ES phimobski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ijto 111 - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330. 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. TRST četrtek, 13. novembra 1947 Poštama plačana v gotovini Sp°dizione m abbon. postale Stev. 745 *LRJ zahteva razpust Akcijske rep. julijske krajine Trstu flp6^ ne^ai dnevi je vlada JjRJ pri zunanjem ministrstvu 4 protestirala proti ustanovi republikanske akcijske Julijske krajine v Trik ,.si ie na svoji ustanovni jjjjpščini postavila za geslo točko 7 «Politične izjave» t snovne skupščine, objavljeno . tedniku «Emancipazione» z Oktobra t. I.): «La Ve-,®a Giulia ai Giuliani alTom-tricolore d’Italia», in ki V namen razbiti integriteto , neodvisnost Svob. tržaškega ^er 03 roža teritorialno ti^rdeto FLRJ. Zaradi tega 7®° FLRJ v svojem protest-;'ni pismu zahteva, da se ta tjnka takoj razpusti, njeni \r }ji Pa aretirajo. Jfsštetokrat smo v našem li-. ponovno razkrinkavali ire-!ift«ern in teroristične metode tu S^e siran^e Pred in po raz-‘U CLN-a, pred in po usta-tako imenovane cGiun-jf nacionalističnih italijanskih s Akcijska stranka pa je Hj tnšern CLN-u s svojo nepo-'vioo politiko, predvsem do , Slovencev, prednjačila in je Injači Se danes v «Giuntn. Vred podpisom mirovne po-t &e je civilna policija našla ^nostorih stranke skladišče J-t’ Jasneje aretirala nekaj t»«a u: \ > kasneje ci l nih članov — in seveda kma-ndi izpustila. Primer Pado-tigar mila obsodba spričo . ooro znanega milega posto-;s la C P s tržaškimi šovinisti, ;e najboljši znak kakšne kazni itn Prav za prav vreden ta V akcijske stranke. Sedež t(ran-Ce ?e bil vedno zbirališče . Oristop — njenih članov za je a^ciJe proti manifestacijam IVV^rotičnega tržaškega Ijud-^ • Toda na tem mestu ne bo-jj. jaštevali vseh primerov ak-^ € akcijske stranke, omeni-U tta) le dve njeni glavni in karakteristiki: »e ' Akcijska stranka izrecno Priznava novo ustanovljene Vnve v Evropi, ki se imenuje L. ^hIIO tr?aX1e.n vin. no tržaško ozemlje, na ■He'rem ---«0 ^ tiču uPŠčini. Jasno je, da takšne i,."ona deluje. To izhaja 'Po?v omenjene njene .. etične izjaven na ustanovni stranke, ki zanika obstoj države, na kateri deluje, nobena vlada ne more trpeti. Izjema je samo analo-ameriška vojaška vlada na STO-ju. 2. Akcijska republikanska stranka se je ustanovila — ne kakor bi bilo logično samo za področje STO-ja, temveč za vso Julijsko krajino, čeprav je največji del Julijske krajine sestavni del FLRJ. Očitno je, da v tem dejstvu tiči namen, odcepiti vso Julijsko krajino od FLRJ, s čimer ta stranka ogroža teritorialno integriteto sosedne države FLRJ in s tem krši mirovno pogodbo z Italijo, katero je angloameriška vojaška uprava dolžna spoštovati in njene določbe ščititi in izvajati. Toda angloameriška vojaška uprava spričo obeh teh dejstev ni smatrala za potrebno ničesar ukreniti. Pod sedanjo angloame-riško vojaško upravo sedijo v upravnih in posvetovalnih organih samo in zgolj predstavniki tistih in samo tistih strank, ki nove, na določilih mirovne pogodbe z Italijo ustanovljene države — STO-ja — sploh ne priznavajo, in je vsa njihova borba z vsemi razpoložljivimi sredstvi v danih okolnostih naperjena prav v cilju uničenja te države in priključitve njenega ozemlja k drugi državi —-Italiji. , Ta cilj pa je izvedljiv le proti jasnim določbam mirovne pogodbe, to je le potom sile. Uporaba sile pa v tem primeru pomeni pripravo na novo vojno, ki jo te stranke vršijo na našem ozemlju v okviru pripravljanja nove vojne, ki jo vrše na primer ameriški vojni hujskači v svetovnem merilu. Ge bo torej angloameriška vojaška uprava takšne politične organizacije na STO-ju še nadalje dopuščala, je očitno, da tudi ona služi vojnim hujskačem in njihovi politiki. Kajti prav proti takšni politiki je naperjena uvrayi£ena zahteva vlade FLRJ: razpust najstrupemj-še vojnohujskaške organizacije STO-ja in aretacija njenih voditeljev. Do Gaulle prodaja in hoče zatreti sindikalne Francijo organizacije Krvave demonstracije v Mars PREDKONGRESNI SESTANEK MESTNEGA AKTIVA SIAP Okrepitev SIAU in borba za mir slavna naloža resničnih demokratov Pariz, 12. — General De Ganile je na tiskovni konferenci podal Tiskaj izjav o svojih političnih ciljih. PredvStem grozi sindikatom, da se morajo prihodnje volitve " sindikalne organizacije izvesti tako, da bodo izvoljeni «prav; delavski zastopniki)). Nato je omenil komunistično stranko in dejal, da ne predvideva njenega takojšnega razpusta. Glede Nemčije se De Gaulle zavzema za gospodarske sporazume § to deželo, s kolikor bo v bodoče zapadno nemško gospodarstvo povezano s francoskim. Na ftoben način pa ne sme Nemčija biti združena ter centralizirana in Porurje mora ostati pod mednarodnim nadzorstvom. V nadaljnjih izvajanjih je De Daulle dejal, da ogroža Francijo neka država, k; ima oporo v not-' ranjosti države. Zaradi tega morajo Francozi skupno z drugimi narodi organižifati obrambo. Ker pa je Franclja najbolj ogrožena, naj ona prevzame za to organizacijo iniciativo in prične pogajanja z ZDA in drugimi evropskimi državami. De Gaulle napoveduje razširitev Novi zločini fašistov v Italiji Milan, 12. — Fašistični zločinci, k; uživajo potuha De Gasparijeve vlade, so v noči na torek v bližini Milana napadi: tri delavec, ki so se vračali z dela in jih težko ranili. Temu zločinu se je včeraj pridružil noy zločin, ko je neki fašistični veleposestnik streljal na skupino delavcev, ki sa prišli v Milan, da protestirajo zaradi omenjenega napada. Danes pa je na sedežu milanske komunistične partije eksplodirala bomba, k; k sreč ni zahtevala človeških žrtev. Povzročila pa je večjo škodo. Danes so v Milanu proglasili stavko v vseh tovarnah kot protest proti fašističnim napadom. Ljudstvo je na vse fašistične zločina in izzivanje odločno odgovorilo ‘n v razjarjenesti razdejajo prostore stranke «Uomo qualunque» in stranke «Movimento sociale itaiia.no*. Napadlo je tudi prostore neofašističnega lista «11 Matbimo d’Italia» m tako pokazalo, da ne bo več trpelo fašističnih izzivanj. Tudi po ostalih mestih Italije so delavci priredili protestna zborovanja. Puljski menihi ijjlužbi tujih vohunov svojega gibanja in pravi, da predstavljajo socialisti on demokristjani tretjo skupino, ki se bo morala držati enako oddaljena od komunistov in degollstoV. Nikakor pa da ne predstavlja ta tretja skupina republike, ker nima za seboj ljudstva. O Angliji je pripomnil, da dvomi, da bo mogla sedanja politična organizacija — pri čemer je mislil laburiste — obvladat; gospodarske težkoče in da želi, da bj se v Angliji oblikovalo novo gibanje angleškega ljudstva. Končno je potrdil, da se je leta 1945 namenoma izognil sestanku z Rooseveltom Pariški lat «Ce Soire* komentira De Gaullcv govor. V uvodniku z naslovom: «De Gaulle je za obnovo Nemčije in hoče dati Francijo na razpolago ZDA za primer vojne proti Sovjetski zvezi*, se Jist vprašuje, če se. general zaveda nezakonitosti stališča, ki ga zavzema proti sindikatom in strankam. V resnici, močno Splošno udruženje dela, ki je odločeno upreti se vsakemu fašističnemu podvigu, nj pri srcu človeku, ki se uči za diktatorja, ki bo skušal vzdrževati vse one, ki se zatekajo k Američanom, kjer iščejo direktive, da bj razgnal; to udruženje. List vprašuje De Gaulla, kako sj zamišlja povečanje proizvodnje, če bo vodil protidelavsko politiko in če. bo poostril ukrepe proti delavcem. V socialnem pogledu pomenijo De Gauilova iezvajamja skliceva-nje na star korporativni sistem, ki ga je uvedel Petain v času okupa^ cije. Glede na stališče De Gaulla prot; ZDA zaključuje list, da se je De Gaulle razkrinkal s tem, ko združuje svoj glas z onim preko Atlantika in organizira vojno proti Sovjetski zvezi in demokracijam Vzhodne Evrope. V Marseillesu je prišlo včeraj do velikih demonstracij. Do incidentov je prišlo tudi na prvi seji mestnega občinskega sveta. Pri tem sta bila ranjena novi degolistični župan, komunistični poslanec Cristo-fuli in trije komunistični občjnski svetovalci. Demonstranti so tudi odstranili ameriško zastavo z balkona mestnega poslopja. Do spopadov je prišlo tudi v raznih bar..,i in nočnih lokalih. Na sodišču pa je množica vdrla v notranje prostore in omogočila beg treh obtožencev, ki so bili aretirani med demonstracijami prejšnje dni. Glede na te incidente so pristaniški delavci, pomorščaki, kovinarji in stavben: delavci sklenili protestno stavko.. Tajnik sindikata mlinarskih nameščencev pariškega okrožja je izjavil, da bodo pričeli mlinarji jutri s stavko, če delodajalci do petka ne bodo pristali na opravičene zahteve svojih nastavljencev. Snoči ob 19. uri je bil v kulturnem krožku «Chimici» sestanek razširjenega mestnega aktiva SIAU. Na sestanku so razpravljali o političnih in organizacijskih vprašanjih, predvsem v zvezi s pripravami za mestni kongres SIAU. Sestanek je otvoril tov. Ferlan, ki je podal politično poročilo. Tov. Ferlan je dejal: Sklepna resolucija ustanovnega kongresa SIAU za STO je postavila mestno organizacijo SIAU pred vrsto problemov, katerih rešitev ne zahteva, le skrajnih naporov vseh naših sil, temveč naim nalaga dolžnost in nujnost, da pritegnemo v naše ljudsko gibanje tudi one ljudske množice, ki tavajo brez prave usmeritve pod vplivom propagande zastarelih ideologij. Nove in ne ravno lahke naloge nas silijo, da preuredimo ustroj naše organizacijske strukture z namenom, da jo okrepimo, razširimo in poglobimo naše prodiranje med široke ljudske množice, da zbudimo v vseh, ki so nam voljni slediti, največjo aktivnost. BORILI SE BOMO PROTI VOJNIM HUJSKAČEM Tako na mednarodnem polju kakor na zelo utesnjenem ozemlju, ki je pod okupacijo anglo-Bmeriških sil, opazujemo, da zavzemajo pred- Z NAČRTOM O »POMOČI* se hočejo monopolisti ZDA znebiti ostalih konkurentov »Narodni list" ugotavlja, da so tajno radijsko nostaio postavile angloamerlške oblasti li,ti?reb, 12. (ATI) — -2 N a rodni t-oij, °^iavlja komentar o odkritju nske mreže v samostanu sv. »o v Pulju. List ugotavlja, da itn^d;iisko oddajno postajo po-h j anglo-ameriške oblastil ki 'e avHe tudi razne nadomest- h* Pater anglo-ameriško zasedbo se ,, Gemiero vadil v uporab-Postaje in. menihi i* sarr.o-■t t s° dobili podrobna navodila KJo 'm vohunskega centra z nar torazširijo vohunsko mrežo uiIstri- is "Ontavlja dalje, da je odkrit- *e v Pulju pokdzalo, čemu bH^Porialisti tako potegujejo za ^ So ° Pratiljudskih duhovnikov, •en, Pre?e?i zasluženo kazen. Mcd-'iu , 0 'Se nadaljuje zagrizena go-dogodkov v Lanišču, ho vohunskega, centra t> Istri njo gonjo vatikanskega in PUM '^j^Pcrijevega tiska. Toda za-rJlje hlapcev imperializma ne zločincev pred zasluž -o Pl povila obsodba ^ ancovoga reftma Success' 12- — Pododbor v'cra" komisiJe ?e španske- hi0 ,'anja soglasno sprejel reso-'•!* v ** 50 Jo predlagale delega IS. ■ Ghiatemale, Mehike, Pa ---- skie UruSva.ia. s katero obnav-P. dosežen žp nreteklo leto i k k v * so jo predlagale delega- Ih*. 0e. Criiaf cmo l\JoViilrn Dn | Is *UP- ^°sežen že preteklo leto jJ"*-'® odnose m*d članicami it)4 iz? ?rancovo Španijo. Resolu-zaupanje, da bo Var-% zavzel stališče, ki odgo-i brM nJetnu položaju. to-Jlte ':avnA! Beiigije. Luksem-pj -v'n Holandske so predlagali; vt nj uPščina obsodi Argentino, i u 'J smislu sklepa odpoklicala ■ ^6'- da KUfiipvn roslanika. dripa svojega poslanika. Zaradi odpora republik La-,%Va*rrike ni bil sprejet. Ju-1Rltv sovjetski ;n poljski de-^0» So sprejeli kompromisni tl^dan . ./tir-jJ Je bila s 33 glasovi pro-1 m 12 vzdržanim sprejeta ififev, V° vprašanju vojnih be-thStftiri preclvldeva ustanovitev vi ne organizacije za be- h4, inozemskega tiska v katerega so se udele-3, jJ^Fenitejše politične oseb-tudi znanstvenik: in V l* mpd drugimi govoril ^ 11 je, ris** delegat Višinski. Pou-t .Vu Je aunanja politika SZ dnF ;n mir y nasprotju ' W jo zasledujejo nekate- re osebe v ZDA ;n Angliji in ki Se izraža v sovraštvu prot; Sovjetski zve^i. Glede ppropigande na novo vojno se je Višinski zgražal, da je OZN sprejela malo pomembno resolucijo, ki ni v nobenem razmerju z važnostjo dogodka. Končno je Višinski protestiral proti ustanovitvi male skupščne, ki nasprotuje načelom osnovne listine in ki je bila sprejeta na podlag; pritiska večine. Ista večina je šla tako daleč, da je zahtevala sprejem v OZN Portugalske, ki je «ajter ego* Francove Španije, medtem ko se je večina protivlla sprejemu Albanije, ki se je bor.la proti fašistom in Nemcem od prvega dneva vojne- Francov teror se nadaljuje Madrid, 12. — Radio svobodne Španije »Pirenejski radio* poroča o terorju in o aretacijah po vs»j Španiji. Tako so aretirali 39 kmetov v Granadi pod obtožbo, da so bili partizanski kurirji. Več delavcev so aretirali po raznih tovarnah pri zadnjih volitvnhi volitvah v fašistične sindikate. Kljub frankistični propagand: to terorju so te volitve docela propadle'. Tajna policija je v neki tovarni v BIskaliji aretirala dva delavca, ki sta delila letake in poz vala delavce, naj se volitev vzdržijo. Na 800 delavcev te tovarne se je, volitev udeležilo samo 86. Indija odtegnila kandidaturo za Varnostni svet Lake Sucočss, 12. — Indijska vlada je s posebno noto uradno sporočila, da odteguje svojo kandidaturo za Varnostni svet. S tem bo omogočena izvolitev Ukrajine. Indija izjavlja v noti, da ostajajo po izločitvi Avstralije iz Varnostnega sveta vsa področja Indijskega oceana in južnovzhodne A-zije brez zastopstva. Do sedaj je Indija vztrajala ra svoji kandidaturi, da protestira proti uradnim sporazumom glede sestave svetov, pri katerih ni bila Indija nikoli udeležena. Svojo noto zaključuje, da je odtegnila kandidaturo samo zato, da se v stvari pride z mrtve točke, da pa vztraja na svojem protestu. REKA. — V kratkem bo na Reki začel izhajati nov italijanski tednik, ki bo uradno slasilo sindikatov. Egiptske zahteve glede Libije in Eritreje Kairo, 12. — Kralj Faruk je v prestolnem govoru omenil napore Egipta za združitev Sudana in za odpravo angleško-egiptske zavezniške pogodbe a leta 1936. Kralj Faruk predvideva možnost obnove pogajanj z Anglijo, če bo ta- pripravljena sprejeti pravične zahteve Egipta. Glede bivših italijanskih kolonij omenja samo libijsko vprašanje in zahteva popolno neodvisnost te dežele, k; mora biti prosta vsake tuje vlade in to v kateri koli obliki. Eg'ptska vlada je poslala komisiji za bivše italijanske kolonije' not d, s katero zahteva priključitev severnega dela Eritreje Sudanu m južnega dela Abesinji. Glede Somalije predlaga egiptska vlada, naj prpada ali Abesiniji ali pa Keniji in sicer y obliki zaupnlške u-prave. L'-bija pa da mora na vsak način pestati neodvisna država Mladinska proga bo 16. f. m. izročena prometu Zeitica., 12. — Po 228 dneh dela in 14 dni pred določenim rokom ■bodo 16. novembra slovesno izročili prometu mladinsko progo Sa-raac-Sarajevo, ki je največje delo v prvem letu jugoslovanske petletke. Ta dan bo v Sarajevu velika slovesnost. Ob 8. uri zjutraj bodo na novi sarajevski postaji slovesno sprejeli prvi vlak in odkrili spominsko ploščo, popoldne pa bo po sarajevskih ulicah velika povorka mladinskih brigad. Odprli bodo tudi razstavo slikarjev in kiparjev na mladinski progi in dokumentarno razstavo o graditvi te proge. \%SW.