Stav. 193. If ljubljeni, ¥ torek 26. avgusta 1©19. Leto II!. nedelj hi vsak dan flredniltvo j« x Ljubljani, franciSkanskn ulica M, 61* Učiteljska tiskarna. Popise frank irati in pod* pisati, sicer se jih ne pri' »Ml, Rokopise ae ne vrača- »ftserati: Enostolpna petit-Vrstioa 60 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano rrstie« po 1 K$ večkratne objave po do« govora primeren popust Glasilo Jugosfov. sodaliie • ctemefcratKitft stranka. Posamezna £Saw. ston«? ——* 40 vtearitv. mi' Naročnina: Po poiti ati? s dostavljanjem na dom «a? ce!a ieto 72 K, za pol leta 38 K, za četrt leta; 18 K, za mesec 6 SJi Za Nemčijo celo teto 77 za ostalo tujino in Ameriko' 84 K. — Reklamae je za' Usi so poštnine proste. Upravni St vo je v L j ubijaj frančiškanska ulica št. 61^ Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 31^ iJ^aii*isS2g5S^ili3t®5 Program nove vlade. Nova valda je predložila narodnemu predstavništvu svoj gospodarsko - politični program. Včeraj #rao objavili oni del programa, ki se tiče večinoma zunanje politike, spodaj pa objavljamo drugi, ki se tiče v Klavnem notranjih problemov Jugoslavije. Kako mislimo o notranjih Prilikah mlade jugoslovanske države, kaka sredstva bi bilo po našem naziranju vporabljati v dosego cilja-®oio že ponovno in obširno povedali. P Programu nove vlade pa nagla-»amo samo, da ne bo slab, če ne °stane le pri... programu. Vemo, da to kar predstavlja bistvo vladnega programa >e — zdaleka ni °no, kar zahtevan mi socijalistt; vemo pa tudi, da i. mogoče uresniči v hipu vsega, kar želimo, da je treba v dosego daiekosežneiših ci-‘Jev daljšega procesa in še vse dru-K*« Pripomočkov. Prepričani smo, ua bodo delavski zastopniki storili vsekakor svojo polno dolžnost na vseh poljih. Gledali bodo na to, da se obvaruje na polju notranje poli-pKe socijalne in politične pravice in ,r|terese ljudskih mas, v smeri zunanje politike pa da se prepreči im-oerijalisttCne nakane na škodo razkosanega slovenskega naroda. Delo vlade pa bo tem koristnejše. «kih ^inkov>tejši bo pritisk delav-na«lo. Glavna dolžnost de-yp ,e-zat0 sleikoprei ta, da ka-e vedno m povsod z močjo razredno strnjenih vrst svoje bojevito ho-sv°}° globoko vero v nčprs-precljivo zrnasto socialističnega programa, ki more edino rešiti sedanjo polno človeško družbo vseh teZav •n zablod. pred- (Kone govora ministrskega sednika Davidoviča.) Valutno vprašani«. Pri valutnem vprašanju bo najvažnejše, da se čimprej potegnejo * Prometa avstrijske krone ter da *e zamenjajo z novimi bankovci emisijske banke. Na kak način in v ka-fftem razmerju se bo to zgodilo, to j® vprašanje, o katerem se bo razpravljalo zakonodajnim potom. Morali bomo pa poskrbeti za to, da zaigrat z drugimi odredbami prepre* nekontrolirani in nemoralni do* °* kronskih bankovcev s tujega Remija, in sicer po možnosti še preden se bo nova žetev začela izvažati. Agrarna reforma. ui A*farno vprašanje se bo re-V® Po sistemu, kakršen Je bil skle-JS," objavljen v soglasja z vsemi iitlcnimi skupinami. Pri izvršitvi reforme se ne bo krenilo s pota, katerega nam kažejo postav- L E n ild t,-j,- iTT-js ljena načela. Vlada bo skrbela, da se hitreje, kakor se je to godilo dosedaj, dožene popoljna gotovost in pravna jasnost za vse interesente. Nameravano razlaščenje in prevzetje veleposestev v državno upravo bo ustvarilo potrebne predpogoje za čim hitrejši prehod k definitivni izvedbi ograme reforme, naseljevanja in repatriacije. — Napram prostovoljcem se morajo vse državne obveznosti glede brezplačne odsto-pitve zemljišč izpolniti brez odlašanja in v pohiem obsegu. — Isto-tako se mora ugoditi vsem siromašnim poljedelcem, invalidom in vojnim sirotam. — Postavnim potem se bo rešilo vprašanje odškodnine m povračila za odpravljene fevdalne odnošaje ter za razlaščena velepo-setva, za kar se bodo osnovale posebne finančne ustanove. Druga pereča vprašanja. Zenačenje vojske in vojašklfi n-stanov se bo izvedlo smotreno, pri čemer se bo polagala največja važnost na to, da se stvori čim najeno-stavnešji organizem narodne hrambe. — Tudi prometne naprave, ki spadajo med prve m najtežje žrtve vojne, bomo vzpostavili z vso energijo in z vsemi sredstvi, v svesti si, da ima to vprašanje ne samo naroden, ampak tudi mednaroden značaj. Položaj vsega prometnega osobja, od katerega omenjamo zlasti železničarje kot oni stan, ki je med tem osobjem najštevilnejši in ki vrši najbolj naporno službo, se bo proučil ta uredil. —i Najvažnejši predpogoj za ureditev državne uprave je ureditev službenega položaja In prejemkov vseh lavnih uslužbencev v novi državi. To vprašanje se mora rešiti nemudoma, ako tudi provizorno, da se omogoči potrebno nameščenje in da se delovne moči v državni administraciji bolje porabijo. — Delavska zakonodaja. Ozirajoč se na potrebe delavstva v naši državi In na gibanje tega sta« nu, mu bo vlada šla na roko z onim razumevaniem, ki ga kažejo vlade prosvetljenih narodov v svoji delav skl zakonodaji. Radi tega meni vlada, da je ena najnujnejših potreb Izvedba gotovih socijalnopoltlčnih re-fonn, ki edine morejo jamčiti za so-cijalni mir in nemoteno delo za gospodarsko m socijalno obnovo. Tako smatramo za potrebno uvedbo 8-ur-nlka kot maksimalnega delovnega dne ter socijalno zavarovanje delavcev proti bolezni, nezgodi, nezmožnosti za delo, starosti in onemoglosti. Industrija, obrt. trgovina. Obnovo produkeje hoče vlada izvesti tako, da bo v vseh oblastih omogočila neovirano udejstvovanje vsem normalnim silam in faktorjem. Državni aparat je vplival na gospodarsko življenje mnogo občutneje, nego se je to dalo razlagati in birokracija je postala sčasoma zapreka za obnovo dela. prometa, trgovine in drugih panog gospodarskega življenja, namesto da bi mu bila v podporo. Borbo proti draginji in izsesavanju namerava vlada voditi predvsem s povzdigo produkcije, potem pa z breobzirnim zatiranjem sebičnega kopičenja in skrivanja življen-sklh potrebščin v svrbo osebnega obogatenja na škodo celokupnosti. Pojačanje produkcije Je v zvezi z demobilizacijo, ki se bo pričela čimprej in ki bo, kakor upamo, končana do Jeseni. — Vprašanje povračila škode vsem, katere je gospodarsko uničila sovražna vojska in okupacija, se mora rešiti nemudoma, vsaj delno, ako seda še ni mogoče popolnoma. Negotovost o tem predmetu mora takoj prenehati in naša dihava mora smatrati to povračilo za svojo državno dolžnost. Državna uprava. Naša državna uprava bo dobila svojo končnoveljavno organizacijo šele po proglasitvi ustave. Vendar hoče vlada dati upravni organizaciji) kakršna obstoji, trdnejšo podlago in vse pripomočke, da: se bodo bolje in hitreje reševali številni zaostali posli v naši državi in nerešena vprašanja v raznih pokrajinah, kakor na primer v Cmi gori. — Načelnikom raznih uradov in ustanov se bo pustila večja mo/nost gibanja iti udejstvovanja lastna teicijatlve. Zato bodo seveda nosili tudi večjo odgovornost. Treba jih je osvoboditi raznih predpisov in procedur, ki se vsled novih potreb postale zastarele. Zlasti gospodarske državne ustauo-ve: Uprava monopolov, dlrekcUa železnic, rudnikov, gozdov In razni stavbeni odseki ne bi smeli v primeru neuspeha v poslovanju najti izgovor v raznih administracijskih sponah, ki jim vežejo roke. Te spone se bodo odstranile, občinstvu pa, ki ima posla s takimi ustanovami, se bo prihranilo odpiranje mnogobroj-nih vrat In dolgotrajno čakanje pred njimi. Narod mora do zime biti preskrbljen s soljo In petrolejem brez obzira na predpise Iz predvojne dobe, ki ae tičejo tega preskrbovanja. Vzporedno z razširjenjem delokroga in kompetence posameznih uradov in ustanov bo što seveda tudi poostreni« kontrole, in to ne samo urad' ne, marveč tudi Javne. —« Cenzura. Dokler mora cenzura sploh še ostati