180. stev. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto ... K 240-'-pol leta tetrt leta n teesec V Ljubljani, četrtek 29. julija 1920, Poštnina p,a£ana v solovini- [jj# iet0> Za Ameriko celoletno polletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja 120 — Pavšalni fra„ke JJalna knjižnica I poSUjaJO akaznlci Ljubljan a. Za inozemstvo: K 400*—' 200 — 100-— telo leto pol leta. Četrt leta la mesec Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. n čtev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ' Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Sporazum yBeogradu. aCunajo po pčipKJenem prostora In sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 2 K za večkrat popast. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ........ —..Rokopisi se ne vračajo. ———........ ' ‘ k -■ —.......— LDU Beograd. 28. julija. Na sestanku deleeatov strank za sestavo novega kabineta se ie dosegel sporazum glede člena 15 volilnega zakona. Pasivna volilna pravica bo ukinjena vsem uradnikom, razen ministrov in profesorjev na nravnih fakultetah naših vseučilišč. Pravta-ko se le dosegel v glavnem snora-zum v vprašanju Izvoza. Radikalci so pristali, da bo Izvoz koruze svoboden In da bo Izvoz Pšenice radi Baših obveznosti proti Čehoslova-SkJ. Grški in Avstriji omeien na kontingente. Prvi kontingent za izvoz bi bil 15.000 vagonov. Tudi kar se tiče nokraiinskih vlad. ie v glavnem posežen sporazum. Tako bodo v po-< kraiinski vladi za Bosno in Hercegovino demokrati dobili poverjeništvi *a notranie DosJe in prosveto. Pred-Wdnlk slovenske ookraUnske vlade »stane tudi nadalle dr. Breic. Poverjeništvo za notranie oosle dobi nevtralni uradnik, dočlm dobe demo- krati nravosodle ln eerenia (?) za socialno politiko. Vprašanie o refcon-strukciii pokrajinske vlade v Zagrebu še ni rešeno. Demokrati pri-staiaio. da dr. Laginia ostane ban Hrvatske. Slavonlie in Medllmurja. Podban bi bil dr. Milan Roic. Pač pa Narodni klub izrecno zahteva, da ostane ooverienik za prosveto sedanji poverjenik dr. Bazala. Tudi glede agrarne reforme se le v glavnem dosegel sporazum med Protlčem ta Križmanom, oravtako sporazum, da v nov vladi ostane Isti razpored oort-feliev ta da Uh dobe dosedanH ministri. Vlada dr. Vesnlča se bo torei reaktivlrafa. Delegati imajo doseči sporazum še v teh treh točkah: 1. V vprašanlu predsedništva parlamenta: 2. v vprašanlu poverjeništva za prosveto v Zagrebu: 3. radi zahteve Jugoslovanskega kluba glede ženske volilne pravice v. Slovenili *a občinske volitve. • Boljševikl prodirajo v Galicijo. Brody zavzet. LDU Varšava. 27. talHa. Poljsko frontno poročilo: Sovražni oddelki, ki prodiralo ob cesti iz Orodna v Bialistok. so zasedli Sokolko. V Potešili mailine praske. Na lužni fronti zrno morali vsled prehudega sovražnikovega pritiska Izprazniti Brodv. 'Ob Dniestru. v odseku Ivanje Puste So prekoračili boliševiki Zbrucz na Odseku fronte, kier se nahalaio ukra- Jtaskle čefe. ter zasedli LlublanCo In Czarno Karczmo. Boli se nadaljujeta. Dunai. 28. lulHa. (Izvirno poročilo.) Po hudih dvodnevnih boiib so bollševiške čete zasedle Brodv. Pollaki se umikalo v severozahodni smeri. Boliševiki prodirata v ostrem temou v notranjost Galicije. Dniga ruska armada prodira v dolini Dnle-stra. Anarhistično-komunistični izgredi v Italiji. Bern. 28. lulifa. (Izvirno poročilo.) »Popolo d’ Italia« poroča, da so arzenal v Benetkah zažgali anarhisti n komunisti, ki so se hoteli na ta pačin maščevati za nacitanalistično Biviante v Rimu. Požar se ie iz arzenala razširil na sosednte dele Benetk in povzročil ogromno škodo. Po poročilih istega lista le prišlo tudi do raznih drugih mestih severne Italije do anarhističnih Izgredov. iVladne čete so komai vzpostavile ted. vendar pa le položal še vedno bpasen. • LDU Rim. 28. Julija. Pri požaru arzenala v Benetkah te več dosoč s tanUnim ollem in bencinom zletelo v zrak. Zak>ge živil za Iadie v pristanišču so popolnoma uničene. Skoda se ceni na več milijonov. : * ■ LDU. R(m. 28. talila. V Cataniil )e 500 kmetov vdrlo v mestno hišo. da bi protestiralo proti načinu razdelitve živil. Nastopiti le moralo redarstvo. Usmrčenih ie bilo sedem oseb. TURČIJA PODPIŠE MIROVNO POGODBO. LDU. Carigrad. 27. taMJa. VtHov-bi svet pod predsedstvom sultanovim ie soglasno sklenil, da le podpis Mirovne pogodbe potreben. ROMUNI SE NE POQA.TA.IO Z i BOLGARIJO. LDU, Parke, 28. talija. Take Jone- Si demontira v »Journal des De- »ts« vest o pogalanlih z Bolgarih) zaradi Dobrudže. .1 11 M. Zfivaco; Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalle.) - »Voivoda Ouiški!« Je zamrmral Lapestang. »Smrt božja 1 V odlični loseščinl sem — ako niso vse skuhal le sanle!« nr ^at.* le vstal levi sosed vojvodo tmsK^Ra ,n kpneirovoril s »nsilienim glasom: Henrik II. Bourbonski. ■M—— »Jaz. ____ »mkrea"S* t5V#v !em kra' Kta vse tri francoske SeV da soglašam z nocoi&nUm«1» ter Dozdravliam v vojvodi tonskem našega zakonitega kraK »Pnnc Condeški!« le ponovil vt-fez sam pri sebi. »Pa nal reče kdo. da ne sedim v kralievski družbi i Ako ne bo kmalu konca, zraste Se taeni krona na glavi]« ,vihar odobravanja. Id sta ga E5««H lzlavl. le zdalcl utihnil: vojvoda Angoulfimski Je bU zamahnil z °r>n korak naprei. le izoregovoril. »be-volvodl n, ,x?resvetlltl bratrancev. Ikega ^n ^eRa ^ Princa Condč-vzele sedanjemu kraljiČu. ki ni vreden, da vlada nalbollSetnu plemstvu sveta, poslednji videz ugleda. V kipeči hvaležnosti kliče mote srce zahvalo orežlahtnemu sinu Lorene. Konetabelski meč ne bo mogel pod moto vlado počivati v vrednejši roki. nego le njegova. Temu naslovu, ki mu dale vrhovno poveljstvo nad našo volsko. nal »e pridruži tudi čast generalnega namestnika v našem kraljestvu.« Laskav mrmot le pozdravil to Imenovanje. Guise se le hladno poklonil: ko te prišel na to selo. te upal odnesti večl »Nesebične požrtvovalnosti presvetlega princa Condeškega,« le povzel vojvoda Angoulčmski ob prikritem muzanju navzočih, ki so vsi poznali Ccndčlevo skopost, »pač ne bi mogel nagraditi primerneje nego z generalnim euvernerstvom nad Ga-skonio. OviJeno in Navaro. z vso °» civilno, vojaško in finančno močjo.« le nrin^r"*1 SSŠ?31 fe »detel obllč- mdSfal bled-1*« smehljaj. Priklonil se te ter se na vl- zam,sIil- kakor bi že računal koliko mu vrže davek ookra-ta. ki Hm bo glavar. »Vam pa. voivode. grofje in plemenitaši francoski, ne morem nbllu- ALBANCI ZAVZELI VALONO. LDU. Beograd. 27. tulila. Iz Aten lavlialo. da so Albanci 23. t. m. zavzeli Valono. in to do liuti borbi, ki le tralala šest ur. ITALIJANSKA STRAHOVLADA V DALMACIJI. LDU. Split. 28. talila. Admiral Mlllo te izdal z Zadru proglas, kler se veli. da bo vsak. ki bi se ali z deianli afi z besedami pogrešil proti Interesom. ki so v zvezi z voiaškim ali političnim Doložaiem okupirane Dalmacije. ali ki bi žalil simbole ali osebe, ki predstavljalo te Interese kl bi kršil mir in red. obsolen na pet let leče ln globe do 5000 lir. Ta proglas le naoerien proti Jugoslovenom. Prva žrtev te odredbe le gosna Za-nella. vdova zdravnikova, kl te bila aretirana. Jugosloveni beže vsled terorja iz Zadra. LDU. Solit. 