Oar Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA if TELEPHONE: CHelsea 3—1242 List slovenskih delavcev t Ameriki. SIM. IMS al Um r«H OffkM M New lark. N. L, NA DAN DOBIVATE c "glas Naroda" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (inM mmMJ te ' ~ praznikov). it ZA $6.-NA LETO 11x11/ uvw uiviw v, Act af M ins. No. 5. — Stev. 5. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1940 —SOBOTA, 6. JANUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. PREMEMBA V ANGLEŠKEM KABINETU Vojni minister Hore-Belisha je odstopil LONDON, Anglija, 6. januarja. — Sredi največje politične senzacije, odkar se je pričela vojna, sta odstopila vojni minister Leslie Hore-Belisha in ,mi nister za infomacije lord MacMill^n. Ministrski predsednik Neville Chamberlain je takoj nato imenoval za vojnega ministra dosedanjega predsednika trgovskega odbora Oliverja Stan-leya, informacijsko ministrstvo pa je izročil siru Johnu Reithu. Hore-Belisha se ni razumel z generali Kot pravijo politični krogi, je vladal velik nesporazum med vojnim ministrom in generalom lordom Gortom, vrhovnim poveljnikom angleške armade v Franciji. Po drugih poročilih pa je Hore-Belisha odstopil zaradi nesporazuma z Winston Churchillom, prvim lordom admiralitete, vsled česar je bil Chamberlain primoran. pustiti iti enega, aH drugega. Spor je dosegel svoj višek, ko je Austin Churchill po radio naznanil prihod angleških vojakov brez odobrenja vojnega ministrstva in en dan prej, ko je hotel Hore-Belisha objaviti to novico. Vse te okolščine bosta morala 16. januarja v poslanski zbornici pojasniti Chamberlain, ali pa Hore-Belisha. Robert H. Jackson novi generalni pravdnik Senkt bo nedvomno potrdi njegovo imenovanje. RoOseveltove težave z najvišjim sodiščem. To in ono... Skandinavske države v nevarnosti NEVARNOST TRE-JEGA TERMINA BALTIMORE, Md., 4. jan. — ".Baltimore 'Sun"' pravi v svojeui uvodniku na prvi strani, da bi bil tretji predsedniški termin 'Franklina D. Koose-velta "nevarno.-1 za ameriški narod/' Po mnenju baltimor-skega dnevnika bi morai predsednik Roosevelt jatvuo izjaviti, lTLodišču, ki ga tvori devet sodnikov, i-meli reakeujonarci večino. »S časoma se je pa ivse temeljito spremenilo. Nekaj sodnikov je umrlo, nekaj jih je stopilo v pokoj. Na njihova mesta je i-lnenoval predsednik Roosevelt može naprednega mišljenja, vsled česar je njegovim najnovejšim odredbam obstoj zagotovljen. Najnovejši član najvišjega sodišča je Frank Murphy, bivši governer države Michigan, ki je vršil leto dni službo generalnega pravdnika. Njegovo imenovanje ne bo naletelo v senatu na noben odpor. Tako je že vsaj zatrdil republikanski »\ oditelj McNarv. Edinole kongres ima pravico omejiti oblast Delavskega urada Najvišje sodišče je razglasilo o pravicah National Labor Relations Boarda. WASHINGTON, D. C., 4. jan. — Vse one, ki kritizirajo Delavski urad (National Labor, Relations Board), je opozorilo; najvišje zvezno sodišče na dejstvo, da je kongres podelil Delavskemu uradu izredno oblast in polnomoč ter da nima nobe-j no sodišče pravice zmanjšati te, oblasti. To zamorc storiti edi-' nole kongres. Najvišje zvezno sodišče je v naslednjih treh slučajih potr-i ocifiČ!u obali nad ti -najst tisoč. Delavski urad I National Labor Relations Hoard; je oil ločil, da ima < * 1 *» to pravico. Ameriška delavska IV; e-racija se je proti temu prit 1-la, odpravila pa ni niče- , kajti razvidno je i/, zgornji opisa, da najvišja ? od išče je odločilo, da nižja >odišča ni>o upravičena zavračati oziroma izpreminjat i sklepov Delavskega urada, češ, da ji* ta vladna agentura odgovorna izključno kongresu za svoj«' delo. To je bil seveda hud udare«' za Kede racijo, ki skuša »edaj dokazati, da j«' Delavski nrad napačno ravnal, ker j«' dal ri<> pravico nad vsemi pristaniškimi [delavci na zapadni obali, nco ziraje se, za katerega podjcinl-ka delajo. Delatv-ka organizacija ima pravico zstopati le de lav.-e i>4»«auieziiih podjetij. Diesov odbor Vlada naj odločno nastopi proti kršilcem pri-selniških postav in tu-jezemskim agentom. Finci zopet zavzeli Salio KODANJ, Danska, 6. januarja. — Po vročih bojih so se Finci zopet polastili važnega mesta Salle, kjer so imeli Rusi svojo bazo za prodiranje proti Rovaniemi v namenu, da presekajo Finsko na dvoje. Finsko vojaško poveljstvo pravi, da je zavzetje Salle ravno tako važno, kot zmaga pri Kianta je-zeu, kjer je bila uničena 163. ruska divizija. Kot .pravi list "Berlingske Tidende", so imeli Ru-si v bitki pri Kianta jezeru 10,000 mrtvih, ostanek divizije pa so Finci pozneje v gozdovih pobili, deloma pa purepodili čez mejo. (Nadaljevanje na 2. str.) Samomor kaznenca ALBANY, N. Y., 4. jan. — V Great Meadow kaznilnici se ! je obesil 33 letni Generosa Lugo, ki je bil leta 1934 obsojen zaradi umora po drugem redu na 30 let ječe. Rojak v bolnišnici Komaj se je pred nekaj tedni naš rojak Anton Svet, št., vrnil iz bolnišnice, se mu je sta-1 niti svoj palec. Tako potrjen nje zopet tako poslabšalo, da'potni list bo poslan v Wash-je moral dane« zopet oditi v (ington, da se tam primerja s Bellevue bolnišnico. Želimo prvotno prošnjo za potni list. tnu, da bi &e sedaj dodobra po- Poleg tega pa bo na takem zdravil