-.VAWAWAWAW.Vi%SV.W.WA’AA-.* DAVKI V SOVJETSKI ZVEZI Beograd, 12. — Harrimanov načrt za pomoč Evropi je še vedno predmet komentarjev. Tako piše beograjska «Borba», da ne predstavlja ta načrt nič drugega kakor Trumanovo doktrino o zasužnjenju. Harrimanov načrt ima za osnovo svojega programa ekspanzionizem ameriških monopolistov v Evropi, katerega opravičuje a »komunistično nevarnostjo* prav tako, kakor je delala nacistična propaganda. Na ta način so podedoval; ameriški imperialisti Hitlerjeve, »protikomunistične metode* in njegov program za vladanje Evrope. Ta protidemokratični načrt ima namen dovesti zapadne evropske narode v položaj, v katerem sta danes Grčija in Turčija. V gospodarskem pogledu je Har-rimanova, ocenitev evropskih potreb mnogo manjša, kakor pa ocenitev, ki se naslanja na podatke 17 držav. Ta razlika znaša samo za leto 1948 1 milijardo 379 milijonov dolarjev. «Borba» nadaljuje, da se hočejo ameriški monopolist} s svojim načrtom o pomoči znebiti zapadnih evropskih konkurentov na področju pomorskega prevoza, pomorske trgovine, pomorske gradnje in na vseh trgih zapadne poloble. Harri-manovo poročilo zahteva celo znižanje carin v evropskih deželah in odpravo nadzorstva nad tujimi valutami, kar pomeni popolno pre-plavljenje evropskega trga z ameriškimi trusti. Clankar za tem poudarja, da so ZDA pod pretvezo pomanjkanja nekaterih proizvodov samim Američanom vzeli Evropi možnost, da bi nakupila v ZDA potrebne izdelke, ki jih potrebuje za razvoj svoje industrije. Poleg tega imajo ameriški Imperialisti namen pripraviti svoji Industriji in trgovini popoln monopol v zapadn; Nemčiji in izriniti iz teh pokrajin že v letu 1948 vsak vpliv svojih angleških In francoskih zaveznikov. Vzporedno s tem pa hočejo oživeti militaristično in fašistično Nemčijo, vse to v škodo varnosti evropskih narodov. List zaključuje, da vsi ti temni nameni zasledujejo samo namen, da bi pod1 krinko pomoč} podjarmili evropske zapadne narode ter jih spremenil; v sužnje ameriškega kapitala. Podobno komentira Hanrimanov npčrt londonski «Daity Worker», ki piše, da je značilno, da, očita Har-riman pariški konferenci 17 držav, da ni upoštevala Nemčije. Hkrati odklanja delitev držav med zavez-n.ke In sovražnike. Nasprotno pa loči države po njihovem stališču na- praim socializmu in komunizmu. Vse države, ki dajo nekaj na svojo neodvisnost,' se bodo uprle tej politiki, ki ji ni za obnovo, marveč ai podjarmljenje evropskih držav. Tržaška brigada »Cermslj" proglašena za udarno Beograd, 12. — Med inozemskimi brigadami na mladinski progi, ki so bile proglašene za udarne, so tudi brigade koroških Slovencev, tržaška brigada «Ser sij Čermelj* in brigada republikanske Španije. V tržaški brigadi je bilo proglašenih 20 udarnikov, 30 pa je bilo pohvaljenih. Obnovitev trg. Dogajanj medi ZSSR in Anglijo Londcn, 12. — V trgovskih krogih se govori, da bo minister za trgovino Harold Wilson odpotoval proti kcncu novembra v Moskvo, kjer bodo obnovili trgovinska pogajanja med Anglijo in ZSSR. Holandci ropajo In pobijajo u Indoneziji Djokjafcarta, 11. (Tass) — Indonezijsko ministrstvo za informacije je objavilo knjigo, ki navaja izpoved} očividcev in objavlja druge dokumente, ki dokazujejo grozodej-rtva nizozemskih vojakov na otoku Celebesu v letih 1946 in 1947. Knjiga vsebuje na stotine prime- rov ropanja in navaja, da so Holandci na področju Palopo pobili okoli 5 tisoč oseb in uničili nad 700 hiš. Knjiga navaja tudi, da je bjlo v zadnjih dveh letih pobitih na vzhodnem delu Celebesa skupno 30 tisoč nedolžnih ljudi, med njim; tudi žene, starci in otroci, V Jakarti so ustanovili udruženje naprednih holandskih strokovnjakov v Indoneziji. Udruženje je objavilo izjavo, da so napredni holandski državljani v Indoneziji za ustanovitev neodvisne indonezijske republike, ki naj bi obsegala vse tamkajšnje otoke. 130.000 delavcev stavka v Argentini Buenos Aires, 12. — Včeraj je zapustilo delo 130.000 kovinarskih delavcev. Za 48 ur bodo zasedli tevarne, ki jih bodo zapustili, če njihove zahteve ne bodo sprejete. Izvajanje agrarne reforme v Bolgariji Sofija, 12. — Namestnik ministra za poljedelstvo Tončev je predložil podatke o agrarni reform: v Bolgariji. Do sedaj je 90.000 kmečkih in delavskih družin prejelo 114.543.000 ha zemlje. Minister je poudaril, da bodo predlagane spremembe zakona o zemljiški posesti Omogočile popolno izvedbo agtar-ne reforme in dokončno likvidacijo velikih posestev. -■m- Kakor vsaka druga država tako potrebuje tudi sovjetska država fonde, da lahko zajamči poslovanje javnih ustanov, tovarn, rudnikov, železnic, vodnih in zračnih transportov itd. Vse to pripada državi in ta mora torej nositi stroške ne samo za vzdrževanje, pač pa tudi za graditev tovarn, železnic itd. Razen tega izdaja Sovjetska država tudi ogromne zneske v socialne in vzgojne namene. Dovolj je. če omenimo, da od 311, milijard rubljev izdatkov, ki ji H proračun za leto 191,7 predvideva, gre v narodno gospodarstvo približno 132 milijard rubljev, v naprave, ki služijo socialnemu in Vzgojnemu namenu pa nad 107 milijard rubljev. Ti dve postavki zavzemata približno dve tretjini državnega proračuna. Toda kljub ogromnim izdat- kom v državnem proračunu niso davki visoki. To pa zaradi tega, ker s oni proračun predvsem, na kapitalu državnih podjetij. Individualni davki predstavljajo sa-mč> mmimalni odstotek. Proračun za leto 19j7 predvideva za vso držalo 28 milijard rubljev davkov, plačanih po prebivalstvu, to je 7.1% vseh dohodkov. Kakšne davke plačuje sovjetski državljan? Predvsem imamo dohodninski davek, ki ga plačujejo delavci in uredniki. Odstotek tega davka je odvisen od dohodka delavca. Kdor ne zasluži preko 3120 rubljev letno (260 rubljev mesečno), je oproščen tega davka. Zdravniki, advokati in drugi, ki razen dela v državnih podjetjih in upravah imajo še druge dohodke, ki izhajajo iz za- Videmski prefekt (po glavi mu problema delle minoranze non tOm Beneških Slovencev: «Kako na področju pokrajine', ki je pod takrat še nise 'sobnega izvrševanja poklica, plačujejo dodatni davek na te dohodke. Najmanjši odstotek za te dohodke je 2%. Obrtniki, ki so člani «artelov» (obrtniške proizvajalne zadruge), plačujejo davek, k\ je za 10% višji od davka, ki ga plačujejo Uradniki in delavci. Obrtniki, ki niso člani proizvajalnih zadrug, in druge osebe, ki imajo dohodke, ki izhajajo iz drugačnega dela, kakor je redno plačano delo, Tilačujejo višji davek. Državljani, ki so odlikovani z redi Sovjetske zveze, so oproščeni vsakega davlca na plače. Delavcem in uradnikom, ki Vzdržujejo več kakor tri osebe, se zniža davek za 30%. Popolnoma so ojjroščeni davka vojaki in upokojenci. Tudi holhozniki plačujejo davke. Razen dohodkov kolhozov, ki se razdelijo med kolhoznike (na ta dohodek se ne plačuje davek), imajo člani kolhozov tudi dohodke iz svojega individualnega de-Ig in ta dohodek je podvržen roj Mussolinijeva parola: «11 si pone, ma si rovescia») delega-naj vem, da že 1300 let živijo mojo upravo, Slovenci, ko se m niti rodil!* zetnljiškemu davku. Ta davek plačujejo tudi posamezni kmetje, ki niso člani kolhozov. Zakon predvideva razne možnosti oprostitve. Oproščene so datkob družine kolhoznikov in posameznih kmetov, če je en član družine vpoklican pod orožje. Oproščeni so vojni in delavski invalidi. Odstotek davka se zniža tistim, ki vzdržujejo številno družino. Državljani Sovjetske zveze, ki nimajo otrok, ali pa ki imajo majhno družino, plačajo poseben davek. Ta davek plačujejo moški od 20 do so let in ženske od 20 do iS let. Kdor ima več kot tri otroke, ne plačuje tega davka. Sovjetski davki so stalni in ostanejo na isti višini več let. Posebni vojni davek, ki je bil uveden med vojno, je bil že odpravljen ob koncu vojne. Ze proračun leta J.9J6 je predvideval zmanjšanje dohodkov iz naslova davkov za 4o% in to ravno zo-radi tega, ker je bil odpravljen tUjni davek. stavniki naših bivših zaveznikov siailišče, ki očitno gre v prid reakcionarnim strankam in kažejo odkrito sovražnost napram vsem demokratičnim gibanjem, zlasti pa proti SJAU. To pa nas ne preseneča, ker vključuje SIAU v STO vse ljudske sile, ki se borijo za mir'pri nas in v svetu proti mednarodnemu bloku vojnih hujskačev. Ti hujskači imajo ves interes, zanetiti novo vojno, mi pa jim bomo to preprečili, ker vemo, da v vojn} največ trpi -ravno ljudstvo. Demokratične sile v STO lahko oa.grajo za ohranitev miru odločilno vlogo. Vsi vojni hujskači se zavedajo, da je STO primerno ozemlje za netenje sporov med nasprotujočimi si silami sveta, in bi radi ustvarili i2 našega ozemlja novi Gdansk za tretjo svetovno vojno. Posebno kočljiv in odgovoren položaj, v katerem smo, zahteva od nas Skrajno previdnost, izredno mirnost ir. neobičajen čut realnosti, kar nas bo usposobilo, da obvladamo vse dogodke v težkih trenutkih. Ker se zavedamo velike odgovornosti, ki jo nosimo pred svetom za ohranitev miru, smo sprejeli in priznali STO in si postavil} delovni program, ki jamči mir in svoboden razvoj nove države. ZMEDA V NASPROTNEM TABORU Po tej poti bomo slediti tudi v bodočnosti in prisilili reakcionarne stranke, da se s svojo blazno politiko terorizma popolnoma izolirajo. S to politiko bodo oddajili od sebe množice, ki si žele miru, ter sam; sebe obsodili na propast. Taka je usoda vseh političnih gibanj, ki se opirajo na šovinizem. Politična linija, ki smo si jo začrtali in jo izvajali, že daje svoje sadove. Znatne demokratične sile so pristopile k nam, kar je ustvarilo v nasprotnem taboru precejšnjo zmedo. Vedno bolj se opaža neugodje in zadrega naših nasprotnikov, kar potrjuje klavrn potek šovinističnih manifestacij prve dni novembra. Prebivalstvo je namreč sito nacionalistične retorike in zahteva preliti ko miru in sporazuma tukaj živečih narodnih skupin; politiko, ki bo upoštevala stvarne potrebe našega mesta, oživila našo industrijo ir vapostavila gospodarske stike z zaledjem. O zmedi v nasprotnem taboru nam potrjuje tudi polemika med raznimi njihovimi časopisi, saj piše «Lunedi» o «slabih Italijanih*, in se zaganja celo proti Udruženju bojevnikov. Pri tem je značilno to, da so se v Ladjedelnic} Sv. Marka pridružili proslavi 30-letnice Oktobrske revolucije tudi številni socialisti. Vsi ti prepiri med temi strankam} pa nam nalagajo dolžnost, da še okrepimo naše delo za pridobivanje množic, ki so še daleč od nas. ŽIVLJENJSKOST PROGRAMA SIAU Naš program je pokazal veliko življenjskost in je sposoben zbrati okoli sebe vse demokratično ljud stvo. Ta program je pravi program Ljudske fronte in zanj moramo pridobiti zlasti žene in mladino, od katerih še mnogi stojijo ob strani. So pa še druga važna vprašanja. Vojaška uprava je določila carinsko me jo na Morganovi črti in s tem: razbila gospodarsko enotnost obeh področij STO-ja. Po drugi strani pa-je odpravila vsako carinsko kontrolo na meji med STO in Italijo. S tem hotela favorizirati trgovino z Italijo in sabotirali blagovno izmenjavo z Jugoslavijo, oziroma z dobršnim delom STO-ja. Vsi ti ukrepi so le izraz sovražne politike, ki jo vodijo imperialisti proti demokrati&rim vzhodno - evropskim silam. Prva Številka glasila informacijskega urada Beograd, 12. — Izšla je prva številka uradnega glasila informacijskega urada komunističnih strank v Beogradu. Razen poročil, ki jih je že objavil dnevni tisk, objavlja list poročilo Zdanova o mednarodnem položaju in Kardeljev članek o borbi jugoslovanske komunistične stranke za narodno neodvisnost za ljudsko oblast in za obnovo. List objavlja tudi članek Ladislava Go-mulke o delovanju poljske Komunistične stranke. Vsi ti članki bo bili »v obliki poročila prečitani na varšavski konferenci. Uvodnik govori o nalogah gasila, ki se bori za mir in ljudsko demokracijo in pomaga vsem kc-munističnim strankam, da združi jo ljudstvo v enoten tabor za borbo proti monopolistični, Imperialistični in protidemokratični politiki. List pozdravlja vse demokratične narode in vse