28. lulifa. Včeral so iz Šibenika v Zader odvedli 24 omladln-cev. kl so bili aretirani zaradi dogodkov 15. t. m. V leči so lih pretepali. Nlih položal le lako žalosten. | ^ IZMIŠLJENE BOMBE. Trst. 28. fuliia. (Izvirno poročilo.) Vse dosedanle preiskave elede bomb. ki nal bi lih hranili tržaški Jugoslovani. so ostale brez uspeha. Iz preiskovalnega zaoora le bil tudi Izpuščen strolni mehanik Kraigher Iz Postojne. ki ie bil aretiran In obdolžen, dia le vrgel z Narodnega doma bombo na italijansko tolpo. RAZGOVORI O PODRAŽENJU PREMOGA. Vsled viharla. kl ga le vzbudilo v vsel Javnosti naznanilo o neutemeljenem ln samovoljnem Dodraže-«!n 5»se ,e slednjič vendar kf°k m «2 -La Mura. Te vasi moramo dohiti za vsalto ceno nazaj In to r,c le iz narodnih razlogov, ampak tndl Iz političnih In strateških, ker bi nam bil avstrijski klin, ki bi p.3 ta način nastal ob Muri, vedno v nadlogo. Težko a važno nalogo bodo Imeli našt zastopniki v mejni komisiji naposled v del zastopnik Italije, kl bo gotovo porabil I Prekmurju. Na severu so še danes pod ir ... .... • - vsako najmanjšo priliko, da prikrajša našo državo na korist mejašev. Žalostne IzkuS-n]e, kl smo jih imeli dosedaj z najrazličnejšimi antantlnlml misijami ln komisijami, nas opominjajo, da moramo stati na straži in biti pripravljeni na vztrajen boj. Na Koroškem mejna komisija ne bo po-slovala, ker Jo tam nadomešča antantlna plebiscitna komisija. Ta bo pa določala podrobne meje na vsak način šele po končanem plebiscitu. Pač pa bo začela mejna komisija kmalu določati mejo na Štajerskem. Tam bo Izredno važno vprašanje Lučan. V kraju samem In v okolici se nahaja večina slovenskega življa. In vendar zahtevajo Av- NEMIRI NA POLJSKEM. Berlin, 28. julija. (Izvirno poročilo.) Lt-atl poročajo Iz Poznanja, da so Izbruhnili na Poznanjskem In v zapadnl Poljski veliki delavski nemiri. Poljska vlada Je odpoklicala vse čete z nemške meje ln Jih poslala v delavske okraje, da nemire uduše. BOJ ZA PEKINO. Berilu, 28. julija. (Izvirno poročilo.) Reuterjev urad poroča: Kitajski revolucljo-narcl so zmagonosno prodrli do Pekinga ln zasedli predmestja. Po ulicah se bijejo srditi boji z vladnimi četami. Revolucijonarcl so odklonili vladni predlog o premirju In Izjavili, da hočejo zasesti mesto kot diktatorji. Iz Santunga v Peking so na potu močni angleški ln ameriški mornariški oddelki X varstvo tujih državljanov v Pekingu. madžarsko vlado nekatere slovenske vasi, kl Jih bo treba priborit! nazaj. Na vzhoda bomo morali varovati današnio mejo proti madžarskim zahtevam. Priznavamo odkrito, da ie v lendavskem okraju precclšnjo število madžarskega prebivalstva. Vendar pa so Madžari naseljeni med slovenskim prebivalstvom tako, da bi Jih bilo etuogra-lično skoro nemogoče ločiti. Vrhutcga spada ves lendavski okra) gospodarsko in ge-Ograllčno nujno k ostalemu Prekmurju. Co vpoštevamo naposled, da tvori Lendava p® Izpraznitvi Radgone edino zvezo Prekmurja z zaledjem, Je Jasno, da se tej pokrajini ne moremo odreči. j BORZA. | Curlh, 28. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 14.20, New Jork 583.50, London 22.00. Pariz 45-30, Milan 31.85, Beograd 31.75, Praga 11.75, Zagreb 8, Budimpešta 3.40^ Varšava 3, Dunaj 4.43, avstr. žig. kron« 3.50. Dunaj, 28. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 245-263, Budimpešta 100-113, Praga 870-392, Varšava 95-105, čs. krone 372-396; dinarji 975-1025. LDU Zagreb, 28. julija. Devize: Berite 182-185, Italija 410-420, London 260-275, Pariz 560- 670, Praga 151-152, Dunaj 39.50-4«. Valute: Ameriški dolarji 70-71.50, avstrif-•ke krone 41-42, carski rublji 125-14Qt nemške marke 179-180, italijanske Hre 408, češkoslovaške krone 151-152 Pošljite naročnino! Luvnes. beraškega sokolarja, ki bi rad dobil valeti kraMestva v »vole roke: in voivodo Richelieuja. domiS-Uaveea škofa. Id mu le častihlepnost »mešala elavo. Ne spodobi se. da bi ostalo toliko visoke eospode še dalle pod straliom steklega popa.« Glas voivode Anscoulčmskeaa )e postal mahoma zamolkel. Celo se mu te zmračilo ln bleda luč se te ukresa-la v nlevovlh očeh. Sredi težkega molčanja, kl le zavladalo med zborovalci. Je skoraj tiho dodal besede: »Naznanim vam tudi. s kakšnimi sredstyi dobimo francoski prestol v svolo oblast... Gospoda obsodili ste mladiča kl se imenuie Ludvika XIII.; vaša obsodba bo izvršena 1« Trepet ie izoreletel zarotnike in pobelil nfih obličla. Voivoda Anitau-lemskl pa te končal z mrtvaško slovesnostjo: »Kako. vam povem prihodnjič. —• Toda že nocol. gospoda, smete reči: kraiJ te mTtev!« »Živel krall!« so zavpili zarotniki. iztezale roke v Drisearo in upirale oči v Karla, voivodo Angoulfimskesca. Gostilna orf »Tatinski »rak!« te osamela. Oizelln oče se te sestal pred vrati z mladim Cinq-Marsom. iVes aanlen te oblel sina stareera mar- kiza. katerega vplivu se Je imel zahvaliti da mu ie nocoišnie zborovanje priznalo kraljevsko čast. »Draci sinko.« ie zamrmral mladeniču na uho. »pošliate svojemu žlahtnemu očetu Jezdeca z obvestilom. da ie vaš zakon z molo hčerta sklenjena stvar. Cez uro pridite k meni: predstavim vas Gizeli. vaši nevesti.« In Cinq-Mars ie prebledel ter šepnil v svolem srcu ime ki ni bilo ime Gizela Angoulčniska! Voivoda Da ie krenil z Guisein ln Condčjem k hiši, pred katero ie bila krčmarica posvarila mladeera srečo-lovca. Odprl ie vrata, vstopil s svojima spremljevalcema in hitel do stopnicah navzgor. Nikjer žive duše! »Hej. Burgognel« ie zaklical Jezno. »Raimbaud. kie si? Hejo. budali 1 Prikažita se!« Strahoten molk’ mu ie odgovoril. »Gizela!« Je vzkliknil voivoda s tesnobnim triasom. »Gospoda, oprostita moii skrbi 1 Bojim se. da ne bi bila sledila nocojšnji radosti nesreča za petami... Nihče se ne oglasi! Gizela. dete mole. kie si?« (Dalie prih.) Progonstva y Istri. Trst. dne 27. luHia 1920. Iz Pazina iavlJafo: Kakor te znano se niso vršili izeredi proti našemu narodu samo v Trstu, ampak tudi 'drueod v Istri. Posebno nahujskano Italiianaško ucezdo ie Pazin, kier so ood zaščito »oblasti«, ki so v resnici samo ekspoziture šovinističnih kro-crov italiianskeca liudstva pripravljali Italiiani že 13. t. m. atentat na imetje in žlvUenle Jugoslovanov. — 13. tulila ob 11 in do! predpoldne so nekateri posebno coreči kulturonosci napadli urednika »Pučkesra priiatelia«. ali njegov odločen nastop ca ie rešil nemilih posledic. Dva dni prel pa so nekateri lunaki ob 2. oooolnoči. ko so domnevali, da ni nobenesra Jugoslovana blizu, poskušali razbiti edino našo tiskarno, ki io imamo še v Istri Nr;kok se ni posrečil, ker sta dva delavca in jcodJa tiskarne začeli v skraini nevarnosti streiiati v zrak. da opozore karabinersko oostato. — Karabinerii so bili tako! na . mestu, ker so se bali. da bi se demonstrantom raosrlo zeoditi kal hudega. Demonstranti so takoi. ko so čidi strele, zbežali, in karabinerii so zaprli naše Hudi. ki so v skraini nevarnosti zagrabili za orožte in branili svole življenje. Poslovodja tiskarne Špacapan in dva delavca so še vedno zaprti 15. iuliia se ie izvršil druei napad na tiskarno »Pučkcca oriiateifa«. O tem naoadu se le v italijanskih krocih že deli časa sklepalo in oblasti so bile natančno informirane o nakanah oa-zinskcea »razumništva«, ker ie sroso. oodkomisar Meneehetti pri teh posvetovanjih sam aktivno sodeloval Ker so naše lludi nekateri Itali-fanj svarili, so oazinski Jugoslovani začeli pošiliati svoie dragocenosti, perilo itd. v okoličanske vasi. kamor so tudi ndoremili žene in otroke. Ka-rabinerh' so sicer skušali ovirati lih nri tem delu obliubHaioč iim na