v državi, bo njena na’oga izključno le, ščititi varnost države kot take, nikakor pa ne bo služila v ka- kršnesibodi osebno zaščito pred zdravo kontrolo in kritiko javnosti. Na do«o za skupnost. M< k im mojih gg. tovarišev prepričanje je, da samo napor vlade in naicdnega predstavništva ne zmorejo ogromnega dela. katero nam nalaga rešitev vseh teh problemov, ki nam jih je vojna pustila kot dediščino. Zato je neobhodno potrebno sodelovanje velike, plodovite netečrp-Ijive in neodoljive energije, katero je naš narod dosedaj trošil za vojc-vanje in katero ima sedaj posvetiti delu in nalogam miru. Mobilizirajmo vse sile za to delo. Lotimo se pio-duktivnega dela vsi: Slovenci, Hrvati in Srbi brez razlike vere, Seljaki, industrijalci. delavci, trgovci, obtrnikl in uradniki ter dajme svojemu delu najnaprednejšo obliko! Samo delo Ima pravico dc časti, priznanja in nagrade. Samo z delom in z ustavno disciplino se da zagotoviti bodočnost naroda in priboriti častno mesto v družbi narodov. Politično, versko In plemensko smo enakopravni. Pustimo to enakopravnost in svobodo svojih dragih imen ne samo drug drugemu, ampak tudi svo. jim sodržavljanom drugega jezika, kolikor |lh sploh je. Enaki v svojih pravicah, bodimo enaki tudi v dolžnostih napram svoji skupni domovini. Čimbolj se polega bojni hrup, tolike bolj naj se poživi zopet pri- jetni red dela na vseh poljih. V tem je preporod, spas in napredek naroda. Prosim narodno predstavništvo, da blagohotno sprejme na znanje vladino izjavo in da počaka na njena dela.« ______ Iz lucernske mednarodne socialistične konference. Rezolucija o balkanskem vprašanju. Konferenca zastopa zbližanje balkanskih narodov in je za njihovo združenje v federacijo, v kateri bi1 obdržala vsaka država svojo samostojnost. Meje pridruženih držav naj se določijo po samoodločevanju vseh balkanskih narodov in narodnosti, katerim se mora nuditi možnost, da se odločijo v tem vprašanju potom narodnega glasovanja pod nevtralnim nadzorstvom. Konferenca povdarja, da Je danes bolj kot kdaj preje mogoče uspo-staviti balkanski mir le potom sa-moedločevanja narodov, in da ne more vplivati kak drug mir, ki bi se: ne uspostavil na tej podlagi, trajno! fn zdravo na balkanske narode. Da bodo mogli narodi balkanskiS držav odslej živeti v edinosti in svobodi in da bodo mogli posvetiti v bo-doče vse svoje moči socljallzmu, poživlja konferenca vse socijalne demokrate balkanskih držav na neumorno delo za zgoraj označene cllle. Brzojavna vasti. Jugoslavija. Konferenca o premogovskem vprašanju. LDU. Belgrad, 25. Minister za Sume in rude je sklical konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju premoga in o obnovi dela v domačih premogovnikih. Konferenca trgovskih in obrtnih zbornic. LDU. Belgrad, 25. Na poziv ministrstva za trgovino in industrtio se sestane v Beigradu konferenca trgovskih in obrtnih zbornic ter poljedelskih zadrug, da izreče svoje mnenje o bazah za novo trgovsko pogodbo z Avstrijo. Odposlanci dunajske vlade so že delj časa v Beigradu in so začeli vsestransko delo za obnovitev trgovskega dogovora med svojo in našo državo. Veliko število trgovskih zastopnikov dunajske vlade je dokaz, kakšno važnost pripisuje Avstrija obnovitvi ir-govsko-pogodbenih zvez z Jugoslavijo. Kakovost naših izvoznih proizvodov dovolj pojasnjuje to naglico dunajskih krogov; naš izvoz bo imel nalogo, da krije prve potrebe živeža na Dunaj. Avstrija pa ne bo mogla, v zadostni meri kriti naših potreb z Industrijskimi produkti. To se }e dovolj jasno pokazalo it v sedanjih trgovskih zvezah med Dunajem in Jugoslavijo. Najvlšle In kasaclisko sodišče. LDU. Zagreb, 25. »Rlječ Srba* Hrvata-Slovenaca« poroča, da ha predložila vlada narodnemu predstavništvu zakonsko osnovo o ustanovitvi najvišjega in kasacijskega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo s sedežem v Zagrebu. Izredni poslanik v Bukarešti. LDU. Beograd, 24. — Za izrednega poslanika in pooblaščenca mf-nistra v Bukarešti je imenovan Dragomir Jankovič, dosedaj izredni po« slanik v Madridu. Po svetu. NADVOJVODA JOŽEF ODSTOPIL. LDU. Budimpešta, 23. (OKU.K Vsled danes iz Pariza dospele brzojavke, kjer ententa izjavila, da se a* more pogajati s sedanjo ogrsko vlado in nadvojvodo Jožefom, ie nadvojvoda Jožef danes dstooll od svo* jega mesta kot guverner Ogrske. V LISTEK. * NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim Qq{}ČI). Prevel Pavel Goli a. (Dalje.) B u b n o v: In nič več... S a t i n: Zakaj pa pripoveduješ? B u b n o v: Tako. Za primero . . . Barvaj «e zunaj, kakor hočeš, vse se odrgne ... vse se odrgne, da! Sat in: A . . kosti me bolijo! Akter (sedi objemajoč z rokami kolena) : •zobrazba, to ni nič, glavno je — talent. Jaz Sem poznal artista... vloge je čital po zlogih, finipak heroje je igral tako, da je vse gledališče treskalo in drgetalo od navdušenja publike ,. . S a t i n: Bubnov, daj mi groš 1 B u b n o v: Dve kopejki imam vsega... Akter: Jaz pravim — talent, vidiš, to je Potrebno heroju. A talent, to je vera vase, vera v svojo silo ... S at in: Groš ml daj, in jaz ti verjamem, si talent, heroj, krokodil, policijski pristav... ''•ešč, groš mi daj! Klešč: Idi k vragu! Mnogo vas je takih... Sat in: Kaj se pa zadiraš,!? Biti nimaš, saj pi..,, Ana: Andrej Mitrič... Duši me... težko... K1 e š č: Kaj morem Jaz za to? Bubnov: Vrata v vežo odpri... Klešč: Dobro. Ti sediš v pčgradu, Jaz ’ i na tleh... pusti me na svoje mesto in odpri... jaz sem tako že prehlajen... Bubnov (mirno): Meni ni treba odpirati ... tvoja žena prosi... Klešč (marčno): Malokdo bi ne prosil... S a t i n: Brenči moja glava, eh! Zakaj pretepajo ljudje drug drugega po glavi? Bubnov: O, saj ne samo po glavi, kamor pade... (Vstane.) Nitek moram kupiti... Naših gospodarjev pa nekam dolgo ni videti danes... kot da sta krepnila oba... (Odicie). (Ana kašlja. Satin leži nepremično, roke pod glavo). Akter (se žalostno ozira okrog, potem stopi k Ani): Kako je? Slabo? Ana: Zaduhlo... Akter: Hočeš, da te peljem v vežo? No, vstani! (Pomaga ženski vstati, ogrne ji krog pleč staro capo ter jo vede v vežo, dajajoč ji oporo). No, no, le trdno! Jaz sem sam bolan... Zastrupljen z alkoholom... K o s t i 1 j o v (med vratmi): Na izprehod? Ah, je pa to lep parček, koštrun in koza .,. Akter: A ti se umakni... ne vidiš, da gredo bolniki? ... K o s t i 1 j o v: Samo izvoli, prosim... (Pojoč poluglasno in čez nos neko cerkveno pesem, se. ogleduje nezaHPiiivo po azilu in nakla*. nja glavo na levo, kot da prisluškuje k Pepe-lovi sobi. Klešč ropoče besno s ključi In škriplje s pilo, motreč izpod čela gospodarja). Škripaš? Klešč: Kaj? K o s t i 1 j e v: Škripaš, pravim? (Pavza) Aha. To, vidiš- sem te hotel vprašati .. (Hit -o in neglasno). Žene ni bilo tu? Klešč: Nisem videl... K o s t i 1 j o v. (Se bliža oprezno vratom Fepelove sobe): Koliko prostora mi vzameš za dva rrtlja na mesec! Postelja... sam sediš... no, da! Za pet rubljev prostora. Boga mi! Pet grošev ti bom moral zraven pritisniti... K1 e š č: Pa še vrv mi obesi krog vratu in zadavi... Krepnil boš kmalu, pa samo na groše misliš... K o s t i lj o v: Kaj bi te zadavil ? Komu oi to koristilo? Bog s teboj, živi v svojo zadovoli-nost... Jaz pa ti bom pritisnil pet grošev k najemnini... pa bom kupil olja... in pred sveto ikono bo gorela moja žrtev... in meni bodo grehi odpuščeni in tebi tudi. Vidiš, ti sam še ne misliš na svoje grehe... Eh, Kndrjuška, hudoben človek si ti! Žena je postala ječna od tvoje hudobije, nihče te ne ljubi, nihče te ne spoštuje... škripajoč je tvoj posel in vsem samo v nadlego... Klešč (kriči): Kaj si me prišel obirati? (Satin glasno zeha). K o § t i 1 j e xi EJi ti, mol bo* Akter (vstopi): Posadil sem babo v v^Žo zavil • • • K os til Jo v: Eh, dober si, brat! Lepo le (o... to ti bo vse povrnjeno,.. Akter: Kedaj? . , ^ K. o s 111 j o v: Na onem svetu, bratec..