Štev. 134.
V Ljubljani, torek dne 14. maja 1912.
Leto I.
mmmmmmaSMm'
Posamezna številk* 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak «Mn — tudi ob nedeljah In
rarniki h — ob 1. >rl ztfutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. —' Naročnina znaša: t Ljubljani v upramištvu i«^sečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1-5*; 8 poSto celoletno K 20'—, polletno f lo*—» četrtletno K 5"—, mesečno K 1*70. — li- in^omstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se fc	pošilja upravništvu.	a
Telefon številka 118.
at
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
«	Oredniltvo in upravništvo:	a	.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica It S. I
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma j ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaM ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana tal zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust — Za odgovor je priložiti znamko. »
•••
m
Telefon številka 118.
V težkih časih.
Na Slovenskem živimo sedaj težke čase. Naši potomci, ki bodo gledali čez nekaj let nazaj, se bodo čudili, strmeli bodo in gledali, kako je bilo vse to mogoče ... Slovenci nimamo veliko zgodovinsko važnih dob, toda časi, v katerih živimo sedaj, so zgodovinsko važni. Ostali bodo zapisani v spominski knjigi našega narodo in bodo za vselej govoriti našim bodočim^ rodovom. Kazali bodo naš propad, ko ie na naši zemlji zrastei rod, ki je bil vzgoien na podlagi klerikalnih Mahničevih naukov in je zaj>e-ljan po duhovščini nastopil pot brezdomovinstva in nazadnjaštva proti mali komaj razcveli se slovenski narodni kulturi. Sedanji časi bodo učili, kako nizko more pasti mladina, ki se je odpovedala narodnim idealom. Enako bo naša sedanja doba pokazala, kako nevaren je klerikalizem vsakemu narodu in kako more uničiti narod, ako se ga ne zatre v kali. Po naših ulicah hodijo ljudje, ki jim na obrazu spoznaš, da so člani one protinarodne družbe, katere vodja je danes de-nuncijant dr. Lampe. Nekoč se bodo ljudje čudili, da so ti ljudje hodili med nami, da smo z njimi sedeli pri eni mizi, da smo ž njimi govorili, ali bili celo prijatelji. Ljudje, ki si upajo zlorabljati naroden boj proti tujstvu v osebne namene in uničujejo narodne ljudi z denuncija-cijami, hodijo po slovenski zemlji — in jih je komaj sram. Pravijo, da denuncijanta ni sram, kakor ni psa strah. — In vse to se godi mirno, ljudje vedo, stiskajo pesti in molče . . . Postali smo brezsilni — proti narastli klerikalni zalegi. Ločimo od te zalege one poštene ljudi, ki se ne zavedajo vsega tega, kar se godi. Od denun-cijantstva ločimo tudi pošteno gospodarsko delo s. L. S., kolikor je v njem za ljudstvo dobrega m zdravega. Večno sramoto pa si je zapisala ta stranka v svoje delo — * zadnjimi dogodki. Za njo stoji zdrava masa našega ljudstva
—	v kolikor ga niso skorumpirali morilni klerikalni nazori — toda na čelu stoje možje, ki se jih bo zgodovina slovenskega naroda z gnusom spominjala.
Danes naš narod ne protestira proti klerikalnim lumparijam. Deloma ne ve, deloma se ne zaveda, deloma je postal po klerikalni zaslugi brezbrižen za narodni boj. Taka brezbrižnost ie za mal narod lahko usodna, kajti pod to brezbrižnostjo se nam lahko gode najhujše narodne krivice — in nihče ne bo protestiral. Koliko pa je vreden narod, ki nima volje braniti svoje narodne pravice!
V	teh težkih časih je treba, da se združijo sile poštenih in narodnih Slovencev. S temi zdrubmimi silami je treba iti na delo za preporod. Ta preporod je boj prčti narodnim denun-cijantom, boi proti izdajstvu, boj proti ifcinora-Hzaciji mladine in boi proti zaslepljenosti ljudstva!
Danes ni na Slovenskem nihče več varen.
Danes ali jutri vas lahko denuncira klerikalen znanec ali celo — deželni odbor. — Drugod bodo pač s čudnimi očmi gledali na ta naš boj. Nemci se bodo veselili narodnih žrtev, ki jim jih mečejo klerikalci pred noge — pa morda so tudi ftied njimi bolj pošteni ljudje od denunci-jantov. — Za nas so ti časi časi skušnje. Ni ga poštenega slovenskega človeka — in tudi v S. L. S. kar je v njih še poštenih in narodno-čutečih — da b! ne obsojaj klerikalnega dentm-cijantstva. Sklenimo, da vsak po svoji moči delujemo na to, da rešimo svoj narod velike sramote!
JOSIP WESTER.
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
I.
A. Gimnazije in realke.
Do leta 1908 smo imeli v naši državni polovici dva tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. Nekatere gimnazije so imele v nižjih štirih razredih risanje kot obvezni učni predmet; to so bile takozvane realne gimnazije, ki pa jih smemo šteti z vso pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim.
Osnova gimnazijam je podana z odi. nauč-nega ministrstva z dne 15. septembra 1849, št. 6467 v takozvanem »organizačnem osnutku« (Organisationsentwurf). Ta osnutek je ostal skoz 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni učni načrt. V tem je izražen namen gimnazije s sledečimi besedami:	»Višja	splošna
izobrazba na podlagi bistvene uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem obenem priprava za vseučiliške študije«. — Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo.
Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem, da vsak učni predmet relativno zaokroži in zaključi, enotno splošno izobrazbo, ki je za večje število življenskih poklicev za-željena (»erwiinschlich«) in zadostna (»aus-reichend«).
Višja gimnazija pa nadaljuje ta pouk na bolj znanstven način in je takorekoč pripravljalnica za univerzo.
Učni predmeti za gimnazijo so: a) splošno obvezni: verouk, latinščina, grščina, učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina), zgodovina, zemljepis, matematika, naravoslovje, prirodopis in kemija, modrosl. propedevtika-, v novejši dobi (n° novem učnem načrtu) tudi še: lepopisje, risanje, telovadba; — b) relativno obvezni so deželni jeziki (v posameznih krono-vinah različni); — c) prosti predmeti: moderni jeziki (pri nas na poedinih zavodih francoščina in laščina), petje, stenografija, dež. jeziki (ponekod); opisna geometrija; fizikalne vaje (ponekod); prostoročno risanje in telovadba, (dokler se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega učnega načrta). — Taka gimnazija, ki jo zovejo tudi »humanistično«, obstoji bistveno neizpremenjena že dvainšestdeset let: dve človeški generaciji sta se izobraževali na podlagi tega načrta, skoro že osem študijskih kolobarjev (turnusov) po 8 let je dovršenih.
Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka.
Kot organizačno osnovo za realke ima skoro vsaka kronovina svoje deželne zakone, ki so bili potrjeni ok. 1. 1870, Samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske naredbe v 1. 1870—72; tako velja na pr. za realko v Ljubljani min. naredba z dne 31. maja 1871, št. 2431, Potemtakem so realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več ko 40 let svoje zgodovine.
Namen realke je: 1.) podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na matematično-naravoslovne stroke; 2.) pripravljati za višje strokovne šole, t. j. študije na politehničnih visokih šolah, na gozdarskih in rudarskih akademijah itd., torej za višje šole, temelječe na real-
nih učnih predmetih.
Popolne (velike) realke imajo po 7 razredov in se dele v nižje in višje realke. Nižja realka (4razredna) pripravlja za višjo in nudi do neke stopinje zaokroženo višjo izobrazbo tistim, ki hočejo, dokončavši te razrede, stopiti v praktično življenje.
Višja realka (3razredna) izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na matematično-naravoslov-nih vedah. Višja realka ne obstoji (kakor tudi ne višja gimnazija) sama za se, ampak je vedno v zvezi z nižjo realko ali pa tudi s štirirazredno realno gimnazijo (starega tipa).
Učni predmeti na realki so (slično ko na gimnaziji) a) obvezni verouk, jeziki (učni jezik deželni in moderni jeziki), zgodovina, zemljepis, matematika, prirodopis, kemija, fizika, opisna geometrija, prostoročno risanje, telovadba. — Kar se tiče učnega, oziroma deželnega in modernega jezika, veljajo v raznih kronovinah posebne naredbe. — b) Relativno obvezni (v raznih deželah razni). — c) Neobvezni ali prosti (različno). — Na realki torej v jezikovnem pouku ni tiste enotnosti, kakor je na gimnaziji; naravno, ker so realični zakoni v posameznih deželah v soglasju s praktičnimi potrebami do-tičnih pokrajin. In prav v tem tiči prednost realnih študij pred gimnazialnimi.
(Dalje prih.)
Pred novim ustankom v Macedoniji.