znan! oerfidni latinski način zaščito in po-tnoč.Tetn praznim obliubam niso naši Sudie verovali. Itaiilanska oblast le postavila ored ooslooie »Pučkega priiatelia« stražo, ravnotako Dred Narodni dom. Ko so o ooltioči demonstrante začeli napadati tiskamo, so čuvari lavnega reda tako! pobrali šila in kooita in kakor na oovelle ušli. orepuščaloč fašistom, arditom. posebno na oficirjem slobodo za raz-biianle in plenienie. Demonstrantov ie bilo 30 do 40. od nazinskega prebivalstva samo »boliši lludie«. V tiskarni so razbili vse stroie. metali paoir. kniisre črke in kose strojev skozi okno. razbiiali regale in kar iim fe prišlo pod roke. Da so ori tem skrbeli tudi za svolo korist, ni potrebno oovdariati. Četudi so ti rnalo-broini razbojniki dobro znani, ni se še italijansko orožništvo zganilo, da bi vsat rešilo formo, oač oa so začeli oo celi Istri zopet zapirati ood vsemi mogočimi pretvezami naše učiteljstvo in duhovništvo. Tako so zaprli di!aka iz Lindara ^tiho-viča. ki se te bil komaf vrnil iz Karlovca domov, kmeta z istega kraia Klenovara. potem uči tel ia Bužana iz Buzeta, duhovnika Milanoviča iz Krlnee in prisilili urednika Belaniča. da te ušel v Jugoslavijo. Pazinski zapori In tržaške ieče so polne Jugoslovanov iz Istra te m vsaki dan še boB Pobite. Kako sa tem nesrečnežem »odi. le naiboli razvidno iz sodnih razprav, ori katerih orihaialo vnebovoiloča deistva o nečloveškem postooanlu v Italijanskih lečah z letniki 8 strahom in z zgražanjem se yprašutete W.i lludie v zasedenem ozemliu. kako doleo bo kulturna Evropa trpela barbarsko nasille na našem narodu, še boli pa DričakirJefo od Jugoslavije, da lih reši iz rok brutalnega, kolonialnega režima degeneriranih kultu-ronoscev. ki se maščulelo na našem liudstvu za sramotne poraze v Libiji in Albaniji. ________ Nemška nesramnost. Ob Vrbskem iezeru, 26. julija. Dne 21. t. m. se le vršila prva sela plebiscitne komisile v Celovcu. Istočasno se ie vršila otvoritvena skupščina provizoričnega deželnega zbora, ki ie ob tel priliki sprelel re-solucUo. predlagano oo dr. PflanzL nu. v kateri protestira proti Jugoslovanskim »nasilstvom« v coni A. nadejale se. da plebiscitna komisila prizna upravičenost nemških utemeljevanj oo odpravi demarkacijske črte Nemškemu cvillenfu se prav nič ne čudimo, ker vemo. da se zavedate bližaioče se dvanaiste ure. id bo enkrat za vseiel ookooala vse nliho-ve želfe do gosoodstvu nad našim narodom v Korotanu. Čuditi pa se moramo nemški nesramnosti. k| obstoji v tem. da se Predrzneio obliub-fiati našim Hudem — narodne pravice! V omenjeni resoluciii. ki to le provizorični deželni zbor sprelel soglasno. ie rečeno med drugim: »Deželni zbor« le pripravljen. Izpolniti narodne želte slovenskih de-želanov v okvirju manjšinskih db-ločb senžemienske mirovne pogodbe. V smislu mirovne pogodbe bo podelila deželna vlada Slovencem tudi zaščito in možnost za neoviran razvol njihovega lezika. To ie višek nesramnosti, ki lef ni nara. Kmalu bo dve leti od tega. kar ie razoadla stara Avstriia in »pravični republikanci« so imeli v tem času prilike dovoli, dati Slovencem narodne pravice, če že ne v coni B. pa vsal v krajih, ki so oo mirovni pogodbi definitivno priznani Nemški Avstriii (belfaška okolica in Ziiiska dolina). Gospod ie v Celovcu nai nam navedek) eno samo Šolo s slovenskim poukom! Imenuleio nai nam en sam urad. ki uraduie tudi v slovenskem Jeziku! Povelo nai nam. ali se le pred beliaško sodniio že izorecrovorila ena sama slovenska beseda! Kte tiči vzrok, da se naši Hudie ne uoalo zahtevati na železnici voznih listkov v slovenskem Jeziku? Ali ste v krajih, definitivno priklopljenih Nemški Avstriii. dovolili eno samo slovensko zborovanje, eno samo slovensko poučno predavan fe. eno samo slovensko igro? AH dovolite našim zasuž-nfenim bratom. Sitatl en sam slovenski list. izvzemi v nemško-nacl-tenalnem duhu pisano blato »Koroško Korošcem«? Taka te vaša pravičnost! Tako bodete branili interese narodnih manlšin tudi zanaprel. dokler te manjšine ne bodo napele mišic ia Pomladitev človeka. Dunaisko Časooiste vseh strank le raznravllalo o vesti, da se le znanemu raziskovalcu na biologičnem poBu. prof. dr. Steinachu. posrečilo, doseči ori starih liudeh s podvezo takozvanih pubertetnih žlez nekako pomladitev. Vest se ie. kar ie karakteristično za dunaisko časoplsie. razpredla v veliko senzacifo in poklicane ter nepoklicane osebe so globokoumno obravnavale stvar, kako velikega oomena da ie za človeštvo. Profesorju Steinachu le bilo končno teh pretiranosti dovoli in te zato poslal listu »Neue Freie Presse« d/o-ois. v katerem iziavlia. da njegova tozadevna raziskovanja še niso zaključena. vsled česar prosi, nai se nadalina tozadevna publicistična obravnavanja opustite. Ne da bi hoteli prezreti opomin tcea resnega raziskovalca, čutimo navzlic temu dolžnost, našim Štate-liem v popularni obliki pojasniti, v čem pravzaprav obstofa bistvo Steinachovih raziskovani. Učeniak ie oo dolgoletnem, trudaoolnem delu dosegel da so različne nlegove poskusne živali katerim te. ako so bile meškega soola. vcepil ženske semenske žleze, oziroma obratno, popolnoma zataiile svole ovotne spolne lastnosti. Tako so pokazale samice izrecno moške karakteristične lastnosti. d očim se le pri samcih do vop-pitvl ženskih semenskih žlez opažala celo nekaka mlečna sekrecila. Pri na-dakevaniu poizkusov se te prof. dr. Steinachu tudi posrečilo narediti spolne spake. V medicini tu biologih fe že znano. da takozvane pubertetne žleze Izločujete sekrete. katerih temeljni namen še ni popolnoma palasnien. Prof. Steinach dela ooizkuse dodoJ-noma drugače, kakor so to delali na tem ooliu nlegovl predhodniki Do-čim so oni poskušali tako. da bi Izločevanje pubertetnih žlez umetno povečali te prof. Steinach poskusil nasprotno: preprečil le izločevante in izkazalo se te. da te mnogo poskusnih živali vsled tega zopet zadobilo karakteristične znake mladih živali. Raziskovalcu se te na ta način posrečite. da so že popolnoma gole podgane in morski prašički dobili zopet dlako. S trainim rentgenizlranjem pubertetnih žlez te napravil stare samice plodovite. Seveda se eksperimenti niso posrečili v vseh slučajih*. Izkazalo se ie. da so za uspeh potrebni gotovi telesni predpogofi. Na oosnlošente še torel vsal danes ni misliti. Ker na Hudeh do sedal še ni izvedel pomembnejših poskusov tn ker trite slučaH. ori katerih te ime! usneh. ne zadostujete, da bi se lahko izrekla končna sodba. Zato te umevno. da odklanja dr. Steinbach način senzacifonelnega razpravllania o svo-lih raziskavanfih in orosi dunaisko časopisje, nai mu prizanaša s svoiiral neokusnimi komentar}!. R. . zdrobile suženjskih oklepov ! Ali vas vsoričo navedenih delstev ni sram lagati In obliubllati narodne pravic«? Ako bi bila celovška gospoda malo bolj prebrisana, bi b!!a pravočasno dala Slovencem v Nemški Avstrifl špte v materinem leziku ter vpeliala dvojezično uradovanle posebno na sodnijah. Na to so sicer prebrisani gosoodie — čisto pozabili I Sedai. ko stolimo tik pred plebiscitom, oa imate pogum eobezdati o narodnih pravicah — v Nemški Avstriii! Nesramni hinavci ste. skrijte se, da vas nihče ne vidi! Nihče vam ne verjame; zato poskrbimo mi. ki smo še vedno Dristoini v Nemško Avstriio. Naše delo gre danes za tem. da osvobodimo tudi one naše brate, ki vam iih te mirovna