« tam dobimo za vsako dejanje povračilo. Akter: Tl bi me tukaj nagradil za m Jo dobroto .. K o s t i 1 j o v: Eh, kako morem jaz.., Akter: Polovico dolga mi zbriši... K o s * 11 j o v: Hehe! Ti se vse šališ, bia-tec moj, vedno igraš... Mar z denarjem lar.kd popi« čaš dobroto srca? Dobrota — to je višeK vseh blag. A tvoj dolg — to je in ostane doigl Tc se*pravi, ti ga moraš vrniti... In tudi svojo dobroto moraš meni, starcu brezplačno izka-zovati .. Akter: Navihan si ti, starec... (Odide v kuhinjo). (Klešč vstane in odide v vežo). K o s Ui j o v (Satinu): Škripajoč, kaj?. Ubežal je, hehe! Ne mara 011 mene... Satin« Kdo pa te mara razun hudiča?.« K o s t i 1 j o v (posmehujoč se) Kakbeti razgrajač si! Jaz vas vs® ,a7‘ /^3 razumem, nesrečni in zgubljeni bratci... (Na-enkrat, hitro). Kaj pa Vaška, je doma. Satin: Poglej • • • Y Kosiil jo v (stopi k vratom in trka)} J^isja I ■^iran 2. KAPRE/. Stev. 19». zvezi s tein je demisljonirala tudi vlada Frledrlchova. Nova vlada se sestavi v treh dneh. Gibanje na Bavarskem. L.DU Monakovo, 24. (CTU). Nemški minister za državno branibo, Noske, pride v ponedeljek v Monakovo, da kot zastopnik nemške države prevzame bavarsko vojno u-pravo in bavarski vojaški kontingent v oiuaiiizacijo nemške državne hrambe. Govori se, da je ta korak v zvezi z revolucijo špartakovcev, ki se baje pripravila iznova. Neodvisni socijalisti in komunisti so osnovali že ves sistem svetov, sestoje-čih iz deset, oziroma pet članov, s pomočjo katerih upajo mobilizirati vse pristaše v dveh urah. Sparta-kovci čakajo samo še, da bo žetev pospravljena, nakar hočejo uresničiti svoje načrte. Pri tem računajo tudi z izbruhom splošne stavke. Minister za državno brambo je pooblaščen, da ukrene vse potrebno, da se ponovni špartakovski puči za vsako ceno preprečijo. RUMUNIJA NE DOBI ODŠKODNINE. LDU. St. Germain, 24. (DunKU.) »Chicago Tribune« dozuava, da Je bil rumunski minister za zunanje posle obveščen-iz Pariza, cla Runmuija ne sme pričakovati nobenega deleža odškodnin, ki jih bo morala dati Ogr-ska po prihodnji mirovni pogodbi, ako bonadallevalarekvizlcije na svojo roko. V ameriških krogih se boje, da ta pretuja ne bo naredila na Ru-tnunijo nobenega posebnega Vtisa, ker Rumuni menijo, da Ogrska po izvedbi pogojev riitnimskega premirja sploh ne bo mogla plačati nobene odškodnine. V tem primeru se bo Rumunija obvestila, da ne debi tudi nobenega deleža pri nemški odškodnini. Lyon, 24. (Brezžično.) Zastopniki zavezniških držav v Bukarešti so v imenu entente Izročili rumunski vladi novo noto, ki se nanaša na zasedbo Ogrske po RumuniJI in ca inkvizicije. ki Jih le izvršila rumunska armada na Ogrskem. Not/ poživila rumunsko vlado, naj spoštuje načelo, na katerem temelje vsa mirovna pogajanja ln po katerem si tte sme nobena država sama fn svojevoljno preskrbeti povračila ali odškodnin«, marveč morajo to vprašanje v vsakem primeru rešiti vsi zavezniki skupno. Zato izraža nota zahtevo, naj Rtinumija predloži račun o vsemu, kar Je pridobila potem rekvlzicij na Ogrskem in kar se b-j potem v najboljšem primeru odtegnilo od dt leža, ki bi ga Rumunija utegnila dobiti od Ogrkse na podlagi mirovne pogodbe s to državo. Za vzpostavitev reda v Gornji Slezifi. * LDU. Lyon, 24. (Brezžično). Prancoskl minister Loiicher ln baron von Lorsner, načelnik nemlke mirovne delegacije v Versaillesu, sta v soboto imela sestanek prt ameriškem kontrolorju za »vila Hooverja, kjer so se posvetovali o preskrbi Evrope z živili in premogom. Pri tej priliki je baron von Lersner zagotovil, da nemška vlada dela z vsemi sredstvi na to, da se v Gorenji šle-riji vzpostavi zopet mir in red. 1 kolči proti podpisu pogodbe. I DO Nauen, 24. (Brezžično). Iz Inomosta poročajo iz zanesljivega vira: Vse nemškotlrolske ln nemško -štajerske meščanske stranke so sklenile vlas-ovati proti vsakršni mirovni ------------------------------ pogodbi z Nemško Avstrijo, ki bi vsebovala določbe o odcepitve delov teh dežel. Zato je pričakovati dt bo v neruškoavstrijski narodni skupščini zelo slaba večina za ratifikacijo mirovne pogodbe. Zlasti Tirolci so odločeni, odkloniti mirovno pogodbo, ako se nemška južna Tirolska ne prizna Nemški Avstriji Državni kancler dr. Renner je od tirolskega deželnega zastopa baje dobil naročilo, da v imenu Tirolske odkloni podpis. ZDRUŽITEV. LDU. Belgrad, 22. Minister za trgovino je podpisal odredbo, s katero se odsek za odškodnino združi z ministrstvom za pravosodje. Združitev te izvrši jutri. OBSODBE V TRSTU. LDU. Trst, 23. V sredo, se Je začel v Trstu pred vojaškim sodiščem proces proti osebam, aretiranim ob zadnjih nemirih v Trstu.Obtoženi so: Zanettl, ker je baje klical: »Živela Jugoslavija! Doli z Italijo 1« Gianelli, ker ie baje kričal: »Živio socijali-steml Živela revolucija!« in Rhein, ki j? baje kričal: »Živeli NemciI Doli z Italijo!« Kot priče so fuogirali trije stražniki, ki so takrat aretirali obtožence. Dasi se ni mogla dobiti nobena druga priča proti obtožencem, Je bil Zanetti obsojen na šest mesecev ječe, Gianelli na štiri mesece in Rhein na dvajset dni. (Potemtakem }e danes v Trstu najhujši zločin klicati »Živela Jugoslavija!«) KOLCAK STRMOGLAVLJEN. LDU. Berlin, 23. (DunKU. — Brezžično.) Iz Tokija poročajo, da namerava Kolčakova vlada prenesti arhive iz rezerve zlata v Irkutsk. Brzojavka iz Pekinga pravi, da Je bila, po vesti iz Omska, strmoglavljena Kolčakova vlada. Japonski krogi sodijo, da bo japonska armada preprečila prodiranje boljševikov preko Irkutska prot! vzhodu. STAVKA PRAŠKIH BANČNIH URADNIKOV. LDU. Praga, 23. (ČTU.) Vlada je poverila ministrstvu za s>eiJa!no skrbstvo, naj nadaljuje pogajanja, ki Jih je svojčas pričel finančni minister z bančnimi uradniki. Minister ra socijanlo skrbstvo je odredil, ua) Imajo stavkujoči bančni uradniki dne 28. t. m. v poslopju deželnega zbora shod, kjer naj zavzamejo svoje stališče, in naj počakajo na rezultat pogajanj. ŠANTUNG PRIPADE KITAJSKI. LDU. St. Germain. 24. (DunKU.) Iz Washingtona se javlja, da Je semitska komisija za zunanje posle z devetimi glasovi proti osmim glas vom sprejela izpreminjevalnl predlog senatorja Lodgeja k mirovni pogodbi, po katv>rem naj Santung ne pripade Japonski, temveč Kitajski, JOURNAL DES DEBATS O TURČIJI, LDU. Lyon. 24. (DunKU. — Brezžično.) »Journal des Debats* Izvaja v članku o interesih In pravicah Francije v Turčiji: Razpad Turčije bi imel za Francijo zle posledice. Zato mora Francija, kakoršnnkoli bodi usoda, ki jo Ima Turška pričakovat; od mirovne pogodbe, Izvesti upora bo po berlinski pogodbi priznanega načela subrogadje. Francija mor? dobiti vse svoje stare pravice In vse obnove. Jamstva In obveznosti mora zavarovati otomanska država, ka- stno, da britanska vlada ne bo s pre-marljivimi agenti zbudila ytisa, dft ie zoperstavlja pravici. Ameriški poslanik v Rimu odstopil. LDU. Milan, 25. (Brezžično.) Iz Washingtona poročajo: Ameriški državni depai-tement objavlja, da je Nelson Pagu, dosedanji ameriški po-slanik v Rimu, podal ostavko. Salandra bo kandidat v Trstu. LDU. Inomost, 24. (DunKU). »Tl-roler Volksblatt« poroča, da bo bivši italijanski ministrski predsednik Salandra kandidiral pri prihodnjih volitvah v Trstu. .Vojna škoda na trldentskem ozemlju. ^ LDU. Inomost, 24. (DunKU). Kakor poroča »Tiroier Volksblatt«, Je gospodarstvenl pokrajinski svet v Tridentu dognal, da znaša vojna škoda ua trldentskem In ampeškem ozemlju 512 milijonov Kr. Delovanje Vezuva. LDU Milan, 25. (Brezžično). Na pobočju Monte Somma na Vezuvu sta se po kratkem podzemskem boft-nenju odprli dve novi eruptivni žreli. Dve strugi lave tečeta v smeri