Komaj se začne poletje, že prihajajo iz Albanije poročila o nevarnem gibanju v albanskih vilajetih evropske Turčije. V zadniih dveh teiih sta se vršila dva velika ustanka v Albaniji, in sicer prvi v Kosovskem vilajetu, drugi pa v Skadarliji. Letos pa zopet prihajajo vesti iz obeh vilajetov obenem. V Pečih je proglašeno obsedno stanje, a zlasti nevarno je albansko gibanje ob črnogorski meji v okolici krajev Gu-sinje in Plave. Tudi v Djakovu in Prizrenu so albanska plemena pod orožjem, a zlasti kritična je situacija v Skadarliji, kjer dobiva ustavek obseg prave revolucije, kjer se vrše dan na dan oboroženi spopadi med vstaši in redno turško vojsko. '
Z ozitom na sedanji mednarodni položaj, na težave, ki se nahaja v njih Turčija radi situacije v Tripolitaniji in italijanske akcije v Ar-hipelu in egejskem morju, ako se še konstatira, da arabski ustanek v Jemenu še vedno ni končan, to novo gibanje med Albanci dobiva jako važno obiležje. Dosedanje ustaje so dokazale, da je boj z Albanci jako nevaren, da je njih trdovratnost m divje junaštvo trd oreh za turško armado, predlanšKT boji okoli kačaničkega klanca, a lanski boji v Skadarliji, kjer je nad 60.000 mož redne turške vojske samo moglo lokalizirati protiustaški pokret v enem plemenu Malisorov, so dokazali, da je Turčija proti enotnemu nastopu vseh albanskih plemen popolnoma brez moči, kar je priznala tudi turška vlada sama s svojimi obsežnimi koncesijami na-pram Albancem.
Da se pripravlja nova ustaja v Albaniji, videlo se je v času potovanja turške reformne komisije po albanskih vilajetih. Dasi je vodil to komisijo sam minjster notranjih zadev Hadži Adil bej, niso ji Albanci prav nič zaupali, temveč vse skupaj smatrali kot navadni volilni manever Mladoturkov, kar je dokazalo postopanje Albancev napram komisiji. V Prištini so uprižo-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazo v. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Rada je izrekla nekoliko besed, da bi najavila svojo radost, toda ko je zagledala spremenjeno lice Ognjanova. je obstala kakor poparjena.
»Oprostite, da vaju tako zgodaj motim v razgovoru«. rete Ognjanov s trpkim nasmehom in bled.
Šele sedaj je opa*u tudi Rado
»Kaj ti je, '*°’c0- « jv rekla z presekanim glasom ter stopila k njemu.
»Dovolj je tega skrivanja<fj. reče Ognianov mrzlo.	sujaiiuv
Ona se je spustila k njemu, kakor bi ga hotela objeti, toda on se umakne nazaj.
..»Le nikakih okoliščin; prizanesite mi s svojimi nežnostmi... a obrnivši se proti Kart-'dovu, je rekel nervozno:
»Gospod Kandov, ne vem kako vas za-nvaliti, da ste prišli na pozix iz Bele Cerkve...«
Jeza mu je zadušila glas.
%v se ogleda od okna.
»RaKšen poziv?« vpraša suho.
»Kakšne besede so to?« vpraša Rada zbegano. — »uospod Kandov je prišel obiskat sorodnike... On...«
Ni dalo j'i dalje govoriti in zjokala se je.
_ Zjokala, kajti bilo je prvokrat. ko je bila ker svojo voljo prisiljena govoriti neresni-
co. Pri kratkem njegovem prebivanju v Beli Cerkvi ni imela časa. niti ji ni prišlo na misel, da bi Bojču naznanila čudno obnašanje Kan-dovo, katerega si ni drznila odpraviti. Sedaj ga je Ognjanov zalotil pri njej in to še tako rano. Zares, tudi njemu je prišlo nekaj na ušesa o teh obiskih, toda prokleti slučaj j;e hotel, da se je o teh dvomih vtrdil poprej, nego bi jih bila ona mogla razprašiti.
Rada je pričakovala, da mu sam Kandov da pojasnilo, da bi jo rešil iz mučnega položaja, toda ta je molčal.
»Kandov. nu. recite tudi vi besedo, to me bo^ zabavalo«, reče Ognjanov zbadljivo ter vrže prezirljiv pogled na tekmeca.
»Nimam kaj govoriti, marveč čakam, kaj poveste vi«, ovrne dijak hladnokrvno.
»To je podlost!« zakriči Ognjanov, pre-merivši oba s svojim pogledom.
Kandov še bolj obledi. Prirojen ponos ga zdrami iz mračne apatije.
»Ognjanov!« zakliče.
»Kriči še huje, naženi mi strahu!« se oglasi Bojčo z istim glasom. Čeljust se mu je tresla od jeze.
Rada se je spustila k njemu v strahu, da ne bi nečesa doprinesel. Poznala je nevkrotlji-vo bujnost njegovega značaja.
. »Moj Bog, Bojčo, kaj doprinašaš? Počakaj. pojasnim ti to!« je klicala Rada z jokajočim glasom.
Ognjanov jo je premeril z zlobnim pogledom.
»Ni treba. Rada, ne ponižuj se še huje, prelivajoč solze. A jaz, bedak, sem verjel, da sem našel pristno nedolžnost nad vse nedolžnosti!... Zapravljal sem zgolj ljubezen, vrgel svoje srce ven na ulico... Kakšna zaslepljenost!«
»Bojčo!« je klicala obupno Rada, hoteča se spustiti v jok.
»Prenehaj! Med nama ni ničesar več skupnega. Mrena mi je padla od očes... Kakšna blodnja!... Misliti si. da me ljubiš, da ljubiš nekega ubežnika, katerega je čakal kol in vislice. dokler so takšni vitezi zvonečih fraz, takšni premodri, s strahom podšiti vitezi... Moj Bog, kakšne podlosti so na svetu!...«
In obrnil se je. hoteč oditi.
»Ognjanov, prekliči, kar si rekel!« zakriči Kandov za njim.
Ognjanov obstane.
»Ponavljam nizkosti in podlosti! To je gnusna zloraba prijateljskega zaupanja... Taji to, kar je očividno?« je silil Ognjanov, me-tajoč od jeze sršeč pogled po dijaku.
»Ali prekliči svoje besede, ali smrt?« je tulil Kandov, ves penast od jeze.
»Da. srmt? Ti zamoreš prestrašiti samo one puntarje, ki nameravajo rešiti Bolgarsko, držeč se ženskih jank.«
Kandov plane na Ognjanova, hoteč ga vdariti po glavi. Vse trapeinmuke, ki jih je prenašal tako dolgo, so se spremenile v nepre-klicljiv naval besnosti proti onemu, ki jih je neposredno zakrivil.
Ognjanov je bil čvrst, krepak mladenič. Odpahnil je Kandova, da je odletel do stene, na to pa je izvlekel.izza pasu dva revolverja.
»Tako po »hamalsko«* se nočem; na ta samokres«, in obenem mu je nudil orožje.
Rada vsa zbegana od strahu, je odprla okno na ulico ter kričala na vso moč, da je vzbudila na se pozornost mimogredočih.
i\led tem je bilo moči slišati burljivi glas
* Hamal = sluga, nosač, na* Bolgarskem cigan ali revni Žid.
rili Albanci komisiji velike demonstracije, vi Peči so pretepli na ulici mnistra, a na potu v, Djakovo se je izvršil na komisiji pri Palabrdu atentat. Pot komisije ni imela nikakega uspeha, ker samosilja mutesarifa v Peči in kajmakana v Djakovu napram Albancem tudi sedaj niso nehala. Tako n. pr. še danes, dasi zboruje že dalj časa turška zbornica, niso izvršene volitve v Albaniji, ker hočejo Mladoturki z nasilji pridobiti tudi vse albanske mandate. V skadar-skem vilajetu je med Miriditi najostrejše bojno razpoloženje, zlasti so Albanci ogorčeni;1 ker je vlada odpravila domače orožništvo. Seveda ni to vzrok sedanje ustaje, katere je pač treba iskati v neprestani turški politiki skozi mnogo stoletij, ki je provzročila, da so macedonski, starosrbski in albanski vilajeti vedno vulkan, ki izbruhne lahko vsak čas. Za časa Abdul-Hamidovega absolutizma je vladala okoli velika nezadovoljnost, a tudi ustavni režim Mladoturkov ni izpremenil na stvari mnogo.
Brezdvomno pa je, da je nezadovoljnost med Albanci jako prijetna Italiji, ki sicer ne sodeluje aktivno v ustaji, pač pa podpira ustaše z orožjem, ki prihaja preko Črne gore v Ska-darlijo. Te vesti sicer oficijelno Italija demen-tira, a o stvari se je govorilo že lansko leto, a tudi letos je večina albanskega orožja italijanske provenijence.
Ako se albanska ustaja razširi, tedaj bo gotovo Italija skrbela, da se ustaja zavleče v ne-dogleden čas, ker na ta * 'in skrajno oslabi Turčijo.	i
Albanski pokret pa pade sedaj tudi v dobo, ko je macedonsko vprašanje dobilo enotno obliko, ko se velesile pripravljajo za odločno intervencijo, da se reši ves niz balkanskih vprašanj enotno in definitivno. Na to akcijo pa bo delovala albanska vstaja jako pospešilno.
Kakor kaže torej sedanji položaj, je obzorje na Balkanu prepredeno s temnimi oblaki, ki skrivajo v sebi nevarnih dejanj in posledic.
DNEVNI PREGLED.
S 15. majem ustavimo vsem onim list, ki še niso plačali naročnine.
Občinski svet ljubljanski ima v sredo, dne 15. maja 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Stavbnega in finančnega odseka poročilo v projektu ing. Rotha glede zgradbe dveh glavnih kanalov zbiralnikov ob obrežju Ljubljanice. Finančnega odseka poročilo o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1911. — V tajni seji se bodo obravnavale zadeve, ki zadnjič niso prišle na vrsto.