rodoljube, ki se borijo za čast, svobodo in neodvisnost svojih držav. Pozdravlja tudi vse komunistične stranke, ki vodijo borbo antifašistov proti a meriškim ekspanzionističnim načrtom. Teden slovenskega filma Ljubljana, 12. — Od 1. do S. decembra bodo proslavljali »Teden slovenskega filma*, da popularizirajo filme slovenskega podjetja »Triglav film* in najboljše inozemske filme. Predvajali bodo slovenske dokumentarne filme ter francoske, češkoslovaške in *ov»etske umetniške filme. Kar se tiče sodelovanja v conskem svetu, je treba poudariti, da nisi.no nikoli ponudili sodelovanja v mestnem niti v conskem svetu, temveč prejeli vabilo za sodelovanje od polkovnika Camesa. Ko smo pristali na sodelovanje, smo spravili ZVU v veliko zadrego, saj je upala, da se bomo sodelovanju odrekli ter nas bo nato lahko pred javnostjo obtožila, da nočemo po-mirjenja in izboljšanja gospodarskega položaja. Sedaj bi bilo vsako čakanje odveč, reakcionarji pa naj vedo, da se bomo tudi izven teh svetov borili za interese delovnega ljudstva kakor smo se borili do sedaj, ORGANIZACIJSKO POROČILO Nato je podal tov. Srečko organizacijsko poročilo. Orisal je razna organizacijska vprašanja in. nekatere pomanjkljivosti. Dejal je, da je treba mobilizirati najširše ljudske množice na konkretnih vprašanjih, zlasti pa na gospodarskih. Tudi vprašanje šole je največjega pomena ,za vse prebivalstvo, 3aj pošteni demokratje ne morejo dovoliti, da bi njihove otroke vzgajali fašisti. Stalna in neizprosna borba za reševanje vseh perečih vprašanj je edina pot, ki vodi k novim uspehom. To borbo je treba osredotočiti tam, kjer je ljudstvo 1,’ajbolj prizadeto. Potem je tov. Srečko govoril o ustanovnem zborovanju SIAU, ki bo 7. decembra in o pripravah za izvolitev delegatov za to zborovanje. Priprave za mestno zborovanje SIAU pa ne smejo postati golo zbiranje delegatov, temveč je treba povabiti na konference tudi tiste ljudi, ki so nami po svojih težnjah najbližji. Te priprave naj bodo tudi pomenile utrditev iti razširjenje SIAU. Na nove provokacije imperialistov moramo odgovoriti z uspešnim delom, da bomo postali trden člen v široki proti-impčrialistični fronti. DISKUSIJA Po obeh poročilih se je razvila živahna diskusija, h kateri se je oglasilo precejšnje število govornikov. Tov. Križmančič je med ostalim omenil namere VU, da prepreči izmenjavo blaga med Jugoslavijo in STO-jem, in omenil, da krožijo po mestu govorice, da bodo morali trgovci na vse blago naphati, od kod prihaja. To naj bi pomenilo nič drugega, kot bojkotiranje jugoslovanskih pridelkov. Tov. Križmančič je pozval nato vse bivše preganjance, naj se oklenejo svoje 'organizacije in jo okrepijo ter poudaril petnen prihodnjega «Božlča otroka 1947*. Menlchina je potem govoril o mladinskih vprašanjih, tov. Car-letta pa o ženskih. Poudarila je ziasti pomen šole in pomanjkljivo vzgojo otrok; Dejala je, da skušajo zavirati širitev kulture med delavsko mladino, da bi jo tako laže zasužnjevali. Tov. Pauli je govoril o poizkusu ustanavljanja terorističnih fašističnih celic v tovarnah, drugi tovariš je omenil težkoče, ki jih delajo občinskim nameščencem, ki so pristaši naprednih organizacij. Za tem je tov. Enea spregovoril o konkretnih nalogah spričo pripravljanja kongresa in dejal, da bo 20. novembra, začelo novo tekmovanje za pridobivanje novih čla-rov SIAU. Končno je tov. Ferlan povzel diskusijo, s čemer se je sestanek zaključil. Udeleženci varšavske konference HILARIJ MINC — Rojen v Kasimierszu na Visli leta 1905. Dovršil je prve- študije v varšavski gimnaziji in se je še mlad pridružil delavskemu gibanju. Ker ga je policija preganjala in mu onemogočila nadaljnji študij na Pofskem, je moral oditi v Francijo, kjer je dokončal svoje študije na univerzah v Parizu in Tolozi. Pri tem je bil v stalnih stikih z delavskim gibanjem. Leta 1928 so ga izgnali iz Francije kot «nezaželenega tujca*, ker je organiziral stavko skupine poljskih rudarjev, ki so delali v severni Franciji. Tedaj se je vrnil na Poljsko. Reakcionarna Beckova vlada ga je kmalu odstranila iz osrednjega ravnateljstva za statistiko, kjer so ga bili zaposlili zaradi njegovih visokih tehničnih sposobnosti. Ob izbruhu vojne leta 1939 se je boril proti nacistom, nato pa je 'pristopil k zvezi patriotskih Poljakov, ki se je ustanovila v ZSSR, in je bil imenovan za profesorja ekonomije na univerzi v Samarkandu i> Srednji Aziji. Leta 191,3 je vstopil v prvo poljsko vojaško divizijo, v kateri sc je udeležil bitke pri Leninu ter si zaslužil vojaško odlikovanje. Leta 191,4 je bil imenovan za šefa gospodarskega urada pri poljskem osvobodilnem odboru. Bil je eden glavnih pobudnikov industrijske obnove v Slcziji, zlasti pa pridobivanja premoga. Dal je zamisel za petletni načrt za industrijo na področju pre-moga in sintetičnega bencina. Je poslanec delavske stranke '(komunistične) v sejmu in član centralnega komiteta te stranke. Sedaj je minister za industrijo. Le ob pomoči ljudstva bomo vzgojili svoio inteligenco Akcija za pomoč dijakom je zajela sleherno istrsko vas. Prispevki y denarju in živežu se zbirajo povsod. V vseh vaseh so ustanovili odbore Dijaške matice, ki so prrvzeU častno jn kulturno obvezo pomagati revnemu, toda nadarjenemu istrskemu dijaku in mu omogočiti nadaljevanje štucfija. Odbor Dijaške matice je naslovil na «Sklad za pomoč žrtvam fašizma* prošnjo za podelitev tej tako potrebni ustanovi kake pomoči Naravno Je, da je «Sklad» prošnji ugodji in nakazal 10.000.000 lir kot prispevek za zgradnjo »Dijaškega doma* v Kopru. TRŽAŠKI DNEVNIK Dijaška matica je že kupila eno poslopje v Kopru za stanovanje dijakom in v Semedeli pri Kopru stavb-ščc za izgradnjo novega «Dijaškega doma*. Za to Je že bilo potrošenih približno pet rmiijonov lir. Seveda bo stroški še veliki, ker »Matica* sama vzdružuje z vsem nad polovico dijakov. Toda razumevanje ljudstva, ki množično pristopa kot podporni član, je porok, da slovenski dijak ne bo več trpel kulturne lakote in ne pomanjkanja. Ljudstvo samo mu bo omogočilo izobrazbo in dostop na višje šole, ker se zaveda, da bo prav ta mladina prihodnji steber Kulture istrskega ljudstva. Skupni dohodki za pomoč našemu dijaku do zdaj znašajo 10 milijonov 208.726 lir. Šolska oblast in Enotni sindikati Sjiske potrebščine tudi slovenskim otrokom Šolska oblast v Trstu tesno in sporazumno deluje z Delavsko zbornico; celo okrožnice, ki Jih Sovra-intendanca pošilja raynateljem šol ;n zadevajo splošne interese učiteljstva, pošilja tudi Delavski zbor-rfcl. Vsakdo lahka tudi opazi, kako se razni tajniki jn predsedniki šolskih odborov Delavske zbormce stalno sučejo j>o Sovraintendanri in po sobah raznih šolskih šefov. Vse drugače pa gleda šolska oblast na Enotne sindikate, kjer je včlanjenih precej italijanskih učiteljev m, to moramo še posebej poudariti, skoraj vsi slovenski učitelji m profesorji.- Od teh ima Delavska zbor n!ca, reci in piši, samo dva. Sovra-intendanca ne smatra za potrebno, da bi okrožnice, ki jih pošilja v velnost Delavski zbornici, poslala tudi Enotnim sindikatom. To bi bila njena dolžnost, saj sta oba sindikata uradno priznana. Celo na dopis šolskega odbora Enotnih sindikatov se ji n? zdi vredno odgovoriti. Gospod Rubini ali gospod Tavella, zakaj ta dvojna mera? Starši slovenskih otrok iz Sv. Križa pri Trstu, so poslali didaktičnemu ravnateljstvu na Opčinah pismo, v katerom ugotavljajo, da so dobili otroci, ki posečajo tukajšnjo italijansko šolo v dar raslič-ne šolske potrebščine, in sicer razne zvezke, puščice s svinčniki, pere-srike iti Ker se že toliko govori o načelu enakopravnosti, zahtevajo starši, da didaktično ravnateljstvo dodeli tudi slovenskim otrokom vse ono, kas prejemajo otroci v italijanskih šolah, ker bodo sicer smatrali ta darila za podkupovanje in v politične namene, da bi tako raznarodovali naše ljudstvo kot v dobi fašizma. Starši zahtevajo, naj didaktično ravnateljstvo ukrene vsa potrebno, da bodo slovenski otroci v vsem enakopravni italijanskim. Starši ugotavljajo, da je prav didaktični ravnatelj odgovoren zaradi svojega vpliva In položaja, ki ga ima pri pristojnih oblasteh, da posreduje, da se to vprašanje, čimprej ugodno reši. Gregorčičeva založba bo izdala tudi letos svoj knjižni dar, in sicer: 1.) Koledar za 1. 1948. 2.) France Bevk, Mestne luči, povest. 3.) Mazalek-Budal, Murek, dogodivščine mucka-paglavčka za otroke. Naročajte se pri lastnih pro svetnih društvih in podjetjih, v ____________ knjigarni Štoka v ul. Milano ali j pjjub temu še nadalje pridno de- Pa ne samo Sovraintendanca. tu di šolsk; oddelek ZVU, Celo šef za šolstvo na tem ozemlju gospod major Leslle, je zelo nenaklonjen šol skemu odboru ES, ki je vendar postavljen na tem mestu zato, da ščiti in brani vse učitelje, pa naj pripadajo kateri koli organizaciji. Soiskj odbor ES je oddal po svojih predstavnikih pred pričetkom šolskega leta osebno g. majorju Leslieju spomemco. v kateri Je sindikat postavil predloge, ki bi b li v korist šoli Jn učiteljstvu. V teh predlogih ni bilo nič takega, kar bi se moglo smatrati, da :ma politično ozadje. Obenem so prosili predstavn.ki šolskega odbora ES, da bi jih g. major osebno sprejel Gospod major je b.l toliko prijazen, da je potrdil sprejem dopisa, omenil je pa, da jih ne more sprejeti, ker urade trenutno belijo. Od tedaj je preteklo že dva meseca in do danes še nd pozval k sebi predstavnikov šolskih s‘ndikatav. Da pa g. major in posebno njegov pomočnik, ki ima odločilna besedo glede slovenskih šol in, slovenskega uč<-teljstva, nista upoštevala predlogov, se samo po sebi razume, posebno še, ker je Baraga strupen so-vražn k sindikatov. In kako omenjeni pomagač sovraži ES, dokazuje dejstvo, kako preganja aktivne funkcionarje šolskega odbora ES. Tik pred koncem minulega šolskega leta je premestil tajnico ljudskošolskega odbora brez vsak:ga razloga, čeprav jo vsi poznamo kot pridno in vestno učiteljico, kar tudi njeni neposredni predstojniki lahko potrdijo. Na Intervencijo odbora je Lesliejev pomočnik nekaj govoričil o pomanjkanju globine v nj-ni mčtodi. Ker pa je šolski odbor osnovnošolskega odbora in ga odstavil kot upravitelja šole z edino motivacijo, (ja želi imeti drugega upravitelja, čeprav je gospod sam »enako kakor višji šolski nadzornik) izjavil, da nima nič očitati omenjanemu upravitelju. Jasen dokaz, da hoče gospod udariti aktivne funkcionarje ES? Ce bi šolski odsek VU tako tesno sodeloval s šolskim odborom ES, kakor sodeluje z Delavsko zbornico, bi se bil marsikak nesporazum in spor preprečil. Toda vse to omalovaževati je sindikata ne bo niti najmanj strlo volje učiteljstva in prav nič razredčilo naše vrste. Nasprotno! Učiteljstvo se bo še bolj oklenilo svojega sindikata in se še nadalje borilo z nezmanjšano silo za interese šole in za svoje stanovske interese. To paj si zapomnijo vsi gospodje r.a šolskem oddelku VU in na So-’ vraintendanci. Obvestilo študijske knjižnice v Trstu Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča javnost, da bo organiziran v njenem okviru poleg ostalih, tudi oddelek za slovenski in ostali tisk s področja Julijske krajine in Trsta v dobi po 1. 1918, zlasti tudi za tisk (časopisi, revije, knjige, arhivi, dokumenti, letaki, itd.) od 1. 1941 do 1. 1945, t. j. v času druge svetovne vojne in unrod-no-osvobodilne borbe. Knjižnica tedaj naproša vse, ki kakor koli razpolagajo s takim gradivom, da ji javijo pismeno ter obenem sporoče pogoje odstopa ali odkupa na naslov: Narodna in študijska knjižnica, Cas. postale 8, Trie-ste VII. Proces proti majorju Richardsonu Prosvet. društvo «S. Škamperle» vabi vse člane danes 13. t. m. ob 20.30 na članski sestanek. Branilci izprašujejo sodnike Zaradi čudnega ameriškega postopka je bil proces odgoden za nedoločen čas Včeraj se je pred ameriškim vojaškim vojaškim sodiščem v ulic! Unlversita 8 začela razprava proti majorju Edvardu Richardsonu, šefu oddelka javnih del pri ZVU. Ta glavni obtoženec iz afer javnih del mirno sedi pri mizi skupaj svojimi branilci in nekako zviška gleda na sodnike in občinstvo tako, da je sploh težko spoznati, da je on obtožen. Sodišču predseduje' polkovnik Watson, okoli njega pa sedi še osem sodnikov, sedem podpolkovnikov in en major; glavni tožilec je kapitan Donald Young, s pomočnikom, obtoženca pa brani kapitan Berger. Tudi ta ;ma pomočnika. SEJA CBONSKEGA SVETA Svetnik Logo je postal varčen v knjigarni Fortunato na trgu loval, se je možakar v letošnjem sv. Antona Novega. | šolskem letu vrgel na predsednika FIZKULTURA Balincarji Konopljarne osvojili „pokal primorskih partizanov" Ob prisotnosti velikega števila ljubiteljev ljudskega športa n ob krasnem vremenu so v nedeljo na Kette-jevem igrišču na Opčinah vršile finalne tekme v bahnranju za pokal »Primorskih parr zanov». Rezultati tekem so sleoeči: Opčine-Tomasi 21:18; Konopljar-na-Sv. Alojz 21:4. Finalna tekma, med Konop’jarno in Opčinami je bila zelo ostra, vendar je zmaga pripadla bo.jšemu moštvu Konopljarne e 21:18. Moštva so igrala v sledečih postavah - Tomasi: Macchini (kap.), Tavčar, Renner, Polojac, B.ilbi. — Opčine: Kette (kap.), Sossi, Karis, M.lič, Tavčcr. — Sv. Alojz: Armani vi s kapitanom Ceckerhamom, ki je tudi eden izmed obtožencev v aferi javnih del. Major Haupt je to odločno zanikal in dejal, da se je razgovarjal s kapitanom o vsem drugem. Poklicali so zato kap. Co-ckerhama ki pa je dejal, da mu je major Haupt govoril ravno o Richardsonu, ko so ga skupaj-pili. Tudi tega nismo razumeli, ker je menda kap. Cockerham aretiran in je nekam čudno, da je mogel piti v družb; oficirjev. Najbrž pa je to popolnoma