konferenca oo krivici že definitivno priklopila. Ne moremo pripustiti, da propadate v »svobodni« nemško-avstriiskl republik!. B. Svetovna žetev. Po poročilih, ki iih imamo o letošnji svetovni žetvi, posnamemo, da te usoeh letošnje žetve zaostal za lanskim. V nekaterih državah so bile žetve sicer bogate, zato oa so bile v drugih tem slabetše. Francija le pridelala letos več žita kot lani. vsled česar so francoski optimistični krogi mnenla. de bo država izhalala eventuelno tudi brez uvoza. Gotovo pa te. da bo vsal mani imoortirala kakor lan!. Lani fe namreč Francija uvozila lz inozemstva 35 milijonov metrskih stotov krušnega žita. V Anglill le letošnia žetev izpadla slabo. Neki angleški list sodi. da bo morala Anglija uvoziti okrog 60 milijonov metrskih stotov žita. Med države, ki bodo morale mnogo imoortirati. spada v prvi vesti Italija, kter te suša 2e itak borni žetvi mnogo škodovala, nadalie Nizozemska. Skandinavske države. Švica. Španija. Avstrija in Severna Afrika. Itaiiia in Avstriia bosta morali letos bržkone mnogo več im-Dortirati kot minulo leto. dočim bodo ostale omenjenih držav potrebovale veliko mani uvoza kot lani. Izmed držav. Id veliko žita eks-oottiralo ostanelo še vedno na prvem mestu Zedinjene države. Sicer te letošnia žetev v Zedinjenih državah mnogo slabša kot lanska. to< sodi se. da imalo tam še od lanske žetve kakih 25 milijonov bušlov žitnega preostanka. Temu ie Prišteti 275 miUlonov bušlov nove žetve — v celem torel 300 milijonov bušlov. oziroma 80 milijonov metrskih stotov. Pridelek žita v Kanadi te primeren. samo Dosalenega te bilo letos mani nego lani. Uspeh žetve v Areentiniii ie zelo povolien. Navzlic temu Da se le argentinska vlada ba-vila nekal časa z mislijo, vsled ved-nih nemirov radi draginte kruha izvoz žita sploh prepovedati, končno oa se te zadovoliila s tem. da te povišala tarife za izvoz. V Indiii se ceni uspeh Žetve na preko 100 milijonov meterskih stotov, torel 34 % več kot pri lanski žetvi, ki te izkazovala velik orimanikliai. V vladnih krogih se želi. da Indiia ne ekspor-tira preveč, zato da bi tamošnle žlv-ltenfe postalo cenelše in da bi se na ta način potlačilo boljševiško giba-nle. Seveda bo Indiia morala kolikor toliko kriti angleške žitne potrebe. Avstralila ie imela letos slabo žetev, ki II preostankov za izvoz ne bi dovoljevala. ako ne bi bilo starih zalog pšenice. EksportiraH bosta tudi Jugoslavija in Bolgariia. Rumunija razpolaga letos za izvoz le s koruzo. Da ne bo preobilice žita. te mnogo krivo to. ker Rušila ni več eks-oortna država za žito. kar te bila pred volno, ko te izvažala povprečno 15% svoie celotne produkcije. Danes producira komal polovico toliko, kolikor Dotrebule za lastni konzum. Ko-nečno se mora upoštevati tud! dejstvo. da so postali narodi dalinega vzhoda krušni konsumenti. od kar so nekal let zaporedoma pridelali zelo malo riža. Zato ni veliko računati na žito iz Sibirije in Indije. Uspeh svetovne žetve letos tore! ni takšen, kakoršnega so si ponekod obetali. V državah, ki bodo morale uvažati, se tolažilo s tem. da se te promet sedai po volni že znatno zbolišal. vsled česar bo mogoča toč-neiša preskrba in se bodo lahko tudi stare zaloge izvažale oziroma uvažale. Tudi zbolišani Doložai na denarnem trgu dale uvoznim državam tiado. da se bodo navzlic letošnji sla-beiši letini vendarle lahko izdatnejše preskrbele z žitnimi zalogami. Beležke. Odziv. Beograjske vesti o prodiranju boltševikov v RumunHo. o nameravanem obisku rumunskega kralla v Beogradu in sploh o ruskem vpraša-nlu so bile v zadniem času tako oitii-sko formulirane, da flh te naša lav-nost upravičeno smatrala za poskusne ablone. kako bi tavnost reagirala na eventualno vmešavanie Jugoslavije v rusko-romunski spor. baloni so izvršili s vok) dolžnost. Javnost te odgovorila, odgovorila skoro eno-dušno. Večina glasov se zavzema naravnost za »vzhodno oriientacilo« —■ čeprav se zdi taka politika modrijanom pri mariborski »Straži« neresna in nezrela — vsi ostali glasovi oa vsal odločno odklanjajo vsako pustolovščino v interesu romunskih In antantinih imperiialistov in kapitalistov. Upamo, da bo vlada to soglasno lavno mnenle vpoštevala in že v naorei odklonila vsak razgovor o in-tervenefli. oa nai pride oredlog od katerekoli strani. Vesnlčeva bolezen )n Vesnlčev obed. V nedelio so prišle lz Beograda vesti, da te g. Vesnič zbolel, in da se bodo morala vsled obolelosti prekinit! celo pogaianla za sestavo vlade. V oonedeliek in naslednje dni smo pričakovali poročil o Vesničevem zdravstvenem staniu. oa iih n! bila Nasprotno smo izvedeli, da se gosp. Vesn'č ooeaia za sestavo vlade kakor bi medtem sploh ne bil nič bolan. Prav posebno Da smo se začudili šele te dni. ko smo čitall v beogralskih Ustih, da le v nedelio g. Vesnič prirodi! obed. ki so se ga udeležili regent francoski in pollsk! poslanik' ter ocL poslanec ruske (!) Deniikinove vlade Strandman. — Bolezen g. Vesniča. ia torel bila Jako sumljive nravi. Upajmo pa. da lo te kliub njeni neobičajni diagnozi dobro prebolel. Se že oglažaio! Liublianski dopisni urad objavila sledečo vest: Beograd. 27. Julija. »Tribuna« piše ood naslovom: »Zopet Srbi«s Predsednik poljske mirovne deleea-ciie. g. Pile. le izjavil uredniku lista »rxcelsiora«, da zaupa v poljsko vod-sko. Situaciia te zelo težka, ie iziavil Pile. ali vendar ni brezupna. Tudi ie rekel Pile. da ne obstoia nobena druga možnost zavezniško pomoči, kakor samo ta. da zavezniki založe Pollsko z dobrim vojnim materiia-Iom. Edinole srbska volska le zmožna. da orecel odnomore Pollski. ali oredsednku n! znano ali bi bito to mogoče In ali ie ententa že razpravljala o tem. — Brez komentarja. Pollak! se še niso izraodrill. Dasiravno se te ooliski zastopnik s češkim zastopnikom sporazumel, aa odločijo o usodi Tešina antant in! diplomati. Pollaki vendar §e ne odnehate. »Dziennik Cieszinski« z dna 23. iuliia piše: Če iznade (češko-ool!-ski) dogovor v našo škodo. Čehi n tem na šleszkem čisto nič ne pridobila Mesto miru bodo imeli večen bot Poliska vlada more ž njimi podpisati mir. toda Sleziici ga ne podpišete. Vsako orožle bo dobro: bajonet bodala nož. krogla, granat tn dinamit. Ne poznate šlezlce duše. Glava bo padala za glavo, mrlič za mrličem. šlezila bo večni prepad med vami hi PoUsko...« Jugoslavija. Italijansko lobunstvo ob našem obrežja. LDU Kotor, 27. julija. 23. t m. ob Štirinajstih je priplula Is Korčule v Tirano (?) italijanska torpedovka, id je objadrala ves zaliv. Castnlld ta torpedovka so obiskaU neka) krajev v zalivu. Namen prihoda tor-pedovke je neznan. Naslednjega dne le tot-pedovka odplula Is šaliva. Kriza v Italijanski kovinarski IndnstriJL Trst, 38. ItdUa. (Izvirno porotno.) V Italijanski kovinarski Industriji je nastopna težka kriza. Med kovinarji In Industrije! so bila že dalj časa mezdna pogajanja. Industrije! so zahteve kovinarjev odklonili In odgovorili v nekaterih podjetjih s Izprtjem delavstva. Velike livarne Ansaldo, Id so sl tekom voine pridobile mlilarde z Izdelovanjem težkih topov, so tekom včerajšnjega dneva Izprle 9000 kovinarjev. Doslej Se ni priSlo do nlkaklh Incidentov. Delavska zbornica v Sestri pri Genovi zahteva are- tacijo indnstrijcev bratov Perrone, Id da sta povzročila s bančnimi manipulacijami težko krizo v kovinarski Industriji. Trst, 28. julija. (Izvirno poročilo.) Vzporedno s krizo v italijanski kovinarski Industriji se je tudi položaj tržaikih kovinarjev selo posiablaL Ravnateljstvo ladjedelnice San Marco, odklanjajoč zahtev« delavcev In naslanjajoč se na Zvezo tta-lljanskih Industrljeev, le ladjedelnico zaprl« ta Uprlo vse delavstvo. V vseh delavnicah ladjedelnice delo počiva. Brez kruha 1« okoli 5000 delavcev. Kovinarska organizacija napoveduje boj do skrajnosti. Napove« dan« je spložna delavska stavka v Trst«, Tiskarna vojnega ministrstva. LDU Beograd. 