Hundsgemeine Bagage. Nečuveno lopovstvo, katero je zagrešil deželni poslanec in deželni odbornik dr. Evgen Lampe s tem, da je ovadil tržnega nadzornika g. Ribnikarja radi septemberskih demonstracij, je vzbudilo veliko ogorčenje celo med onimi krogi, ki so trpeli radi takratnih demonstracij gmotno škodo. Eden izmed najbolj odličnih Nemcev se je o izdajalskem postopanju klerikalcev glede septemberskih demonstracij izrazil sledeče: »Das ist eine hundsgemeine Bagage.« Povdarjamo, da je ta odličen mož zagrizen nemški nacijonalec, a ima še vedno toliko poštenosti v sebi, da se mu do dna duše gnusi to barabsko denucijantstvo slovenskih klerikalcev. Nikakor se ne bi čudili, ako bi zahtevali obnovitev postopanja Nemci, ki so imeli precejšnjo škodo. A da se po štirih letih znajde med nami samimi Efijalt, ki budi nedolžne tri žrtve iz groba in zahteva še novih
zvonov. Njih ječavi glasovi so potresli ozračje. Ognajnov s samokresom v roki, nudeč ga nasprotniku, je obstal otrpnel kakor kip. Med tem se začujejo zunaj urni koraki in duri se z ropotom odpro na stežaj.
V	sobo prihiti nekoliko oboroženih Kli-surčanov.
»Vstaja je izbruhnila. Živela Bolgarska!« so kričali.
»Kje se zbira narod?« je vprašal Ognjanov.
»Zunaj mesta, na Zlem Dolu, na Prosveti. Ne zapravljajte časa!« In vstaši so urno od-kurili, klicajoč: »Živela Bolgarska Ut ter popevajoč: »Boj se nam bliža!«
A zvonovi so zvonili in besno zveneli.
Ognjanov se obrne proti Kandovu.
»Sedaj nimam časa.., Ako ostanem živ, dam ti zadoščenje... Sedaj pa se zabavaj z go“ spodično, da se ne bo bala.« 'Po teh besedah se je urno oddaljil.
Rada je pod tem novim udarcem one-svestna omahnila na posteljo. Gospa Murat-Ijijska, opozorjena po njegovem kriču, je pritekla ter jela jo dramiti.
Kandov je poslušal zvonenje kakor človek, kateremu se sanja. Na to se je pripognil ter pobral ono zmečkano pismo, ki je bilo Ognjanovu odpadlo iz rok. Prečital je naslednje vrste:
»Grof! Ni slabo, ako ima človek prijatelja: takšnega kakor je Kandov, niti za vrečo zlata ga ne bi kupil. Znaj, dokler je bil tukaj, ni niti za trenutek zapustil Rade: zvestega svojega golobčka in nedolžnega angelca! Danes je Kandov odkuril v Klisuro, zakaj dobil je od golobiča pisemce — močno je koprnela njena duša za teboj, pa ga je pozvala, naj jo pride potolažit . . .
(Dalje.)
žrtev« to, nekaj tako nezaslišanega, 'da se moramo s studOrfi in gnjevom obrniti od tacih Iju-dij, Keil
Vseslovenska Ljudska Stranka. Naša tako-zyana »S|0yenslfr Mu$&a Stanka« a}i klerikalna stranka igra dandanes med našim ubogim ljudstvom ta&> sramotno m. tako, škandalozno, vlogo, da se, mora, studiti, vsakemu človeku, Ni 'dovolj, da je spravil narod že na rOb popolnega gospodarskega, propada, ni, dovolj, da skuša iztrebiti med našim nepokvarjenim ljudstvom, vsak čut narodne, zavednosti, za&la je sedaj, celo na efijaltsko pot. V starih časih so z narodnimi izdajicami napravili kratek proces, dandanes jih zamoremo le še opljuvati in imenovati izvržek človeštva. Stranka, ki ima v sebi elemente, kakor dr. Lampe in dr. Pegan, stranka, ki hoče iz same maščevalnosti doseči obnovitev septemberskih procesov, stranka, ki se v boju proti svojim političnim nasprotnikom poslužuje že tako barabskih sredstev, je stranka korupcije, stranka pogina in poguba našega naroda.
Iz vseh krajev slovenskih dežel dobivamo pisma, iz katerih odseva vihar ogorčenja radi denuncijacij dr. Lampeta. Dr. Lampe je s svojo maščevalnostjo zopet vzbudil med narodom spomin na žalostne septemberske dogodke, ki so nam. vsled izdajstva klerikalcev prinesli, toliko škode. Ne moremo tukaj naštevati imen, katera si je izbral narod za dr,. LamReta, le en jako značilen izrek klerikalnega kmeta navajamo: »V spričo barabskega postopanja doktor Lampeta izjavljam, da me je sram, da sem bil po septemberskih dogodkih še klerikalec. Sedaj sem prišel do prepričanja, da noben pošten človek n,e more. biti pristaš stranke, katero komandiraj*) ljudje, kakor dt. Lampe in dr. Pegan,« Res želo značilna in pametna obsodba. Kmetje sledite vzgledu tega poštenjaka. Proč od klerikalne stranke, proč od denunciiantov.
Sram illi jel »Slovenec« molči o podlem denuncijantskem delu dr. Lampeta, ki je zašel v družbo ljudi, ki se jih izomika vsak zaveden Slo-; venec. Sami odlični in priprosti klerikalci obsojajo te podlosti, sramujejo se onih, ki so pro-vzročili najostudnejše delo. Sramuje, se celo tega početja »Slovenec«, ki molči, ker ve. da bi bil vsak poskus opravičila nova obsodba-
Koliko je ura kadar »Slovenec« molči? Kadar »Slovenec« molči, vemo, da bije pred-zadja ura kake nove klerikalne lumparije, Kadarkoli še klerikalni listi niso pisali o kaki lumpariji, ki so jo napravili, tedaj so še vedno tajno izpeljevali kako novo lumparijo. In »Slovenčev« molk 0 dr. Lampetu i© čisto sigurno znamenje, da klerikalni politiški apaši Sc daiJe de-nuncirajo in pripravljajo kako novo hudobijo. TPrgj klerikalni politiški rokodelci nadaljujejo svoje podlosti in v kratkem razkrijemo neko novo njih podlo dejanje javnosti.
Dr. Pegan najstrašnejši zagovornik sep« temberskih dogodkov. Ko le bila razprava zoper septemberske demonstrante, je dr, Pjfgan bfl eden najstrašnejših zagovornikov. Spominjamo se dogodkov, ko je postajal dr. Pegan kar želen od jeze in togote pri zagovoru. Senatni pfedsednik tnu je dal več ukorov, ker se je dr. Pegan posluževal naravnost brutalnih izrazov in n nastopal S silo. Celo aretiran je bil dr. Pegan iri septemberskih dogodkih. Sedaj, po štirih le-„ih, pa je isti dr. Pegan koval denuncijanstsko OVadbO o istih septemberskih dogodkih in hoče uničiti eksistenco kakih 28 oseb. Tako podli Sid‘naši klerikalci in upravičen je ob takih razmerah izraz politiških apašeV zanje.
Da m bo kakega nesporazumljenja Izjavljamo,' da z notico,'V kateri smo včeraj namig-iriji, da Je V denuncijanstko afero Zapletena tudi ieka glasovita ljubljanska tvrdka, nisnu) mislili na 'tvrdko kot trgoVsko tvrdko, ampak samo na gotovo osebo.	’
Ik. Lampe ležeB. Kakor slišimo, se je vlo: lila ptoti dt. Lampeta tožba, ker je kot deželni, odbornik zadržal tri pobotnice in jih ni izplačal. Trdjl je, da pobotnic ni prejel, dasi so bile; eekomaridirano poslane. Prizadeta stranka »e imela vsiidtega občutno škodo, za kar se je
Upamo, da se bodo asi in ukrenile vse potrebno, da s£ prične že letos tAM^samo.dppoldanskim podukom. Morda, bi. pa šolska zdravnika mogla kaj v tej zadevi u-kreniti? '	1
Važno vprašanje. Pred kakimi 14 dnevi je poslal deželni šolski svet ravnateljstvoma, tukajšnjih dveh državnih gimnazij nekako okrožnico z vprašanjem, kako naj bi se na teh dveh gimnazijah uredil poučni jejzik, t. j. ali naj se upelje slovenščina kot poučni jezik na celi gimnaziji ali samo na nižji, ali pa, če naj ostane stvar pri starem. Na to je baje sklicalo »Društvo slovenskih profesorjev« neki sestanek ter o tej stvarj razpravljalo in se posvetovalo. Rezultat tega debatiranja je bil baje ta, da so se za pouk v slovenščini po celi gimnaziji izrekli le štirje profesorji, vsi drugi pa so izjavili, da naj ostane kar vse pri starem! Zlasti da so se.klerikalni profesorji zavzemali za dosedanjo prakso. — Nam o tem ni nič natančnejšega znano. Vprašanje je za nas nad vse važno in je treba, da se o njem, temeljito javno govori.