in se vrnil med svoje potnem listu tudi odtis konzu-domače in prijatelje. I lovega palca, kar bo delalo po- Vsak ameriški potni list v tuji državi mora takoj potrditi ameriški konzul in bo veljaven samo za 6 mesecev. Pri vsakem podaljšanju potnega lista mora njegov lastnik konzulu vročiti dve svoji fotografiji in tudi na potni list pritis- WASI1IXGTON, D. 4. jan. — Sedem članov Diesove-ga odbora, ki je preiskoval neameriške delavnosti, je sestavilo svoje poročilo, ki je bilo predloženo kongresu. Namesto Die>a je podpisal poročilo njegov klerk, kajti Dies leži U>-ian v svojem domu v državi Texa-. i Poslance Starnes, demokrat | iz Alabame, ki je podpredsednik odbora, pravi, da je poročilo zelo jasno iu *očno. ! < Klbor v prvi vrsti priporoča, naj vlada z vso odločnostjo [nastopi proti kršilcem naselni-j škili postav in naj po>veti vso j pozornost delovanju tujezeni-fskih agentov v Združenih osta\ gltnle potnih » listov. narjevalcem velike težave. Potni listi pa bodo tudi izdani za potovanje samo po gotovih deželah in ne povsod, koder bi kdo hotel. Brez poseb -nega dovoljenja državnega departments ne more noben A-merikanec potovati v Nemčijo, ali Anglijo. umor PITTSBURGH, Pa., 4. jan. — Policija je danes sporočila, da je 34 letna študentka Agnes West zadušila v nekem hotelu sVojo mater. Več ur je presedela ob njenem truplu, nato je pa skočila skozi okno, pa se je le nekoliko poškodovala. Hči je izpovedala, da so nameravali jo zopet poslati v zavod, iz katere so je izpustili pred tremi leti. Da to prepre-je zadušila. naroČite slovensko - ameki- hanski kolbdak za ima. — 160 strani zanimivosti. stane vas samo m cent«*. «u. v ztmafli mitah £»■*«»• 2 w. S fZBDnr-Kc« Toff jlll-M i ni -eate | NARODA" rVMcB vfli iMnii) OwMi ^dMjlM tef . ftwwc rt*usKXNG ODHOPANI f ttO-P«*) »nun JšmMms*. Pii^ilwi j. Lopah«. An. Mat«r -d a* inpiiM—n or *bor« otflout: i j. — ■taa^^a * i■ .-i.- _ I m M flnOR Nit IORK, N. 1. I ■ IIH ■JMM—JBai————___-_ 47A Year------ IflCiHD feVRfil M» BlljWl'l* MBOMtt 4ND HOLIDAYS 1 !) ' -* " - ■ -'- rt. ^^maattmtmmmts*m I^nmh v»v% s- I ■ |||>M*'W milili i ...........................?--- ■ — II '] j! "**"* ........WW U* ^ ttti..*«M».MM* " 4 1 * T- j Saturday, January 6, 1940 SVIpARSig^ BOLNIČARKE POMOČ FINCEM Anglija je obvestila Ligo narodov, da bo podpirala 'in-ko z vojnimi potrebščinami. Povedala pa ni, kakšne po-•• i?' *ine bo pošiljala in koliko, jili bo poslala, ker ni treba, da bi iKu*i in Xemci kaj zvedeli o tem. V poroeiiu je zelo važna informacija, da namreč Anglija ne bo podpirala Finske z vojaštvom. To je pa tista kočljiva stvar. Kako dolgo se bo moglo »tiri milijone Fincev ustavljati ruski armadi, ki šteje baje osemnajst milijonov mož! Finske izgube so silno majhne. Oe lahko verjamemo vsem poročilom,, ker je dvomno, pravijo, da pade od sto do dvesto Rusov, p redno pade en Finec. Toda navzlic temu postaja finska armada slabša od dne do dne. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala vojna. Finci se zaenkrat uspešno ustavljajo ruski premoči toda večno se ji ne bodo mogli ustavljati. Finske nade, da jim bodo prišle zavezniške armade na l>omoč, so se razblinile v nič. Eni pravijo, da ne bi potrebovali do*ti. Kakšnih sto do dvestotisoč angleških in francoskih vojakov naj bi bilo podanih v finsko ozemlje, da bi se moglo finsko vojaštvo za par tednov ali vsaj za par dni oddahniti od deset tednov trajajočega napornega^ boja. Pozabijo pa, da ne bi mogli vojaki, ki so vajeni na bodj milem podnebju, se dosti vo jeva t i v strašni zimi, ki, prevladuje v (pokrajinah v katerih se vojskujejo Finci in Rusi. Redke so bile ofenzive na francoski ali italijanski fronti tekom svetovne vojne v zimskem času. Eni tudi trdijo, da bi bilo lahko poslati na Finsko poljsko legijo, ki je pripravljena vsak hip se boriti proti avtoritarnim napadalcem. To bi bil primer praktične solidarnosti, iu bi dokazal svetu, da združena fronta '\seh ogroženih narodov nasprotuje imperialističnemu napadu, pa naj pride ta napad s fašistične ali boljševiške strani. Toda vse kaže, da se bo morala zanesti Finska v tem pogledu samo na svoje skandinavske sosede. Iz Švedske jim je prišlo na pomoč deset tisoč ali celo nekoliko več prostovoljcev, ki so bili uniformirani in z vsem preskrbljeni iz privatnih virov. Poveljujejo jim švedski častniki. Nadalje je dala ftv»edska Finski deset milijonov dolarjev privatnega kredita za nabavo proti-zračnih topov in drugega orožja ter ogromne množine živil in obleke. Na finsko fronto ne je prostovoljno podalo tudi precejšnje število švedskih zdtamoiltov in bolničark, ki imajo na razpolago ambulance in vse zdrtivniSke potrebščine. Danci, ki so neposredni sosedje Nemcev, se boje z drugim pomagati kot z obleko in živili. Danci se namreč nahajajo v zelo težavnem položaju. Dansko Časopisje je pod najstrožjo kontrolo in objavlja le nemška poročila, kajti vlada se boji, da bi začel kakšen list Nemce kritizirati ter bi s tem ogrozil važne trgovinske odnosa je med obema državama. Danska »prodaja za dobro ceno preobilico svojih pridelkov in bl&ga Nemčiji, in če bi Nemčija prenehala kupovati od nje, bi slaba predla danskemu gospodarstvu. . Navzlic temu se je pa