27. lulifa. Na dvoriH« poslopja, v katerem se nahaja vojno ministrstvo, nameravajo zgraditi moderno tl-sksmo, gl bo služila Izključno samo potre, bau vojnega ministrstva. Razna poročila. Rusija sprejela angleike predloge glede mirovnih pogajanj. LDU London, 27. jul 11 a. V odgovoru na slavljeno vprašanje je Lloyd George odgovoril v poslanski zbornici da jt Rusija sprejela predlog Anglije radi mirovnih poga-janj ter da je predlagala, naj bi mirovni konferenci prisostvovale tudi druge en-ttntne vlastl. L!oyd George Je izjavil, da goji nalvečle upanje na uresničeni« miru, ki ga svet potrebuje. Ministrstvo narodne obrambe na Poljskem. LDU. VarSava, 26. julija. Novo ministrstvo narodne obramb« se je sestavilo takole: W!tos, ministrski predsednik (ljudska stranka) Daszynski, namestnik ministrskega predsednika brez portlelja (Poljski socta-list), Skulsld, minister za notranje stvari (narodna ljudska Uga) Grabskl, minister za finance knez Sapleba, minister sa zunanje posle. Svet teh petero ministrov bo sestavil poljski komite. Novo ministrstvo se Je 24. Julija predstavilo deželnemu zboru kot obrambno ministrstvo. Pri tem Je Izjavil ministrski predsednik, da je možno Izraziti program nove vlade v kratkih besedah, namreč obramba države, konee vojne ter pravičen In trajen mir. Francozi pošiljajo čete na Poljsko? LDU Frankfurt, 26. lullja. »Frankfurter Zeitung« poroča Is zasedenega ozemlja, da pripravljalo Francozi ie 10 dni ekspedicija na Poljsko pod pretvezo, da bodo zamenlaB čete v Zg. Slezljj. Ko bodo čete odposlane, bodo skušali PrancozI doseči prevoz čet diplomatlčnlm potem, ako se ]fan bo zdel« primerno z ozirom na politični položaj. Češko delavstvo proti Intervenciji na Ruskem. LDU. Praga, 37. julija. Včeraj se j« vršil tukaj shod socialno demokratskega delavstva, na katerem so protestirali proti vojnim nakanam Anglije in manifestirali za mir s sovjetsko Rusijo. V resolucijah, ki s« jih sprejeli na shodu, se poziva vlada, na| se odreče ne glede na entento vsakršna sodelovanje pri vojaških operacijah pr o« Rusiji. Obenem izjavljajo, da se bo prolo-tarljat češkoslovaške republike, uprl vsakemu podpiranju vojaških podjetil proti sovjetski vladi proletarske Rusije in da b« preprečil vsak prevoz munlcije In orožja preko Češkoslovaške za armade, ki se bo« jujejo s Rusijo. Kapitulacija generala Ville. LDU Pariz, 27. julija, deneral Vlile t« danes brezpogojno ponudil kapitulacijo. VI*-da mu je velela v odgovoru, naj se postavi na razpolago generalu Martlnczu, načel« nlku vojaških operacij. Gospodarstvo. Borza. LDU Praga, 27. julija. Beograd 371, Zagreb 67.60, Dunaj 26, Jugoslovenskl dinarji 268, avstrijske krone 25. LDU Beograd, 27. julija. 20 dinarjev v zlatu 24—24.20, francoski franki 150—158, ameriški dolarji t8—18.25, Italijanske Ur* 110—115, nemške marke 46—46 50, češkoslovaške Irone 40—41, avstrijske krone 11.50—12.50. LDU Dunaj, 27. jullla. Nemške marke 448, švicarski franki 2775, francoski franki »75, Ure 9™-. angleški funti 630, ameriški dolarji 165. Ogromen Izvoz suhih čošpelj. LDU Beograd, 27. Julija. Strokovnjaki računajo na podlagi dobljenih podatkov n« to, da bodo mogli letos lz naše kraljevin« Izvoziti do 12.000 železniških voz suhi« češpelj. Nakup poljedelskih strojev. LDU. Beograd, 27. jullla. Minister zl poljedelstvo je odobril kredit enega milijona dinarjev za nabavo raznih poljedelski strojev. Določena je posebna komisija, kf bo nakupil« te stroj« v Avstriji, Dnevne vest!. — Bratci Italijanskih divjakov bi bostali radi tudi Nemci, ki so nedavno razdrli progo ori Cmureku. nato zažgali posLopie nekega Slovenca v iVaženberku. sedai na poskusili atentat na vlak s tem. da so na zelo nevarnem mestu tik ob Dravi blizu Orabštania položili na železniški tir leseno oviro, kar bi imelo za posledico. če bi se nakana ne opazila pravočasno. smrt kakšnih 200 ljudi. Be-stiialnost teh zločincev, med katerimi so brez dvoma avstriiskt prooa-vatorii. ie vredna itaiiianskih vanda-listov. Bratec ie našel bratca. To vse se menda dogdia zato. ker se Nem* j cem v Jugoslaviji godi predobro In ker se naš narod m> preobrat« ni maščeval nad njimi. ki so ga med Voino kruto preganjali in tlačili. Koroški Slovenec, premisli dobro in ne oddal glasu tistim, pred katerimi ne bi bil varen ne živiienia. ne Imetja. Naše oblasti pa opozarjamo, da že končno prenehalo s slovansko me-hkosrčnostio. poiščejo nemške zločince ter iih naistrožie kaznuleio. sicer lili ne bo mogoče ukrotiti in se bodo podobni slučaM poiavliali brez orenehania. — Plebiscitna komisija na Koroškem. V smislu člena 50. mirovne nogodbe z Nemško Avstriio vodi plebiscit na Koroškem posebna komisl-p* v kateri ima biti poleg Anglije, 1'rancile, Italije. Jugoslavije in Nemške Avstrije, zastopana v prvi vrsti Amerika. Kolikor pa nam te doslel znamo, v Celovec ni prišlo nič Ame-rikancev. Kakor znano, se Amerika v zadntem času zadržuje docela pasivno nanram Evropi. Ker ni vseeno. ah pri komisiji. ki Ima tako da-lekosežne pravice, en član manjka ali ne. bi bilo važno izvedeti, ali ni neob hodno potrebno, da se določila mirovne pogodbe v celoti iz-POlniuteio. — Več tujcev ie baie zgorelo pr! oožaru v tržaškem Narodnem domu. Potniki iz zasedenega ozemlia pripovedujejo. da se v Trstu trdovratno širiio govorice, da ie ori vandalskem poiigu Narodnega doma v Trstu zgorelo tudi več tuicev. ki so bili nastanjeni v hotelskih sobah. Baie sta zgorela neki Amerikanec in neto! nesr-nicolo. Sicer so to samo govorice, katerih istinitost pa nt izključena, ker Italiianski zločinci seveda niso obvestili stanovalcev Narodnega doma. da so imeli namen politi Narodni dom z bencinom in petrolejem ter ga za-paHti. — Kongres slovenskih dobrovoljl-f^Vt 7T *®«*tonarlev bo otvorien v Ljubljani dne 8. septembra, na oblet- so Poslov, dobro- HSSA 1916 Drvi^ nastooiH v strahovitih bolih v Dobrudži. Promocija. Na vseučilišču v Inns-orucku Je bil 24. t m. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Anton Cizelj. — Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne L avgusta na Bledu dopoldan cvetlični dan, zvečer ob 21. url v dvorani hotela »Topilce« zabavo- In. ples. Cisti dobiček zre društvenemu fondu. k — Ogled lovskih psov n kamniški okraj se vrši v nedeljo 8. avgusta ob 10. uri dopoldne na dvorišču gostilna »Kllca-birt* v Kamniku. Vabimo vse lovce tn ljubitelje psov, da pridejo k ogledu. — »Slov. lovako društvo«. k — Beograjski hotelirji so znižali cene. Med beograjsko občino In društvom beograjskih hotelirjev se )e dosegel spotazum, po katerem se znižajo cene se sobe la hrano v hotelih. Hoteli ln restavracije se razdelijo v tri razrede. — Poskusimo tudi pri nas takol Ljubljana. 