara, kjer ni v bližini nobenih bivališč. v Padalo varno drži padalca v zraiku le to-časa, dokler ga teža, ki je obešena nanj, k tlom. Čim padalec doseže tla, padalo pade skupaj. Isto se zgodi, če ipadalec prileti na drevo ali na streho kakšne hiše, pri čemer je seveda v neva.rnosti, da se kam nabode ali da mora s strehe skočiti na tla in se pri tem morda ubije. . . Kljub vsemu temu pa je treba posvetiti opazovanju padalcev večjo pozornost, kajti zaradi zračnih tokov se kaj lahko pripeti, da padalce, ki 60 bili namenjeni kam zunaj na slabo obljudeno ravnino, zanese nad kaikšno mesto in da potem padejo na zemljo. Pretresljiva zgodba o japonskem ladijskem kurjaču Tri dni je plaval lačen po Tihem oceanu Junak tega kratkega dejanja, ki se je odigralo ob robu vojnega pozorišča v Vzhodni Aziji, nima nobenega imena, vsaj japonski časopis mu ga ne daje — tako začenja svoje zanimivo poročilo iz Tokia nek italijanski časnikar, ko popisuje pretresljive dogodivščine japonskega kurjača na neki ogledniški ladji, ki je daji za dnem opravljala svojo službo na Tihem m v 6porain. Sam je ostal sredi morja in mučila ga je strahovita žeja. V daljavi se je kakor nekak siv rob ob obzorju odražala kopna zemlja. Kakor da več ne ve kaj dela, je začel piti slano morsko vodo. Izpljunil jo je in spet pil. Slednjič je bil njegov želodec že poln slanice. Potem se je obupno spet vrgel s tiste deske v vodo in pla.val dalje, dalje, ure in ure. Ko je bilo sonce že čisto blizu zatona, ni bil od tiste deske, na kateri je_ prej počival, oddaljen več ko le kakšnih tisoč metrov. Tok ga je bil zanesel nazaj, proč od obale. Moral se je vrniti na desko. Ves izčrpan se je je zopet oprijel in legel nanjo. Z rokami se je oprijel dolg%ra žedeznega žeblja, ki je gledal iz deske, potem pa v hipu spet izgubil zavest. Naslednje jutro je poskusil znova. Začel je šteti, do tisoč in nazaj, samo da ne bi zaspal. Slednjič pa je spretno izkoristil morski tok in posrečilo se mu je začutiti pod nogartii celino. Tlesknil ie po vodi. Po tolikšnem trpljenju in nadčloveških naporih je slednjič dosege)! obalo in se od izčrpanosti zgrudil na- njo. Iztrgal je svoje malo življenje iz objema Velikega, oceana. Robinzon je zmagal. Po treh dneh brez jedi je naslednje jutro našel dve mali močvirnati ptici, ki ju je kar surovi pogoltnil, tako je bil lačen. Potem se je najedel še malih rakov. Popoldne je zagledal čoln. s katerim so tamkajšnji domačini prevažali kokosove orehe. »Šele, ko sem izpraznil secl-m kokosovih orehov, sem dobil občutek, da ne morem več in da je silna lakota potolažena,« je pripovedoval srečni re.šenec. »Slana morska voda mi je vzela čut okusa. Da sem po nekaj dneh spet prišel v naše staro oporišče, da so domačini na tistem otoku tako velikodušno ravnali z menoj in mi poma,gaji, vsega tega se zdaj komaj še spominjam: nikdar pa ne bom pozabil tistih ončutkov, ki sem jih imel, ko sein prvič ugriznil tistega surovega močvirnega ptiča, in slasti, s katero sem pogoltnil tiste rake. zlasti pa ne bom pozabil tistih sedmih koko-ovih orehov,« je končal srečni kurjač svoje pripovedovanje. SKIiMA LAGERI.OEFi NA RAZPOTJIH SRCA B0MAH »Gotovo ne, kajti pomisliti moraš’, da sva midva reveža. Toda, Karlina, ne govoriva več o teh nepomembnih rečeh, temveč misliva na ubogo gospo Ekenstedtovo! Smem odkrito govoriti s teboj?« * »Zategadelj sem prišla semkaj, ljuba Thea,« je rekla Karlina s svojim najžlahtnejšim glasom. Nobena ni govorila s polnim glasom, temveč sta obe govorili rajši tišje. Sedeli sta čisto mirno, srkali jagodni sok in drobili kruhek. Toda obema so se tresle roke kakor vnetim igralcem, ki so tik pri koncu svoje dolgočasne vloge. »Cisto pošteno ti bom rekla, Karlina, da mislim, da se Karl Artur malce boji svoje matere. Ne ravno pred njo samo, kajti ona biva tam v Karlstadtu in nima pogosto priložnosti, da bi vplivala nanj, pač pa je opazil, da dela na to, da bi ga zopet spravila s teboj, Karlina. »In to, oprosti mi, da ti tako povem, — to je tisto, česar se najbolj boji.« Karlina se jo nasmejala. »Aha,« si je mislila, »torej na ta način! Thea resnično ni neumna.