Poroča se nam, da sp v soboto v rokodelskem domu bili klerikalci zelo glasni in so med drugim peli pesem »Slovenec i Hrvat«. Neki človek je pred gostilno »čez dajal« pa se ne ve, ali vsled slabe pijače ali zato ker se mu je gabila klerikalna hinavščina.
Veda In vera. V »Učiteljskih Novinah« beremo: V Litomišjju je na preparandiji razlagal profesor o tem, da je som požrl preroka Jono. Učence pa so vprašale profesorja prirodopisa in ta jim ie rekel, da tp ni bil som, ker ta požira le majhne predmete, Učenke so to povedale katehetu in ta je. rekel: »No, potem je bil to kit, Učenke so šip zopet k prirodpslovcu in so mu to povedale. Profesor pa je rekel: Kit v teh morjih sploh ni živel. — Učenke so to povedale kateheti) in ta je rekel: Torej je bil jeseter. Učenke so zopet vprašale profesorja in ta je rekel: Jeseter to ni bil, ta živi samo v Črnem morji), — Učenke so tp zopet katehetu povedale, katehet pa je rekel: »Torej je tp bila sploh neka ripa.« Tako se je ubogi katehet rešil iz zadrege — učenke pa menda niti na to ribo niso verjele.
»D^n« in društva. Ker je bombardiranje z društvenimi'vestmi v škodo lista in tudi občinstva, zato bojno tudi mi primorani društvene kakor so to storili vsi drygi listi.
vesti*. _ w ^	_	 _
Vsled društvenih vesti moramo izpuščati zanimive in važne §tvari na škodo listu. Opozarjamo torej poročevalce društvenih vesti, da so kratki in jasni, ter pišejo le o najnovejših stvareh. ker sicer smo primorani sistirati predolga poročila sami, ker imamo dovolj zanimivih stvari na razpolago za ljudstvo.
Nemška nestrpno^- v Pragi je praznoval 701ejtnico profesor nemške univerz Petrina, predsednik nemške sekcije zdravniške zbornice. V soboto so mu gratulirali njegovi kolegi v avli praške univerze. K slavnosti je prišel tudi predsednik češke sekcije zdravniške zbornice dr. Railo.ny in je pozdravil slavljenca v češkem jeziku. To’je navzočega rektorja praške nemške univerze dr. Raucha tako razjezilo, da je prepovedal prot Bailony govoriti. Prof. Bailony pa je izjavil, da stoji na nevtralnih tleh, kef ie aula last češke in nemške univeHe in da ima pravico govoriti v svojem jeziku! Praški »Tagblatt« seveda vpije o češki »Fr&hheit«, dpčirot češki in pametni nemški listi obsojajo rektorjev nastop ker je treba vsaj v i slavnostnih prilikah treba pozabiti na nacionalno zagrizenost Prof. Bailony ni imel. nikakfega namena za češki »Vorstoss« ampak ie. le, hotel izraziti svojo gratulacijo v svojem jeziku. Siučai je vzbudil mnogo; pozornosti in kaže nemško hestrpftost, v zelo grdi luči. ...
Na veselici v korist »Domovini« smo uneh lepo priliko opazovati', kako naše občinstvo zna upoštevati trud, sodelujočih. Na tem večeru je, namreč zapeL pevski zbor, »Ljub. Zvona* trlja-ko primfirne skladbe in; je hotel tako pokazati, da Je. v društvu v zadnjem, času zapihal veter, stremljenja po resnem pevskem, delu, ‘Hkrati, pa j? hotel, pomaga« j d0j?r^lni prireditvi k lep&emM, vsj^hu. Msd' t prpizvajanjenj, P^vsH»t»
vlbžiia tožba. Lampe je pobdtnjce seveda zadt .	,.... „
žal zato, ket bi sel bil moral denar izplačati na- tp£k je b||, v, topram lto	JP...
pridnemu človeku. Dr. Lampe je torej tudi sno- pr m, do veljave. llpp-m res čudm, soben za preiskovalni zapor.	'	,	|i	nfVj&ka	društva,	pojo,	le.	ppdo^mce.	»n nagrpb
• Afera profesor Juga je konečno Ugodno ffir j OJS«*	**■T$fc
šena. Disciplinam*’ kotaišiia ie izjavila, da oyad- j mtm tepkami, i>h n°Čeip, PpsluŠati. Ustrezjte Mi ni opravičena, ker imeni dveh piscev anor1 nimnih pisem — ki so dali ravnatelju Maherju povod za. preiskavo — še se.dai, "ista znani, sta učenki izpovej; v smislu oy&
34 učenk pa ie r^p Rppplnornap^v razumelo, %o S kpnpann ta doj^a, aftra, ki jfe,
jiml ..mn, L    ... ■ ._v
Najlepši točki sobotne veselice za, »Domo? i llystroyajii Teanjk,«, na kar žesed^j
bomo ne« rav
e polje je za enj dpgp^k bog^|. imeli take »pedagoge« m take »i
napred?
/npteljs, bomo imefi prilikp slišatim črtati še mnogo podobnega. Drugod bi se o tem
r Šlajmer
nisp pričakovali. da ^; jjh vpiše. Pa naš narod je bolj nezaveden, nego si misli sovražnik: že ie vpisnih v tei fabriki janičarjev nad 1000 otrok. Koliko je od teh Italijanov, lahko vsak izračuni, ki so mu znane razmere pri Sv. Jakohu. Naš narod je že tak: edino zunanji miki ga vlečejo nase.
Samomor v šentpeterskl vojašnici, V šent-peterski yojašnlci se je včeraj zjutraj ustrelil četo vodja 17. pešpolka Ivan Jeretin iz Litije. Obležal je na mestii mrtev. Kaj ga je gnalo v smrt nj znano,
Nočni napad. Ko se je posestnikov sin Ivan Lah iz Gradiške pri Ložu vračal pred kratkim okolo poloči domov, ga je na cesti v Ravniku napadlo več fantov s kamni. Lah je bil na levem očesu nevarno ranjen in bo oko najbrže izgubil.
12letnega sina zidarskega mojstra. Filipa Kovača iz Stare vasi pri Žireh. je dne 7. t, m. korjj s tako močjo udaril po glavi, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Iz Pekinga v Pariz. Orginacijski komite, v katerem so najboljši irancoski aviatiki, je že določil vse potrebno za pojet iz Pekinga v Pariz. Poleta se lahko udeleže aviatiki vseh narodnosti, a le s stroji, ki jih je konstruirala kakšna francoska tovarna pred 1. januarjem 1912. Ce se oglasi vsaj petero zrakoplovcev, je določen vzlet iz Pekinga za 1. septembra t. 1. ob 6 uri zjutraj. Tudi kotrolne postaje so že določene.
In sicer: Urga, Irkutsk, Ornsk,. Kazan, Moskva, Varšava, Dunaj, Trst, Genova in Pariz. Zaklju-čitev kontrole se vrši 1. oktobra. Zrakoplovcem bo dovoljeno menjati med potjo dele aeroplana, a ne vsa — dva dela morata dospeti v Pariz. Vsi deli bodo v Pekingu zaznamenovani. Tudi je dovoljeno, da leta do polovice poti en. od polovice do konca pa drug zrakoplovec z enim aeroplanom. Ta menjava pa je dovoljena samo enkrat. Vpisnina znaša 5000 frankov, ki se vrnejo. Kdor prileti prvi v Pariz, dobi nagrade 100.000 frankov, drugi 25.000 frankov, tretji, četrti in peti, pa po 10.000 frankov. Če ne bi nobeden zletel do Pariza, dobi oni. ki zleti naj-dalje od Ornska 50.000 K. Zračna črta iz Pekinga v Pariz, znaša 13.000 km.
»Nesramnost Hrvatov, je dosegla že višek« — jočejo Italijani. Na izključno italijanski zemlji — v Velikem Lošinju imajo v mestnem svetu petero apostolov, ki bi hoteli vse poslovaniti. Pomislite ljudje božji: 1. t. m. je imel občinski svet sejo. Neki poslanec Italijan je predlagal, da se izvoli nekega drugega za italijanstvo zasluženega moža častnim meščanom. Pa Hrvati so hoteli to odobriti le s pogojem. da se da to čast tudi poslancu Spinčiču. Ali ni to višek nesramnosti?«
Tri razmesarjena trupla so došla v velikem zahoju iz Kijeva v Varšavo. Eno je truplo moža,
T-?- DaToko.lo Sletnega otroka. Žrtve so morale biti najprej za;.tntp«wi,	raz-
mesarjene in končno odposlane po železnici v zaboju. Kosi moškega telesa so zaviti v kožo vola. Upajo razjasniti zločin po tvrdki, ki je naznačena na zaboju. Tvrdka je ena naj večjih v Petrogradu.
Potres je uničil v Meksiki mesto Zapotlaa 34 oseb je mrtvih. V Cindad-Guzmanu je mrtvih 16 oseb, 12 pa ranjenih.
Nemški cesar Viljem je velik ljubitelj svojih lastnih portretov. Znano je tudi, da je zelo strok kriUk. Pred kratkim ga je portretiral eden najboljših' nemških secesionistov. Ko. je dovršil svoje delo, je vskliknil cesar: »V vsakem portretu zahtevam, da gledajo oči naravnost. V tem ne gledajo naravnost. Ljudje govore, da se ne razuflierfi W mmctnuat, pa toincči že znam razlpčevati. če gledajo oči naravnost ali ne.«
Cirkus bratov Stutzbart dospe jutri v Ljubljano ter priredi takoj isti dan otvoritveno predstavo z izbranim vsporedom.