588 Protestni shod proti podražettln orotnoga sklicuje načelstvo JDS. v Petek ob pol 9. uri zvečer v veliko dvorano »Uniona«. Poročala bodeta r*=J n er *n dT- ^eriav. nn™J£ ,^8em sadflem trgu se vsled še nanJu ? tržne kontrole prodala ra kakovost h, ; sad,a. ki pride na trg. pobri-Dre'- nevo utegnejo te tega _ stati n'ePotrebne posledice?, Smo res radovedni! =? »Glasbena Matica«. Izlet pev-'Slrega zbora »Glasbene Matice« na uled dne 1 avgusta se ne Izvrši. — Zupnl zlot župo Ljubljana L dne 8. avgusta 1920 v Štepanjivasl. Vrše se tekme lanov In članic. Sodeluje dravska godba. — Gospodične Iz neke ljubljanske kavarne, ki se živijo od slovenskih grošev, x , ttermann°vem drevoredu Izzivalno čebljajo v blaženi nemščini. Posebno glasne so v družbi nekaterih ljubljanskih Nemcev, Nemčurčkov ln — Jugoslovanskih Častnikov! AH se boCefo m la —»* napraviti Interesantne, ali Jg ta Izzivanje2 «* Sploh pa se v omenjenem drevoredu zadaj! čas toliko nemškutarI, da bi človek mislil, da Js »unter den Lindeu«, če M bi slučajno vedel, da ie pod — konstanJL — Osrednja zveza Javnih nameščencev In vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto dne 31. t m. ob 30. url v običajnem lokalu. Važno, zato vsi! K. — Predrzni vlomilci. V torek po no« so imeli neznani vlomilci lep In masten zaslužek — v neposredni bližini policijskega ravnateljstva. V klet Moskovlča In Travna na Bleiweisov! cesti so se spravili neznani tatovi in odnesli 300 jajc, 30 Utrov vina la 8 kg masti. Vlomilci so neznani. Maribor. Za slovensko mestno gledališče Je lesna IndustrHska družba »Drava« podarila V pokritje uulclta lanske sezone 10.000 K. V spomin na orlovski tabor se bodo, kakor poročajo, žigosale znamke s posebnim žigomt Orlovski tabor, 28. VII.—1. VIH. 1930. Maribor. Nimamo nič proti temu, če se te dovsO, ker smo vverjenl, da M se tudi Sokolom ne delale ovire, če bi Isto želeli Šolski vlak Slovenska Bistrlca-Marlbor vozi sedaj samo ob pol > popoldne Iz Maribora v Slovensko Bistrico, jutranjega so morali zaradi pomanjkanja potnikov asto- vitl. Celje. Imenovanje. Finančni tajnik dr. Avgust Sedlar v Celja Je Imenovan finančnim svetnikom. Pri carinarnici v Celja se nastavljeni« za upravnika L razreda Milan Nlnkoviči za revizorja IV. razreda Branico Cotič; na carinika IL razreda Josip Petrič; za začasna carinika IV. razreda Trifun Vujoševld In I. Lah. Splošna organizacija vidnih Invalidov za slovensko ozemlje, Celje, sklicuje v ne* delto L avgusta ob 9. url dopoldne shod v hotelu Union. Poživljalo se vsi vojn! Invalidi, vdove In sirote, da se važnega zborovanja sigurno udeležila V slogi Je moči Tatovi IsrabHe vsako priliko. Med letošnjo kopalno sezono so le dogodilo la več slučajev, da so ukradli neznani tatiči ts oblek, puščenih v kabinah celjskega mestnega kopališča, razne stvari Občinstvo se opozarja, jda pusti denar in dragocenosti doma In Jih ne prinaša h kopanja. Koroško« Prva teta plebiscitne komisije so te vršita 21. t m. ob ooi 12. uri v do-skmta dvorca (Bure) v Celovcu pod oedsedstvotn angleškega pooblaščenca a C Pečka. Navzoči so bMt franooskl pooblaščenec srrof Cham-brun. italijanski pooblaščenec princ Borghese. avstrijski zastopnik kapitan Peter-Pirkham. jugoslovanski zastopnik dr. Cviilč. Razven omenjenih te btl navzoč namestnic angleškega pooblaščenca ln več tatal-kov. Na tel se« se ie komisija konstituirala. Razobesili so angleško, francosko ln italllansko zastavo. Tako se glasi uradno poročilo v celovških Ustih. AH nafi diplomati sodo? Istočasno, ko naši diplomati te Pariza poročalo. da ao vesti nemških Matov glede odortta demarkacijske črte sam bav-bav. Izvemo za vesti. Id niso bav-bav. Nemci ao tetrisriraJt ie prel da se te naselSa v Celovcu komisija. Naši se seve zganejo šele v zadnjem hteu. ko stofilo pred konkretnim delstvom. Bolte opazovante bi priporočali zlasti sedal, ko »no krog in krog zapleteni v konflikte. »Puške nam dahe!«, tako so klican koroški kmette na nedeljskem protestnem zborovanju v Borovljah, te teh besed odseva ves smtev ln ves 5l 5°°* oredrzr,o celovško gosoo-'te®1 H« te našim nekdanjim tlačiteljem sa vselej odklenkate. Koroški slovenski kmet se bo znal ubraniti svojih sovražnikov v vsakem slučata. Kdor te b« na tem shodu pričujoč, ta ne dvomi več. če te kedal dvomil, o Dooohrf zmagi aa Koroškem, ki bo naše stoletja tlačene brate za vedno združila z Jugoslavijo. . Glasovi b B cone vedo povedati da bodo. če še niša ponudili Nemci svojo upravo antanti. Tudi na demarkacijski črti t nemške strani skoro ni več nobenih zaprek. S tem postopanjem hočete podpret! svoto zahtevo oo odoravf demarkacijske črte. To oa za nas n! merodajno. Nemcf lahko izroče svoto upravo antanti. Če hočejo, ml se bomo držali senžermen-ske pogodbe! OBJAVA. Cenjenim naročnikom ln laseren-tom »Jugoslavije« naznanjamo, da so prevzele naslednje trafike hi trgovine pole« razprodale našega Usta. ta-d! razprodalo knlia. kt tih le založila »Zvezna tiskarna«, zlasti del b »Narodne ' Ribnica: Franjo Picek: Si Jernej na Dolenjskem; Josip Zagorc; Radovljica : Franc TevŠ, Predtnr 16; Kostanjevica; Božidar Pavčiči Ormož: Franc Borko; Rogaška Slatina: Juril Gajšek; Mar breg; Ivan Predan: Koniice: Leopold Bruder-tnan: Strnišče pri Ptuju: Josip Bera-nič; Hoče ori Mariboru: Anton Vodenik; Slovenii gradeč: Ivan RoJnik; Braslovče: Ivan Debelak; Store pri Celju: Jurij Hrovat: Brežice: Anton Umek: Borovlje: Josip Urek; Velikovec: Anton Altzwaiiger; Zagreb: Milan Vjncek. Jurišičeva ulica 1. Imenovane tvrdke so prevzele tudi sprejemanje, oziroma nabiranje oglasov za »Jugoslavijo«. Na ta način s! bodo cenjeni inserentl lahko prihranili trud ln stroške za dopisovanje. Pri teh tvrdkah se dobe vso kniige gori omeniene založbe, kar pomeni za domačine tudi precejšnjo prihranitev časa ln stroškov. Dalje bodo izobešale te trgovine v svojih prostorih vsak dan inseratne strani »Jugoslavije«, tako da pridete inse-rati v našem listu do čim mtvečje veljave na kar opozarjamo g«. Inse-rente. _ NA NASLOV a NARODNEGA PREDSTAVNIKA DR. MILANA KORUNA! Poudarjal sem že, da se ne razburjajta ker to prt sedanji vročini IkodL Da ste btM tisti večer, po Vaiem J* bito to U. Julija 1920. pri mizi trboveljskih reprezentantov^ v dužbl, Id Je bila ob dobro ohlajenih buteljkah uprav Židane volje, Je dejstvo, ki ta ne morete utajiti. Bilo J« tisti večer več miz praznih na vrtu! Ali Je bil banket, dtnš ali pa supš, Je postranska stvar hi se o temu i Vami ne bodem prerekal. Vidite, g. narodni predstavnik, na to VaSe malo in nepomembno prerekanje odgovarjam, da Javnost vidi, kake gotovi marksistični, internaeijonalni voditelji robne proti kapitalizmu, a so obenem tod! Se tako amblcijoznl, da prihajajo v pravcate kapitalistične družbo, navadno ob nepravih prilikah, kar Je očhrktoo smola — kismetl H konou debate izjavljam, da Vam drage tol)# odstopim kandidaturo v ko—tftuanto, vendar ee bojim, da Vam tudi to ae bode pripomoglo k Izvolitvi sa »resničnega nerodnega predstavnika.