precejšnje število Dancev pridruži*^ Švedskim prostovoljem. &llčno je z Norveško. Norveški prostovoljci se bore ramo ob rami s švedskimi. Koliko jih je, pa ni znano. Natančnejši podatki bodo najbrž šele po vojni objavljeni. Švedi, Danci in Norvežani so pokaoali le dobro 'voljo, dockn njihovi prostovoljci ne bodo igrali v vojni nobene odločilne vloge, ker jih je premalo. V.prašanje, kako ušesno ojačiti finsko armado, je za-«nkrat nerešeno. Gotovo pa je, da se brez izdatne zunanje pomoči, Finci ne bodo mogli dolgo uspešno ustavljati ruskemu sovražniku. Po mnenju nekaterih, vedo Finci, da ne morejo nremUgati Rusa, pač ga pa v zimskem easu lahko z zelo malimi ifegob&mi zadržijo dovolj časa, da bi jim bilo mogoč* dobiti od njega boljše mirovne pogoje. Fina skupina 0 švicarskih že-f i na na vežba-nju za ambulantno.in drugo (pomožno vojaško službo. Na ramah nosijo nosil-nice za ranjence. PO 8 LETIH OBTOŽENA ZARADI POŽIGA Kriminalni požari so |h> slovenskih krajih kaj pogosti. Zavarovalnice se bore po svoje proti zlonamerenim požigom in znano je, da so nekatere predele Prekimirja, kjer so požari izredno pogosti. Znano je tudi, da je zasledovanje jh>-žigaleev zelo otežkoeeno, ker zakona. Vine*? so potekle še razprave zaradi razžaljenja, katere so Si mi če v i na pe ril i proti Antoniji. Ta se je branila na we kriplje in' zavračala očitke, da ima razmierjc z nekim moškim. Izdala je pa tudi skrivnost, katero ji jt zaupal mož, mladi Šimic kmalu potem ko je prtgorela Simičeva žaga. Antonija je namreč povedala svojimi prijateljicam, se največkrat zgodi, da ljudje da so Simičevi s::mi zažgali žabami prikrivajo zločinca, ozi- -<», da bi dobili zavarovalnino. Nekoč sta Antonija in in 11107 Ludvik ugibala, kdo hi zažgal žago, pa je Antonija izrekla. >um., da je bi! požigalec naj brži* tisti fant, ki je bi! odpuščen. Mladi Šimič pa je odgovoril, da fant ni kriv, žago so sami zažgali, da bi se 4<^k»s1u-ziti*' zavarovalnine. Tako je mustala govorica, da so Simičevi sami zažgali žago. Simičevi fiiro molčali na t«' o-čitke. Prizadevali >0 >e pred vsem, da bi Antonija, ki je nledteiit živela že na svoje roma ga nočejo izdati. O takem mišljenju ljudstva je pričela tudi razprava proti po>e>t niku Matevžu Šimiču in njegovemu sinu Ludoviku Šimiču. Posestnika Matevža Šimiča in njegovega sina Li* lovika je obtožnica dolžila, da -ta leta 1931 v Lo< ■liici uri Medvodah zažgala veliko žago. da bi dcfbila zavarovalnino v znesku 384.500 din. Matevž Šimič naj bi zavaroval žago za tako visoki znesek, sin pa naj hi podtaknil ogenj. iZgodiJo se je torej že pre I osmimi leti. ko je pogorela Ši-mičeva žaga. (»rožniki so tedaj uvedli preiskavo, požiga je bil oHumiljen neki Rrtbežnik. ki so vložila zavaro-na družinska zgodba. Siiničev, valnica. drugo^ia orožniki. Ob srn Ludvik je vzel za ženo za- toženca st;< -e z;ugovarjala, da peljivo služkinjo Antonijo, ki sta jo stari* Šimič in njegova žena sovražila. V družini so da >0 Simičevi sami zažgali zaradi zavarovalnine. Na sestanku, ko so Simičevi zahtevali, naj Antonija vse preklice, je stari Šimic tudi rekel, da ni greh goljufati banko. Sodišče je zaslišalo več prič in nekatere so potrdile, da mladi Šimic ni pustil gasiti, ČeS. da bo kotel eksplodiral. ! Sodišče je mnenja, da je Antonija po resnici izpovedala, priznanje, ki ga je ženi izrekel mož Ludvik Šinric. pa je presplošno, da bi se na njem gradila obsodba. Ni bilo mogoče ugotoviti, kvi ne hodim, radio le retlkokdaj odprem. — Potem si seveda s čita-lijein preganjaš dolgčas. Cio-tovo imaš kaj slovenskih in angleških listov. — Nak, nobenega ne. Niti en list ne prihaja v moj dom. Opazivši moje začudenje, mi je pojasnil: — Kmalu bo štirideset let, odkar sem šel z doma. To je dolga uoba. Veš, v tem ea>u sem slovensko že precej j>ozabiI, angleško pa še vedno služben pri mestnem elektro tehničnem podjetju. Mladi dobro ne znani. mož .*e je malo ure d 10. jx»-j r^p rej sodise oba obtoženca, nnrn-1^P®1 na električni veni, kjer je ... . oha obtoženca opro hoU j ^^ potr(?bna pri.j. C asopisi objavljajo novice, ki ! ključ i t vena dela. S seboj jf/J»>»o oznaeujejo duh časa, v vzel tudi majhen aparat Za k,atfrem zmmo-ugotovitev. ali je tok vključen .6,ed»Je poročilce: ali ne. Ko ie Hsbjan aparat! Japonci ponosno naznanjajo, nafta vi! na električno žico. ni.da ravnokar za vršil i bombni dal nobenega znaka. Zaradi "apad 11a mesto Lauehov v ki- stilo. KRI NA SVATBENI GOSTIJI iNen-avaden dogodek se je pripetil v Zgornjem Dupleku pri Mariboru ob priliki poroke 28-lehies^i posestniškega sina Karla Pošt raka. 