Kinematograf »Ideaf?. Danes pri ugodnepi vremenu se priči# s predstavami na prostem in sicer'ob 9. uri zvečer. Vrt je popolnoma prertpvljen in n^ numeriranem prostoru so tudi sedeži pri mizah numeriranf. Spored za torek 14.. Sredo 15. i četrtek 16. maja 1912 je sledeči,: 1. Trianona. (Popolna slika v barvah.) 2. Luka in obara. (Velekomično.) 3, Telegrafistka. (Ame-rikanška. drama, Samo popoldan. 4. Igra življenja. (Senzacijska tragedija v 3 dejanjih. Samo zvečer J V glavni vlogi gdč. Rorten ter avstralska deva, najboljša plesalka sveta, Saharet. Gdč. Saharet videti na fihnu kot pevko je že velik užitek, ali to umetnico videti igrati in plesati. to Je. pa prava senzacija. Strokovnjaki, ki so film videli, so,izrekli soglasno sodbo, da je. film, neprimerno lep in zanimiv. 5. Moričeva zavetja. (Velekomično. Igra priljubljeni Prince.)*
prodajalcem,' ki , sp naWino naročili še več izvodpv, žal nisraP mogli ustreči. Prosimo vse one razprodajalce, ki jlni je ostalo kaj. zadaje, t. j. 19. številke S. I. T., da naj, jih takoj pošljejo unraypištyu;,S. In T, v Ljubljani, da jih more ?: ostati,drugim,, ki bi, to Številko še radi imeli, fe Jtgpvsklftiftogov, Približno ppd tem na-
koj. ko je zapazil požar, odpeljal na Tomačevo U? ie Pomagal onim. ki so se pone^ečili. Domači liudje imajo proti opeklini svoja sred-stva. kislo zelje m olje — toda pomoč dr. Rusa 1 jp.bila, včeraj nujno pptrebna, Opeklo se je. več hudi med njimi: Bizjav Janez. Peršln Franc,
Naglič Jakob In Dovč iz stožic. Vsi gasilci.
Prepeljali so jih v bolnico. Opekline imajo večinoma po obrazu Opečem so tudi gostilničar Babpik. njegova hčerka in dek« izmed vojakov sta se ponesrečila dva; edtn topničar Osterman je padel s strehe in si je žlon<i rebra. Odpeljali so ga v vojaško bolnico, kjer ^ mu je včeraj obrnilo na bolje. Drugi vojak se ie le nekoliko osmodil. Požar pa je zahteval tuir* eno smrtno žrtev; posestnico Marijo Marn.
Smrtna žrtev.
Marija Mam je imela v Tomačevem hišo.
Po domače so ji rekli Lovrenčovka. .Ko je izbruhnil ogenj, se je trudila na vse načine, da bi rešila čim več stvari. Tako je šla V hišo. ko je v gorenjih prostorih že gorelo, po denar. V momentu, ko je šla že ven, se nad njo udere strop in jo podsuje. S težavo so jo potem izvlekli iz žerjavice. Zadobila je pa težke opekline. Rana na glavi je bila smrtno nevarna. Po prvi. nomočt ki il io ie dal dr. Rus. io je mesar Crne odpeljal v bolnico. Tam je včeraj ob 8: i zjutraj umrla. Marija Marn je bila vdova in je zapustila 131etnega sina. Včeraj oppldne in zvečer so tomačevski zvonovi žalostno oznanjali nje smrt.
Drugi slučaji.
Med prvimi, ki so prišli k požaru, je bilo gasilno društvo iz Stožic. Postavili pa so svojo brizgalno tako blizu neke hiše, da se je nanjo podrla goreča stena in je brizgalna zgorela. Pri tem so bili imenovani gasilci ranjeni. Vsega skupaj je bilo pri gašenju 13 požarnih brahib. Pogorelo je 27 poslopij. Poroča se nam. da je bil med prvimi vojaškimi oddelki na mestu sanitetni oddelek. Splošno smo že .včeraj pohvalili vojaštvo in gasilce. Škoda se ceni na 150 tisoč kron. Zgorelo je mnogo novih ali ravno prenovljenih stavb.
Požigalec?
Cel dan je zanimala ljudi novica, kdo jg zažgal. Mlekarice s Tomačevega, ki so včeraj zjutraj prinesle mleko v Ljubljano, so ppve-dale marsikaj. Tudi sicer se je mnogo pravilo. Gosp. Pirc nam je pripovedoval, da je videl že po dnevi, tam v okolici človeka, katerega bi ne hotel srečati na samem. Zvečer je baje Rode?-tova dekla videla človeka, ki je hodil okoli poda. Celo zavpila je menda nad njim, pa se je zgubil. Zvečer je potem na tistem kraju začelo goreti, Neka žena je pravila sledeč®:
Sumljiva oseba V Jaršah.
V nedeljo popoldne je prišel v Jarše neki zeiu oiubo «w«A»n ®iovok, ki se je zdel vsem judem zelo sumljiv. Sedaj imaio vsi ljudje tega človeka za požigalca. Pripovedujejo, da ie Imel na glavi kapico, bil je bolj suh, slabo oblečen, v slabih čevljih in zelo srepega in grdega pogleda. Zgodaj opoldne so ga videli v Jaršah pri Liubliani in sedel ie celo na vasi pod lipo.
Bolj pozno popoldne so ga videli že v Tomačevem. Po opisu je popolnoma isti človek, kakor je hodil po Jaršah. V Tomačevem ga ie videla neka genska hoditi okrog poda hiše, ki stoji tik Rred hišo kjer ie izbruhnil požar. Nekateri celo pripovedujejo, da sp ga v.$di tečj po polju, ko je bjip ipmji^KP 2e v Qgnju, konstatirati in t*>dp,
yed.be dpgnaie več,
Strah med ljudstvom.
Zaradi obilih požarov krqžiio med lludr stvpfli razne nqvice, o katerih se ne ve, koliko ie vt^ tasnif^t  ------------ —— ’'s""
_ ,.(W^POt°t)^.Dr UO Šlajmer, ljubljenec ljubljanskega občinstva, je, nevarno obolel. Zastrupil si je ,n^ npgrikfi. Nje-, - ^	,	cr,	.r.	A	.
govo zdravsteno stanje je Ho v nedeljp že zelo iz^rgoysk^,^ogoy PEjbhža° ppd tem opasno, sedaj se je zopet zboljšalo. Upamo, da	slovofn čital;sem pr,ed nekoliko dnevi v »pa
bo priljubljeni' in odličhj zdrayriik okre-	članek.trgovskih, sotjudrnjcov. ki se pritožujejo
val.	o nevzdržljivem zlorabljanju njih službovat) a.
in ljubljanske ljudske šole. Letos je	Ne bi, pisal, teh ,vrstiq, toda ker mnggi pravijo,
že mešeča'niaja brifišmfa huda vročinu. Včeraj	prav še jim gOdi, Pa naj se organizirajo, vidjm
je bilo ob 2 ,uri popoldne v šoli v sobjih po 25° C	se stavljenega v to, da porečem1 gg. kolegi, ki
— in to v sobah obrnienih proti severu, K tej	se pritožujete ali nepritqžujete, vstopite, v dru-
neznošni vročini pride še sopara, ki jo izpuhte-	štvo.slov. trgovskih.?otrudnlkov, za Krnnjskp s
n misliti Sl, morate, kako	sedežem v Ljubljani. Napravite društvo, pra-
u	-iL-xi*s	i	vunp stanovsko druš,tyo. Pri omenjenem dru-
vajo razgreti 'otroci, in misliti si, morate, k&ko I 8
edežem v Ljubljani. Napravite društvo, p raje mogoč uspešen pouk pri te) neznosni vročini,	vilno stanovsko druš.tvo. Pri omenjenem dru-
in kaj trpe prt tem ubogi' otroci. Eni dremljejo,	štvu sem tudi jaz, vsled česar, stpjim v najbolj-
drUgi si brišejo pot, ki jim curlja po obrazu,	šem službovanju. Le pp načinu, akp stopimo
tretji zro topo pred se. Čudimo se, da velia gle-	vsi skupaj, bodemo zaipogli pojasniti gg. delo-
de vročine zK nem§ke ljudske šole drugo nierllo	dajalcem Maj.se zapirajo trgovine, kakpr tudi
kakor za slovenske. V riemških ljudskih šolah,,	moramo spregovoriti besedo o zakonito nam
prično z samo dopoldanskim poukdm že s 1.	danim opoldanskem eno in pol urnem odmoru,
majem, v slovenskih ipi šele s l. junijem. Mpjcda	T^ej ggA kolegi v§l skupaJ’	.
imajo v nemških šolah matenjal, ki ga je treba	Novih l7.000 K, v raznarodoYame sloven-
varovati, ali pa hočejo naše slovenske otrpke	sklh otrpk. hoče žrtyoyati laška Lega. Rikrea-
posebno utrditi Mi pa mislimo, da naj bo za vse	to,rij to Raznarodovalno sredstvo najnovejše
ii.	<1	taktike Se bo razširil še za eno poslopje. Do-
sedanji, ne zadostuje več — zidan je bil za šte-naj se otrpci naigrajo in naskačejo na prostem, vilo 9000 otroki Veliko število — Italijani sami
Požar v Tomačevem.