v redu z ameriško proceduro. Tedaj se je razvil hud besedni dvoboj med majorjem in kapitanom. Major je kapitana opozoril, da govori pod prisego, toda kapitan se ni dal ugnati in Je vedno trdil svojo- Sodišče je zopet poslalo obč;n- skladišču, ul. U. Foscolo št. 1. Isto tam sprejemajo naročila za drva m trte. Enotni sindikati stvo iz dvorane, ker nima manjše Kmetijski sindikat obvešča vse referente, zaupnike, predstavnike in odbor za kmetijstvo, da bo danes ob 18. uri v ulici M. R. Imbriani 5-L izredni sestanek. Tiskovni urad vab; vse referente sledečih tovarniških odborov, da se udeleže seje, ki bo danes 13. t. m- ob 17.30 na sedežu ul. Imbriani 5: Aquila, Beltrame, Sv. Marko, Salto, Tovarna strojev, Ladjedelnica Sv. Roka, Dreher, FOMT, Gasilni, Ilva, Tržaška industrija znanstvenih izdelkov, Stock, Gsnel, Fabiani, Acegnt, Julijske ladjedelnice, Telve, Čistilnica petroleja Sv. Sobota, Tržaški Arzenal, FLENT, Tržaška konopljarna, kakor tudi tiskovni referenti kemilkov, kovinarjev, stavbinoev, prevozniov, tiskarjev, mestnih uslužbencev in kmečke stroke. V četrtek 13. t. m, so vabljeni vs; zaupniki in tovarniški odbori prehrambene stroke na sestanek, ki bo ob 18.30 na sedežu v ul. Imbriani 5. V petek 14. t. m. ob 19. uri bo sestanek zaupnikov in podjetniških odborov prehrambene stroke. SlavMnd. Stavkajoči pri tvrdkah S. A. Costruzioni, podjetja Zor, Bra-daschia, Gachwend, Jadranska družna za obnovo (ladjedelnice Sv. Marka) naj se javijo najkasneje, do sobote 15. t. m. na sedežu ul. Imbriani 5 zaradi podpore. Tesktilci. Člani glavnega odbora in tovarniški odbori ter zaupiki bodo imeli danes ob 19.30 svojo sejo. Zveza primorskih partizanov 'rabi di-užinske člane ali pa one, ki Tečaj ritmičnih plesov za pionirje V soboto 15. t. m. se bo pričel tečaj ritmičnih plesov za Pn0“l •*' Oni, ki imajo prosto ob dopokuj ' vih, naj se javijo v kulturnem kr • ku »Kraljič* v četrtek ob 10-dopoldne, tisti pa, ki nimajo cm < da b: obiskovali tečaj v dopoldanskih urah, naj se javijo istega u-ob 15. uri popoldne. Mestna občina sporoča » - ul- ^ da je z 10. t. m. postavljen v Vf-nto 9 pri V. sektorju tae straže odsek za izdajanje uhoz. J. nih in različnih spričeval pr*61 cem Sv. Jakoba in Rocola. Izlet v Postonjsko jan10 in v Predjamo Planinsko društvo v Trstu bo Pr| redilo v nedeljo 23. novembra-izlet v Postojnsko jamo in P1, mo. Odhod iz ul. F. Severo ob Vpisovanje v trgovini Vism v ^ Roma 15. in v čevljarni Pirc Settefontane 3 do vključno p°n ljka 17. t. m. Pevski zbor ZPP Danes 13. t. m. je redna Pe^ ZPP pevska vaja pevskega zbora v Domu pristan.ških delavcev. Ob 19.30 imajo vajo tenorji- o ’ 20.30 basi. Vsem članom pevskega zbor9 P-poročamo udeležbo In točnost-Vabljeni so tudi novi pevci, vstopijo v pevski zbor ZPP- DAROVI IN PRISPEVA Za Dijaško matico niči Namesto cvetja na grob f očeta daruje D. D. 500 lir. Za vojne sirote Hrovatin Ana daruje 10® ’*f ** sirote padlih partizanov. Za tiskovni sklad »Primorskega dnevnik8* v A9" Namesto cvetja na grob P°ATg\t-tona Ražma daruje družina Jri C.l„ - cnn 1: ii„i,mffl! Glažar 500 lir za tiskovni Vatta iz Trsta daruje za ‘;S sklad PD 100 lir. Za Slovensko narodno daruje Mihelič Ivan 80 Kr. Odg. urednik DUŠAN HR# Tr1-*1 Stabilimento Tip. Naznanjamo žalostno v-- ■ je 12. novembra t. L °b ^ popoldne preminula MARIJA BUDIN roj. Gomizelj Pogreb drage pokojnice petek 14. t. m. ob 3. uri na domače pokopališče z ; so med csvobodilno vojno ali po dvorane za posvetovanje. Po daljšem presledku Je sodišče razglasilo, da major Haupt ne more soditi majorju Richardsonu, ker mu je njegova zadeva znana. Da bi dobilo za majorja Haupta namestnika, je sodišče odgodUo razpravo na eno uro popoldne. Toda razprava se je začela šele ob dveh. Na nesrečo niso našli namestnika za major.a Haupta in razprava je bila odgodena za nedoločen čas. Najbolj je bil pri tem zadovoljen major Richardson, ki se je smehljal nato pa zmagoslavno stopal po stopnicah na ulico in se v elegantnem avtomobilu odpeljal skupaj s svojimi branilci- ILTA EHKENBUKG: PISATELJEV GLAS IV. prvo mesto Drugo, tretjo in četrto mesto pa so zasedle Jugoslavija Bolgarija In Romunija. Po sklepu mednarodne telovadne zreze v Parizu se bo vršilo svetovno prvenstvo v orodni telovadbi 1950. leta. Sovjetska metalka kopja Anokina se ie z metom 50,20 m. močno približala svetovnemu rekordu 50 32 m, k; ga ima isto tako Rusinja Ma-Jučaja, Jesenskega krosa v Sarajevu se je udeležilo rekordno število tekmovalcev In tekmovalk, lil sicer 8000. Sklenjena je, da se bo jugoa'o-vanska nogometna reprezentanca srečala v oktobru 1948 leta v Londonu z angleško reprezentan-o. medtem ko bo v Junljji istega leta v Beogradu srečanje Jugoslavija-Francija. Zimsko športna sekcija ZDTV vabj vse spodaj navedena društva Vsak imperialigtm je kulturi nevaren. Dvakratno novaren pa jn imperializem za ljudi, ki imajo svojo tehnično opremljenost ca višek človeških pridobitev. — V hiši nekega lastnika bombatnih plantaž sem videl čudovite stvari — krasen radijski aparat, sijajen ventilator, toda gospodar tiste hiše je bil divjak: odkar je nehal hoditi v teto, ni prebral nobene knjige, pretr- slo ga je, ko sem s'isnil črnen roko, mož ni vedel, da j» živel kdaj na svetu Lev Tolstoj, ni vedel, kaj je socializem, vedel ni sploh ničesar razen o dolarjih in neslanih dovtipih. Toda pokroviteljsko mi j* rekel, da bo tAmerika rešila svet*. Bil sem pri nekem modnem advokatu v Knozvillu. Imel je krasen domač bar za cocktaile. Pogovor je nanesel na literaturo; ko sem omenil Hrmingwaya, Steinbcoka, Caldurella, te je začudi: *Tth imen ne poznam». Najbolj vulgarni filmi, ki jih izdelujejo v Ilollgvioodu na tekočem traku, to je duševna hrana tauega Američana. Zdaj, ko bere časopise, renči: sRdečn je treba uničiti in napraviti red na svetu.* Nikoli nisem zanikal pomena tehnike'; tudi jaz imam rad komfort In lepe stvari, dobro pa vem, da je sesalec prahu samo življenjska podrobnost. Kulture dež‘le ne moremo izmeriti s številom airtomo-bilov. V ta namen se Je treba pogovoriti s človekom, ki sedi v c/vto-tnobrht. Laže je iMrlati model tBuicha*, kakor napisati eVojno in rpir*. Naša prednost je v tem, da smo napravili pravo kulturo za vse ljudstvo. Sovjetski pisatelj je po pravici ponosen na svoj» čitnttlje ki globoko preživljajo vse prebrano in razmišljajo o tem, in dobra knjiga vedno zapusti v zavesti našega ljudstva globoke sledove. A v Ameriki... Koman pisateljice Bettg Macdonald e,Jajce in ja** Je dosegel tam velik uspeh, pojavila sta se shampoon in cocktail, sJajce in jaz*. Modne gizdalinke so jele nositi klobuke z žcltim žametastim jajcem, gizdalini pa kravate z Jajci na z-leni podlogi, plesišča so uvedla nov ples rJajcs in jtu*, odprli so pet in šestdeset klubov sJajoe in jaz* in končno je kuhar *Waldor/-Astorie» izumil posebno palačinko in ji da! ime pisateljioe. Ko pa je razpisala neka ameriška revija anketo; «Kaj nam ugaja v romanu Bettg Macdonald», se je pokazalo, da so že osi čltatelji. pozabili, kakšna je vsebina knjige. Odgovarjali so: »Zdi se mi, da sem se kratkočasila* in »ogrado je dobil najtočnejši odgovor: *To je smešna zgodba z ljubtznijo in kurami.* Tak uspeh ni vreden piškavega oreha. Mi smo res antipodi Amerike: mi cenimo harmonično vsestranski razvoj človeka. Jfi imamo za enkrat malo hladilnikov ali sesalcev prahu, to je res, imamo pa zelo mnogo resničnih ljudi. Mi nismo nacionalisti. Sijajno je rekel pisatelj A. Fad-jev: »Jamo mi, boljševiki, ki smo stopili o svet z gesli intr-rnacionalirma, ki ga še zdaj postavljamo v ospredje kot eno izmed naših, najsvtltjših g sel, samo mi smo bili največji patrioti, ki jim je bila prt srcu čast m neodvisnost narodov, samo mi smo razumeli pomcij k-tl ture vsakega naroda.* Ameriški imperialisti imajo zdaj vse polno hlapcev, ki pokorno glasujejo za Marshallove resolucije, ne da bi Jih sploh do konca poslušali, toda ti hlapci v duši sovražijo svoje gospodarji: vse se da kupiti z dt nar jem, samo ljubezni ne. Pred dvema letoma sem se mudil nekaj dni v Albaniji; nikoli ne bom ;>ozabil tiste ljubezni do našega ljudstva, ki sem jo čutil po mestih In vaseh. Od kod ta ljubezent Albanci vedo, da mi spoštujemo njihov način iit>-I jen ja, njihove težnje, njihovo mlado kulturo. Prav zato, ker smo novatorji, prav zato, ker Je naša sovjetska kultura tesno povezana z revolucijo in k-r js njen pogled uprt najmtj, oen\mv veliko preteklost človeštva, cenimo svoje in tuje. — Ponoviti hočem besede o sv:tih kazinih v Evropi: ti kamni niso samo v Rimu, v Parizu, v Londonu, t> Ptagl, so tudi v Kijevu, v Novgorodu, u Moskvi. Prt d vandali, ki snujejo tretjo svetovno vojno, branimo novo popolnejšo obliko družbe, branimo tisočletne svetinje člov- štva. Ljudje, ki jim Je pri srcu Puškin, znajo ceniti Uugoa in Bgrona. Radi priznamo ameriškim pralnim strojem pridnost pred našimi, odločno pa odklanjamo, da bi oboževali pralni stroj, da bi se klanjali hladilniku ali padli na trebuh pred nallcnim peresom najno-vrjiega sistema. Po našem mnenju je vainejše od nalivnih peres to, kar z njimi pišemo. Žalostno ni to, da se nekateri Angleži in Francozi klanjajo ameriški kulturi, žalostno jo to, da se klanjajo am-riški divjosti; to ni kult knjige, pa na) bo Irivin, Longfellou) ali ,Hennngway, to je kult Marshallove čekovne knjižice. Buržoazija ne izdaja svojih narodov prvikrat. Ne gre samo za izgubo političn-e neodvisnosti, marveč za gmotno In duhovno izr o-{tanje Evrope. Angleška vlada jt kupila nedavno v Franciji za sedem sto petdeset milijonov frankov oblek. Vse hlače, ki jih izdtlajo v Angliji, pošljejo v Ameriko, kajti angleške hlače so boljše od ameriških. (S« nadaljuj«) Radijski s??oreid v četrtek 13. novembra TRST II (m 238.6/Kc 1260) 11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Dvorak: Slovanski plesi. 12.45. Napoved ča sa in poročila. 13.00. Slovenske pesmi. 13.15. Salonski orkester. 13.55. Pestra glasba. 14.15. Svetovni pregled tiska. 14.29. Citanje večernega sporeda. 17.30. Plesna glasba. 17.45. Radijska univerza. 18.00. Glasba :z filmov. 18.30. Zenska oddaja. 19.00, Sinding: Serenada za dve violinj -n klavir (izvajajo Al; Dermelj, Karlo Kuhačevič In Gojmir Demšar) 1J.30. Vokalni dueti. 19.45. Napoved časa In poročila. 20.00. Pravlj.ca za r.ajmlajše. 20.10. Vokaln; kvartet (Prenos iz Ljubljane). 20.40. Slovensko pravorečje. 21.00. Ivan Rob: »Deseti brat*, zabavna oddaja v verzih. 21.30. Glasba za kitaro. 21.45. Slovenska književnost. 22.00. Operne arije. 22.30. Južno-ameriška plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda naslednjega dne. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. Gledališče Verdi Danes r»b 20.30 bo gledališka skupina Melato-Camabucci predvajala D'Annunzijevo tragedijo v treh dejanjih «Jorijeva hčerka*. — Jutri bodo predvajali štjildejanko »An-fissa*. ki jo j« spisal Leonid Andrejev. KINO KINO OB MORJU. 15.30: .Mia dlnska proga*. Film prvikrat v Trstu Blagajna odprta ob i5.30. ROSSETTI. 16.00: cStr&h v cp©ri». V barvah. NeUon Eddjr lu Suzana Forster. FILODRAMMATICO. 15.30: »Most v Waterloou», V. Leigh in R. Taylor. GARIBALDI. 15.30: »Moja Žana ima vedno prav*, Ana Sherldan. CENTRALE. 15.00: »Stojte vsi!*, B. Crabbe, E. Fuzzy. IDEALE. 15.30: »Mavrica nad reko*. Bobby Breen, MASSIMO. 15,30: »Ono noč a te-t^ Monttfcvn«!-?. RADIO. 15.30: «Luči v mesočini* Stanley Fr. ARMONIA. 15.30: «Ljubezen- na Bf*yer' M- Sulilvan. MARGONI. 15.30: »Odkar si odšla*, C. Colbert, S. Temple. BELVEDERE. 15.30: »Rok« v vis!»< njej spoznal; spodaj imenovane padle borce, naj se prijavijo tajništvu Zveze primorskih partizanov, Corso 19-11: Benkan Stanko, Bohnič Aleksander, Corda Giuliano, Furlani Edvin, Ferfoija Pepi, Gec Ivan, Ivančič Andrej, Isora Franco, Kralj Ivanka - Petek, Koncman Rado, Kreševič Ivan, Kavčič Danilo, Levic Giorgio, Magris Mario, Orel Stanko, Pečar Santo, Pipan Ivan, Perič Viktor, Riosa Zarko-Teodoro, Skrjanc Ivan, Taučer Jože, Turk A’ojz, Višin Edvard, Živec Stanko, Zeppar Viktor, Zocchi Rudolf. Opozorilo zveze invalidov in pohabljencev Pohabljenci invalid; iz narodnoosvobodilne borbe, vdove in starši padlih iz te vojne naj se zglase na sedežu zveze v ulici Zonta št. 2. zaradi Važnih obvestil. Roditeljski svet v Škednju Danes 13. oktobra zvečer ob 19.30 se vrši v dvorani Ljudskega doma v Skednju sestanek vseh staršev slovenskih šoloobveznih otrok. Zaradi važnost; problema, ki se bo obravnaval, so vabljeni vsi starši, da se sestanka udeleže. Rojstva, smrti in poroke Dne 12. novembra sč je rodilo 9 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok pa je bilo 11. UMRLI so: 82-letna Marija O-blassiak, 10-mesečna Lucija Sarbel-li. 62-letna Božič Amalija, 61-letn! Ettore Zupar, 78-letna Domenlka De Zorzi, 7-mesečna Ana Mattiazzi, 77-letna Ivana Kukanja, 84-letna Ana Pertot, 51-letna Tereza Zanier, 73-letni Enrico Bonetti, 64-letni Edvard Guastia, 66-letni Alojz Svagelj. Koludrovica 12. nov. 19IT- , BU1# Žalujoča družina B' Z a h v a ’ a ^ Ob nenadomestljivi izgubi b* dragega sina in brata HINKA KUMARA podlaga borca, M se najtopleje zahvaljuje111® jil5' oblastem, organizaciji AFZ v-jp dioi za podarjene vence ,B f stransko pomoč pri prekopu -e ;»• kopu. Obenem 85 najiskreb ' hvaljujemo domačim u j.g-jam, godbi, pevcem, domače- ^ župniku ter vsem, ki so zadnjo čast padlemu borcu. Kojsko, Hum 3. 11. 