'Karel PoŠt rak se je vračal iz cerkve, kjer je bila poroka. ločeno od Šimičevih. preklica-5fVatjV se na Para- la javno vse očitke. Obljubili1 kov krbe!i zanjo in i za njene otroke, kakor se sjm>- dobi, rv vse prekliče. Orožniki <0 znova uvedli preiskavo in dagnali razne podrobnosti, ki s«» kazale nalo. da bi Simičevi sami utegnili biti požigalci. Nekatere, priče so potrdile, da je mla ii Simič branil gasiti, da ni poklical takoj ga-ilcev in da je dal {»odleti dimnik na žagi, da bi bila škoda večja. il>ve ovadbi so bi'i naperjeni nastali prepiri, tako daleč je prišlo., «la je sinova žena Antonija odšla z doma in da je sin Ludvik -vloži L-tožbo za ločitev se hoče Antonija Maščevati, ker jo je Ludvik zapodil tri doma. Glavna priča je bila Antonija. ki živi zdaj nekje kot služkinja. Antonija je vztrajala 'pri svoji izpovedi, trdila je vztrajno«.da ji je mož rekel. (Nadaljevanje s 1. strani.) RUSI POŠILJAJO OJA2ENJA Poročila iz skandinavskih držav naznanjajo, da bodo Rosi proti Fincem poslali l ,200;000 vojakov, tako da jih bodo imeli okoli dh^a miljona in bodo. v nekaj dneh pričeli novo močno ofenzivo na Kareliji Ze od 6. decembra se Rusi trudijo, da bi prebili Mi^toferheimovo ub-jeno črto, ki se r&zteza Karelijo od liadoskega jezera pa do Finskega NAZNANILO in ZAHVALA Tužuiui srtvin nauiuujaiuo M>r«Mlnik«iui in prijat*4jt*ui. da nas je za vodij«, zapustil naš ljubljeni ^»n« lu uče — Frank Inhtelič ltajnki je bil rojeu dne 11. novembra 1888 na Vrhniki — umrl je 23. novembra, Tem potom se zahvaljujemo vsem. ki so »a obiskali v času bolezni. bil je vedno tako vesel, ako je kdo prišel. Dalje se zahvaljujemo častiti duhovščini za cerkvene obrede; dalje-vsem. ki so »a obiskali na mrtvaškem odru: vsem. ki s« darovali za sv. maše; vsem, ki so darovali za cvetlice in ko so dali avtomobile na razplago. in vsem, ki so ca spremili k zadnjemu {»očitku. L^fia hvala tudi jievskemu društvu ''Slavulj** in Cerkvenemu per Kketuu zboru, ki sta mu v slovo zaiieia žaloetinke. Toraj še enkrat vsem i»rav srčna hvala! Tebi. ii'iH.zabljeni s«>|»ro{: in oče. lahka uaj Ti bu ameriška zemlja. ŽalujoH »stali: marie vnrreuč, mw. frank i« stanley, ihm; pavuna, ueiu john ia mathew. krite; cilka bxenclc, sestra t ilM— kraju 1» Dearborn, Mki., 1». decembra, 193&. Rmli najlopK^.ira razpoloženja io vnel iz Hfpojasnjono^a vzroka }>n»pir rnetl mladim ženinom in njegovim bratom Ji'rnejeni. Svatje so si sicer prizadeval i, da bi pomirili brata, pa se jim ni posrečilo. V navalil razburjenosti je Jernej Pošt rak navalil z nožem na brata in ura ranil v hrbet. Mfiadi ženin »>e je ves obli t s krvjo zripšil na tla in obležitl nezavesten. Karla Poštraka so nemudoma oiepeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu s takojšnjo pomočjo redili življenje. O krvavi svatih i krožijo med ljudmi naj različne iše govoric«-ki jili je pa težko kontrolirati. tejjra se je mladenič brezskrbno v^pel na dro*; prav do žične mreže visoke napetosti, katero je prijel z roko. Komaj pa je dviprnil desnico, že se je čul ffrozen Jcrik. ki je privabil mno^o ljudi. Nihče pa ni znal nesrečnežu pomaijati in ^a pravočasno osvoboditi od žice. Tako je nesrečni Habjan visel skoro 20 minut na drojru. pred-no so i?a rešili iz obupnega položaja. V NAJEM se odda stanovanje 5 in 4 sob, svetlo, zračno in popolnoma prenovljeno. Najemnina $20. Naslov 100 Montrose Ave., Brooklyn. N. Y. Vprašajte Mr. Anthony Svet a, 1-5 Montrose Ave., ali pa telefonirajte Mr. Kennedy, telefon: Esplanade 7-7549. 3x DARILNE POSIUATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.---$ 4.75 300 Dinar.---$ 6.80 500 Dinar.---$10.75 1000 Dinar.---$21.— 2000 Dinar.---$41.50 UUtASH RAZMER V EVROPI m bile u*e were ■ft tenram patiUatre w JucMlavQ« satena preki Sedaj p* tmm dabili am irtM, pa kalerl ie BHŠgača uiia ralakaia ntreti in denar Tarna aa-iHJatL Vendar $t hO* mm* paril« can, ker se rtraild n pailUap|a pa Um peta araece ri^e. 0>M»rjiai tadl. da aa wtm iotaa mor« kaka posiUater sarad za nujno pofilljatev POSLLŽITK SB "CABIJfi order". - doplačati dE TREBA ZA VSAKO POŠILJATRV V JUGOSLAVIJO SLOVfeNlC PUBLISHING CO. : potniški oddelek : 216 West lSth Strast, Hew York tajski Kan?u provinci. To je bil najsilovitejsi bombni na pa i i izza začetka nenapovedane vojne med Japonsko in Kitajsko. Vršil se je "26., 27. in 28. decembra ter se ga je ves ta čas udeleževalo nad sto letal. Japonsko ]H>ročilo ponosno dostavlja: — & tem napadom so bile sijajno otvorjene svečanosti praznovanja 2600. obletnice ustanovitve japonskega cesarstva. . . V Oberanimergavu na Nemškem imajo že par stoletij navado vprizoriti v»akili deset let pasi jonske igre. Zadnjič so bile leta 1930, in ogledalo si jih je tisoče in tisoče turistov iz vseli delov -veta. Igralci so preprosti kmetje in rokodelci, ki (»a znajo dovršeno preti stavljati največjo žaloigro v zgodovini — Kristusovo trpljenje. Tudi za letošnje leto so se že lani začele vršiti priprave. Igralci so si pustili rasti laso in brado, da i»i bil njihov nastop čimbolj naraven. Ves o-kraj se je pripravljal za svečane dogodke, ki so poler u-metniškega tudi precejšnjega finančnega pomena, kajti tujci puste ob takih prilikah v mest ecu Oberammergau o~ gromne množine denarja. Toda izbruhnila je ovojna, in l»asijonske igre so bile odpovedane. Hitler je dal vse igralce gladko obriti in na balin ostrici in jih poslal na fronto. Edinole Aloisu Langu, ki bi imel igrati Kristusa, je prizanese!. Lang še vedno nosi rjavo brado in dolge, kodraste lase. Ta izjema je bila odveč in se ni Hitler žnjo opravičil pred svetom. Kajti v Nemčiji se navzlic vsemu vrši pretresljiva pasi-jonska igra. Nemški narod stopa sklonjene glave proti Gol-gati in se opoteka pod križem. Hitler dovršeno igra trojno vlogo: vlogo Jude, Poneija Pilata in levega rajbcgu^ca* SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY V* B. * A JI OH — New Yoif .C. Jjggg ji Kratka Dnevna Zgbdba ji T ' - — ----• ----■--tj'---— —- —.