proti dolini Inferao. Dosedaj ni nobene nevarnosti, ker teče lava daleč od podzemskih naselbin. Spustltev doka (popravHalnica ladij). LDU Milan, 25. (Brezžično). V Castellamare so spustili v morje ogromen plavajoč dok, ki je namenjen za mornarlčna oporišče Brin-disi. _________________________________ Dr. M. L.: Naše politične šole. Meseca junija se je piidružila politični šoli v Trbovljah nova šola na Jesenicah. Tako Imata sedaj dva naša največja delavska revirja svojo stalno politično Šolo. ki mora biti časovno neomejena, če hoče doseči trajne uspehe. V Trbovljah se vrše predavanja vsak teden enkrat, na Jesenicah dvakrat na mesec. Stalno politično šolo morajo dobiti Še Celje, Maribor, Zagorje, Kočevje, Hrastnik in Ljubljana V teh revirjih bo misliti na njih ustanovitev v najbližji bodočnosti Seveda je ustanovitev odvisna od tega, če imamo ljudi, ki bodo mogli redno hoditi na predavanja. Ali tudi to ne zadostuje za uspešno delo. Sodrug, ki vodi politično šolo. mora živeti za socljalistične ideje, mora biti ir. dna svoje duše prepričan o uresničenju socljalistične družbe. Poleg tega pa mora voditi šolo z vso toploto svoje duše, ako hoče ustvariti nekaj trajnega. Poleg teh dveh političnih 5of so pričele posamezne krajevne politične organizacije z diskusijskimi večeri, na katerih »e razpravlja o' programatičnih, organizacijskih In dnevnih političnih vprašanjih. Take diskusijske večere imajo danes v Ljubljani, na Ottncah, v Celin, v Tržiču. itd. Po vseh naših organizacijah vedno bolj In bolj pronica prepričanje, da Je socijallstično vzgojno delo eno izmed najvažnejših funkcij naših organizacij. Vzgojno delo prinese v naše proletarske mase zavednost, poznanje socialističnih idej, ciljev in stremljenja in uvidevnost v življenje človeške družbe. Moč socijalizma temelji na masi organiziranega oro-kor ttntf one države, ki so anektirale ! letarljata. Vsa ta organizirana masa prej otomansko ozemlje. Preverjeni j deluje s pomočjo zaupnikov. Zaup- niki morajo tvoriti temelj z'drave soeijallstlčne organizacije. Zaupniki so usta; skozi katera govori masa. Če pa zaupniki niso socijallstično vzgojeni. Če jim manjka vsaka politična izobrazba v smeri končnih cf-ijev socijalizma, če niso vzgojeni v zmislu strogega razrednega boja, tega revolucionarnega sredstva-proletarljata, Je nemožno. da bi mogla stranka hoditi ravno pot, ampak’ bo krenila sedaj sem sedaj tja — strankina politika more biti v takem slučaju le politika par ljudi, ne pa Izraz volje organizirane mase, Takšno politično vzgojo pa morejo dati le stalne politične šole, kjer se sistematično vzgaja. Di^kuzijsk: večeri so v tem oziru le nepopolna Institucija, so le surogat, s katerim se moramo danes zadovoljiti vsled pomanjkanja vzgojnih sil. V bodoče morejo tvoriti le dopolnilo na politične šole. Vendar smo še daleč od tega idealnega stanja. V obeh imenovanih političnih šolah se vrše predavanja ob roki komunističnega manifesta, tega ogel-nega kamna vsega modernega soci-jalističnega gibanja. Vsled ogromne snovi ki je naku-plčena v tem mojstrskem delu ln vsled težkega razumevanja Je napredovanje seveda zelo počasno, Če se hoče, da pride poslušalcem snov v kri in meso. Ob roki tega dela Je možno uvesti poslušalce v socijolo-gljo, narodno gospodarstvo, v spoznavanje vse moderne družbe In njenega življenja, možno Je pregledati ves zgodovinski razvoj. Polje vzgoje je nedogledno. Vendar Je vsaka izobrazba nepopolna, če ne temelji na filozofiji ki daje enotno nazlranje v svetu. Vsled tega gojimo v političnih šolah tudi fi lozofijo in sicer kot uvod, zgodovino filozofičnih idej, Komunistični manifest in zgodo vina filozofije sta teoretično jedro obeh političnih šol, seveda je trboveljska že precej dalje pred jeseniško. Poleg tega teoretičnega dela vzgajate obe šoli tudi praktično v svrho izšolanja predavateljev, debaterjev, političnih govornikov, organizatorjev, sotrudnikov naših perijo-dičnih publikacij ln praktičnih poti-' tikov. Sola goji zato predavanja, di-skuzije. pismene razprave, p&Uti^ue sliode itd. Največ uspehov se je dosedaj Še doseglo v razpravah, ki jih je zbranih že cela vrsta za objavo. Vendar se pokazuje upliv pfllitične šole že tudi v organizaciji sami, kjer se uveljavljajo poslušalci političnih šol. — Obe politični šoli se bojujeta kar najuspešnejšo vr.anjo organiza cijo in kar najekouomičnejšo izrabo časa. Izkušnje, ki jih da šok v Trbovljah, se uporabljak> na Jesenu-aU v svrho izpopolnitve šole. V obel: šolah so sedaj počitnice. KJiub (emu poročajo sodrugi iz Trbovelj, ds imajo tedenske sestanke, na katerih goje sami predavanja. Eno predavanje so imeli o naziranju Grkov in Rimljanov o veri, ziastl o njih bogoslužju. To predavanje le plod predavanj o filozofiji. Drugo predavanje le bilo o slovenski reformaciji, ki Je zopet v zvezi s predavanji o komunističnem manifestu. (Konec jutri.) Solidarnost slovenskega delavstva. Kovinarji lahko stavkalo še Sest mesecev. Kovinarska organizacija v Ljubljani ni le prejela vse nabiralne pole za štrajkujoče kovinarje, pa *lej, že je nabranih čez 40.000 kron podpora za sodruge kovinarje! Ljubljanski kovinarji so računali na solidarnosf organiziranega delavstva, ko so .stopili v stavko. Niso napak računali* Poznali so delavsko solidarnost, Vendar pa ni nihče mislil, da ie tako trdna, da se bo takoj izkazala v tako polnem obsegu. Kovinarji so računali s stavko, ki bo trajala najmanj tri mesece, tako se je napravil tozadevni proračun, danes pa že lahko računajo mirnim srcem, da morejo komodno stavkat? tudi 6 mesecev! Vendar pa Ljubljanski kovinatji nočejo lenariti, temveč hočejo delali, hočejo producirati, producirati to, kar slovenski narod nujno potrebuje, to je: poljedelske stroje in druge naprave, ki jih industrija pri ims tako krvavo pogreša. Seveda hočejo pa tudi pri Jelu živeti. Ce vlada za Slovenijo vse lo vidi, zakaj ne poseže potemtakem vmes, če vlada ve, da so posestniki »Strojnih tovarn in livarn« v kvar in škodo narodu, zakaj ne postavi te vojne dobičkarje pod sekvester? Vlada naj uredi nato sama pUtče delavcem In uradnikom, kakor je to že drugje storila. Saj Imamo pri vli-dl funkcljonarje, ki se o tein dobro razumejo. Vlada naj one funkcionarje, ki so strokovnjaki, povp a^a. če so zahteve stavkujočih opravičene. Pa bo takoj vedela, kaj *i je storiti. Zakaj se pusti skoraj 300 najbolj Sroduktlvnlh delavcev toliko časa rez dela? Ali ni to narodni greh, ki Je temvečji, ker je baš na tem Industrijskem polju največ dela in ker primanjkuje delavnih moči na s se!? koncih in krajih. Če nimajo sile kompetentni čim-teljl, je bo imelo še mani delavsi vo Ono je zavarovano. Sohda:iJ-'.rsl vseh delavcev mu ie trajno jaittsK In ne samo moralna in denarna solidarnost, tudi v drugi tehtnejši obliki ie delavstvo pripravljeno pomagati kovinarjem! Naj razmišljajo tisti, ki jim je dolžnost. Delavstvo ne od-jenia. »Slovenec4 naj odgovori. V zadnjem času je bilo čitati več notic v »Večernem listu« in. v *Sld vencu« o zahtevi ljubljanskega deželnega sodišča po izročitvi poslanca sodr. Antona Kristana. Oba listu sta si privoščila z ozirom na to. nekaj običajnih »duhovitih« . . . radikalnih opazk k temu. Mislimo samo, da ni vredno na stvar reagirati. Včerajšnji »Narod« pa prinaša o zadevi velepomembno notico, ki osvetljuje v žarki luči metode njegovih prijateljev’ v radikalnem klubu. Ne bomo o stvari v eliko govorili, prinašamo samo ono iotico s pozivom na »Slovencae. da pošteno prekliče vse ono, kar je tozadevno v svoji . . . radikalni nagne: priobčil Notica v »Narodu« se Klasi: Čudno postopanje radikalcev. Beograd. 