Včeraj popoldne je, naš poročevalec obir s^al pogorišče in je izvedel še n«k#tere podrobnosti, V kplikpr še med dnem niso bije znane po Ljubljani. Tomačevo je ena iz najprijaznejših naših posavskih vasic. Leži lepo sredi polja, obdano z drevjem s prijazno belo cerkvico, pod vasjo pa se začno onj lepi logi. ki polnijo vse naše savsko pobrežje. Zato je Tomačevo Ljubljančanom bilo vedno prijazno nedeljsko izle-tišče, Tudii-včeraj je bilo na Tomačevem cel dan polno izletnikov — gledali so pqgorišče. «
Pogorišče.
Na pogorišču se je še zvečer tu in tam kadilo in,so liudje polivali z vpdp. Pogled na pogorišč je zelo žalosten, saj je strašni element gospodaril brezobzirno in je uničil to čedno posavsko selišče tako. da je pustil ponekod komaj sled, da je tam stalo poslopje. Drevesa po vasi in okoli vasi so vsa ožgana. Zvečer, ko je zahajalo solnc.e in je bilo čas misliti na noč in na spanje, ki so, ga bili utrujeni ppgorelci tako pot trebni, je vsak tem bolj čutil, da je izgubil dom; Ljudje so nakladali svoje pohištvo in se selili v one hiše. ki so ostale. Drugi so si skušali doma ustvariti ležišče.
Žrtve.
V nočni zmešnjavi ni bilp mogoče videt: vse. kar se je zgodilo, zato včeraj nismo mogli natančno poročati o žrtvah. Dr. Rus se je ta
?oh?g grozjlhega pisma, ki so
gpd so se shšaji glasovi, da bodo gorele vse —-j ^ Kranja do LJVvbli^ne, Kai;čudia. da.se le po LjuJW»ani, govorilo, da na
mk Kazumhiv je t?k strah. m«<i ljudstvom; vendfir je napačno, ako se širijo lažnjive vesti, ki plajijo ljudstvo! Pač pa Je- treba, 4a mmi orožnaŠtvo in prebivalstvo skupno postopa % tem, da pride na sled groznemu človeku, ki se morebiti potika kje po okolici. Paziti pa je treba da se pri svoji razburjenosti kdo ne prenagli, da ne pade kaka nedolžna žrtev, kakor lani na Hrvatskem. Tofej p^zor p« vaseh vv ljubljanski okolici. — Vsem dobrim srcem jja kličemo: Na pomoč bednim pogorelgem*
»'■■■ Ml...
Idrija.
Javna seja občinskega odbora se Je vršila dne 10. t. m. ob 6. zvečer v mestni dvorani. Predsedoval je župan Ivan Štravs, navzočih je bilo 26- odbornikov. — Za,overovateUa zapisnika , imenuje župan obč. svetnika. Lipuška Rupnika, ter prečita okrožnico deželnega odbora. doposlano vsem Županstvom, ki zahte*'d
tiče ker je to. o pravem Č*su že storilo. Mestni tainik prečita zapisnik zadnje seje. ki se brez ugovora vzame na znanje-.— O računu Mestne hranilnice pproča odbornik Filip Vidic in predlaga, da se odobri. — Sprejeto z vsemi , naprednimi glasovi. Klerikalci niso glasovali niti za niti proti. — Zupan poroča o prošnjah za sprejjam v občinsko zvezo. Sprejme se v ohčinsko zvezo: Ignacij Jurjavčič, Leopold Šinkovec. Franc Brenčič in Frančiška Kavčič; štiri prošnje se odklonijo. — V komisijo za klasifikacijo konj se izvolita odhornika. Mat. Kobal in Lipušek. — Zup^n poroča o ra&nih prošnjah. Dvema visokošplcema, ki študirata na montanistiški visoki šoli v Pribramu, se dovoli po 50 K za strokovne ekskurzije, ena prosnia se odkloni, enemu meščanu-rudarju se dovoli 100 K podpore, ker ga je zadnje dni zadeJa ob* čutna, škpcla* *— 2upan prebere odlok deželuega. odbora, ki prepoveduj^ na rekurz klerikalcevi zidanje nove klavnice na Moravčevem svetu.
Politična oblast hoče imeti novo, klavnico, deželni P#* ip ;patpr^ovedjiif• ^ ceste proti Vojskemu se odo* Tpmaču Kobalu in Antonu Moravcu za mesečnih 40 K. — Končno odgovarja župan/ia več interpelacij za» radi vodovoda, oziroma zaradi pomanjkanja i tratenja vode. — C*0 7- zvečer zaključi župan
selo-	.	. ..
Sokol v Idrftt Priredi v četrtek na. praznik ■dne 16. t. m Popoldanski pešizlet k Sedeju v Dole. TjaM Pride tudi Sokol iz Žirov in Spodnje Idr«#- ~ Zbirališče ob 1. popoldne v dru-štve** sobi. Bratje, udeležite se izleta vsi!
Arcibašev.
(Konec.)
To je zelo sorodno nazorom Nietscheja in se je avtorju to že očitalo vendar pa Arcibašev odklanja to domnevanje in pravi, da mu je ta mislec tako po svojih idejah kakor tudi po obliki svojih del tuj in da ni prišel v njegovih knjigah nikdar čez začetek. Pač pa sam priznava, da mu je veliko bližji in razumljivejši Maks Stirner. In res kažejo njegovi nazori jasno, da so se razvili pod uplivom tega nemškega misleca.
Arcibašev je individualističen anarhist. Zanj ne eksistira noben absoluten zakon, on si sam določa svoje zakone, svoje postave, norme svojega življenja, in ne gleda pri tem niti najmanj, v kakem razmerju stoje te do tradicij, do morale, do človeštva in njegovega blagra. Njegov človek je človek, ki je Bog postal, zanj ni bogov ne v nebesih ne na zemlji, nikomur, nobenemu idealu, se ne čuti podložnega, mar mu je samo to, kako bo utrgal z drevesa življenja kar največ sadežev. To je njegov Šantli; ker je zanj spolno uživanje višek uživanja, si ga privošči, kadar, kjer in kolikor mu je pač všeč.
Svojo izpoved je položil Arcibašev v »Sa-nina«, veliko »njegovega« pa je še zlasti v noveli »Delavec Ševirjov«. V bistvu človek Arci-baševa ni agresiven, ampak če pa pride do konflikta, do boja s komursibodi in s čimersi-bodi, takrat pa stopi ta človek ves, z vsemi močmi v boj in nikoli samo napol neodločno. O tem priča ta novela. Dejanje se vrši tik po ponesrečeni revoluciji; »delavec« Ševirjov, ki namreč ni delavec, temveč le študent-revoluei-J°nar, .ki ie na potu do vislic ušel vojakom in se zdaj skriva pod tujim imenom — in pa slike iz življenja, trpečih, teptanih, ponižanih in razžaljenih žrtev socialnih razmer. Eno samo noč Pdsluša Ševirjov v svoji sobici, v eni velikani-najemnih kasarn, krik trp-c .rPJ?h^ do niesa skozi tenke stene, se spomni v mučečih vizijah stotine prijateljev, ki so poginili na barikadah, na vislicah in ječah »za sveto skupno stvar«, svoje neveste, ki so jo umorili na vislicah. Kakor silna, zlovešča senca stoji za vsem tem trpljenjem, kakor Ivan Kara-mazov odklanja tisto daljno, srečno nrihodnoet za tako drago ceno tolikih žrtev. In ne odpušča sovražnikom, ne vrača hudega z dobrim, temveč hoče osebno maščevati te krivice, ne zaradi kakšnih teorij, temveč samo zato, ker se čuti osebno razžaljenega.
Zelo značilna je povest »Upor«; ni to upor v socialno-političnem smislu, temveč upor duše, kise ji je zahotelo solnca, radosti, svetlega živ-, benja, drama, prostitutke, ki so ji ponudili rešh tev v tem, da bi smela celp svpje življenje če-JKftj za šivalnim strojem ali v zaduhlem konic ♦oriu, pa se je raje vrnila nazaj, kjer bo naj še
Pal uiil ffiUKKit m šehuo-.
Izmed ostalih povesti se bom omejil samo na te* ki so izšle v slovenskem prevodu. »Sencp jutra« kažejo temelje glavnih idej v vseh drugih delih Arcioaseva; tu je Že »Sariin« v osnutkih, je Ševirjov, je Jurij Svarožič, Lande. »Krvava lisa« slika d<?gydek. kakor se je dogodil tudi na stoterih drugih krajih po pro-
kau° ie sveži p°iav re’ ?’p°Paženo, brezpomembno bitje Amsimova — iz neopaženega, brez-^iv^enia- Ti dve noveli in pa »De-avec ševirjov«, to so po izjavi avtorja samega hjegova . najboljša in njemu najljubša dela iz-
mmm stvar« ; r .
r°»eg tega je napisal Arcibašev še mnogo,
n'* 12 revolucije in iz modernega ruskega živ-
v Vaf’ • a n.a primer novela »Smrt Landeja«,
filmov1 l? s Potezami narisal življenje
Jnv *r iga ,ahko imenujemo vtelešenje idealov Tolstega.