--flSSESaaBBBBBBSai' - Saturday, January 6, 1940 SLOVENS (YTJGOSULY) T. A.: '^Poročnik R-91. Bombnik X-13. Snwr a'vcrwtahod. Na tri leM'tai kilometru napad. <)(lhi oročuik je odšel iz štaba. Zunaj ji- bilo hladno vreme, meglenega decembra. Poročnik je w l proti hangarju, v katerem je počival bombnik X-13 Ukaz, ki ga je dobil od poveljnika zrakoplovnega poveljstva. je bil zelo kratek, toda on <:u je razuimcl dobro; to&no opolnoči se mora usesti, .-kupno > svojim opazovalcem v iMnubnik in kreniti v določe- BOMBNIK X-13 Poslali vam 'bomo drugega o-pazovalca, ki bo prinesel prepis načrta. Odletite točno, in izvršite svojo dolžnost.*' Tako se je glasil kratki vojaški razgovor, ki se je nanašal na življenje in smrt. /Dve minuti do polnoči. Tedaj sc odpro vrata hangarja in prikazal «e je bonsbarder. K njemu je s hitrim korakom prišel podporočnik A-3 in je izročil poročniku pismen ukaz nato se je liitro povzpel na bombnik in sedel na svoje mesto. I-sto je storil tudi poročnik. Leteli so skozi mrak, ki je bil tako gost. da >o ga skoro čut H i. Gor — dol — desno — levo — povsod okoli je zijal no -mer. A na 30 kilometru j propad, čigar dna niso mogli je bila m-prijatelj>ka četa, u-t a bor jena v neki majhni vasi. Moral je prileteti nad vas in spustiti i:.'koliko ton bomb. ki naj'lii uničile vse, kar je živega. Ko je prišel v hangar, ga je pričakal d«žumi podčastnik. Pogledal je na uro. enajst in dee-et minut, ('asa samo tolike*. da uredi najpotrebnejše za liolct. Slekel j<* bluzo, zavihal rokave iu začel pregledovati motor. Tipal in trkal je na vsak najmanjši del muhastega stroja. ki mu je bil najboljši prijatelj. <>d njegovega delovanja je bil odvUen podatek ali pa smrt na sovražnem ozemlju. »Motor je deloval pravilno. Sedaj si je ogleJal še ostale, a je /. največjo radostjo dognal, da je vse v redu. Ura je kazala točno dvanajst minut pred |M)1 nočjo, ko je začel mehanik obešati bombe. Bil je skoraj že nared. Bonib«* so Male na svojem uiestu razporejene kakor nakit, čigar zrna se je jo smrt. . 'Mladi |K>ročnik ki je nosil na pr-ih preprost znak XR-9, je sedel )K»leg homlbnika in kadil cigareto, čakajoč prihoda svojega opazovakn. Se des<*t minut do polnoči. Njega še nikakor ni bilo. Pet minut do polnoč?. Pri njem je bil načrt |»oleta. — Vm4 je telefonsko slušalko iu pok!:~«l poveljstvo. ••Tukaj j *o ročni k R-9. Ali je fciml narednik D-5, moj »preinljevaJČttf fVz |>et minut liiorauio odleteli a njega še ni.*: *4<>n je tukaj, a ne more iti z vaiui.'* "'Zakaj ne?** ".Pred dojetimi minutami je bil najden mrtev v svoji sobici. Kač rt mu je bil odvzet. videti. Boirtbnik je požiral kilometre. Deset — dvajset, pet in dvajset, še malo. pa bo nastopil trenutek njihovega dejanja. Nenadonta je kakih sto metrov od bombnika zasijalo, in majhen predmet je siknil mimo ix>ročnikovega obraza. Takoj nato se pojavi na drugi strani, a malo bližje aparata zopet tak plamen. Kumlu je bil ves bombnik v objemu plamenov, spremljanih z močnimi eksplozijami, a vroče jeklo je začelo razsipati motor in ljudi, ki -o bili v bonibniku. Pogumni in spretni pilot ki je opravljal z aparatom med ognjen* in jekleno točo, je dobro vedel, kaj to pomeni. Pris»pel je v ogenj protiletalskih tojmv. ki -so ga zasipali s šrapneli. Dobro je vedel, kako so ga našli brez reflektorjev. D-5 ki je bil Se dva kilometra — še dve sto metrov — zdaj! (Rahel pritisk na. gujnb je označil, da je sfršalu prya bou|ba na pot. Z zlobnim piskanjem ie je bolj približevala zemlji. Mahoma se je zasliša- V vojaški pisarni ga je čakal starejši, višji častnik, ki ga je t-akoj ogovoril v njegovem uiaternem jeziku. "Torej vi ste ta nocojšnji junak iz višav? Lepo! Ali veste, koliko žrtev imate na vesti?'* •"Dolžnost, gospod polkovnik." izjeclja mladi fM>ročnik. •"Vem, veiifc. Dolžnost, razume se. Toda — saj nimam rasa, da bi se z vami ra-zgo-varjal.'* »Nato ga je začel izpraševati o položaju sovražnika, o šte-vilenem stanju in o vsem, kar bi jim moglo koristiti. 'Po zaslišanju so ga odvedli v bolnišnico. Rana je bila -že- la strašna eksplozija. Se en )o huda in tml5 precej oneHia pritisk s prstom še nekoliko žemu tako ,ia se jt. mora! 7(ha pritiskov..... Pod a v ionom so se vrstile strašne eksplozije, druga za drugo. Velik del vasi je že gorel. A »bomibnik je še vedno sipal bonibo, ki so brez usmiljenja uničevale življenje. (Ko je odvrgel poslednjo bonrfbo, je poročnik okrenil letalo in je liotel povečati brzino. A tedaj je odjeknil v bližini ogiu£ujoči pok, in že je bil sredi ognjenega mprja. Vedel je, kaj se je zgodilo. Obrnil se je k svojemu opazovalcu. ki je gorel. Motor je bil uničen. Njegov spremljevalec, ves v plamenu, je skočil iz aviona brez padala. Njegova usoda je bila itak zapečatena. A vpokvarjeuem. bombniku je bil samo še ,on sani, obkrožen s črnim mrakom, v nejK>znaneni kraju, na katerem j se je moral spustiti nizdol, ako je liotel odložiti svojo snlrt. ITako se je s širokimi zavoji bližal zemlji. Desno za njim j viti skoro mesec- dni. Ko so ga odvedli l>od močno stražo v drago mesto, je bil postavljen ,pred vojno sodišče. Soctba je bila zelo kratka: poročnik neprijateljske vojske je obsojen na smrt s strelom, zato, ker je pri priliki bombardiranja vasi M. metal bombe n-a nezaščitene dele in ubijal nedolžno prebivalstvo. Obsodba se bo izvršila v najkrajšem času. Obsojeni ne sme vložiti prošnje za pomilostitev. Obsodbo mu je »prečita! višji častnik, v njegovem materinskem jeziku. Ko jo je preči tal mu je predložil oHsodbo, da jo podpiše, kar je mladi poročnik tudi storil. Ko je bilo to opravljeno, so ga odvedli v zapor, kjer naj bi počakal do izvršitve obsodbe. ITako je prešlo nekaj dni. 