1941-Žalujoči: STARSI. in sorodniki- Žago za rezanje lil< vrste »Brenta Guillet* s še® ' ^ ičkob1' u skim ogrodjem (vezičk ki jo Je treba še dvigni11 ni, se proda pod ugodnimG ^ Sprejme se del plačil« , Informacije pri: ROM^ BANTA CATERINA U, ^ J džip z ali brez, v dobrem stanju. v\^j> prodam. — TRST, TlfB. Prosvetno društvo tVišavd* iI- / • . \7 tp n w r m vadne, zrtdnje in dragoc'6 | __^J« mtit1 * r /ločin«. — Plačilo tudi "a . q KKZNAKSTVO ZILlO'l Trat - ul. Trento 11 - tel. PRIMORSKI dnevnik skl coni. Nastal Je položaj, ki MnPM y< n?;V te 27 let no Rapallu Vsako zanikanje samoodločbe ljudstva Je že v naprej obsojeno na propast p- nov. pred 27 leti so morali uplomatje takratne Jugoslavije napisati v Rapallu ob Tirenskem l°riu z Italijo pogodbo, ki je do-pnala nove meje med obema lavama. Po določilih te pogod-je pripadlo Italiji ozemlje, na ferem prebiva nad 600 tisoč Atencev.in Hrvatov. bfiore zapadne demokracije, ki 2 londonskim paktom že v na-|"eJ prodale te Slovane nenasit-WK italijanskemu imperializmu, mu pomagale tudi pri zaklju-i„,te pogodbe. Tako je italir it s pos,anik v Londonu lahko ' novembra, torej 8 dni pred ^Pjsom v Rapallu, sporočil gro re!,e, 0rsi; *L;Pyd George ml Je ' da je poslal v Beograd brzo-1 v smislu, kot smo želeli Vtl"ko1 *^ritanslca vlada pripisuje važnost rešitvi jadranskega c?a-anfa- v primeru neuspeha niH P°dPirala britanska ite.ii ’ zvesta svojina obveznostim, ..... lansko vlado, če. bo hotela u-‘laviti londonski pakt». leP° d0raače bi se to reklo tako ■ Angleži so zagrozili Jugoslavi- ■ aa to izgubila poleg ozemlja, smo® ,e raVallska pogodba pri-rija Italiji še dobršen del Dal■ Ifuhii6’ ki so zaPa(ine sile °b-■fZ Maliji pri vstopu v vojno. „r.,e, ali podpiši, ali pa ti bomo eff vzeli še drugo. J\raPallski pogodbi bi mora-t!c°S Reka z najbližjo okolico, o®® okoli 20 kv. km., Svobodno čeprav povezano z Italijo, Ptem pa je te določbe enostavni in jih ni nikdar upošte-hrru 27‘ ianuariCL 1924. so z t;*?.*!71 dogovorom uradno pri-lucili Reko k Italiji ter s tem potrdili že dejansko obsto- ,eie stanje. Drf»fcor AnOlija se nista izrekli Frn ^apal!u nitl Amerika niti »M nciia’ čeprav je ameriški pred-is?mh itison skušal vsaj na vi-Pokaj omiliti velikansko kri- vico, ki je Odtrgala tretjino slovenskega naroda in ga izročila na milost in nemilost italijanskemu ■imperializmu v izkoriščanje in zatiranje. Primorsko ljudstvo in narodi Jugoslavije niso nikoli priznali Rapalla. Primorsko ljudstvo se je vztrajno borilo proti tujemu za-sužnjevalcu in ta njegova borba je preko Gortana in bazoviških žrtev prešla v narodno osvobodilno borbo do končne zmage. Takrat je zasijala vsemu Primorju s Trstom vred svoboda in naš kraški kmet je z žuljavo desnico zapisal na svoji hiši to, kar je SS let tlelo skrito v njegovi duši: «Tu smo Slovenci» in «Tu je slovenska zemljav. Miselnost, ki je omogočila tako veliko krivico, kot je bila ra-pallska pogodba, še ni umrla. Tuti današnja italijanska vlada se noče odpovedati ekspanzionistič-nim težnjam Jašizma in v tem jo podpirajo ter ji dajejo potuho njeni zunanji zaščitniki, ki jim ne gre v račun, da jugoslovanski in italijanski narod na tem ozemlju živita v miru in prijateljstvu. Zato skušajo neki krogi v Italiji, tu v Trstu in v zapadnem svetu z vsemi sredstvi preprečiti ali vsaj odložiti v nedogled izvedbo tistih določil mirovng pogodbe in tržaškega statuta, ki vsaj deloma vračajo našemu ljudstvu tisto, kar mu je fašizem odvzel. Naše ljudstvo in italijanske delovne množice pa ne bodo nasedle mednarodnim intrigantom in njihovim spletkam. Sile demokratičnih množic so ogromne in one *se zavedajo svoje moči. Zato je vsak imperialističen poskus in vsako odrekanje osnovnih pravic našemu ljudstvu, pa naj prihaja od kjer koli, že v naprej obsojeno na propast, kakor je propadel ra-pallski pakt. Ze od prvega dne svojega obstoja je zavzela Sovjetska zveza posebno traesto v mednarodnih odnosih s tem, da je stopila na čelu borbe za mir. Oktobrska revolucija je iztrgala našo deželo iz prve svetovne vojne, prokla-mirala mir ter se brezpogojno odpovedala imperialistični pol;tiki, tako carske Rusije kakor tudi vlade psevdosocialista Keren-skega, ki je bila sestavljena po februarski revoluciji. Kljub temu se naše ljudstvo dolga leta ni moglo posvetiti mirnodobskemu delu. Antaritne države so or-ganizirale vrsto vojaških intervencij proti naši deželi, da bi zadušile Oktobrsko revolucijo, ter da bi se vrnili na oblast graščaki in kapitalisti, ki so pobegnili iz naše dežele. Odgovornost za te zločine pade na angleške in francoske imperialiste, na njihove ameriške in japonske zaveznike tez- njihove takratne satelite, Ta razbojniška politika, ki jo je prežemalo do revolucionarnega ruskega naroda zversko an-tisovjetsko sovraštvo Churchilla, Clemenceauja in drugih reakcionarjev, je doživela sramoten poraz. Sovjetsko ljudstvo je obvarovalo svojo neodvisnost, posrečilo se mu je doseči oddih in stopiti na pot zmagovite mirne graditve socializma. Znano vami je, da rovarjenja proti naši deželi niso prenehala niti po tem, Kaj vse so počenjali zahodni in STRNIMO VSE DEMOKRATIČNE SILE-PROTI IMPERIJAL1BMU1 Drugi del referata ministra zunanjih zadev SZ Molotova na proslavi 30. obletni«e Oktobrske revolucije STALNI STATUT in začasna vlada v STO-ju Glede na to, da zavzema tukajšnje šcviristično časopisje stališče ih razlago posameznih odredb stalnega statuta in tistih predpisov priloge VII. statuta, ki določajo začasno vladanje v STO-ju, katera razlaga pa ne odgovarja niti duhu nit; besedam pozitivnih predpisov, smatramo za potrebno, da opozorimo javnost na netočnosti take razlage in ceio namernga zavajanja ljudi v zmoto. Moramo jasno in glasno pribiti, da je ustanovitev STO-ja rezultat mednarodnega kompromisa v pomanjkanju vsake druge možne in mirne rešitve tržaške- Tako v Jugoslaviji... Nova tovarna sUtostroj» v Ljubljani .. *>.. t fcii ' & j A; vi? < ■ ' Nova oesta Ljubljana • Postojna ga -vprašanja. Zato moramo v interesu miru in nepristranskega gledanja zreti vsa tozadevna določila v tem duhu. Vsaka druga razlaga teh določil, namreč stalnega statuta predpisov !o začasni vladi ter gospodarskih in finančnih predpisov ne bo privedla do zaželenega miru m mirnega sožitja obeh narodnosti na tem ozemlju. Za sedaj se hočemo ozreti le na napačna pojmovanja čl. 7 stalnega statuta, ki govori o dvojezičnosti, a v zvezi s podano izjavo gen. Gaithera na nedavni časopisni konferenci. Nikakor se ne moremo strinjati s tem, da ta člen predvideva edino le pravico uporabe italijanskega in slovenskega jezika pred javnimi oblastmi. Clen 7 določa, da sta u-radna jezika' STO-ja italijanski in slovenski ter, če bo ustava določila, tudi hrvatski. To pa je čisto nekaj več kakor omenjena pravica, ki nam jo «m|lostno» dovoljuje nasprotno šovinistično stališče. Predpis o uradnem jezi ku pomeni, da so slovenski prebivalci kakor tudi hrvatski STO-ja enakopraven element z italijanskim prebivalstvom ter da Imajo pravico na sorazmerno soudeležbo pri javni upravi in na izdajanje dvojezičnih upravnh Odlokov tako pri sodišču kot pri celotni javni upravi. Za trajanja začasnega režima imata guverner in začasna vlada pravico, in dokler ne bo guverner imenovan, vojaška oblast vsaka na svojem zasedbenem področju, da vršita svoje funkcije v skladu z določbam; stalnega statuta, koliko in kadar se zdi, da jih je potrebno uporabiti in kolikor iste niso nadomeščene z določbami o začasni vladi (priloga VII. čl. 2). To je dovolj jasno povedano. Torej poveljnik sedanje vojaške up-ave v Trstu ima pravico — v nadomestilu guvernerja — ož-votvoriti tudi določbo čl. 7 stalnega statuta o dvojezičnosti. Drugo je vprašanje, če vojaška oblast smatra za potrebno to do o-čilo še pred prihodom guvernerja uveljaviti. Vsekakor pa politični dogodki silijo, da bo Vojaška uprava v Trstu morala v tem pogledu nekaj ukrenit- tako kakor je n. pr. to že storjeno na onem področju STO-ja, ki je pod Jugoslovansko Vojaško upravo. Cl. 38 stalnega statuta določa, da ta statut stopi v veljavo na dan, ko o tem odloči Varnostni svet OZN. Toda predpisi o začasni vladj čl. 1 do 11 so z dnem 15. 9. 1947 z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo že stopili v veljavo in je torej Vojaška uprava >— če guverner v doglednem času še ne bo nastopal svoje službe — pooblaščena uveljavljati tiste pred,pse stalnega statuta, ki se ji zdijo nujni in potrehni v interesu miru, varnosti in dobrobiti prebivalstva (čl. 2 zadnji odstavek začasnega statuta). Dr. I. L vzhodni imperialisti, da bi ustavili mimo graditev v naši deželi. Prišlo je tako daleč, da sta se Anglija in Francija združili s fašistično Italijo ter sklenili sramoten monakovski sporazum s hitlerjevsko Nemčijo, da bi člmprej potisnili nemške fašiste v napad na Sovjetsko zvezo. Toda anglo-franeoski imperialisti so se vračunali. Sami so se zapletli v mreže, ki so jih razpeli, modra stalinska politika pa je na sijajen tiačin zagotovila Sovjetski zvezi novo odgoditev vojne. Ko je hitlerjevska Nemčija kljub temu napadla Sovjetsko zvezo, so se ponovno zbudili upi naših sovražnikov. Znano je, da se je kmalu po tem v londonskem časopisju pojavila vest, kako se angleški minister Moore Brabascn v govoru o položaju na sovjetsko-nemški fronti leta 1941. ni izognil izraziti želje, da bi se sovjetske in nemške armade medsebojno izčrpale, medtem ko bi se Anglija okrepila ter postala vladajoča velesila. Našli so se tudi ameriški politiki, ki niso hoteli zaostajati za Moore Brabasonom. Junija leta 1941 je «New York Tlmes» objavil izjavo enega najuglednejših ameriških politikov: «Ce bomo videli, da zmaguje Nemčija, bo treba pomagati Rusiji, če bo pa začela zmdgovati Rusija, moramo podpreti Nemčijo. Naj se na ta način ubijata, kolikor je najbolj mogoče.* Kljub temu so Sovjetska zveza, Anglija in Združene države Amerike uspešno sodelovale proti skupnemu sovražniku vseh demokratičnih dežel. Brž ko je bila končana vojna, se je Sovjetska zveza lotila dela, ki ga določa plan nove stalinske petletke. Hkrati moramo zdaj izdelati tudi plan za več petletk naprej. Kakor znano, je tovariš Stalin te nove naloge formuliral takole: «Kar se tiče planov' za daljše razdobje, namerava Partija organizirati nov močan polet narodnega gospodarstva, ki nam bo omogočil dvigniti ravtn naše industrije n. pr. za trikrat v primeru s predvojno ravnijo. Doseči moramo, da bo naša industrija mogla vsako leto proizvesti okrog 50 milijonov ton surovega železa, okrog 60 milijonov ton jekla, okrog 500 milijonov ton premoga in okrog 60 milijonov ton nafte.» Sovjetska zveza je neomajno vodila in vodi politiko min in mednarodnega sodelovanja. Takšni so odnosi Sovjetske zveze z vsemi deželami, ki kažejo željo po sodelovanju. Nasproti politiki, ki jo je orisal tovariš Stalin, pa stoji zdaj druga politika, ki se opira na povsem drugačna načela. Tu je treba predvsem govoriti o zunanji politiki Združenih držav A-merike in prav tako tudi Velike Britanije. Morda je v ZDA program za ekonomski razvoj dežele za kakšno razdobje vnaprej. Toda o tem ni časopisje nikdar pisalo, čeprav imajo tam pogosto tiskovne konference. Na drugi strani pa delajo mnogo hrupa o raznih ameriških načrtih, ki so v zvezi zdaj s »Trumanovo doktrino*, pa spet z «Marshallovim načrtom*. Ob branju o vseh teh ameriških načrtih za «pomoč Evropi*, «pomoč Kitajski* itd. bi bilo mogoče misliti, da so notranja- vprašanja ZDA že zdavnaj rešena ter da jim zdaj ne ostane nič več drugega, kakor da Amerika organizira zadeve v drugih deželah, ki jim predpisujejo svojo politiko in zaželeno sestavo vlad. Toda dejansko je povsem diugače. Ce bi notranja vprašanja budila veliko vznemirjenje pri vladajočih krogih ZDA, zlasti v zvezi z bližajočo se gospodarsko krizo, tedaj bi ne bilo takšne obilice ekonomskih načrtov za ekspanzijo v ZDA. ki se od svoje strani opirajo na agresivne vojaško politične načrte ameriškega imperializma. Zdaj več se skrivajo, da ZDA pogosto skupaj z Veliko Britanijo ustvarjajo na vseh koncih sveta vedno nove in nove pomorske in letalske vojne baze ter celo v ta namen pripravljajo cele države zlastj tiste blizu Sovjetske zve?«. In kdo se ne pritožuje nad pritiskom nemškega imperializma v tem pogledu? Ce vlade nekaterih večjih držav v Evropi, Az‘ji in A-meriki še nadalje v zvezi s tem nekoliko molčijo, postaja položaj za nekatere majhne državice neznosen. Na primer Danska ne more nikakor več ponovno dobiti svoje nacionalne suverenosti nad Grenlandijo, Od koder Američani ne želijo oditi po končani vojni, Egipt upravičeno zahteva umik angleških čet s svojega ozemlja, toda Velika Britanija tega noče storiti in Amerika v tem pogledu podpira angleške imperialiste. Jasno pa je, da je ustvarjanje vojaških baz v raznih delih sveta določeno ne za obrambne namene, temveč je pr prava za napad. Jasno je tudi: če so dandanes obdržali skupni anglo-ameriški vojni štab, ki je bil ustanovljen med drugo V PRVEM LETU DELA Obseg petletnega plana Jugoslavije je, kakor je znano, tako velik, da so se mnogi spraševali, ali bo mogoče izvesti vse, kar plan predvideva. Ogromne štev.lke, katerih človek stare Jugoslavije ni bil vajen, so v marsikom vzbujale negotovost. Ce pa danes pogledamo na izvajanje plana m nato, kar je že dokončanega, vidimo, da je zamisel plana realna in izvedljiva. Nihče ne trdi, da petletni plan ne zahteva velikih naporov, niti tega, da v nekaterih primerih posamezno podjetje ali celo industrijska panoga ni izpol-n*Ia predvidenega letnega načrta. Toda pri teh primerih moramo iskati vzroke skoraj izključno v pomanjkanju surovin, ki jih mora Jugoslavija uvažati iz inozemstva. Da hi se plan izvedel so narodi Jugoslavije v tem letu posvetili delu vse svoje sile in podatki že sedaj, še pred koncem prvega leta dokazujejo, da je celotna jugoslovanska industrija povečala obseg proizvodnje na 167% v primeri s predvojnim nivojem. Poleg tega se produktivnost dela stalno veča in se je samo v zadnjem letu zvišala za 5.5% v primeri s produktivnostjo dela v prejšnjem letu, dočlm so se istočasno stroški proizvodnje zmanjšali za 6.2%. Tem uspehom Je, razen volje do dela in udarn.