24. avgusta. Pristaši radikalnega kluba so včeraj vnovič dokazali. da se ne strašijo nobenih sredstev, kadar je treba nastopiti proti svojim nasprotnikom V pisarni narodnega predstavništva so izvedli navadno falzifikacljo Kakor znano, je zahtevalo ljubljansko sodišče radi zuane afere v »vojn* zvezi* izročitev zveznega ravnatelja, poslanca in sedanjega ministra g. Antona Kristana. Ta prošnja je bila že svojčas objavljena v narodnem predstavništvu, med te« pa je sodnila zahtevo že preklicala, ker sa (Akter se prikaže med vratmi v kuhinjo. On nekaj žveče). P e p e 1: Kdo je to? K os til j o v: Jaz sem. jaz, Vasja. P c p el: Kaj hočeš? K o s t i 1 j o v (se umika): Odpri ... S a t i n (ne gledaje na Kostlljova): Odpre In oba bo tam ... (Akter pokašljuje). Kostil.jov (nemirno, polnglasno): A-Kdo je tam? T?... Kaj? Sat in: Mene izprašuješ? Kos til jo v: Kaj sl dejal? S a t i n: To sem dejal tako ... zase .. Kost 11 j o v: Pazi se, bratt Imej mero v šali ... da! (Močno trka na vrata). Vasilij! Pepel (odpiraje vrata): No? Mir daj! K o s 111 j o v (gleda v sobo): Jaz . . . vidiš ... ti... P e p e 1: Si prinesel denar? K o s 111 j o v: Nekaj se imam pomeniti s žikal? Okrog se plazi, vznemirja ljudi, svoje dolžnosti pa ne pozna ... K o s 111 j o v: Pst. N« jezi se, Vasja . . , Ur« Je .. . S a t i u: Ul l udena glej, sl mislim, Pripravil sem canjico . zdajle . . . S a ti n: To ni bila postrv, to Je bila Va-sllisa ... Akter: Vasillso Je 2e zdavnaj vjel .. . Pojdiva, Nebukadnezar! štiridesetisoč pijancev ,. Nripil <00- Kostlljo j (strogo): Ukradenih stvari) Pepel (srdito): Vrag vas vzemi, vas ne kupujem ... Kako moreš ... vse skupaj in njo! I Pepel (ga zgrabi za pleča): Zakaj sl me Klešč (vstopi iz veže): Mraz... pasji... j prebudil? Kal hočeš? Akter: Zakaj pa Ane aisl pripeljal? j K o s t i I j o n: Da ... nič ... Pa grem, če Zmrzne tl ... t si . Klešč: Nataška jo je vzela k sebi v kn- ■ Pepel: Marš! Prinesi dehar! hinjo . . . K os til Jo v (odhajale): Kako surovi j Aktsr UudJeJ.. Al. aj... Klešč i Akter: Komedij«. > pripelje... : Starec Jo spodi... (sede k delu): No . Nataša jo teboj S a t i n: Lepo. To se ml dopade . . . Pepel: Kaj Je hotel? Sat in (se smeje): Ne razumeš? Zeno išče ... in zakaj ga ne upihneš enkrat za vselej. | Vasilij? j Pepel: l)a bi si življenje kvaril zavoljo! take cape? .. S a t i n: Pametno napravi. Potem Pepel: Si denar prinesel? __________________ ___________ K o s t i 1 j o v: Kakšen denar? PoČalra)!.. J oženi z Vaslliso, naš gospodar boš l epe!: Denar. Sedem rubljev, za! PepeI: Velika radost! Ne samo vse go J ,!t i i, v ,,x a, , . ! sP°<*arstv(>, še mene bi zapili v beznici. (Sede f ‘ K^sno uro. VarjA. I na p6gracl). Stari pa me je prebudil . , . Tako h d*'na i• • i iz* • ■ ,epo fni sanjalo: lovil sem ribe ln vjamtm • v , 2 p eJ\ Po"?ei FH no! Vtoal sem t* pr ! ogromno ščuko! Tako ščuko, — samo v sanjah ,ir(?da1 deset rubljev tri sem ! so tako velike . . . Vlečem jo, vlečem in se J»h Kaj boš tako me-i bojim . . . /dajzdaj se mi bo zlomila palica! S a t i n: Vasilij! Daj groš . . . Akter (Satinu): Eh, 11". . . groši Vasja, daj nama dvajsetico... Pepel: Dam, pa hitro, dokler Se rubil? ne zahtevata... nai S a t i n: Ofblartarl tli na svetu boljših i ljudij od tatovi se i K1 e S č (mračno): Oni lahko pridejo do denarja. Oni ne delajo . .. S a t i n: Mnogi pridejo Uhko do denarja, ampak nemnogl se lahko tudi ločijo od njega... Delo? Napravi tako, da ml bo delo prijetno, in jaz bom mogoče delal ... da! MogočeI Kadai je trud zabava, takrat Je živllenje lepo. Kadar je trud dolžnost, takrat je življenje snfcnost. (Akteriu). Ti. Sardanaoal! Pojdiva! Akter: se bom kot ideta). Pepel (zevaje): No, kako pa tvoja žeaa? Klešč: Vse kaže, da bo kmalu . . . (Pavza). Pepel: Gledam Jaz nate, — vse tvoje škripanje nima smisla ... K1 e8č: A kaj naj delam? Pepel: Nič... K1 e S č: ln od česa bom živel? Pepel: Ljudje živijo . . . Kleič: Tl tukaj? Kakšni ljudje so to? Sodrga, zlata kompanija ... ljudje! Jaz som delaven človek . . . sram me Je, če pogledam nanje ... Jaz sem z mladih nog vajen dela . Misliš, da se ne bom izkobacal od tod? Vlc bom zlezel, kožo si odrgnem, ampak zlezel bori ven ... Počakaj, žena mi umre —Pol leta sen; preživel tu in zdi se mi kot šest let. . . Pepel: Nihče tu ni slabši od tebe . . zastonj brusiš jezik ... Klešč: Ne slabši! Brez časti, brez vesti živijo . . . Pepel (ravnodušno): Kaj boš s častja m vestjo? Namesto škornjev ne oblečeš na ne časti, ne vesti . . . čast - vest je potrebn-onitn, ki imajo oblast in silo . .. Bub n o v: Uul Prezebel sem? Pepel: Bubuov! Imaš vest?. B u b n o v: Kaj? Vest? (Dalje prih.) h zadeva že pojasnila. Radikalci so Se v zadnjih dnevih posvetovali s tajnikom narodnega predstavništva Poslancem Krničem in so postavili na tihem, kljub preklicu ljubljanske Sodnije, prvotno zahtevo o izročitvi Kristana na dnevni red včerajšnje seje. Radi tega falzifikata bo uvedena preiskava v parlamentarni pisarni. Veselje radikalcev in njihovih Zaveznikov bo kmalu končano. Dnevue vesti. Medzaveznlška misija v Ljubljani je odpotovala. V nedeljo predpoldne je italijanska misija, ki je doslej poslovala v Ljubljani ne ravno v največie veselje prebivalstva in ubogih beguncev —■ o stvari bi se dalo marsikaj napisati —, nenadoma odpotovala. Za njo ne bo menda nihče žaloval. O tem nenadnim, četudi zaželjenhn od-Potovanjem se govori to in ono, ugiba \ sem in tja, vendar ni mogoče izreči o o zadevi nobene konkretne sodbe. Ali je vse to v neljubi zveze z nadalj-nimi dogodki, ki jih ne moremo, ali nočemo predvidjati? Vedremo! . Prejeli smo Še sledeče uraci”< Obvestilo: V soboto, 23. t. m. le šef medza-yezniške misije v Ljubljani kr. italijanski major Penthnalli, službeno naznanil predsedništvu deželne vlade- da se 24. t m. na višje poveije misija razide. Italijanski člani misije So 24. t. m. zapustili Ljubljano in se odpeljali v avtomobilih preko Trbiža na Dunaj. Pazraišlievanje o ljubljanski kovinarski stavki. Bolj ko premišljujem, kdo jfl Pravzaprav duševni voditelj Jadranske banke, ki tako trdovratno odklanja zahteve ljubljanskih kovinarjev, manje vem. Predsed. ie g Majdič, ki ga njegovo delavstvo prav dobro pozna, odborniki so župnik, kamnosek, advokat itd.? lastniki so Slovenci, ^ Hrvati, Nemci, Italijani, Madžari. Čehi vseh meščanskih političnih strank. In zopet mi zastane pamet. Mislim namreč na to, kako je to mogoče, da so v boju proti delavstvu m uradnlštvu tovarn vsi tj vo-spodje tako složni? Ali s« res prepričani, da delajo prav ali jih le kdo za-nos vodi? Gospodje naj mi ne zamerijo tega razmišljevanja, ker smatram stvar za nekoliko dalekosež-nejšo. V narodno - gospodarskem oziru in v sociialnempogledu je stvar Precejšnjega pomena. Nai mi dalje gospodje ne zamerijo, če trdim, da se mi zdi, da je Jadranska b^ika novo pečeno podjetje, ki so mu na čelu neizkušeni in stroke nevešči ljudje, Za vodstvo tako velikega obrata Kakor so ljubljanske strojne tovarne, Ali kako se že imenujejo, le treba uvidevnega vodstva v strokovnem Pogledu, uvidevnega pa tudi pri ravnanju z delavstvom. Zdi se mi kakor bi ti ljudje ne imeli prav nobene Prakse in da v svoji neizkušenosti eksperimentirajo z imetjem družba, z narodnim imetjem in delavstvom. Nisem bil na Angleškem, ne na Francoskem, še celo v Nemčiji nisem bil, toda čital sem, da tam delodajalci, zlasti pa milijonske družbe gledajo p« to, da se delavstvu dobro godi. da to delavstvo zadovoljno, ker vedo, p* le delovna sila delavstva potem Produktivnejša in ima zlasti zaradi-toga podjetništvo tam izborne gospodarske razmere. Se več, v omenjenih deželah ln tudi drugod posreduje v sporih vlada z ozirom na Splošno blagostanje. Pri nas vs-^a tega ni. Podjetništvo nazadnjaško, vlada pasivna ln tako gre v propad vse. kar ta gospoda tako rada imenuje naše narodno imetje in naš