'Mladi poročnik je bi i ves čas v celici sam. Bil je popolnoma ravnodušen. Slišal je oddal je- Ko se lovci žbfrajo . . . Zdaj ku je lovska Hrzona po verini državah zaprta, sc lovci radi zbirajo iu obujajo spomine na «logodUaj*> In uspešnost leva na srnjake. zajce, jerebice, race, Ud. Pred ledni je rojak iz New Jfr*y-x se pritožil, da se niso lovci iz New Yorka in okolice sploh nič kaj v številu odzvali klicu lovske trobentače. Bilo je pa sicer nekoliko drugače z našimi lovci it Barbertona in okolice. Še daljši pohod no napravili v državo PennsyIvani jo. Sreča jim je bila mila In niso odšli praznih rok domov. V torkovi številki bomo zaceli objavljati kroniko leveev Iz Barbertona, ki je v posebnem stilu napisal A. A. Kom back. Bomo videli, kaj sc pravi: Ko se lovci zbirajo . . . Ženska armada Finske Finke ,so si prve v Evropi i la je na vsej črti. Četrt sto- prisdobile leta 190t» volilno pravico. Že pol stoletja sodelujejo ženske aktivno v deželi 45,000 jezer v narodnem življenju, v politiki, gos|>odarstvu in v — vojski. /Prvoboriteljica za ženske pravice in za popolno emancipacijo na Finskem je bila preprosta ženska, ki se je pisala Milna Sii-lampaa. Rodila se je v najbolj divjem iu najl>olj za- let ja se je Milna Siilanrpaa 1h>-rila za pravice žeirstva na Finskem in še danes je v prvi vrši i med finskim žettstvom, ki aktivno sodeluje v politiki, go-jspodarstvu in v vojski. Še danes po tridesetih letih us|>c-liov iu slave borbenost in vera v pravičnosti borbe ni manjša v srcu bivše služkinje. Leta 1!)17 si je Finska pri-borila svobodo in neodvisno-!. ■ MEHKO VEZANE R azprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se da« nes, ker bo zajpga kmalo iztekla. p usee ne m delu Karelije. Pri-[Tedaj je metalo nekaj novih šla je kot mlada kmetica s ce- krvavih strani v zgodovini te- ki. Velik del o-zemlja jo mpral biti posut z mrliči. Plod njegovih rok. Vse doslej je sejal smrt in uničeval vse. j Tedaci začuti močan sunek, Ida ga je vrglo iz aviona in je i&it, je pokazal neprijatelju dr,pv1esf; točno meHto, na katerem bo boriDmik v določenem času. Xevarnost je rasla t>d trenutka do trenutka, ker ogenj nikakor ni prenehal. Sedaj so šrapneli tre-kali v neposredni bližini aviona. Ognjeni krog se je bolj in bolj ožil. Ako se bo tako nadaljevalo, bo doletela tudi njih i>ta usoda, kakor nčnoge njihove prijatelje, ki jih zemlja ni pričakala živih. tMaiifiptfa ^ačuti hrabri, pilot ostro bolečino v desni rami in nekaj toplega ae mu razlije po roki. Bil je ranjen. A rana je bila vsekakor težja, ker je že *odaj čutil hudo bolečino. iXato se muadoyia spusti v glcibočino. Bonibnik je padal hitro, a se mahoma dvignil in pričel leteti,v ravni črti. Šrapneli so se rastreskali že daleč proč. Bombnik je bil ze izven v-akc nevarnosti. < »Md*1 Ha » m <* > Vodnikove Družbe ZA LETO 1940 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1940. Kdor jih Hoče naročite, naj pošlje: $1 35 / r * letošnja VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: NEZNANI STORILEC: Povest Spirala LJUBA PBtiXNEk NEBO GORI: Povest v .. Spisal WAN ALB^HT O BOLEZNIH UŠESA, NOSA in GRLA Spisal DR. JANKO HAFNER VODNIKOVA PRATIKA ZA 1940 I ..............................." • • ' v j ^G L A S^A^^D - gov bonAmik — ali bolje ostanek bombnika — je ostal zapleten v krošnji orjaškega hra«ta. Osvetljen s plameni goreče vasi, je si i čil prikazni, ki straši po gozdu. Nekaj časa je ležal med vejami. zavedajoč se nevarnosti, ki mu je pretila. Tako je tudi zaspal. Ko se je zdanilo, se je prebudil, utrujen, premra-žen in. lačen i. ostrimi bolečinami v desni rami, iz katere je še vedno krvavel. Tedaj opazi pred •drevesom vojaka s puško, naperjeno v •njega. To je bil poziv, nuj takoj aleze z drevesa in odide ž njim. Tentfu pozivu se je moral pokoriti, ako je hotel, da ga ne ubije na mestu. Zlezel je s drevesa in šel pred vojakom, ki ga je od vedel naravnost na poveljstvo. Do poveljstva so šli po cesti, ob kateri edo ter se je odločila, da bo posvetila svoje življenje borbi za ženske pravice. Posvetila se je |>olitiki. (Nekaj let kasneje je bila mlada služkinja na čelu socialnega in političnega ženskega gibanja, ki se je zelo razmahnilo, čeprav je carjeva policija bdela nad delovanjem ženskih organizacij. Mi'lna Siilampaa se je zaklela, da 1m> pomagala svojim tovarišicam služkinjam in delavkam. Tjet-a |»otekla. Bivša kmetica i ti služkinja si je priborila važno mesto v eni izmed političnih strauk. Organizirala je žeiustvo in začela načrtno borbo za ženske pravice. Zmaga- jAftrroR i dobi .službo v 3-nadstropni hiši. Brjez kurjave. Zahtevajo se priporočila na..naslov: Kenedy, 100 Montrose Ave., Brooklyn,, N. Y. Vprašajte pri Anthony Svet, 125 Montrose Ave, sit pa telefonirajte: Kennedy, ftSjjrioiiade 7-7549. (3x) i' ... mi* :. 