štva mnogo pripomoglo novatorsto, racionalizator-stvo in izumi. V še nepolnem letu je bilo prijavljenih v raznih podjetjih in ustanovah 26.833 Taznih novatorskih, raclonalizatorsklh in izumiteljskih predlogov, od katerih je bilo odobrenih in že izve-' denih v proizvodnji 20.212 t. j. 80%. Ce bi hoteli navajati vsa podjetja, ki se gradijo, obnavljajo, ali povečujejo v vsej Jugoslaviji, bi na« zavedlo predaleč, zato bomo omenili samo večje objekte v sosedni republiki Sloveniji. Splošen petletni plan predvideva čim večjo industrializacijo države, zato se je tudi v ljudski republiki Sloveniji posvetila industriji velika pozornost. Na Jesenicah se velika livarna in plavži, ki že danes zaposluje 5 tisoč delavcev, povečuje za nekaj tovarniških objektov. Enako Je s tekstilno industrijo v Kranju fn tudi v Mariboru. Toda največji uspeh slovenske industrije je prav gotovo Litostroj, ogromen objekt, ki je na enem delu šele v izgradnji, dočim je v drugem delu že v obratu. Važen industrijski objekt je tovarna avtomobilov v Mariboru, ki je že izdelala prve jugoslovanske avtomobile ter velika tovarna alurmnija v Strnišču pri Ptu-lu, ki bo največja tovarna na Balkanu. Za razvoj industrije je nujna dobava pogonskih sredstev. Najcenejše pogonsko sredstvo je električni tok. V Sloveniji sc zato gradijo razen manjših hidrocen-tral tri nove velike hidrocentrale in sicer ogrerrna hidfocentrala na Mariborskem otoku, kjer se dela že dokončujejo, nato hidro-centrala pri Žirovnici na Savi, kjer so dela v polnem jeku ter hidrocentrala pri Medvodah, kjer so se dela že pričela. Pri naštevanju večjih objektov, Jugoslovanski mladinci se učijo poklica v ČSR BEOGRAD. — Pred dnevi je iz Bosne in Hercegovine odpotovala j CSR skupina 55 mladincev, k' se bo tam učila poklica. Jugoslovanski mladinci bodo ostali v CSR dvo do tri leta, kjer se bodo specializirali predvsem v kovinarstvu in tekstilni industriji. V CSR je sedaj že več sto mladincev iz Bosne in Hercegovine. Množične organizacije ČSR zahtevajo razčiščenje položaja na Slovaškem Praga, *- — Predsednik češkoslovaške vride Klement Gottwa!d je prispel v Bratislavo, kjer vodi pogajanja za sestavo novega Sveta komisarjev za Slovaško. Pred kratkim so namreč komunistični ko-m sarjj na Slovaškem podali ostavko zaradi protiljudskega delovanja ostalih komisarjev. Vlada je pooblastila Gottvvaida, da vodi pogajanja za novj Svet. Imenovali so tudi pesebno komisijo, kj proučuje položaj, ki je nastal po ostavki ministrskega podpredsednika Ur-sinyja. Vodstvo sindikatov zahteva udeležbo pri sejah Ljudske fronte za imenovanje novih komisarjev in za rešitev drugih važnih vprašanj. Vse množične organizacije zahtevajo udeležbo pri teh pogajanjih. V tem smislu so delavci vseh tovarn, kakor tudi vse organizacije poslale resolucije vladi. Sprejem množičnih organizacij v Ljudsko fronto podpirajo komunistična, socialistična in kmečka stranka. Upirajo pa se narodno-socialistična stranka, slovaška ljudska stranka in slovaška demokratična stranka. Ob prihodu ,Gottwalda v Bratislavo je slovaška komunistična stranka izdala proglas, v katerem zahteva, naj bi bile v novem slovaškem Svetu zastopane vse demokratične in antifašistično sile na Slovaškem. Češka mladina Je izglasovala resolucijo, s katero zahteva, naj vlada pod vzame ukrepe za takojšnjo rešitev krize in zagotovitev oskrbe prebivalstva na Slovaškem, ter odstranitev vseh, ki so bili udeleženi v zaroti alli kompromitirani. ki so že dograjeni ali so v gradnji, moramo omeniti veliko tovarno usnja na Vrhniki, ki že obratuje, ter dve novi betonski oz. asfaltni cesti in sicer: Cesta Ljubljana-Vrhnika in Ljubljana-Cer-nuče. Poleg tega se gradijo ali pa so že dograjeni veliki stanovanjski objekti ali kolonije, kakor na pr. v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju, Mežici, Kranju, Trbovljah in drugod. To so v glavnem večji objekti, da ne naštevamo rfmogh manjših. Po 15. septembru t. j. po priključitvi dela Slovenskega Primorja k Jugoslaviji se je petletni pačrt BELEŽKI; IZ JUGOSLAVIJE raztegnil tudi na ta del. Najvažnejši objekt je Nova Gorica. Ta načrt predvideva sicer izgradnjo novega mesta, ki bo dalo prostora 20 tisočem prebivalcem z vsemi odgovarjajočimi javnimi poslopji, šolairi in tudi tovarnami. Toda za sedaj so se dela začela le v obsegu najnujšega, in sicer se je začela izgradnja cesta, ki bo vezala Solkan in Sv. Peter in bo glavna žila bodoče Gorice. Do tu navedeni uspehi so jasen dokaz, da petletni načrt napreduje v tistem zaletu, kakor so ga predvidevali takrat, ko so načrt delali. Prvo leto petletnega plana dokazuje, da bo ves petletni plan izvršen in verjetno tudi prekoračen. * Svetovno vojno, tega ne delajo iz miroljubnih pobud, ampak zaradi zastraševanja z možnostjo novega napada. Dobro bi bilo, da bi bilo o vsem tem poučeno ameriško ljudstvo, ker ljudstvo spričo tako imenovane zahodne svobode tiska — kjer so skoraj vsi listi in radijske postaje v rokah a-gresivne peščice kapitalistov in njihovih plačanih hlapcev — težko zve za pravo resnico. Znano je, da se je v ekspanzio-nističnih krogih ZDA razširila nova religija svoje vrste. V pomanjkanju vere v lastne notranje sile — vera v skrivnost atomske berobe, čeprav teh skrivnosti že dolgo ni. Imperialistom je očitno potrebna vera v atomsko bombo, ki kakor znano ni obrambno sredstvo, ampak napadalno 'Orožje. M TRUMAN: AH imajo Rusi atomsko bombo, ali je nimajo, ah jo imajo, ali je nimdjo, ali Jo... in Velika Britanija ovirajo Organizacijo Združenih narodov, da bi sprejela sklep o prepovedi atomskega orožja. Angleški učenjaki, ki so letos dvakrat protestirali, dvakrat o tem vprašanju objavili izjave, v katerih so izražali svojo nezadovoljnost, da Anglija v tej stvari sekundira ZDA. In to je tudi sicer razumljivo, zakaj ameriški in angleški narodi niso prav n.č manj zainteresirani kakor drugi, da bi prišlo do prepovedi atomskega orožja in sploh zmanjšane oborožitve, ki se je nenavadno povečala. Pri tem bi morali spoznati, da zavračanje prepovedi atomskega orožja vtiska imperialistom fcg sramote ter budi pri vseh poštenih ljudeh in narod h nerazpoloženje proti njim. Ali vzemimo na primer vprašanje netilcev nove vojne. Kljub vsem protestom ameriških in drugih ekspanzionistov je Generalna skupščina, čeprav Jim Je bila to grenka pilula, sprejela sklep o obsodbi propagande za novo vojna Diskusija je hkrati pokazala, da je treba še bolj o-krepiti borbo proti netilcem vojne in njihovim pokroviteljem, ki izpolnjujejo voljo agresivnih in po profitih pohlepnih vrhov kaplta-llstoV-m:lijarderjev ter ne računajo z interesi svojega naroda. Znano je, da se je industrija ZDA med dvema svetovnima vojnama povečala, čeprav se je razvijala zelo neenakomerno ter je dvakrat znatno upadla pod nivo leta 1913. Zato se je ameriška industrija v letih druge svetovne vojne zelo razširila ter je začela dajati ogromne profite kapitalistom, kakor tudi državne dohodke, ki Jih začenja zdaj ameriški državni monopolistični kapitalizem Izročati v pogon in izkoriščati za prit sk povsod — v Evrooi, na Kitajskem, v Grčiji, Turčiji, Južni Ameriki in na Srednjem vzhodu. Seveda je'precej ljubiteljev, ki bi radi izkoristili vojno konjunkturo. Toda kakšne zveze imajo s tem interesi narodov. Seveda se interesi narodov bistveno razlikujejo od Interesov netilcev nove svetovne vojne. , Vsa ' ta dejstva pričajo po stremljenju ameriškega imperializma, da bi izkoristil povojne težave nekaterih držav in jim pod firmo ameriškega yodstva, ki ga nihče ne zahteva, vsilil svojo voljo, ter utrl pot svetovnemu gospostvu ZDA. To nikakor ne o pravičuje upov, da se je mogoče izogniti pojavu globoke gospodarske krize in čedalje močnejše razcepitve ZDA na dVe glavni grupaciji: imperialistično, ki zdaj dela hrup v ospredju pozomice, in demokratično, ki je njena bodočnost. Pohlep imperialistov nima meja in imperialisti so pripravljeni i železno peto poteptati demokratične pravice v svoji deželi, kakor tudi pravice in suverenost drug h držav, da bi uresničili svoje sebične namene. Nauk, ki ga daje zlom fašistične Nemčije, ki Je teptala demokratične sile in podivjala v stremljenju po svetovnem gospostvu, kakor kaže, ne koristi tistim, ki zdaj s takšno zaslepljenost jo stremijo po gospostvu nad vsem svetom. Krogi, ki zdaj vladajo v ZDA in prav tako v Veliki Britaniji, so na čelu mednarodne grupacije, ki si je zastavila za ctlj utrditev kapitalizma in dosego gospostva teh dežel nad drug mi narodi. Ali sta se Amerika in Anglija v povojni dobi držali načel, kakršna so recimo demokratična načela jaltske in potsdamske konference o nemškem vprašanju, kj so omogočala plodovito sodelovanje velikih zaveznikov proti hitlerjevski Nemčiji y cilju likvidacije ostankov fašizma, tedaj bi sodelovanje med Sovjetsko zvezo in ZDA in Veliko Britanijo tudi Zdaj rodilo lepe uspehe. Teda ZDA in Velika Britanija sta opu- stili ta demokratična načela in prekršili sklepe, ki so bili skupno sprejeti. To je mogoče reči tudi za takšna osnovna vpraša^ nja, kakršni sta demokratizacija in demilitarizacija Nemčtje ter plačilo reparacij deželam, ki so bile prizadete zaradi nemške okupacije. Angleška in ameriška okupacijska cona v Nemčiji sta bili kot posledica povojne ang’o-ameriške politike združeni pod skupno upravo y dvocensko (bi-conalno) ozemlje, ki je v časopisju dobilo ime »bicorrlja*, da bi tam na enostranski način vodili angloamerlško politiko neodvisno od Kontrolnega sveta, v katerem sodelujejo zastopniki yseh štirih okupacijskih velesil. Naši zastopniki v Nemčiji so zdaj dejansko zastopani samo v soviet- ra povzročiti vznemirjenje tudi med nemškim ljudstvom, zakaj rezultat angloameriške politike Je »biconija* * druge cone, ni pa Nemčije kot enotne nemške države. Sovjetska zve2a sodil da je nujno v vprašanju Nemčije uresničiti sklepe jaltske in potsdamske konference, ki so določali vzpostavitev Nemčije kot enotne demokratične države. Razen tega v Sovjetski zvezi povsem razumemo, da «bicanija» ni Nemčija in da ima nemški narotk pravico do svoje države, ki seveda mora biti demokratična in ne sme pomeniti nove napadalnosti na druge miroljubne države. V tem trenutku obstoja angloameriški načrt, da bi z neko miloščino pomirili prebivalstvo angloameriške cone v Nemčiji, se oprli na prejšnje nemške kapitaliste, ki so bili še nedatvno Hitlerjeva zaslomba, tako da bi z njihovo pomočjo izkoristili, «b!conijo» z njenim ruhrskim industrijskim bazenom kot grožnjo proti deželam, ki ne kažejo suženjske ubogljivosti glede angloameriških načrtov Sovjetska zveza je, kakor druge demokratične dežele, za mir in mednarodno sodelovanje na demokratičnih načelih. To zahteva pod sedanjimi pogoji združitev vseh sil antiimperlailst.čnega in demokratičnega tabora v Evropi in izven njenih meja, da bi se ustvarila neprehodna bariera proti Imperializmu, ki se je akt,i-viziral. in njegovi novi napadalni politiki. Strnitev demokratičnih sil in pogumna borba proti imperializmu ter njegovim načrtom za vojne pustolovščine bosta združila narode v močno armado, kakršne ne more imeti imperializem ki izpodbija demokratične pravice narodom, tepta suverenost narodov in gradi svoje načrte na grožnjah ter pustolovščinah. Nemir narašča y vrstah imperialistov, zakaj vsi vidijo, da &e tla pod nogam j imperialistov majejo, medtem ko sile demokracije in socializma od dne do dne rastejo ter se krepijo. Kaj more nudrtl Imperialistična politika narodom? Samo hujše zatiranje, obnovo o-stankov osovraženega fašizma in nove imperialistične pustolovščine. To je treba pokazati narodom in zbratj vse demokratične ant:-imparialAt.čne sile, da bi se prekrižali vsi načrti za ekonomsko zasužnjevanje narodov in za vse nove pustolovščine, ki jih pripravlja imperializem. Zgodovinske izkušnje 6ovjetske zveze so potrdile resničnost besed velikega Lenina o nepremagljivosti ljudstva, ki je vzelo oblast v svoje roke: »Nikdar ne bo premagan narod, v katerem so delavci in kmetje po večini spoznali, začutili ter sprevideli, da branijo svojo sovjetsko oblast, oblast delovnega ljudstva, da branijo stvar, katere zmaga bo njim ih njihovim otrokom zagotovila možnost ulivati vse dobrobiti kulture, vse ustvaritve človeškega dela.* V našem času se postavlja naloga združiti vse ant;imperlalist;č-ne m demokratične sile narodov v močan tabor, strnjen z enotnostjo življenjskih interesov prpti imperialističnemu in antldemo-kratičnemu taboru ter njegovi politiki zasužnjevanja narodov in novih pustolovščin. Trezen odnos do stvari bo hkrati pokazal, da so nove tmpe-rialistične pustolovščine v naši dobi nevarna igra za usode kapitalizma. Tega morda ne razumejo nekateri ministri in senatorji. Toda če bo antilmperlalističm in demokratični tabor združil vse svoje sile ter izkoristil vse svoje možnosti, bo prisilil imperialiste, da bodo razumnejši, ter se bodo mirneje vedli. Mislimo, da kapitalizem ni zainteresiran pospešiti svoj lastnj zlom. spohtmtue os mosju AliO JZ JR ]E ]B *J X, 2k. (Ta novela je bila nagrajena na literarnem tečaju v II. skupini z drugo nagrado). »Kdaj odplove barka v Koper !