« — Ivan DeriUČ. Aprovizacija. »Vaotčevalnlca sa živino ln mast« oddaja od jutrišnjega dne, to Je od 3B. 7. dalje v »Ljudski mesnici« in nasproti stojnici goveje maso po 23 K nadnje, ter 30 K spredaj*! pijača te vamp« pa po < K kg. Šport in turistika. Izlet v Velikovca. Za propagandni izlet kolesarjev in motociklistov na Koroško, VeUkovae vlada veliko zanimanje. Deželna vlada sa Slovenijo Je prevzela protektorat nad Izletom, ter ob enem določila posebne častno nagrado sa prvaka v dirki, k! ae vrši Isti dan na Velikovec. Poživljamo ponovno vse kolesarje In motocikliste, da se udeleže zanesljivo ne glede na to ali so člani kakšnega kluba ali ne, propagandnega Izleta, ter s tem pripomorejo k uspehu cele prireditve, ki Ima le propagandni smoter tik pred plebiscitom na Koroškem. Vsi oni kolesarji In motociklisti, U se udeleže Izleta, naj sa sestanejo v vrtnih prostorih restavracije Novi Svet v četrtek ob 8. uri sveče*, da se dogovorimo sa skupni odhod Is Ljubljane. Kolesarji po deželi, pa ae pridružijo popolnoma prosto Izletnikom Is Ljubljane, ter vozQo I njimi skupaj na Velikovec, Opozarjamo, da Je vožnja pri Izletu popolnoma omejena In da Je povsem sabranjeno doseči večjo hitrost V nedelje L avgusta vri kolesaril In motociklist: na Koroško, k Darila za cestno dirko kluba kolesarjev lil motociklistov »Ilirije« za prvenstvo koroško, ne progi LJubllana - Velikovec^ bodo razstavljena v izložbi tvrdke Svetla v petek in soboto, ter reprezentlraje vrednost 10X00 kron. Dirkači - kolesarji, ki se mislijo vdeto-Uti cestne dirke Ljubljana - Velikovec, ga prvenstvo Koroške StoveniJ*, naj se do 31. t m. javijo klubu, ker s« * Istim dnem sa-klučUo prijave. Natančnejša navodila se bodo zvedela na sestanku dirkačev v Četrtek, dne 39. t m. ob pola S. url v khtbovi sobi restavracije Novi Svet « Nedeljska dirka LJubUana-Vellkovea, ki le priredi kolesarski klub Ilirija, obeta po dosedanjih pripravah postati največja Jugoslovanska prireditev kolesarskega športa v letošnji sezoni UdrietOl »e Je bodo skoro vsi dosedanji slovenski dirkači, poleg n]Ili pa tudi večje števflo najuglednejših hrvat-skih kolesarjev. Tudi Is zasedenega Pri-morja Je došlo že par prijav. Deželna vlada Je v upoštevanju velike narodne važnosti, ki Jo Ima ta prireditev, omogoOa klubu z denarno podporo, da podari zmagovalcu kot znak »prvenstvu koroške Slovenije« okusno, dragoceno darila Tudi nedeljsko tekmo bo vodil, kakor vse dosedanje znani organizator in vodja kolesarskega športa V Sloveniji, gospod major Jaklič. Njegova zasluga Je v prvi vrsti, da se Je ta športna panoga tekom kratite letošnjo sezone v. Sloveniji tako povzdignila, da stopale Pri nedeljski dirki »terenski kolesarji mimo tn •amosavesbM x tekma g ^izkušenimi hi> Vetsklini Športniki Upamo, Ig bodo rezultati najlepče zadoščenje za njegov trud ta njegovo požrtvovalnost. Za propagandni Izlet avtomobtinega kluba na Koroško Je doslej prijavljenih ie lf voz. Pravila za neobvezno non-stop-vožnjo na progi Kloplnsko Jezero Borovtl« Je tehniški odsek kluba 2e izdelal. Skupni start za vse avtomobile iz Kranjske Je v soboto, dne 31. t m. ob 6. uri zjutraj na prostoru pred Slonom v Ljubljani. Komisf-Jonclna uvrstitev prijavljenih vos v vrstni red se pa vrši na predvečer v petek ob 19. uri na Istem mestu. Sestanek voz s Kranjskega z onimi iz štajerske In Koroške Je v Velikovcu v soboto ob pol 10. dopoldne, sltupno nadaljevanje vožnje čez Borovlje na Vrbsko lezera ’ k Športni klub »Ilirija« Je dovolil invalidom kr. Invalidne šole za Slovenijo v Ljubljani prost vstop k nogometnim tekmam. Priporočamo ta hvalevreden vzgled v posnemanje drugim sorodnim organizacijam. Florldsdorfer A. C. VVIen-IHrlJa. V soboto ob pol 19. uri se vrši na prostoru Urijo velika Internacljonalna nogometna tekma med prvimi moštvi Florldsdorter Atletic-Clubs s Dunaja In Ilirija Moštvo Ploridsdorier stoji danes na IV. mestu dunajskih prvorazrednih klubov, a opomniti |a treba, da ie bito Isto moštvo v letih »VI—1918 prvak bivše Avstrijo, torej aa prvem mesta pred Rapldoo. V moštvu le pet reprezentativnih Igralcev; Amon, Istor, Hummelberget, Neubauer in Plhak, ki Je eden izmed najboljših dunajskih golmanov, dočira Je Neubauer sigurno najboljši dunajski centerhalL Moštvo Je telesno izvan« redno močno, goji visoko Igro. Igrali sa proti Wiener Sportklub 2:0, Hašku 5:1, ConoordUl 1:0 ln Graškim Amaterjem 4:1, — Vstopnina: sedeži po 24 ln 16 K, stojišča 10 K, dijaško (člansko) stojišče le v predprodaji 8 K (na prostoru Ilirije v petek od 18. do 20X0 ure). Predprodaja drugih' vstopnic v drogeriji Kanc, židovska ulica, in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. K. Otvoritev planinske koče na Jepci-planlnl nad Baškim Jezerom. Podružnica slovenskega planinskega društva za Rož priredi v nedeljo 1. avgusta Izlet na Jepco-planino, kjer se bo ob 3. url popoldne otvo« rila tamošnja planinska koča. — Od postaje Bače, Icamor dospe dopoldanski vlak ob' 10.23, se pride na Jepco - planino po dobra markirani poti v 2 ln pol do 3 urah. Zvečer vozi ob 8. uri iz Bač nedeljski izletniški vlak, ki Ima zvezo na Ljubljano In Borovlje, tako da Imajo tudi zunanji udeleženci lepo priliko, da se pridružijo Izletu. Po otvoritvi hoče odhod v Ovčino, gorsko vas pod Jepo, kjer se bo vršila v Mlkvavovl gostilni obletnica osvobojenla Zgornjega Rote izpod nemškega Jarma. Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah // Mali oglasL Proda se: DVA MLADA KONJA (vprežna, a opremo), nadail* 1 kočij* m par ta 1 voz s* enega konja se takoj ugodno proda. Ponudbe in vpraša se pod »Dobra kupčija ML S. 40« v npravnlštvu »Jugoslavije«. 12M1 8TROJL SLAMOREZNICA, MLATILNICA (gepeU). kompletna garnitura, dvovpretni vos (tajsel) aa prodal. Potov* se v Zgornji Šiški 7. Mte DOPOLDAN, 1. AVGUSTA, taksi po dražbi, ee proda popolno kovaflM orodje z mahom, hišna oprava, molka oblaka ter šsedtinlk (ognjišče) pri Mariji Dolinšek, Strabovica, poteg tovarn* v Čarni nad Kamnikom. 12U » kg KUTSCHENLAKA IN 8CHLEEP-LAKA se ceno proda. Več pove Marija Slatnar, Vogelna ulica 1 od 11. do 8. na Uti DVA MOTORNA KOLESA, Puhova, edea 8 hi pol HP, drugi pa 8 la pol BP. cem prodam. Ravnotam s* proda tedi po t dobre Ohranjeno moško la tas-rise kola Spodnja Šiška, Celovška osata 13, mehanična delavnica EL Lak. 1809 HIŠA Z VRTOM IN SVINJAKOM s* v mesta proda. Poteg toga s* proda 1 krav*. Vpraša se pod IL 182 na aprave »Jugoslavije«. 1800 PAR LAHKIH KONJEV, figura n tn ih, s opremo, lovskim vosoa* sanmi ta aatog* ovsa se takof proda. Ogleda s* lahko pri Elektrarni Fala. 139» KOVAŠKO NAKOVALO, popolnoma dobro ohranjena tete 90 kg, vrtale (Bohrmaschtae) 45 kg, precep (Schraubstock) 45 kg, se proda. Cena po dogovora. Poizve se pri Prane Sagadin, Ptujska gora na Vrheh. 1898 " PRODA SE v Maribora veliko posestvo sestoječe te 4 Mi z gostilna dobro Močo ta sobami aa tujca veliki vrt. Igra za bočo, kleti za ptvo ta vino. Koroška cesta 37. 1361 Kupi sci OPRAVO ZA ŠPECERIJSKO TROOVINO se knpi skupno ali posamaaaa tar predata ga moko Pooudh* na Anton Maver, LJub-IJana VH. Hotel »Vega«.____________MM VEČ RABLJENEGA ORODJA M kupi, ta sicer: 1 mala krožna tega (Bands&ge), I mala stružnica (Drehbenk) ca les, za ročni ali pedala! pogon, 1 obrezovalec za karton (Dockclsebene), 8 mala obelna miza (Hobelbank); nadalje tudi obllče in sicer različne velikosti ter razna rezilna orodja Cenjen* ponudbe na »Vratar«, Ljubljana Oorupova ulica it 4, dvorišča te*l Služba: TRGOVSKI NASTAVLJENEM M let star, sposoben slovenskega ta **m-Kkega Jezika toveibaa v vseh trgovskih strokah, išče službo sa taksi. Naslov pove apravnlštve tega lista. 1818 PRIDEN IN MOČEN FANT n razna domača dela se takoj sprejme proti dobri plači In hrani. Naslov na uprav-ništvo »Jugoslavije«. 