1a Jk. fer'l. __:_i______ nSlifiHBfi^H^HHMMferiHHHHHHSHHI 160 strani I'^fi ga malega, borbenega in kulturnega naroe je mala Finska borila proti t>r-^■ški Rusiji. Zgodilo .se je nekaj nepričakovanega. David je premagal Gol jata. Finska je izšla iz borbf kot zmagovalka. V tej borbi za ohranitev samostojnosti in svobode so se že borile fiu-sk« žene ravno ob rami z možmi. Oborožene so bile kakor vojaki in naložili so jin< enake pravice in dolžnosti kakor vojakom. Dobljen del zasluge za zmago v borbi z Rusijo od leta 1917 do ka 1919 gre finskemai ženstvu, ki .ji oboroženo branilo domovino. iPo zmagi se je Finska na novo organizirala in narod je sprejel novo ustavo, v kateri je bilo priznano junaštvo finskih »žena v osvobodilnih bojih. V posebnem lmglavju ustave je bilo leta 1919 določeno, da ima finska žena pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi domovine. . (Milna Siilampaa se je z neverjetno odločnostjo potegovala ob ustanovitvi svobodne Finske y.a v-e ženske pravice. Po njeni zaslugi in na njen predlog je bila sprejeta v parlamentu gori navedena določba o pravi-eah in dolžnostih Fink v obramjbi domovine. O-meniti je treba, da je ta.ustavna določba edinstvena na vsem svetu. Nekatere druge države imajo tirdi določbe o ženskih pravicah, .toda nobena država na svetu ni dala ženskam glede obramibe domovine iste pravice in dolžnosti kakor moškim. Milna Siilampaa, ki se tako pi'se kakor letošnji Nobelov nagrajenec, pa ni ž njim nič v sorodu, je bila tudi prva Finka, ki je postala nftnister. Organizirala je kot član finske vlade 41 Ligo za obramfbo domovine" in na njeno pobudo je organizirano ženstvo nabiralo članice po vsej Finski, tudi v najbolj zakotnih vaseh te čudovite severne države. 'V zadnjih dvajsetih letih je večina ženstva izpolnila svojo vojaiško dolžnost kakor moški. Ne glede na socialni položaj izpolnjujejo Finke svojo dolžnost do domovine. Olanice finske ženske armade so oborožene S puškami in nosijo temno unifonino, ter se sistenla-tično vežbajo, tako da so pri pravljene v polni meri izvršiti svojo vojaško dolžnost in braniti n>eje svoje domovine. V ligi je organiziranih 100.000 žensk, ki tvorijo prvo žensiko armado v Evropi. 'Ženske pa sodelujejo tudi v finskem generalnem štabu. Vojaške avtoritete so spoznale pomembnost sodelovanja žensk pri izdelavi obranibnih načrtov. Ko je imfel pred imeseei finski generalni štab odločil- 2. BHcrajski Biser (Vitoj Jelene) S Bunka Vojska 7, Cvetke (H. MaJar) 9. Dedek je pravil I Julij Slapčak) 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver Moško) 12. Duhovni boj (Lovrenc- SsupoU) 14. Fra Disvolo 15. Fran Baron Trrnk (tijuro Panduric) 19. Korejska Brata, črtica iz misijo- nov v Koreji (Jusef S|iillmaa) 21. Mesija ,'Di. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti la l^Iaillou (Ksavor Meško) 24. Maron,. krščanski deček z Libanona 28. Ob 50-I.etiiici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. Patria. Povest iz irske junafike dobe (H. Ked*rer> 31. Paberki iz Roža (Ivun Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pugelj) 33. Poiigalec 34. Pravljice (H. Maja D 33. Pravljice in pripovedke u Mladino (Ku.šutniL > 36. Povesti in Slike (Ksaver Meško) 37. Ptice Selivke (Tagore; 38. Praški Judek (Josip Vole) 40. Praprečanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar j 13. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Splllmao) 44. Rdeča in bela vrtnica (Anfon Huonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto 51. Suneški Invalid (S. KoSutnlk) b2. Svela Notburea 53. Tri Indijanske povest (Jošef S pilim an) 56. Volk Spokornik In drage povesti za mladino (Ksaver Meško) 57. Vojuimir ali l oganstvo in krst (Josip Ogrlnec 66. Zbrani spisi za mladino (Engclbert tGangli 61. Zbirka narodnih pripovedk ca mladino (J. Planinski 1 63. Zlat okopi (Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig Je od lci» nja nekoliko tzkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR 1 Ker imamo nekaj teli knjig v omejenem številu, navedi« te pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK na posvetovanja o na r rtu za obrantbo dežele, is4a sodelovali tudi e začel učiti. In prav lahko sem se naučil ljubezni Pa še drugi primer vam dam. Mojega Romana poglejte. Ou -i j«» dal dopovedati. Njega sem napravil dobrega, n. -^ga h'iii n; učil ljubiti rn . . ." Petru j«* zastal:! beseda. 44No. r-edaj mi je nekoliko izneveril, toda zanj se ne Vojini. In če enega oprime ljul»ezen. čeiira bi se vseh ne m »trla? V-e|i! Prej ne bom miroval. Brez ljubezni ni iiv'jenja, tr<»>j>««l žjp::ik. Brez Ijulwziii se mora vse po-guSiti. L<* |*>«lejt«\ ee bi ljudje le malo ljubili, bi moje ubo-g< matere . . IVter je šiloma zadrževal solze, pa se je zdiznil. 