* Vse tisto jutro nisem imel v mestu kaj početi, eato sem hodil gor in dol po pomolu in čakal, Z s prej sem bil izvedel od nekega pristaniškega pohajača točno uro odhoda bark in parnikov v mala mesteca od istrski obali. Vendar sem vprijšal še enkrat kakor vsi neodločni ljudje. »Ob pol enajstih.’» se je oglasilo v hrešča/vi tržaščini iz po-stamega možička, ki je bos in z zavihanimi hlačami prenašal iz ladje na kopno neke težke zar boje. Iz naglasa tistih par besed sem razumel, da je mož ali lastniki Iddje ali uslužben na njej, skratka, da mu ni vseeno, ali se vkrcam na to ploščato in neokretno barka ali pa da počakam še tri četrt ure na. udobni, vse ponos-nejši parnik. Njegov glas je imel nekaj neprisiljeno vabljivega kakor: seveda, k nam boste sedli, kaj bi čakali še celo uro! Tisto jutro je bilo v tem globokem kotu Jadrana kakor čar. Na kraški strani je gmajna že očitovgla prve znake jesenskega rumenenja, istrska obala je migotala v prozorni megli s svojimi nizko obraslimi pobočji. Sredi teh dveh kopnin je kakor v objemu počival Jadran, zaspan v svojo globoko spokojnost, V kaj se ne bi ob takem pozorišču zasanjalo tudi najmočnejše srce! Sedel sem na zadnjem koncu barke na nizek stol, stoječ ob odprtini za motor. Potem ko je možiček zlezel vanjo, je divje zaropotalo, dim nafte nam je udaril v nosove in barka se je ločila od pomola. Na mojo desno je bila prisedla tik pred odhodom mlada Ženska: prikupen romanski obraz, neprisiljeno vedenje, sicer delavska zunanjost. «Ali morda veste, koliko stane voznina!*, sem vprašal, da nekaj rečem. «Sama ne vem, danes se prvič peljem v Koper z barko*, se je glasil prostodušni, smehljajoči se odgovor. Barka je bila natrpana. Kakor panj je šumela tista, pisana množica istrskih kmetic, ki so se v običajnem živžavu vračale iz mesta. Polni so bili stoli, boki, krn. Zvonki smeh je odmeval mid tem izjave: lik delovnega človeka, kakršnih smo vajeni videti na tisoče. Medtem je moja sopotnica na desni molčala ves čas, nekam zamišljeno sklonjena, predse. Z levo roko si je kakor v utrujenosti podpirala glavo, v desni pa je — kakor sem šele tedaj opazil — držala odprto pismo in brala. Videti je bilo, da pisma ni brala prvič, kajti strmela je vanj brez znamenja kakršnega koli razpoloženja: nepremično, topo, zdolgočaseno. Kakor vzame človek v roke časopis, ki g d je že večkrat prebral, le da da neko zaposlitev očem. Barka je ropotaje puščala za sabo že zadnji valolom. Na dolgem, v mnogih krajih že okrušenem zidu, zgrajenem iz mogočnih oklesamih kamnov in opleie-ntm s kupi zarjavele bodeče žice, je stala ogromna jata galebov. Cela ploščad je migotala pod ne-nehnirg, stopicanjem stoterih dolgih nožič. Tako nekako ja menda tudi tam na brezljudnem severu, kjer na obalah oledenelih morij domujejo polarne ptice, osamele in svobodne! Ob tem pogledu je tudi mladi kovač utihnil. Meni pa so se sprva nevede, potem pa kljub o-čitanju vesti parkrat oči vkradle v ono stran na ženskino pisma. Ko sem se zavedel, da je to vendar več kot nekorektnost, in sem se odločno obrnil v drugo stran, da spet nočnem pogovor z delov cem, mi je v glavi že stal zaokrožen stavek. Bilo je napisano v okroglih črkah, bolj spretnih nego nerodnih. Glasilo se je v italijanščini: «Almira, verjemi, ti si edina ženska na svetu, ki si me osrečila.,.* Toda tokrat nisem spregovoril z delavcem. Zgubil sem se v bežne sanje. Srečna mladost, ki v tem bajnem okviru sijočega neba in spokojnega morja sprejemaš daleč od nekod glas nekoga, ki si hoče tvojega, mladega življenja... * ♦ * Sele debelušast, plavolas mornar, ki je od klop; do klopi pobiral z grobimi kretnjarmi voznino, je prinesel med potnike, ki so bili vsi po malem utihnili, nekaj živahnosti. S kupom vsakovrstnih lirskih bankovcev v mesnatih rO-kah je šel od potnika do potni- stopiti ponj. Težko mu bo nazaj s kmetov!*. Zenska je govorila umirjeno, brez vsakega občutja, z običajnim nasmeškom na prikupnem obrazu. Postal sem nanjo pozoren. S sočutjem sem opazoval, oči, obraz kretnje te skrite žrtve druge svetovne vojne. »S 3000 lirami mesečnerpokojni-ne človek ne more ne živeti ne umreti*, je povzela z nekam utrujenim glasom*. Hodim za snažilko, da zaslužim zase in za otroka. Doma me n, skoraj ves dan, med počitnicami sem vsako jutro postavila fanta na posteljo, tam je med igračami presedel tudi cele dneve*. Kadar je omenila otroka, je bilo čutiti v njenih besedah neko odsotnost, kakor da otrok sploh ni njen in da ga ima le v oskrbo. Morda ji je celo v breme... Pomanjkanje ljubezni ali pa posl-dica težke vsakodnevne borbe za obstanek t »Leios, ko bo fant začel hoditi v šolo, ne vem, kako bo...*, v.%v In po premolku, v katerem sem šele tedaj spoznal neko trudno splahnelost lepega obraza, je pristavila : »Kajti jaz sama sem bolna*. Delavec na moji levi je skušal razvedriti pogovor: »Zakaj pa se ne bi omožili!* Mlada mati se je brezčutno nasmehnila: tisti nasmeh je bil kakor brez dna. «Moškim ne verjamem več nič, ne morem jim verjeti, pa naj govorijo, kar hočejo!* Tako rekoč je v rahli razburjenosti parkrat zamahnila z roko. Globoko v notranjosti zaliva se je prikazal Koper, pes sijoč na malem rtiču pod opoldanskim soncem. Najlepši jesenski dan je žarel nad istrsko jesenjo. Razgovarjali smo se naprej o marsičem. Toda ni bilo, da bi tako neprizadeto kakor prej užival nad čudovitim dnevom. Tudi najltpša sončna luč mrkne, kadar zasije nad trpljenjem. ' ■■ . <(Pokusi, kako je dobro!* Naša Viha Poilaorsha Ob 25-letnici umetniškega delovanja naše rojajkinj® Slovenski gledališki umetniki so si ustvarili tradicijo >>i slo . _ tt izven ožje domovine že davno pred prvo svetovno vojno, v ^ so delovali naši dramski prvaki Ignacij Borštnik, Zofija Boi s n Zvonarjeva, v operi pa tenorist Josip Rijavec in basist Josip Kri J Po vojni se je število slovenskih no jakov na zagrebškem odi u m0C ^ povečalo. Med tistimi, ki so se iz Slovenije napotili v Zagreb, . danes v prvi vrsti režis&i'ja Hinka Nučiča in tragedinjo Podgorsko. Podgorska je hči sončne Gorice (Podgora). Ko se je končala P*1** svetovna vojna iiv je prišla slovenska Gorica pod italijansko obl ^ ni hotela ostati pod tujim jarmom. Odšla je v Slovenijo, in 8tC^r ^ Maribor, kamor je povedla pot mnoge slovenske rojake, ki s0 ^ primorani zapustiti rodno grudo. V Mariboru je L 1919 Hinko snoval slovensko gledališče. Vika Podgorska se je ustavila pri n^6^ vstopila v igralsko šolo, jo absolvirala in bila takoj angažiranj, so spoznali njeno izrazito nadarjmost za oder. Rasla jo 0& vLr)9G^ . vloge in ko je l. 1921. šla gostovat v Zagreb, kjer sta z NvtcKern stopila v Halbejevi «Mladosti* ter v Shanoovi «Obrti gospe V/arr V teh dveh nastopih sta tolikanj uspela, da sta bila oba takoj 0^ žirana za zagrebško dramo. Na zagrebškem odru se je prvotna sentimentalka in naivka ^ živela in se razvila najprej v igralko karakternih vlog, nato je usmerila v tragične vloge. Njena igra se je stopnjevala od n stopa do nastopa, postajala je bolj in bolj čista in je slednjič do stopnjo popolne dramske umetnice. V četrtstoletju, odkar nastopi v Zagrebu, je Podgorska zapahnem svetu Nekaj zapiskov o Italijanski filmski umetnosti ali bolje o filmski industriji Leta 1935 je fašizem že dosegel relativno trdnost in sigurnost: delavski razred je bil vklenjen v verige ter neorganiziran, intelektualci in napredni politični možje pa so bili v konfinacijah ali pa so imeli zamašena usta. Tudi filmsko produkcijo sq fašisti vpregli v svoj imperialistični voz. Ustanovili so Generalno direkcijo za filmsko proizvodnjo, ki je bil kontrolni organ. Filmsko produkcijo pa so delno ((nacionalizirali®. Po eni strani je prišla v roke naj-reakcionamejšega fašističnega kapitalizma, po drugi strani pa so v Rim navalila krdela denarnih pustolovcev in lovcev za zaslužki, ki so za vloženi denar hoteli čim zdravim istrskim rodom, ki ga tar ko malo poznam. V tem sem se bil že vplel v razgovor s sopotnikom na svoji levici. Bil je čokat mlad mož okoli pst in tridesetih let, šel je v Koper na mestni odbor, da bi vložil prošnjo za prehod preko meje. Doma, v neki majhni vasi v notranjosti Krasa ga je čakala žena z enim otrokom. Po petnajstih Mih dela in bivanja v mestu se bo spet naselil v rojstnem kraju, kjer je zdaj pod novo oblastjo za vse dela na pretek. V tem mladem, mišičastem kovaču sem spoznal našo trdoživo kraško korenino, ki se sicer da izruvati in presaditi, a tako vztrajno hrani v sebi sokove domače grude. Kljub dolgoletnemu bivanju med italijanskimi ljudmi je govoril prav dobro slovenski, z nasmehom je poudaril enotnost v hotenju delavstva, včasih le z udarcem pesti ali noge hotel še bolj podkrepiti svoje Na parniku proti Kopru ka, izkričaval ceno voznine in odšteval denar. Ob tej priliki sta se razgovorila med sabo tudi moja sopotnika, delaveo in mlada ženska, ki je bila medtem že spravila pismo. Sprijaznjena sta bila takoj, ko sta uvidela, da sta oba namenjena v isti kraj, in sicer po istem opravku. Mlada ženska je šla tudi prosit za dovoljenje, da bi obiskala mater nekje pn Bujah. cRavno prevčerajšnjim so začeli s trgatvijo. To mora biti krasno, ob takem vremenu! Mama mi je rekla, da moram priti za vsako oeno! Sploh se bojim, da moj sin ne bo več hotel nazaj v mesto!*. »Ste poročeni!* je šepnil delavec skoraj začudeno. In je pogledal mladi ženit v obraz, kakor bi hotel iz njega razbrati znake materinstva. i .Mož mi je padel 1942 v Afriki. Sama sem s tem otrokom. Cez teden dni se začne šola, pa meram več zaslužiti ter se poleg dobičkarstva zopet oprijeli svojih prvotnih poslov, to je lastništva javnih hiš in trgovine na debelo .«Umet-niško višino® italijanskega filma si pod peto takih lastnikov lahko predstavljamo. Ko je bil pozneje uveden še državni monopol na uvoz inozemske filmske produkcije, je italijanska filmska produkcija padla na raven najmzkot-nejše pustolovščini?. V prvi fazi vojne, to je takrat ko so bile druge evropske države popolnoma izločene s filmskega tržišča, so bili zaslužki še večji. No potem pa so se dogodile «re-všečne® stvari v Stalingradu, El-Alemeinu in ne dolgo zatem tudi v samem Rimu. In ko je 4. junija 1945. leta zadnji Nemec zapustil rimske filmske naprave, se je ponovno pričela bitka, ki so jo že dolgo časa vodili delavci, tehnik^, intelektualci, umetniki in novinarji, to je datj Italiji filmsko produkcijo, ki bo stala na bolj zdravih in demokratičnih temeljih. Takoj so spoznali, da prihaja po' odpravi monopola nevarnost z druge, strani. Italijo so preplavili ameriški filmi, ki so zaradi nizke vrednost! domačih filmov, našli pri občinstvu dobrega odjemalca ter zavzeli značaj «dumpinga». Pričela se je bitka med ameriškim in italijanskim filmom, ki je zavzemala dramatične oblike, kajti od nje r)i zavisel samo razvoj italijanske filmske produkcije, temveč tudi delo in kruh za deset in deset tisoče delavcev. Borba italijanskih borcev za kvalitativno izboljšanje italijanske filmske produkcije, pa se je izcimila v borbo med italijanskimi kapitalisti in ameriškimi filmskimi trusti, ki so dobili polno pomoč za osvojitev italijanskega trga ne samo pri vladni politiki, temveč tudi pri skupinah italijanskih kapitalistov in razpe-čevalnih družb, ki so se odkrito postavili v ameriški tabor. Pričela se je borb* v iskanju lahkih filmskih sižejev, s katerimi' lahko konkurijajo ameriški «rumeni» filmski produkciji. Umetniška raven filtra je postranska stvar, kajti dobršen del italijanske film-sike publike je že zastrupljen od filmov razkošja, gangstrstva, kapitalističnega raja osladnih ljubezenskih zgodbic milijonarjev in nižjekastnih deklet ter prikazovanja življenja, kj ima svoj najvišji odraz v «Mplohu». Producirati filme z globoko umetniško ali sociološko vsebino, s katerimi bi zajezili nezadržen padec v dekadenco, v katerega drvi italijanska filmska produkcija, pa ne najde odziva pri delničarjih filmskih družb, ker bi v pryem času gotovo bila produkcija takih filmov pri sedanji kinopubliki, ki se ji «ne ljubi misliti®, imela pasiven fmančnj izid. Jasno pa je, da produkcija «rumen;h» filmov po svoji vsebini odgovarja istočasno ne le želji kapitalistov po dobičkih, temveč tudi njih miselnosti. Zato ustvarjajo filme z istimi sižeji, kakor jih imajo na stotine in stotine najslabših filmov iz Onstran oceana, ki preplavljajo italijanski filmski trg, pronicajoč že v vsako najzakotnejšo vasico ter razširjajoč ameriško civilizacijo. civillzaci jo ra zkošnih nočnih lokalov, civilizacijo neizprosne borbe med posamezniki, civilizacijo rasizma in atomske bombe. Tu pa pride do druge, veliko večje bitke, v kateri se odločuje usoda celotnega človeštva. L. J02E ideoloških ozirih nazadnjak, je vendarle vsa njegova pisateljska delavnost ene samo veliko revolucionarno dejanje, čigar vpliv sega tudi v najnovejšo književnost. Kot visok in tenak obelisk mbtt iz njegovega dela izpoved. Ivana Karamazova, »Veliki inkvizitor*, v kateri so kritično vsebovani in ideološko obsojeni trhli temelji zapadnega sveta. VI. B. F. M. DOSTOJEVSKI OB 126 OBLETNICI ROJSTVA U. t. m. je poteklo 126 let, kar se je rodil slavni ruski romana pisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Malokateri svetovni pisatelj je doživel toliko prevodov svojih del, o malokaterem je bilo tol ko napisanega kot o Dosto-jevskem. Dostojevski je s svojo globoko psihologijo, s svojim izrednim analitičnim darom opazovanja in opisovanja najvišjih in najnižjih utripov človeške psihike zre/volu-cioniral malone vso novejšo svetovno književnost. Ni zastonj napisal o njem neki kritik, da najdemo skoraj v slehernem sodobnem pisatelju drobec Dostojevskega. V mladosti se je bil udeležil zarote dekabrishov Csocialnih revolucionarjev), obsojen jt bil na smrt in tik pred ustrelitvijo pomiloščen. Nato je bil pregnan v Sibirijo_ kjer je preživel skoraj 10 let v carističnih zaporih. Ta dva pretresljiva dogodka sta vplivala ne le na vse njegovo poznejše življenje, marveč tudi na vse njegovo poznejše pisateljsko udejstvoeranje. »Zapiski iz mrtvega doma*, (to je iz sibirskih zaporov) so mu prinesli svetovno slavo, ki so jo nato stopnjemli njegovi po vsem svetu razširjeni romani: »Ponižani in razžaljeni*, »Idiot*, »Besi*, «Mladenič*. »Brat- je Karamazovi*, «Zločin in kazen*. Pretres ob pričakovanju ustrelitve in zapor v Sibiriji sta verjetno tudi povzročila, da je pozneje v ideološkem pogledu krenil marsikdaj stran od svoje mladostne revolucionarnosti. Z vso dušo pa je ostal revolucionar v umetnosti, kakor je ostal tudi vse življenje pobornik ptrmžanih in razžaljenih*, mož najčistejše in najgloblje človečnosti. Junaki iz njegovih romanov so pogostoma težko dedno in duševno obremenjeni. Njihovi značaji so zavozlani, problematični, polni kontrastov. Toda nad vsemi temi kritičnimi točkami se visoko dviga njegova genialna pripovedna umetnost, nad katero je po pravici nekoč obstrmel ves svet. In če lahko rečemo, da je bil v poznejših letih v marsikaterih Pesnik T. u. Schiller Pred 188 leti (10. 