narod. Všeč tni bo, če se motim. Rudarje Se opozarja, da pod nobenim pogojem ne iščejo dete na svojo pest laven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne V Pečuju (Baranja), ker Je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastno korist, da se drže izključno le navodil podpisanega urada. — Osredji urad »Državna Posredovalnica za delo« v Ljubi jati. Iz me tne ubožnice. Prejeli smo in priobčujemo- V betek 22. in v soboto 23. t. m. je nesla bivša kuharica zopet 2 kor bi kumar iz vrta ubožnice na trg ter iih Prodajala po 1.20 K komad. Ubožci Pa nimamo nobene prikuhe in imamo Prav slabo hrano. To pa zato. ker nova kuharica ne sme ničesar vzeti Iz vrta in mora po visokih cenah kupovati živila na trgu. Da na ta način ne more izhajati ie umevno, ker Ob današnji draginji ne bi mogla preživljati ubožcev za 1.40 K dnevno. ' rajšnla kuharica fe dobivala vsa ži- vilu po nizki ceni od i. ce- loma tudi zastonj. Sedaj pa sp izvaža živila ua trg, akoravno ona ni več V ubožnici. Kje je torej ubožni občinski svet, da to dopušča, kar nadzornik Spoji zopet počenja v ubožnici. In to se dogaja vkljub priporočilu g Trdine, naj se že vendar naredi enkrat mir in red, kakoršen mora biti v takih zavodih! Nikakor ni prav, da si delajo posamezne osebe dobičke na stroške davkoplačevalcev kakor si ga je n. pr. naredila bivša kuharica ki je navedla pri žeultovanjskih pismih nič manj kakor reči ta beri 65.000! K, dasiravno ni imela poprej nobenega premoženja, V ubožnici je v par letih obogatela, ker je pritrgovala ubožcem, ter. izkoriščala mestno občino ljubljansko. Davkoplačevalci zdramite se! Res čudno je mestno župansko gospodarstvo v Ljubljani. Toliko za enkrat, ob priliki natančnejše. Kako skrb* podjetniki za delavca. Prejel! smo: Cenjenim bralcem naj s temi vrsticami orišemo človekoljubja čustvo jugoslovanskih bur-žujev-podjetnikov napramdelavstvu. Posebno se odlikuje pri tem tukajšnja kamnoseška tvrdka A. V., v kateri se delavca, ki pusti vsa svoja leta in moči v obratu, nazadnje v.i stavno postavi na cesto. Podjetnik te tvrdke je za časa vojne pridobil mnogo tisočakov od delavskih žuljev in podpisoval ž njimi avstrijsko vojno posojilo. Sedaj g. A. V. svojemu delavstvu, ki je opravičeno zahtevati pri teh razmerah mezdno povišanje, kratkomaio odbije vse zahteve. To dajemo na znanje vsem bralcem tega lista, kako taki podjetniki za svoje delavce, ki pustijo vse življenje pri njlbi, dobro skrbe. Dopovejmo že enkrat takim podjetnikom, da delavec tudi spada v človeško družbo in da se ne ravna ž njim kot z živino. Spoznajmo že enkrat, da nam podjetniki nikoli ne bodo pomagali, če sl sami ne bomo* Dajte jim odpravnino! Vač invalidov nam piše: Ob prevratu se nam ie sveto obljubljalo, da dobimo eiilcratno odpravnino namesto dosmrtne rente za naša odlikovanja. Vsakemu je znan naš žalostni gmotni položaj, ki je še prav posebno žailosten, ker smo izgubili v vojski vse naše zdravje in ude. Ob teh dragih časih uam bo taka opravičena odpravnina veti ko odporu ogla. Če se nam že noče dati take odpravnine, naj se nam da pa kaka druga, saj naslov, pod katero se nam bi dala, je postranska stvar. Obračamo se s tem Ra merodajne oblasti, da nam pojasnijo sedanji potek' sklepov o tej zadevi. čtetosti Ljubljansko časopisje je že ponovno pisalo o smrada, katerega povzročajo razni odpadki in smeri, pometane v Ljubljanico ta nje dotoke. Sedj je vsa stvar še slabša in precej nevarnejša. Smrad Je vedm hujši. Umestno se nam zdi, da o tej stvari izpregovorimo odločno in opozorimo pristojne oblasti, da je stvar obširnejšega pomena, ker preti nevarnost, da se še razširi nalezljiva bolezen, katere znaki se že prikazujejo. Dolžnost je, takoj brez odlašanja tem nedostaikom ta malomarnosti odpormči. sicer bo izbruhnila bolezen daieloosežnega pomena. Čudno se nam zdi, da odgovorni krogi o tej važni zadevi ničesar ne okre-nejo. Na delo, da ne bo prepozno! Drobno. — Železniška zveza Zagreb - Budimpešta. Od 23. t m. je obnovljena direktna železniška zveza med Zagrebom in Budimpešto preko Pečn-ha. Prav tako Je uvedena zopet direktna železniška zveza iz Zemuna preko Novega Sada in Subotice v Budimpešto. — Pravosodni ta drfavoslovni državni izpUL Pravosodni ta državo« slovni državni izpiti bodo v drugi polovici meseca septembra in meseca oktobra 1910 v sodni palači v Ljubljani. Prošnje za pripustitev k izpitu naj vložijo kandidatje do 10. septembra 1919 pri predsedstvu iz-praševalne komisje za pravosodni ln za državosiomi državni izpit v Ljubljani (sodna palača, prvo nadstropje, soba št. 70). S kolkom za 2 kroni kolkovanim prošnjam je treba priložiti spričevalo zrelosti, absolu-torll, knjigo zglasilnlco (iudex‘ ip spričevalo o opraviienm nravozeo-doviskem izpitu. Dnevi izpitov se razglase na sodni deski v drugem nadstropju sodne palače v Ljubljani pri sobi št. 123. Kdor želi biti obveščen osebno po pošti, naj priloži prošnji frankiran zavitek s svojim naslovom. — Zveza poštnih organizacij V LtaMM skttoak ca V, t . m v rt- ff A P R g j.___________________ smonoško dvorano na glavni pošti sejo širšega odbora. Pridite polnoštevilno! — Odbor. — Kolesarska dirka. Veliko cestno dirko na progi 50 km priredi Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« v Ljubljani dne 21. septembra. Dirka’-.) se bo iz Vianskega v Ljubljano za klubovo prvenstvo 1919. Po^drki razdelitev nagrad z veselico. Špo l-nlki, ki bi se hoteli udelžltl dirke, a niso člani kluba, naj se pravočasne prijavijo v klub. Našla se je denarnica z manjšo vsoio denarja v Nunski ulici. Dobi se v pisarni zasebnega uredništva, Poljanska cesta št. 3 od 9.—11. ure dopoldne ali pa Rožna dolina št. 84 od 2.-3. ure popoldne. — Aretacija. Postajenačelnlk' v Pančevu, Wolf, je bil aretiran, ker je obdolžen vohunstva v dobi avstrijskega režima. — Posebnega voza med Parizom ln Bukarešto, ki je priklopljen ekspresnemu vlaku, se smejo posluževati tudi Jugoslovanski trgovc* ta industrija!ci, ki imajo zato dovoljenje Jugoslovanskega ministrstva za zunanje posle. To ministrstvo pa daje dovoljenje le onim, ki se izkažejo z dovoljenjem ministrstva za trgo* yir.o Kdo ve kaj? Avgust Orel iz Amerike vpraša po svojem bratu Alojziju Orlu, doma iz šepusje, županija Tomaj pri Sežani. Omenjeni Alojzij Orel Je bival pred leti (morda biva še sedaj) v nekem kraju blizu Ljubljane, in sicer je bfl zaposlen kot železniški čuvaj na južni železnici Kdor ve kaj o njem, naj piše takoj našemu listu. Zlasti sodiuge železničarje. ki ga najbrže poznajo, prosimo, da se oglase. Pismo iz Celja« »Globokoumni« sklep celjskih obrtnikov. Celje je res čudno mesto. Kdor bi ga sodil po gotovi vrati ljudi, bi mislil, da Je ali prava Indija Koromandija za gotove sloje, ali pa da je vzeto in sveže presajeno iz stoiette ko so vlade Ji še neomejeno vsi raz lični »cunftk, ko je vsak podjetnik smatral svojega delavca za sužnja. Celjski obrtniki so postali namreč čudno živahni. Vsak teden prirejajo sestanke, na katerih sklepajo, zabavljalo in delalo .resolucije. Sklepajo. da ne sme biti noben učenec pri nikaki organizaciji. Zabavljajo na svoje nemške konkurente ta Jim žele skorajšnje slovo, da bi se potem jugoslovanska obrt lahko nemoteno »razvijala«. Delajo resolucije, da bi se nal naredba deželne vlade razveljavila ter se upostavile bolniške blagajne zopet "" ••"•'dvpino podlag«*. Duša vsega ±ao^‘>.s«. ie uicuia ta-brikant g. Rebek, ki mu je vojna postavila veliko delavnico, tako da Ima sedaj v nji prostora za 19 učencev in samo za 10 pomočnikov. Ta gospod se menda najbolj jezi na bolniško blagajno; nič mu ni v nil volji, ne komisar ta ne uradnBtvc. Enega uradnika Je celo Želel videti na fronti. Pod njegovim predsedstvom so »sklamlali« pred kratkim tudi sledečo zelo brihtno resolucijo: »1. Naj se prekliče naredba deželne vlade z dne 31. decembra 1918 glede bolniških blagajn; zadruge naj vodijo svoje bolniške blagajne za svoje člane naprej, kakor so ifh poprej v splošno zadovoljnost. 