« > »Ti Thea, torej misliš,« je rekla, »da bi ti lahko Karla Ar turia pripravila do tega, da bi se peljal v Karlstadt in se pobotal • svojo materjo, če bi ga mogla prepričati, da ta korak, kar se mene tiče, ne bo imel prav nobenih posledic.« Gospa Sundlerjeva je skomizgnila *■ rameni, »Ah, to je le moje ugibanje,« je odgovorila. »Znabjti se nekoliko boji tudi svoje lastne slabosti. Seveda ima tvoja oseba nekaj privlačnega zanj. Resnično tudi ne razumem, kako se more človek upirati nekomu, ki je tako lep, kakor »T': »Ah, Karlina, silno težko mi je pri srcu, da bi to izgovorila. Toda na vsak način mislim, da bi tedaj, če bi imel Karl Artur kaj zatrdnega, na kar bi se lahko opiral, da... »Z drugimi besedami jx>vedano: Ce bi se jaz dala v tretje okliclti s Schagerstroemom, potem bi se Karl Artur čutil varnega.« »To bi bilo seveda dobro... Toda, Karlina, oKlici se lahko na roče tudi enkrat za trikrat, prav kakor se poroka lahko odloži. Možnost je, da ostaneš lahko ti še dolga leta v proštiji.« Karlina je malce naglo postavila svoj kozarec na mizo. Ko^ je prišla semkaj, je dobro vedela eno: visoko ceno bo morala plačati za to, da bo Thea pustila Karla Arturja potovati k njegovi materi. Toda mislila je, da bo tretji oklic zadostoval. »Tako sem si zamišljala vso stvar,« je nadaljevala gospa Sund-ler, sedaj skoro šepetaje, »če bj šla ti sedaj takoj domov in napisala Schagerstroemu pisemce s prošnjo, če bi se hotel jutri takoj po službi božji poročiti s teboj v proštiji, potem bi...« »Nemogoče.. .1« Bil je zdvomljen klic po prizanesljivosti — edina izjava med vsem razgovorom, ki jo izdala, kako mladenka trpi. Thea Sundler je nadaljevala, ne da bi se ozirala na krik. »Ne vem, kaj bi bilo v tem nemogoče. Rečem le, če bi to pisemce napisala in ga po zanesljivem slu poslala na Veliki Sioe- torp, potem bi bil lahko odgovor že v petih ali šestih urah tukaj. V primeru, da bi Ml zadovoljiv, bi jaz storila vse, kar je v moji moči, da bi Karla Arturja pripravila do tega potovanja.« »In če ne bi uspela?« »Jaz resnično ljubim gojpo Ekenstedtovo, Karlina. Resnično ml je zanjo žal. Cim bom v tein pogledu razpršila bojazen Karla Arturja, potem si ne moreni misliti, da bi se mi sploh znalo ponesrečiti. Tega sem si gotova. Karl Artur bo jutri takoj po službi božji odpotoval. Preden Ik> izvršena poroka, boš slišala, da je od- Da, seveda more. Njena roka se je oklenila pisma v njenem žepu. Kajpada, da more. Izpraznila je svoj kozarec, da bj si izplaknila grlo »Cim prej bo mogoče, ti bom sporočila Schagerstroemnv odgovor,« je rekla in se dvignila, da bi odšla. V nedeljo popoldne in zvečer. I. Ce čaka človeka kaj težkega, je zanj velika sreča, če si mor« reči: »Tako pač mora biti. Vem, zakaj sem storil. Ni bilo nobenega drugega izhoda.« • - Drgetajoč nemir se potem poleže 6pričo trdnega prepričanja, da pač ne more storiti nič drugega, kakor upogniti se. Ros je» kakor se običajno reče, da je lažje prenesti, če se končno le po- kaže, da se res ni dalo nič spremeniti. Ko se je Karlirfa vrnila domov, je takoj napisala nekaj vrstic na Schagerstroema. Res jih ni bilo veliko, toda vseeno »o ji prizadejale mnogo srne muke. Končno je spravila skupaj sledeče: »Sklicujoč se na zadnje vrstice Vašega pisma, bi Vas rada vprašala,* ali ste za to, da bi se pokazali jutri ob dveh v i rnM' in se dali po gospodu proštu poročiti z menoj? Prosim, da svoj odgovor oddaste slu. Vaša udana služabnica , Karlina Loewenskoeld« Ko je to pismo zganila in zapečatila, je prosila prošta zn dovoljenje, da sme s tem sporočilom poslati' kočijaža na Veliki Sjoetorp. Potem, je začela svojima starima prijateljema pripovedovati vs« povrsti, kar se je dogodilo in ju začela pripravljati na dogodke nslednjega dne. Toda proštova gospa jo je prekinila z besedami: veš kaj, vse to nama boš lahko pripovedovala kdaj drugi" in se malo odpočij, saj si taka kakor strašilo.« n spi tako dolgo, kolikor se da. Zbudila te bom, za kosilo.« dom. tcha|a »b ob U - Me- Upr«« &<4,iUrj". alka i. bU«». - d. *•-« - No**