W	i®	Arcibašev skrajen realist, ka-
to kaSn iSr!'	prf	nieym zlasti
zna uieti najskrivnejse, najfinejše vzdr-
fete, stresaje čl	.
Velik požar \t praški porodnišnici.
Češka, dežela je sezidala. s pomočjo znanega češkega mecenata Hlavke krasno stavbo, ki nosi ime »Porodinec«. Deželna porodnišnica je namenjena za ubožne sloje in za one ženske, kj nimajo ob svojem času primernega doma, kjer iz pod goreče stavbe in malenkost. Znosili so na vinogradskih brdih, z njo je v zvezi tudi šola za babice. V tej porodnišnici se rodi vsako leto na tisoče otrok.
V soboto zvečer ob 7. uri je zapazil stražnik, da se izpod srednje strehe kadi. Odšel je takoj v porodnišnico in je obvestil vratarja. Res je stala streha srednjega trakta v ognju. V porodnišnici je nastala grozna panika. Bolnice in mlade matere so bežale iz postelj, nekatere so morali odnesti. Največji strah je bil za otroke, ki jih je bilo v srednjem traktu 135. Ubogi črvički, ki so se komaj narodih, so bili v veliki nevarnosti — toda veliki previdnost in razsodnosti kontrolorja Seckega se je zahvaliti. da so bili vsi rešeni. Iznesti 135 otrok iz pod goreče stavbe ni malenkost. Znosile so jih na kliniko. Otroci so seveda plakali; ljudje pa so jih z veseljem sprejemali in prenašali. Med tem sta dospeli dve parni brizgalni in so ogenj do 10. ure zvečer pogasili. Plamen je bil zelo velik in je razsvetljeval celo Prago. K sreči je stavba dobro zidana in še strop se ni udrl. Tako se je dalo rešiti vse drugo poslopje. Škoda je precej velika. K požaru je prihitel tudi dež. preds. grof Thun in župan Groš. Red je bil vz?r®h *n temu se je zahvaliti, da se je požar zadušil brez večje nesreče.
Analiz Hz
ira
svojih delih velike pozornosti, opisuje dejanje in nehanje svojih junakov po vrsti, kakor se v
resnici godijo ,pri ljudeh. Zato njegova dela ni-
se odigrajo
fco i-J ah’ v mišljenju posameznikov. IS;ltc?,na!avo'i0 slika s svežimi barvami; delih c^, ,, jeseni ali pa spomladi v njegovih ,,h so.naravnost prekrasne.
;tecu!lial|Y £ r?jen •• 1878. v nekem malem FfJKhSije. Rodu in imena je tatar-
mestecu iu
francoska, geor^j^'!?^ sf. pret,aka Tudi ruska,
irancosKa, geurgii*va	,	.	.	,
t ie njegov praded po	- c* • -na
ski upornik Kosciusko.
za sušico; po njej je nodefejjf^ umr a ku ozo, ki ga zlasti zadnje čaJuat0|a™ guje. Sprva je hotel postati s!iLr jn se ^ r®' tudi vpisal v neko slikarsko šolo, ali ker po staram ni bil premožen in ni imel denarja za — oarve in platno, je moral pustiti to misel ,n je | pričel risati karikature, pisati male sestavke in I Humoristične štorije. Tako je slučajno napisal svojo prvo povest »Paša Tumanov«, ki je obr-sleflii«a*e pozornost nekega uradnika. Tej so ništvo n , ^uge. Povesti; nato je vstopil v ured-
Mnovim nu rJ?tičnega lista in ]e na tem mestu mnogim mladim talentom pomagal do javnosti.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovinaa!
Povodenj na sever. Tirolskem.!
Po seyernem Tirolskem je zadnje dni neprestano silno deževalo. Vode so nenavadno narastle in na mnogih krajih prestopile bregove ter povzročile veliko škodo. Iz vseh krajev prihajajo neprestano poročila o veliki nevarnosti, ki grozi vasem in trgom.
Kraja Kramsach in Achenrain stojita pred povodnijo. Tamošnje steklarne in tovarne za med stoje pod vodo. Pri Sv. Ivami in Kossnu je voda razdrla več mostov in jih odnesla s seboj. Deževje traja dalie.
Vas Pians je v nevarnosti. V Lastenbachu je povodenj uničila polja in travnike, razdrla mostove in poškodovala mnogo hiš in poslopij. V Inomostu, je, potok Hbttinger deloma prepla-? vil mestne dele Hbtting in Mariahilf. Vojaštvo dela noč in dan, da zajezi povodenj. Reka In je nar as tla za poldrugi meter.
Železniški most med Sv. Ivanom in Fiehpr-brunnom je deloma razdrt. OataU del se najbrže v kratkem pogrezne v vodo. Ceste proti Lofru in Kpssnu so na mnogih kraijh tako poškodovane, da so neporabne za promet. V Kramsachu ie steklarna že popolnoma pod vodo. Peč rie funkcijonira več. Iz' tovarne za med še je družina ravnatelja rešila šele v zadnjem trenotk*u in sicer z n^jv^ečjim naporom.
Pri Brixnu so hudourniki silno narastli. Ob-: čjud StraB, leži pod vodo. Državna cesta je poplavljena. V Kirchbergu se je zrušil most. V Oberndorfu je reka Acha prestopila bregove in si nipravila popolnoma noVo strugo.
Tudi iz Solnbgraškega in Bavarskega prihajajo., poročila o povodnji. Ako deževje ne bo kmalu odnehalo, se je bati, da nastanejo ravno taka opustošenja kakor leta 1899,
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
in !r
Najnovejše vesti, telefonska poročila
ČUVAJ PROTI CASNIKARSRJEM.
Zagreb, 12. maja. Urednik hrvaškega socialističnega glasila Juraj Bukšeg je bil obsojen radi notic o brutalnem postopanju policije na dva meseca zapora.
ALBANSKA VSTAJA.
Belgrad. 12. maja. Po najnovejših in nai-točnejših poročilih iz Albanije, so vsa albanska plemena v orožju. Vstaja se je začela zopet v Skadarskem vilajetu, kjer so se uprli kakor lani Miriditi. katerim se je pridružilo tudi najt bojevitejše albansko pleme Dibri. Tudi med Malisori se razširja vstaško gibanje.
Carigrad, 12. maja. Ustanek v Albaniji je v najkritičnejšem razvoju. Do zdaj so odpovedali pokorščino turškim oblastnijam Miriditi in Dibri, a tudi Malisori so vsi v orožju. Kakor lani podpira vstaško gibanje tudi letos Črna gora, ki tihotapi v Albanijo orožje in municijo. Tudi Italija zalaga z orožjem ustaše, ker vse orožje, kar se ga je dosedai zaplenilo med ustaši je ali črnogorsko, ali pa italijansko.
Carigrad, 12. maja. Radi albanskega ustanka je turška vlada v velikih skrbeh. Miriditi so pregnali vse turške posadke, v Pečih so se ustaši polastili vseh državnih zgradb. Vzrok nove ustaje je iskati v nasiljih mlado-turškega komiteja napram odličnim Albancem.
POLOŽAJ ,\T- SRBIJI.
Belgrad. 12. maja. Kakor poročamo so razmere v srbski vladi jako negotove, ker razpolaga vlada le z neznatno večino. Toda v zadnjem trenutku so radi kritičnega zunanjega položaja prenehale vse politiške strasti, tako. da je upati uzpostave koalicijske vlade s Pasičem na čelu ter z Milovanovičem za zunanje zadeve.
ITALIJANSKA VOLILNA REFORMA.
Rim, 13. maja. Zbotica je sprejela pp poročilu poročevalca v poimenskem glasovanju prehod v specialno debato s 394 glasovi prpti 6.
FRANCOSKI POSLANIK NA DUNAJU.
novan
Pavel_______________
tovanja po Balkanu, ter le bil tudi na Dunaju, kjer e» Je ‘sprejel cesar v avdijenci.-
NASLOVNI SKOF DR. MAYR UMRL.
Dunai, 13. maja. Dvorni župnik naslovni škof dr, Mayr je danes opoldne umrl. Dr. Mav jei bil rojen dne 26. julija leta 1818.
nAi pragu Velikih dogodkov
Belgrad, 13. maja. Tukajšnji dnevnik »Reč« priobčuje tole vest: Iz Sarajeva nam poročajo, da bodo dne 15. maja po Bosni in Hercegovini za tvorili vse šole. Ta odredba je baje v zvezi z načrti, ki se tičejo avstro-ogrske zunanje politike.
.... '	■■■■■■■ ■■■!..........  M	...■■■■■■I—
Odgovorni urednik RadivoJ Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Celo noč ■ odprto
Celo
noč odprto
mkmm
IT.»T VT AT AT AT AT A
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjižit:	nicam	:::
po vsebini in opremi krasim Ganglovo knjigo:
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več.
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
‘ Tužnim srcem nazninjanift y$em sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesj, d^ je naše, isHtepo 1^^ sesVg, tašča in teta; gospa
(nr/nvrl
trgovka In posestnica
rSl1*4!?!* Vx' ,etu’	bolezni,
previdena, s sy. zateeh£flli za umjrajoče nnr4» v Gospodu zaspala. ”
Pogreb nepozabne ranjke se vrši v , torek, dne 14. maja ob:ipol 9. dopolane iz ntsp a«iasB „nj| pok^afišče v Cerkn^ri,
Sv, mas? se bo*io htaJe y iarpi perje^i v Cerknici.