11. 1159) se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich von Schiller. S svojim še pomembnejšim sodobnikom Goethejem, enim izmed vrhov evropske kulture, je bil eden od ustanoviteljev novejše nemške poezije id prvi resnični nemški dramatik. V njegovi dobi je pomenila sleherna njegova drama resnično revolucionarno dejanje V «Razbojnikih*, svojem dramatičnem prvencu, nastopa kot borec za svobodo po-edinca proti predsodkom takratne fevdalne družbe. Poln je romantičnega patosa in zanosa, a v poznejših delih zmerom globlje prodira tudi v duševno strukturo svojih junakov. Najbolj znane njegove drame, ki smo jih videli skoraj vse tudi na slovenskem odru, so še: «Viljem Tell*, «Don Carlos», «Marija Stuartu, «Spletke in Ifutjezen*, in še druge. Slavna je tudi njegova pesnitev «Zvon», ki obsega človeško življenje od rojstva do smrti odigral3 nekaj sto različnih vlog. Najvažnejše med njimi so: satirka v G duiičevi »Dubravki*, Marjana, Margetička v Krležovi drami <^wC1 ^ in Laura Lenbachova v istega pisatelja »Agoniji*. To vlogo igra gorska z velikanskim uspehom že dvajset let in si jo je izbrala za svojo jubilejno predstavo. Nadalje je Podgorska igrala z ve' uspehom naslovno vlogo Ogrizovičeve »Hasanaginice*, vlogo So v Ibsnovem «Peeru Ggntu*, naslovno vlogo v Shtiivovi »Sveti I ptr jati partijo Leah v Anskega «Dgbukun ter razne vloge v PirdndtU0' Lonormandovih, Gantillonovih in 0’Neillovih dramah. Posebno zornost so zbudili tudi liki iz klasične literature, ki jih je ušiv n. pr. Kasandra v Euripidovih »Trojankah*, Racinovi «Fedri» ter * m pr. AUdUTlUf U> U £iWC»yiuuvH» N.* / zvuuMtvv* Shakespearovem repertoarju, zlasti kot Kleopatra, Porcija, Ariel. Višek svoje umetnosti pa je dosegla Podgorska v slovar repertoarju: kot Grušenka v Dostojevskega «Bratih Karamo*0 Nastja Filipoma v «Idiotu» istega pisatelja, Nastja v Gorkega «Na dnu* in kot mati v istoimenski drami češkega pisatelja Capka. Zd to ustvaritev je prejela lani nagrado komiteta za in umetnost pri vladi FLRJ. Svoje uspehe na odru dosega umetnica z intenzivnostjo kul tur° doi'1" besed'’ ri le* Prva mera fašističnih zatiralcev je bila ukinitev slovenskega tiska. Zato nam je danes /toliko bolj pri srcu. Zato ga širimo in prispevajmo v tiskovni sklad! Sfcrb za duig umetnosti v ČSR Češkoslovaški prosvetni minister Dr. Jaroslav Stransky je na na dan državnega praznika 28. oktobra razdelil državne nagrade za leto 1947. Državno nagrado za glafbeno umetnost Je prejel skladatelj Dr. Ladislav Vycpalek za delo «Ceske requiem». Nagrado za •gledališko umetnost je dobil ravnatelj bratislavskega Narodnega gledališča Andrej Bagar. Nagrado za literaturo je dobil in me-moria-m narodni umetnik Dr. V. Vančura za delo «Obraay z dej'n naroda českeho®. V oblikovalni umetnosti je odbor prisodil nagrado in memoriam slikarju Cy-prianu Majemiku za ciklus slik iz časa vojne s posebnim ozirom na njegovo delo «Neslychane set-kan;». Na polju znanosti so dobili nagrade: v prirodoslovni stroki prof. Karlovo univerze Dr. Fran-tišek Slavik za delo «Nerostopisa ložiska už;tkovych mineralu Slovenska®, v stroki duhovne vede učenjak svetovnega glasu orien-telist prof. Karlove univerze Dr. Bedrlch Hrozny za delo «Nejstarši dej!ny predni Asie a Indie® in v tehnični stroki rektor tehnične visoke šole Dr. Edvarda Beneša v Brnu, Dr. Ing. Vaclav Kubelka za delo «Koželušstvi dil I. a 11». Vsaka nagrada znaša 100.000 Kčs. Ijanja. sugestivnostjo in močjo odrskega izražanja v kretnji m V irjtrii igri n; mrtvih praznin in nezanimivih trenutkov, močni ^ njenega ustvarja.nja se ne izgublja v plitkem in brezbarvnoF ^ učenem profesionalizmu. V nobeni vlogi ne štedi svoje dušeio10 fizične sile. Njen repertoar je širok in mnogovrsten, sega od z peara do Goetheja, od Tolstega do Gorkega, od Strindberg0, Shaua, od Cankarja do Krleže. Med največje uspehe njenega ^ niškega delovanja prištevajo lik prerokinje Kasandre v EuriPid aTrojankah». V gledališču pa je tiha in disciplinirana, res’10 skromna — zaradi česar jo primerjajo s slovito italijansko dinjo polpretekle dobe Eleonore Duše. Danes je Vika Podgorska na višku svoje umetnosti. Svoj* venstvo je poudarjala vselej, kadar je šlo za afirmacijo njen?3° ^ in kadar se je le nudila prilika, je posebno požrtvovalno s°d^01 ^ pri uprizoritvah slovenskih, zlasti Cankarjevih dram v Zagre ^j njenem umetniškem jubileju je bila v veži zagrebške dramb^ razstava slik in dokumentov, ki pričajo o delu in uspahih ,iaS0 jaki nje v zadnjem četrtstoletju delovanja zagrebške Talije- Številnim čestitkam, fcj jih je prejela Vika Podgorska * čla*1 i strani sveta, se pridružuje s čestitkami s tem skromnim ki, naj izraža ponos nas Primorcev na našo rojakinjo umetnico «Primorski dnevnik*. izmed svonh vlog Vika Podgorska v eni Pel besed o vodnikih MARK T W A I N Hočem vam tudi nekaj povedati o Miohelangelu Buonarottiju —• navadil sem se namreč, da se klanjam mogočnemu geniju Michelangela — moža, ki je bil velik v pesnikovanju, slikanju, plesanju, stavbarstvu velik v vsem, kar je podvzel. Nimam parad Michelangela za zajtrk, za predjuž-nik, za obed, za čaj, za večerjo, za pred jedjo in po j:di. Ob priliki si žetim spremembe. V Gendvi je narisal vsako stvar, v Milanu so on ali njegovi učemoi narisali vsako stvar; narisal je Idgo di Como; v Padovi, Veroni, Benetkah, Bologni nismo drugega čuli od vodnikov, kakor o Michelangelu. V Florenci jo bil naslikal vse, narisal skoraj vse; če pa česar ni narisal, je imel navado sedeti na kamnu, M se mu je bil priljubil, in ta kamen so nam pokazali. V Piši je narisal vse, rzvzentši star stolp; pa tudi tega bi mu bili podtaknili, če ne bi sta/ tako presneto postrani. Narisal je pristani- šče v Leghornu in novo carinarnico v Citta Veochiji. Toda tu — to je pa naravnost strašno. Narisal je cerkev sv. Petra, narisal je papeža, narisal je Pantheon, uniformo papeževih vojakov, Tibero, Vatikan, Kolizej, Kapitol, Tarpej-sko pečino, jmlačo Barberini, Sv. Ivana v Lateranu, Cam jtagno, Ap-pijsko otsto, sedem gričev. Cffra-calline kopeli, Claudijev vodovod, Cloaoo Mažimo — večni dolgočasnež je narisal «večno mesto*, in če vsi ljudje in vse knjige ne lažejo, je naslikal vse v njem. Slednjič je moj prijatelj rekel vodniku: dovolj, dovolj, dovolj! Ne pravite več! Kar skrajšajte in recite, da je Italija ustvarjena po risbah Michelangela. Naš vodnik nam jo to povedal. Vodil nas je mimo tisočev slik in kipov, po širokih vatikgmskih hodnikih in mimo tisočev slik in kipov v dvajsetih drugih palačah. Pokazal nam je veliko sliko v Sik-stinski kapeli »n sT\k dovolj, da bi mogli poslikati vsa nebesa — vse prav okusne in slikane od Michelangela. In tako smo začeli z njim igro, s katero smo premagali marsikaterega italijanskega vodnika, namreč z bedastimi, idiotskimi vprašanji. Saj ii ljudje ne sumijo ničesar in nimajo pojma o sarkazmu. Pokaže nam kip in pravi: »Bronast kip*. Pogledamo ga površno in doktor vpraša: »Od Michelangela!*. »Ne, — ne vem od koga*. ’ Nato nam pokaže stari forum romano. Doktor vpraša: »Od Michelangela!*. Vodnik ga deb-Io pogleda: »No — tisoč let pred njegovim rojstvom*. Nato obelisk iz Egipta. Spet: »Od Michelangela!*. »O, Mon Dieu, gospod! To je dvajtisoč M pred njegovim rojstvom*. Včasih je postal tako utrujen od takega n »presta nega spraševanja, da se je slednjič bal, nam sploh kaj pokazati. Ta človek nam je »tpdno skušal v glavo vbiti misel, da je Michelangelo edini odgovoren za ustvarenje enega deta sveta, da pa na nekak način še ni imel uspeha. Na tem mestu bi pa še rad napravil opombo, ki se tiče teh potrebnih škodljivcev, evropskih vodnikov. Marsikdo s; je želel v spojem srcu, da bi mogel Izhajati brez vodnika. Ker je pa vedel, da ne more, si je zaželel kakšne zabave z njim, kot nagrado za njegovo neprijetno družbo. Genovski vodniki so zelo veseli, če morejo voditi Američane, ker se ti tako silno čudijo nad vsako Kolumbovo relikvijo. Naš vodnik je skakal okoli nas, kakor bi bil požrl peresni co. Bil je ves začuden. ves nemiren. Dejal je v slabi angleščini: »Pridite z menoj, gospoda, pridite! Pokazal vam bom pismo, ki ga je napisal Krištof Kolumb — on sam — s svojo lastno roko, pridite!*. Vedel nas je o mestno hišo. Po silno učinkovitem rožljanju s ključi jn odpiranju ključavnic je ležala razgrnjena prid nami popackana starinska listina. Vodniku so se oči kar iskrile. Plesal je okoli nas in potrkal na pergament s prstom: »Kaj sem vam rekel, gospodje!*. Ali ni tako! Poglejtet Ro-fcdpis Krištofa Kolumba, pisan od njega samega! Mi smo gledali ravnodušno, brezbrižno, doktor pa je med mučnim molkom listino zelo natančno preiskoval. Nato pa je rekel brez vsakega vidnega zanimanja: «Cujte, Ferguson, kako ste rekli, kako se je pisala stranr ka, ki je to pisala!*. «Krištof Kolumb, veliki Krištof Kolumb*. Na novo natančno preiskovanje. »A — ali ga je pisal sam — ali kako!*. »On sam je to pisal! — Krištof Kolumb — Pisava njegove lastne roke, pisal on sam*. Doktor je odložil listino in dejal: »Kaj! Videl sem v Ameriki dečke, ki imajo samo štirinajst let, pa Upše pišejo kot to le*. »Toda to je veliki Kri,..*. »Kaj me briga, kdo je to! To jt najslabša pisava, ki sem jih sploh kdaj videl*. Ne smete misliti, da se lahko ponašate pred nami, ker smb tujci. Saj nismo popolni bedaki. Ce imate kakšne posebne vzorce za lepopisje sem e njimi! Ce ne, pa pojdimo*. Sli smo. Vodnik je bil precej omajan, poskusil pa je še enkrat svojo srečo. Imel je nekaj, s čimer nas je mislil premagati. Ds- »Oj, gosjtodje, prišli boste z menoj! Pokazal vam bom krasen oj imeniten kip Krištofa Kolumba! — Sijajen velik, imeniten!*. Privedel nas je do krasnega spomenika — kj je bil res krasen-stopil je nazaj, in se postavil v pozo: »Oj, poglejte, gospodje! — Krasen, velik kip Krištofa Kolumba! — Krasen kip, krasen podstavek!*. Doktor si je nataknil ščipalnik, ki si ga je bil omislil prav za takšne prilike: »A — kaj ste rekli, kako se imenuje ta gospod!*. »Krištof Kolumb! Veliki Krištof Kolumb!*. »Krištof Kolumb! Veliki Krištof Kolumb! — Ja, kaj pa je napravil!*. »Odkril Ameriko! — Odkril A-meriko — Oj, ta vrag!*. »Odkril Ameriko! — Ne, to pač ni mogoče! Mi sami smo ravnokar prišli iz Amerike, pa o tem nismo ničesar slišali. Krištof Kolumb — lepo ime — ali je že mrtev!*. «Oh, corpo di Bacco — Tri sto let*. i »Na čem pa je umrl!*. »Ne vem, ne morem vam povedati*. »Morda na kozah!*. »Ne vem, gospodje — ne vem na čem je umrl*. »Skoraj gotovo na ošpicah!*. »Lahko mogoče — pa ne vem. Mislim, da je že na če m umrl*. »Starši živijo!*. »Ne, — nemogoče!*. Zadevo smo napravili enako zamivo za svojega rimskega vodnika. Včeraj smo biti spet tri ali štiri ure v Vatikanu, čudovitem svetu, polnem zanimivosti. 1’rišli smo skoraj tako daleč, da smo izražal; zanimanje, včasih oelo občudovanje, kajti nismo se mogli zadržati. Vkljub temu smo pa imeli uspeh, e nikoli ni kdo tega srt oni v vatikanskem muzeju. Vodnik je postajal zmeden in kar vroče mu je prihajalo. Skoraj si je obrabil svoje noge pri iskanju izrednih stvari in izčrpal je pri nas vso svojo bistroiumnost, a ni imel uspeha. Za prav nobeno stvar nismo kazali zanimanja. To pa, kar je smatral za največ,-ji čudež, je spravil za najzadnje — kraljevo egipčansko mumijo, menda najbolje ohranjeno no vsem svetu. Povedel nas je k njej. Čutil se je topot tako sigurnega, da se mu je vrnil del njegovega starega navdušenja*. »Porflejte, gospodje! — Mumija! Mumija/*. »Ščipalnik se je pol hladno, tako premišlje1i ,KIh vedno*. »A — Ferguson — kaj s če sem prav razumel, kak° temu gospodu!*. v »Ime! Saj nima imena mi ja! — Egipčanska na111' »Da, da! Tukaj rojen0’1),. »Ne, egipčanska mumHa, «A tako, Francozinja, k ^ fi?* «Ne! — Ne Francozinja, • Ijanka! — Rojena v -j »Rojena v Egiptu! •nisem slišal o Egiptu. G° ■0v* v inozemstvu. Mumija ~ Kako mirna je, kako hi na. Je — li mrtva!*. »O sacrebleu, mrtva 1° rt. tr' V M!*. Doktor pa se proti njemu: j° dic'Je ►c« tijemii. ■ Kaj pa vendar mi^'10’^ ji"1 lite tako za nost Ali 0 ir vodite tako za nos za Kitajce, ker smo željni! Ali mislite, ,0" tui« da *•% »0? 1' jo na nas globok V*8 , • mrtveci 1 Tri sto zeleh ši bi imel, če — če in'_ 1 ff°r^t> leakšnega svežega mrHca' (V* vam .A Mark. kažite ga — nli Juriju, razbijemo dr. PAVEL