2. V učno pogodbo z vajenci se sprejme določba: vajenec ne sme bttl brez mojstrovega dovoljenja prt nikaki organizaciji ozir. društvu, sicer tata mojster pravico, pogodbo razveltavftl: v sled takega prestopka odpuščenega učenca ne sme skozi leto did drogi mojster Isto stroko vzori v nadattai rit-To velja tudi za slučaj, če učenec brez tehtnega vzroka učno mesto zapusti«. — Ali ni to tafaunno ta smešno? Kaže na zelo globoko pojmovanje današnjih razmer to na pridno pripravo za dober razvoj domačega obrtništva!... Ali idir. o pr. vrsti; Bolniška blagajna naj se razdruži, ustanove se naj zopet tiste male branjarije, kler ne dobe člani itf-kake pomoči! Blagajne, ki so se po navedeni naredbi morale priključiti največji, okrajni, so štele n. pr.; mesarska 54 članov, stavbinska in kovinarska 150; .trgovska gremljilna, ki se je Se po vsej sfli ta po zaslugi gremija ubranila začasno priklopit vi, šteje 270 udov. Kaj naj take blagajne nudijo svojim članom? Da navede. ,o zadnjo, torej največjo, povemo d« ta nima nit! stalnega uradnika, M bi bil članom vedno na razpolago, temveč morajo Člani zboleti vsak drugi dan ob gotovem času, sicer ne doba niti listka izplačanih 840 kron — ostanek 99 K ne zadostuje ca uradnika in zdravnika. Na stroške, ki nastanejo, ako mora Iti član v bolnico, ne smemo niti misliti! Sicer pa itak vemo, da pri vsej svoji duhovitosti celiski obrt tiki tudi tega niso izpregledali. Njim gre za vse kal drugega! Druga točka njihove rezolucije Je pa naravnost brutalna. AJ1 «i morete misliti večjo nesramnost kot Je to omejevanje osebne svobode. Vemo, da niso vsi gospodje obrtniki ta ko sirovi, toda čudno ie. da se pustijo voditi od gotovih vojnih dobičkarjev in fabrikantov in siliti v pritrditev njihovim omejenim predlogom. Nepristranost pa ni najveeia njihova lastnost, ker na drugi strani priporočata fantom, nad se vpišeta v Nar. soc. zvezo! Ali pa notoče hočejo s tem priznati, da ta zveza ni »nikakor. društvo! O vzrokih, ki so dovolj tehtni za raz veljavo učnih pogodb, pa ima hvala bogu tudi še kdo drugi odločilno besedo, ne samo tisti, ki fante izrablja! Kal m bi bila. g. Rebek, če bi stariši učencev zahtevali nasprotno! Kje bi dobili nemudoma 19 novih učencev, ki bi vam garali od Jutra do večera, n« oziraje se na osemurni delavniki? Tisto vam zelo radi verujemo, da se bojite, da bi prišli vaši fantie sem-intje med ljudi, kjer bi semintie slišali kaj poučljivega. To bi bila ve Uka nevarnost za vašo delavnico; najbolje bo, če jih krt zaprete v ono kasarno ta nadzorujete, da se vam ne bodo pozneje izneverili to NI delati tje, kjer je boljša plača in krajše deta. Mislimo, da dandanes Cio /ek rabi tudi drago, duševno izobrari n. ne samo kladivo! Priporočamo torej vsem gg. celjskim obrtnikom, naj malo pogledajo čez plot v druge države, mogoče bodo vendar opazili, kako le urejeno tam za ljudske potrebe. Od sovraženih Nemcev se vendar ne bomo pustili smešiti, najmanj pa v zadevah socialnega zavarovanja! Kaj n«, veleučeni, velepoSteni in veleoH kani Jugoslovani? rt Zanimivosti« celjskih vojnih dobičkarjev. Nekateri celjski trgovci prodajajo kvas, ki ga dobivajo lz Savskega Marofa po 15 kron kg, drugim manjšim trgovcem na debelo po 28 do 30 kron, kljub temu, da Je od rol oblasti predpisana cena za prodajo na debelo po 16 K 50 vin., na drobne pa po 18 K. Taki grabeži ne zaslužijo drugega, kot da se jih postavi lavno na pranger ter da se jih v slučaju z najradikalnejšimi sredstvi prepriča, da opuste tako oderuštvo. V »Novi Dobi« opisuje kmet Frase Mata« ta Trnovelj pri Celiti _______________________________Stotu 3. zanimivo zgodbico, kako je nekega dne prišel v neki magaein v Celju po v Ljubljani mu nakazanih 10 sodov bencina v poljedelske svrhp. Tam so bili zbrani naši vojni dobičkarji — trgovci Kolenc. Elsbacber, Cvenkl, Ravnikar in še nekaj drugih, kateri so se tam prepirali, kdo bo dobil več bencina. On je dobil le 3 sode in še tega težkega, s katerim se v njegovi panogi ne dela. Na vprašanje, kam bodo diali lahki bencin, mu odgovorijo, da se ga rabt za avtomobile. In res so se drugi Jau vozili Kolenčevi ln Čaterjevi hlapci z avtomobili. Tako torej postopajo naši oderuhi na Sp. štajerskem ob času mlačve, da od vlade nakazani bencin za poljedelske svrhe vporab-Ijajo za svoje avtomobile. Saj ti gospodje bi se iahko vozili okrog t konji, katere so si ob prevratu prt* dobili na cen način. Ko je kmet Mu-hen tako postopanje ožigosal.' se je trgovec Elsbacher razkoračil nad njim rekoč, od takega navadnega človeka sl mi ne pustimo nič predpisovati. Napihnjeni brezobraunežl Treba bo v Celju res železne meri e, da bo pri naših oderuhih koreni)« pometla z njihovo saipopašnostjo in nadutostjo. Kot ti ljudje počeniai *, presega že vse meje poštenosti in dostojnosti. Iz stranke. DISKUZI.J8KI VEČER NA VfČ-GLINCAH. V sredo, dne 27. t. m. ob S. ari zvečer se vrši na Vič-Obrnah oi«-čajni diskuzljskl večer v gostilu! pri Korošcu. Sodrugi naf se udeleže tega važnega diskuzliskega večer« kakor doslej v tam največjem Številu. Kočevje. V četrtek, dne 21. t. m, je priredil sodrug Rado čelešnik is Ljubljane v imenu JSDS javen lit« skl shod v delavski čakalnici premo« gokopa v Kočevju, s sledečim dnevnim redom: Politični položni, tisk ':i ustanovitev krajevne oolitUT e o;-n« Tiizaclje za Kočevje ln okolico. Shoda se je udeležilo okoli 1000 rudarjev. Ustanovila se je krajevna politična organizacija. V odbor so bili Izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik' Zupančič Josip; podpredsednik KJa» Ivan; tajnik in blagajnik Uršič Fr; odborniki: Potočnik Franc, PozMČ Ivan: zaupnika• Mflile in Strokovno gibanje. Strokovna komisija ima jutri, v, sredo, dne 27. t. m. ob pol 6. uri z . čer sejo. Ker mora komisija zavari stališče tudi glede ljubljanske kovinarske stavke, prosimo, da se »cit udeleže vsi ljubljanski člani komisije. Tajništvo. Odborov« sel« Osredm^ra društva lesnih delavcev In ItaMtantka podružnice se vrši v sredo, dne 2h avgusta 1.1. takoj po delu. Polna udeležba dolžnost. NačoKtv«. Kranjskogorska elektrarna, V nedeljo, dne 24. t. m. se je vriffl v Kranjski gori javni l}»dsk| shod v hotebi pri »Slaven«. Na sin* du se fe razpravljalo o občinskem gospodarstvu pTedvsem o zadevi kranjskogorske elektrarne. Župnij gospod Krajec je že navsezgodaj V cerkvi raz lece oznanjeval, da n« sme nihče na ta shod, ker jc pro* giaSen preki sod, ki prepoveduj! vsak shod. Govorilne o Hcktratnl, katera Je baje njegova oziroma konzorcija, v katerem cm kot »kapo« komandira. Gospod župnik je s svojo pridigo dosegel ravno nasprotno, kat je hotel. Na shod so namreč prihiteli domalega vsi kranjskogorski poie; : za dovoz in odvoz, ki znašajo za prevoz 1 vagona Ljubljana-Broa in nazaj 1854 K. Rezanje furnirja se izplača le, ako se odpošlje celi vason (10 m3) lesa katera množina odgovarja ca 100.000 kvadratnih čevijev furnirja. Uvoz soM. Kakor poroča »Juiar-nii List« iz Belgrada, so na potu v Jugoslavijo velike množine soli; tako je upati, da bo popolnoma odstranjena preteča kriza zaradi pomanjkanja soli. Kurz menic v Rimu. Poglavitne inozemske menice so imele 24. t. m. v Rimu naslednje tečaje: Pariz 117.75 lir (za 100 frankov); Lonien 36.96 lir (1 funt šterlir.gov); New York 9.72 lir (za 1 dolar). Pridelek sladkorja ie v Združenih državah velik. 