1303 SLUŽKINJA, ie stara čez 80 let, ki sna tudi kuhati, se Išče k družini na Bled. Plača 200 K —. nastop takoj. Naslov pod »Služkinja« aa upravo »Jugoslavije«. 1814 SKLADIŠČNIK, prvovrstna starejša moč, železne ta kolonl-Jalne strok* tor dva skladiščna hlapoa, katera sta že stažu* v trgovini, s* pod ugodnimi pogoji sprejmejo. Ponudbe J* postati na poštni predal 129, Ljubljana. ~ URADNIK, feorespondeai, zmožen slovenska ta nemške stenografija Išče za popoldanske are zaslužka Ponudb* na npravnlštvo -» stfnresnnndent«. 1304 SLUŽBO DOBI gospodična, zmožna slovenskega in nemškega Jezika ki ima lepo uglajeno pisava ter Je zmožna občevati s strankami. Strojepisje in stenografije se ne potrebuje. Tozadevne prošnje (s sliko) naj se vlagajo od 13. do 12. ta 18. do 19. ure v Anončni ekspediciji AL Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3» 130* URADNIK, vojni invalid zmožen slovenskega ta nemškega Jezika v govoru ta pisavi, išče službe kot knjigovodja ati korespendant pri kakem večjem podjetju v Sloveniji ali na Hrvatskem. Večletna praksa. Cenjene ponudbe se naj blagovolijo vposlati pod »Vestnost« na upravo tega lista. ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA, popolnoma zmožna slov. stenografije, stre* JepisJa ta drugih pisarniških del, Išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Jugo« slavile« pod ŠL 1920._____________1294 KONTORISTINJO sa pleskarsko obrt, ki dobro razume računanje v kvadratih, se sprejme. Predstaviti s* J* vsak dan od 1. do 2. popoldne, Josip Jug, pleskarski mojster, Rimska cesta ŠL J«. 1234 Razno: ZALOGA PREPROSTIH IN FINIH VPREG za konje ta črnega oziroma rujavega usnja. Usnjati izdelki za potovanje; gonilni Jermeni sa mlatilnica oziroma za stroje; 6** 10 cm Širina se v najkrajšem času izvrši. Ivan Kravo*. Maribor, Sedlarska delavnica Koroška oesta IT, trgovina ta zaloga Aleksandrova cesta 18 poleg šped. Balkan. STANOVANJE SE ODDA ker s* J* kupčija razdrla, kupcu lepe hiš* z vrtom v Rožni dolini. Poizve se v re« stavracg v Rožni dolini.___________1314 ŠPORTNI MASEUR IN OPERATER KURJIH OČES, zdravniško Izprašan, se priporoča. Ivan Pelc, Ilirska ulica 81. 1308 MEBLOVANA SOBA se takoj odda s električno lučjo ta prostim vhodom samskemu solidnemu gospodu. Ponudbe pod »Mirno« na upravnlštvo »Jugoslavije«. 1307. _ ŠUKANEčrBEL [N ČRN, priporoča tvrdka Osvald Dobelc, Sv. Ja* koba trg 4. ______________________130g KDO SPREJME gospodično Iz ugledne rodbina ki bi ob-takdVata trgovski tečaj. Za protiplačtlo bi Hvala ta opravljata druga deta. Cenjena ponudbe Je postati pod šifro »Mirna«. 1298 F— H Narodno • aortjatlsflčnl Tabor na Bledu S* VIŠI v nedeljo, dno f. avgusta 1980. j la sporeda: Ogled Bleda ta okolic*. — Vožnja i po Jezera. Pripravljenih J« večje število čolnov. - Popoldni Je velika ljudska veselica tik ob jezera. — Postavljeno J« veliko plesišč*. Iz Ljubljane vozi 1. avgusta zjutraj ob 5. uri posebni vlak. Cene za vlak e* polovične. Izkaznice za tabor in polovično vožnjo po železnici se dob* do sobote vraki dan od 4. do 8. ure popoldne v Narodnem domu, pisarna NSS, L nadatr., dgsno. Udeleži se Izleta lahko vsakdo. Prirodni malinov syrup se zopet dobi: SREČKO POTNIK, LJUBLJANA Vekoslav Repič Marica Repič roj. Lampei poročena. IJubljana, 29. julija 1920. Raj bi kupil mojemu malemu ja god? in drag« stavbene potrtbSčine ponuja pijanska tanit, (lili IJnbljana, Blelvreleova o. 18. Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive), Cement Trstje knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. r= Dobiva se v Ljubljani: vZvnzni knjigarni,Marijinfrg8, za slrope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4'80, pri več'ih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 dobavlja ,, A V A " LaS ko. Specijelnt modni selen za dame In gospode F. Potočnik, Ljubljana f elenburgova ulica itev. 6/1., desno. Opozarjam sl. občinstvo, da sc nahaja mo| salon samo v prvem nadstropju in ne tudi v pritličju pod firmo Klimanck. Zahvala Tovarna za baker v Slovenski Bistrici Ima na razpolago večjo množino Za vse izraze sočustva ob britkl izgubi naše iskreno ljubljene soproge, mamice, sestfb in svakinje, gospe v debelosti 07 do 21/, mm in jih dobava takoj po najcencjši dnevni ceni, Izdelovatelj usnjatih dokolenk; (gamaš) Ljubljana Zg. toka it. 42. izrekamo najtoplejšo zahvalo »Čitalnici* in pevskemu društvu „Svoboda“ v Sp. Šiški za ganljivo petje, cč. duhovščini, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za krasno darovano cvetje in vsem številnim, ki so spremili našo nepozabno na poslednji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se nas v teh tuge polnih dneh na katerikoli način spominjali. Sp. Šiška, dne 27. julija 1920. n d f a yi Pariš-Ljubljana, j j@ naiboliši. Zahvala Povodom najinega odhoda iz Ljubljane se zahvaljujeva vsem cenj. gostom In prijateljem za njih naklonjenost ter se priporočava za obilni poset v restavraciji južnega kolodvora v Zagrebu. Franjo in Zofija Krvarič, Restavracija pri „Perles“, Ljubljana, Prešernova ulica. 1217 v vseh količinah se zopet d o hi. Ženitev! 37 leten mož, resen značaj, prijetne zunanjosti, trgovsko Izobražen, s premoženjem, išče vsled pomanjkanja znanja v avrho ženitve 25—35 letno dekle ali vdovo prlkupljivega značaja, ako mogoče lastnico trgovine. Tajnost zajamčena. I.e resne ponudbe na upravo »Jugoslavije* pod .štev. 126“. 1219 Ekspert na vagone« Posredovalci Izključeni. CsatraliiurcRD TSriey, Eodapesl Vil*.. Eszterk£zy u. 22. 1208 lahvala. Za vse izraze sožalja, ki sem jih prejel ob smrti moje dno 24. t. m. umrle soproge, kakor tudi vsem darovateljem vencev in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli, se prisrčno zahvaljujem. Najlepša hvala e. gg. duhovnikom, g. dr. Jelovšku, gospej Koroščevi in ostalim, ki so drago ranjko tekom njene dolge in mučne bolezni z vso požrtvovalnostjo negovali. Radovljifa-Celjc, 27. Julija 1920. KlhJetšJč Lojze, okrajni gozdar v Celju. Amerikansko strojno olje. Olje za vretena lahko. Olje za avtomobile, lahko. Olje za transmisije. Olje za avtomobile, težko, Olje, strojno, za poljedel. stroje Olje za cilindre. Olje, strojno, za težke stroje. Olje proti prahu. Glavna zaloga Medič, Rakove & Zanki d. z o. z, p™** A. Zanki sinovi **reie Lluhljanai Brzojavi: Uliersjsod. Tel. 117. POZOR, POZOR K. Worsche, Maribor Gosposka ulica štev. 10. Veletrgovina z manufakturnim blagom, Priporoča svojo bogato zalogo po Jako znižanih cenah« Ljubljana, Slomškova ul. 19. Izdelovanje oljnatih barv, firneža In steklarskega kleja, zaloga lakov, bruno-lina, suhih barv, mavca (gipsa), mizarskega kleja ter drugih slikarskih ln pleskarskih potrebščin. 1190 Konjak g strojno olje, g kolomaz, g cilindrovo tlje, g vazelin, s tovot m&st, g olje in mast 2 dobavlja premptno Benzin, petrolej, gonilno olje, Slavnemu občinstvu se priporoča Dopise na centralo v Mariboru Telefon Itev. 80. Brzojavi: Rafinerija. KAVARNA CENTRAL poleg Zmajevega (jubilejnega) mestu. Lastnik Stevo MlhcEIČ. Tovarna Barva vsakovrstno Kemično čisti obleke. z a In e v kratkem z Izdelovsnjem nogavic, volnenih Jopilev, svitrov ln različnih drugih pletenin iz bombaža in volne. Sprejema narodfa za P* in zimsko sezifo. Kupuje vsako množino domače /'v J ta inozemske oprane ovije votne Jadranska banka Tiska »Učiteljska tiskarna" y. Ljubljani. Odgovorni uradnik Anton Pesek.