Cerknica, dne 12. maja 19|J|
Marija Werll, hči.	Anten	WcHl,	sijy
K^ roh Lpn^ek, sestra. Bfrn^i Lunaček, Aleksander Lunaček, brata.
Adela Wer^L sinaha.	339
— 392 —
— Smrt mu! Smrt!...
Aji nihče se hi premakniU
Passavartt se je zdrznit( t>a brez oklevanja
je stopil iz vfat na terašo, od katere je vodilo še par stopnic do dvora.
Ttj pa je hipoma obstal/ kakor zadet od strele ! LaSle so Mu vstali ih oko se mu Je zavrtelo v preplašeni grozi. Celo dvorišče se ie bijo izpremenild v hipu v ndBrol vzdignjenih pesti, mečev/ sulic, bodal, izmed katerih Je grjhel. sam' tuleč’ krik: %	1 r
— Smrt ubijalcu Vojyode Orleanskega! Smrt ubijalcu!...
Preko visokega zida je videl natlačeno ulico ljudstva, ki je opazivši ga. začelo vpiti;
" — Tani ie, tam stbji ubijalec! Po njem! Smrt mu! '	!	.....
— Na vislice ž njim!
— Razkosajte ga. Sežgite, ga po malem!
— Smrt mu! Smrt mu! 1
Passavant je začutil strašno omotico v
glavi in noge so $e Mu tresle, kakor trepetliki. Razumel je peklensko iznajdbo vojvodovih pomagačev. prenesti krivdo uboja na njega. Bodalo mu je padlo iz roke. Mrtvaška slabost je objela vse njegove ude; komaj slišno je zašepetal:
— To je grozno!
V tem hipu se je odločil človek iz skupine in hitel urnih korakov proti terasi. Passavant je s težavo odprl oči in spoznal Ocquetonville-a.
— Gospod PassaVant, je dejal ha glas, vaš sokrivec je izdal Vaše grozodejstvo. Vi ste ubili našega dobrega vojvodo Ludvika Orleanskega, brata našega gospoda in kralja. Ukaz imama
— 389 —
se naprej, nato zopet nazaj in se obenem v nadčloveškem napom/odgoal 6d okna. Na ulici stoječi šb prestrašeno obmolknili in pred ofrtu jim je v velikem loku šinilo človeško telo skozi zrak. Učinek skoka je bil strašen. Passavant je priletel, od strani v množico preko nastavljenih suUd ih helebard In v hipu se je vejala Črna gruča ljudi na: zemlji. Kakor bi trenil se je plemič oprostil, porabil zmešnjavo in se zagnal naravnost naprej deleč na desno in levo bdaae udarce s pestjo. Pred njim je stala podrtija Paš-sayat,in hotel je za vsako ceno pririti se do nje. Za hrbtom se je vzdignilo zopet divje kričanje, vojaki so besneli, kričali, skakali preko ljudi in jih podirali na tla ~ ali prišli so prepozno, Passavant je bil že kakor mačka urno splezal po .zidu ih se spustil na drugi strani na dvorišče. Trenotek je postal. Ali nihče mu ni sledil, Urnih korakov je zdaj stekel po razpadajočih stopnjicah ih se skoro nahajal v dvorani, ki je nekdaj služila za orožnico. Ustavil se sredi dvorane in si začel brisati okrvavljeno lice. Bil je popolnoma raztrgan, razmršen in na več mestih'mu je micala kri skozi cape. Popravljal se je in se oddihaval.
— Za vsakp ceno moram biti pr.ost, zakai od osmih naprej sem v kraljevski službi!...
Naenkrat se mu je zazdelo čudno, da mu ni nihče sledil. Stopil je k oknu in se zazrl na ulico.
Kar je videl, mu je vzelo vso kri iz lica. Doli so se vršile vse priprave za redno obleganje in pravkar je dospel nov, oddelek vojaštva na pomoč!
HISa Saint-PoL	98
VaJilta. na narocbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narofbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K 18-—	Četrt leta	...	K 4*50
Pol leta	...	K 9*—	En mesec	...	K 1-50
V upravniStvu prejeman na mesec K 1-20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K 20*—	Četrt leta	...	K 5>—
Pol leta	...	K 10’—	En mesec	...	K 1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tildi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega ■- plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpoSlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“. Dobro izurjenega
kleparja
ki je zmožen samostojno delati, sprejme takoj
pivovarna „Union* v Spod. Šiški.
I
Dr. Ed. Šlajmer
rte ordinira
4$» 4P’1ffr jjjf	>w<	vSi.
do konca tega meseca.
fllMHIMIIIUIII
v Ljubljani
r. z. z o. z.
HIIMMIMIMIHI
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmodemeje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna < postrežba.
:•
M
.rila.-4- a.'".
i ■
»»DAN** se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Danajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEbARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TI V OLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica.
STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama.. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto-,l3W8inD0T0fove šolske družbe 1
I") A M« se prodaja po vseh
tobakarnah po 6 vin.
fr
Priporočilo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve.
Tovarna: Kolodvorska ulica 18 ia Dunajska cesta 20.
 -------   -	Zahtevajte	vzorce	in	cenik. —
ks* Za birmance
priporoča
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija
za dame.
w t
i1
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
i.Ceniki zastonj in franko.
1	"i
V|
M ’ V \
f ■: m .
k . \
■T"'.' " 1 1 ■
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Lflnblianska kreditna Danka v Ljubljani
Stritarjeva, ulica štev. (lastim, hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.': Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih
4VM ...........................
—	390 —
■ .	.	' ' "-'ion picn
•t— Ujet sem. je sprevidel Passavant. A klji%) temu moram biti ob osmih prost. Moram!
Začet se je ozirati okolo sebe.
Pogled tnu je začel krožiti po sobi, v kateri je prebil svoja srečna deška leta. Vsa njegova mladost se je zarisala pred njim. in vsak kot, vsak del pohištva mu je vzdramil nov spomin.
Vse je bilo v grozni zapuščenosti, Ali pod plastmi prahu ie bilo mogoče natanko sestaviti sliko nekdanjih časov.
Stene, nekdaj opete s krasnimi, dragocenimi tapiserijami so bile oropane vsega, tu in tam je visela od zidu preperela capa. In na eni izmed teh krp. ki je bila največja med ostalimi in so se barve na nji ohranile v izredno svežih barvah je bilo še lepo videti junaka, ki se je boril proti sovražniški premoči. Hardy se je spomnil, kako pogostokrat je razlagal to sliko mali Roselys. pritiskajoči k njemu zlatolaso glavico in trepetajoči v hudi misli, da ne bi hu-dogledi bojevnik stopil raz steno. On pa jo je stiskal k sebi in jo tolažil...
—	Ne boj se, saj sem pri tebi jaz!
Hardy se je prestrašil sam svojih besed. Tako je bil govoril nekdaj in tako je govoril nocojšnjo noč... Za Odette je bil rekel isto kar za Roselys!
Žalostno mu je postalo ob spominih v srcu, zakaj spoznal je kako silno je ljubil Roselys, ki je živela v njem še danes kakor nekdaj....
Dolgo časa je stal s povešeno glavo sredi dvorane, iskajoč prah spomina v prahu pohištva. Jutro je vstajalo med tem in soba se je začela napolnjevati z umazano novembersko svetlobo.	;
— 391 —
— Proč moram od tod, se je naenkrat prebudil iz premišljevanj. Z bogom spomini mojega zlatega mladoletja, z bogom Rosellys, z bogom...
Komaj je izrekel te besede, že je stala pred njim podoba Odettina. Zazeblo ga je v dušo ne-odoljiva sila je podžgala njegovo voljo.
— Ne. nočem ne smem umreti, je zakričal. Ona me pričakuje! Kaj si bo mislila, ako ne pridem ob osmih! Ven od tod, prost moram biti!
Stekel je k oknu in se ozrl na ulico; hiša je bila obkoljena okoli in okoli, vrata na cesto močno zastražena, na dvorišču pa je bila zbrana glavna sila.
— Skozi okno ne morem na noben način. Previsoko je in doli bodo previdejši. Ostajajo mi torej edino še vrata. Da skozi vrata odidem. kakor se spodobi odhajati Passavantu iz njegove hiše! Hajdi, ura poteka in skoro moram biti na mestu ...
Izvlekel je meč iz nožnice in ga začel natanko ogledovati; krivil in upogibal ga je par trenutkov na vse strani, nato ga pa pogladil, kakor pogladi le mati svoje vse... V Jevico ie prijel bodalo, iztegnil in skrčil dvakrat, trikrat mišičaste roke. potegnil z roko iz navade preko obleke, na kateri so se temnile lise strjene krvi in že je korakal mirnodušno po stopnicah nizdol. Zdanilo se je med tem skoro po-poloma in Hardy je zračunal, da mora biti okoli sedme. Za boj in za. priprave mu torej preostaja še ura časa. Prišel je do vrat, ki so vodila na dvorišče in jih široko odprl. Komaj se je prikazal v odprtini, mu je bušilo kakor na povelje iz neštetih grl na ušesa.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:; odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.