11 Waschingtona poročajo, da bodo letos v Združenih dr-živali producirali 2,216.000.000 funtov sladkorja, ker je za 147,000.000 funtov več kot so ga producirali v zadnjih šestih letih. Menijo, da bodo s tem krite vse domače potrebe. Agitirajte za naše časopisje! Narodno predstavništvo. LDU. Beograd, 26. Današnja seja v narodni skupščini se je začela ob desetih. Po dovršenih predhodnih poslih je prišel na dnevni red pretres vladine izjave. Posl. Bakovič (Črnogorec) je izjavil, da so Črnogorci z ozirom na položaj za složno delo in tla se nočejo strankarsko cepiti pred zaključkom mira. Podpirali bodo vlado, dokler bo delala domoljubno. Posl. Trifkovič (radikalni desident) je naglašal potrebo koncentracijskega kabineta. Izjavil je, da ta vlada ne odgovarja razpoloženju naroda. Poslanec Protič (radikalec je razlagal razvoj krize, kateri je onemogočil sestavo koncentracijske vlade. Pogodba, na podlagi katere je sedanja vlada sestavljena iz demokratov in socijalistov, ne jamči za uspešno delo. Grajal je, da predsednik vlade ni član zbornice. Nato se je odredil odmor. Najnovejša poročila. DEMARKACIJSKA ČRTA PROTI ITALIJI ZAPRTA. LDU. Ljubljana, 26. Kakor se nam poroča, so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto in ne dovolilo nikomur brez posebnega vizuma potovanja v po njih zasedeno ozemlje. Toliko v opozorilo potujočemu občinstvu, dokler se ne doložijo novi pogoji za prekoračenje demarkacijske črte. SESTAVA NOVE OGRSKE VLADE LDU. Dunaj, 25. (ČTU). Ogrske meščanske in socijalistične stranke 90 se že zedinile na gotovi podlagi. Smatra se, da se nova vlada sestavi jutri, in sicer prevzame predsedstvo minister za zunanje posle ftWtin Lovaszy. Friedrichova vlada, ki še začasno posle vodi bo, v kolikor obsega meščanske politike, sprejeta v novo vlado. Štefan Friedrich in vojni minister Schnetzer bosta vsekakor izločena, vendar pa je možno, da pride v vlado član vojaške stranke, v katerikoli že obliki. Lovaszv namerava sprejeti v vlado vse stranke. Takoj po sestavi nove ogrske vlade bo najbrže imenovan tudi novi ogrski poslanik na Dunaju. Odkar je pobegnil B6hm, vodi posle na Dunaju le upravnik Narszowsky. Kot novi poslanik prihaja v poštev Johan Prasznowski. ki je bil dalje časa v ministrstvu za zunanje posle. Budimpešta, 25. (ČTU). Včeraj ob devetih Je zboroval izredni kongres socijalistične deželne stranke, pri katerem Je imel Garamy daljši govor o pogajanjih na Dunaju in o položaju na Ogrskem. Zborovanje je vzelo z zadoščenjem na znanje, da bo šla ententa socialnim demokratom z vsemi sredstvi na roke. Zborovanje Je potem sklenilo prelom z moskovsko tretjo internacionalo in se jje Izreklo za prlklopitev k drugi internacionali. Dalje se ie sklenilo, da se socialisti udeleže vlade. ITALIJANI ZAPUŠČAJO REKO. LDU. Rei a, 25. Včeraj dopoldne so priredili reški Italijani veliko poslovilno svečanost italijanskim grenadirjem, ki so odpoklicani iz Reke. i V mestu je viselo večje število ita-ljanskili zastav. Po slavnosti, ki ie trajala nad eno uro, se je razvil po mestu izprevod reške mladine, ki je ponovno demonstrirala za italijansko Reko. Davi se je odpeljala iz Reke v smeri proti Matulmm vsa brigada grenadirjev z artiljerijo. Reški meščani so delili med vojake zlate in srebrne spominske kolajne. Namesto brigade grenadirjev pride na Reko del brigade Regina. Skupna italijanska posadka na Reki in v okolici šteje sedaj še kakih 5000 mož pehote in nekaj oddelkov drugih čet. — Da- vi je napadlo okoli 50 Itattjanov na trgu Adamich nekega prodajalca hrvatskih časopisov. Brez vsakega povoda so ga pobili na tla in začeli pretepati. Rešila ga ie angleška policija. Po desetih mesecih italijanske okupacije se je zgodilo včeraj prvič, da je bil aretiran reški Italijan zaradi izgredov proti Slovanom. Sodijo, da se bliža konec italijanskemu gospodovanju na Reki. UPRAVNA RAZDELITEV LDU. Nauen, 24. (Brezžično.) Kv ! kor poroča krakovski »Czas«, je ' poljski deželni zbor sklenil, razdeliti ! Kongresno Poljsko upravno -tehni.no v pet okrajev ali vojvodstev. Prvi tak okra} bo tvorila Varšava z okolico; razdeljen bo na dvajset okrožij in bo imel okoli 2,500.000 prebivalcev. Drugi okraj bo Lodz s 17 okrožji in 2,400.000 prebivalci, tretji *o Kielce s 16 okrožji in 2,623 000 prebivalci. četrti Lublin z 19 okrožji in 2,400.000 prebivalci in peti Bialvstok z 12 okrožji ter 1,362.000 prebivale’. UPOR ANGLEŠKIH VOJAKOV. LDU. St. Germain, 24. (DunKfJ.) »Populaire« javlja iz Londona, da sta se v Southamptonu dva angleŠKa polka uprla, ko so ju hoteli vkrcati za Južno Rusijo. Vse se le izvršilo mirno. Vojaki s6 se sporazumeli s častniki in poslali k okrožnemu poveljniku odposlanstvo. O uspehu tega koraka še ni ničesar znane*/. Krajne delavske družbe so vojakom baje obljubile pomoč. BOJI V BESARABIJI. LDU. Bukarešta 25. (ČTU.) Ru-munski dopisni urad javlja: Rum tinske čete povzamejo te dni odločno ofenzivo proti rdečim četam v Besarabiji. Včeraj in danes ponoči So boljševiki na rumunske predstn?*'; ljuto streljali. Napadi so bili odbiti. BORBA ZA OSEMURNI DELAVNIK NA ŠPANSKEM. LDU. Bern, 24. (DunKU.) Po vesteh, ki prihajajo iz Barcelone, so zahtevali delavci osemurni delavnik, nakar so delodajalci sklenili, zapreti svoja podjetja. Vsled tega je vrženih na cesto 15.000 zidarjev, 30.000 tkalcev in 6000 tesarjev. Prihodnji teden se zapro vsa podjetja. V Ma-coresi ie prišlo do nemirov. Podrobnosti še niso znane. CERKVENI KONKORDAT Z JUGOSLAVIJO. LDU. St. Germain, 25. (DunKU.) »Echo de Pariš« javlja iz Rima, da je papež sprejel ljubljanskega škofa dr. Jegliča in da je imel z njim razgovor o konkordatu, ki ga namerava Jugo-j slavija skleniti z Vatikanom. Lileku radi nakazila sladkorja. Kilo-grm sladkorja stane v'nadrobni prodaji 7 K 60 vin. Sladkor se prodaja na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za avgust. Ljubljanski orodajalci sladkorja, ki hočejo prodajati na izkaznice uži* galice tvrdke J. Perdan, naj se takoj zglase na magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. Opozarja se, da se bodo sedaj prodajale zadnjič te uži-galice po 30 vinarjev. Užigalice za zavede in obrtnike, ki rabijo pri svoji obrti ogenj, se nakazujejo na magistratu. Galetova hiša, pritličje. Skati jica užigalic stane 30 vinarjev.____________ Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne & v Liubliani. Spali in jedilne s«, MSVCS vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize In stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BRATA SEVER, zaloga pohištva in tapetniška delavnica Ljubljana, Kolizej. Vabimo na ogled ! o v< '9 kje se sedaj nahajajo: Jožefu Hrast iz Livka na Primorskem, Marija Tliar roj. Hrast (bivajoča 1.1916 v Ljubljani, Poljanska cesta), Alojzij in Franc Hrast. Prosi se, da se naznanilo naslovi na Mr. Albert Hrast .c/o *Pro-sveta" 2657 So. Lawndale A ve, Chicago lit. U. S. A. Zenitna mm*. Slovenec, zstalnim delom v Ameriki,! .star 80 let, se Je i stzKsaiti z Slovenko v 'starosti od 20 do 23 let. Slovenka, kateri bi Mgajala ponudba in sejanji kraj mojega ^bivališča, naj se blagovoli ogtesiti s priložitvijo; svoje slike' kateri se pa vrne na zahtevo si ko ponudbenika, na natlov: Tony Kaiser, R. F. L. 12 Box 122 Gillespie, Illinois, North America. Le resne ponudbo se uvažnjejo! Št. 13.587'mag. Razglas. Odsek za upravp nepriiateljske Imo-Ministrstvo trgovine in hidustrlje. vlne, VIL, it. 2.4c i. Belgrad, 19. ji v la 1919. Zakon o postopanju z imovino i podanikov neprijateljskiu držav z ! dne 17. avgusta 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta i, dne 5. februarja 1919. razširil na celo kraljevino/: Srkov, (Hrvatov m Slovencev, oblega v svojem členu 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves a šivilj«, kro]a(« In Cavljarja tar galantarIJiko In manufakturno BLAGO sa OBLEKE. I Jos. Peteline, Llin Si. Petra nasip, -v.^ bbbbbb bit Bseen-ic* .r- O' p ' 8 - «■<*