4 * Ne, pa puhtimo to. To nMoje stvari. Toda, j zdaj z Xano počno! Stara copernioa ji pravijo in še-pasta co pern i ca ter sam ne v can. kaj še vse. Dimnik ji zj*n»a>ili. Zdaj pa govore, da je s hudobo v zvezi. Če bi videli K izalteto, go*|»od župnik . . Peter jt- konvij govoril. \a> > težavo je |>ovepalni plašč kar vihral za njim. Obraz mu je od jeze rdel. I:o je r jte-tjo udaril \to mizi, da se je stre-blo po-odj«- in vzkliknil: » "Hudič naj vzorne še ljudi Zdelo je. da ~e je teli besed gosjiod župnik «koro bolj tt^a^il kakor pa Peter. i V veži je neka; močno zakašljaio. Prečastiti je na{>ol v jeai. napol v zadregi za jecljali: 4 4Človek že skoro ne ve, kako bi rekel. V Boga ne verujejo, **e jim kdo neprestano ne kuni s peklenskim ognjem pod stolon^. < *e jim kdo zine l>esedico o hudiču, p!aše drug drugega - tem, rami ^e ga pa ne boje. Kmetje, kmetje! Potem pa -e govore: "verno ljudstvo.'* £*Jezus Marija!" pravijo, in to je vsa njihova vera." •Iz žepa je potegnil ogromno pisano ruto, se bun obrisal in ponjubaf precej tobaka. i ^Tako je z obema rokrma prijel drvarjevo glavo ter jo parkrat zamajal sei^ in tja. w,Lc zadovoljen bodi, Peteroek in nikar se ne razburjaj! Prihodnjo nedeljo jim bon* povedal. Take jim bom povedal, da jih Še niso slišali.** V ve/i je moral 'biti hud prepih, kajti gospodična Ivata-lina je neprestano pokaš1 jevala. toda gosjKxl Felicijan je m •J* šal. 44 In kdor in- bi pu-til ftarc ženice pri miru, jih 1k> slišal 0<1 liiene v j-|h>\cielniei. Kaj ni več daleč do Velike noči." Peter j«- >Mskal župnikovo roko. * "4Bog varn |H»vrni, prilastiti, Bog vam plačaj!'* **iTak nikar tako ne stiskaj. I^e name m- zanesi; uhosra ženica 1m» imela mir. Zdaj mi moraš |ki tudi ti napraviti majhno uslugo." • (Sedel je na zofo in začel vleči pipo, ki mu je bila skoro ugasnila. |HH • 1 <4Poglej, Peterček, ti mi i^si nič manj in nič več kot so mi \>i drugi. Meni >o \>I enaki. Dež in solnee. slabo in df lno, jc v božjih rokah. Človek mora biti z vsem zadovoljen. Tak sem tudi napram ljudem. Ti s svojim mehktim srcem pri meni prav nič ne veljaš, kot najbolj trmasta butica v \a>i. Tih la v tebi je sama dobrota in ti ne 1k>š nikomur črbnil niti Iw-ede. k;ir ti bom j>edaj povedal. Niikomhir drugemu ne, edinole tei>i." (V veži je začelo nekaj nestrpno stopicati. Župnik je er»tar*i! debet oblak dinta proti stropu ter rekel: l44Peter, zapri vrata, zdi r-e mi, da malo vleče." Peter je stori I, kot mu je bilo naročeno ter zcjiet sedel k mizi na stol. i • '4 Poglej, Peter, zdaj sem že več kot trideset let župnik v \mi vasi.. Dosti sem jih moral pogoltniti, dosti prestati. Prn*i tridesetimi leti sen* ,Uil ravno tak vročekrvnež kakor ti. Zdelo se mi je, da * no ram sklatiti modrino z neba. Danes e« m zadovoljen, če morem le za kratek hij> prižgati komu luči«"*) v zakrnjenem ureu. Več pa pri najboljši volji ne opravim.** Župnik se je nekoliko zaniislil, (potegnil parkrat iz pipe in nadaljeval: B.^l • 44Veš. Peter, ko sem prišel v vas, seru dobil stare ljudi in kup otrok. Stari so pomrli, mladina je odrasla in tisti, ki bili ob mojem prihodu mladi, imajo sedaj otroke. Tisoč farnih otrok -em invel v rokah in v srcu. ' Vsak je imel drugačen nosek, drugačne oči in drugačne lase; drugačno krilce, drugačno veselje in drugaeno bridkost. Če sem jih pa natančno pogledal, so bili vendar vsi enaki. Po svojem bistvu v,-i ljudje i*ti. Testo je vedno isto, četudi so štruklji iz K»egu v vsaki iipm drugačni. In ko sem i?e naposled vživel v življenje. ?em pnišei do spoznanja, da je na svetu več dobrih tiouli^kot bi človek na prvi pogled domneval. Človečka »lasi običajno nič drugega ko posledica nerazeodnosi." (Nadaljevanje prihodnjič.) OD VSEPOVSOD BUNA TEKMUJE S KAVCUGOM. Buna, sintetični kavčug, ki ga izdelujejo v Nemčiji, dela industriji kavču ga pr> vsem •»vetu velike skrbi. Na nedavnem občnem zboru neke delniške družbe na Sumfatri se je govorilo tudi o tem, da-li bi se ne dal sirovi ikavčug kemično predelati v snov podobno buni kajti umetni kavčug osvaja tudi take indu-trijske panoge, kjer je zavzemal naravni kav-čug še nedavno izključen položaj. To velja recimo za izdelovanje pnevmatik. fPudi amr*'«ška industrija kavčuga čuti konkurenco bu-ne, ki je že prodrla na svetovna tržišča. Izikušr.je so namreč pokajzjle, da buna v marsikaterem fiog-ledu prekaša na-ra\*ni kavčuir. Pne^natike iz bone so približno za 40 odst. boljše oil pnevmatik iz naravnega kavčuga. Buna ohrani tudi po daljšem ležanju v skla-
  • ču svojo prožnost, kar je zelo važno. Oumovnik nu li sauvo eno surovino z ustalie-nimi lastnostmi. Buno pa laii-' ko i^l«>lujemo s poljubnimi lastnor^tiiii. Tako dobiva industrija vedno nove možnosti koiijhinirnnjn in z njimi prodira buna v panoge, zaprte na-ravnenru kavčugu. SEZNAM DOLŽNIKOV V IZLOŽBI. Nekcitui trgovcu v Ang'iji je šinila v glavo posrečena misel. kako bi prisilil svoje dolžnike da bi iim plačali dolgove. Najprej jim je prigovarjal, ko 1« to ni itomagalo. je nalepil v izložlieno okno njihov seznam. Tako je lahko vsakdo vedel, kdo so trgovčevi dolžniki. Ta stvar se je obrnila in trsrovec je moral ž** prvi dan o-lfiirati izložlio, da je izbrisal imena tistih, ki 'O prihiteli in poravnali svoje dolgove. Vemo, da zsrhnli vlečejo. Tako je bilo tudi tu. Iz Švedol ure, ko so se ustavili na |>olju, preko katerega so poletavale velike kosminke. Bilo je hladno. Nedaleč od polja so se videli hangarji sovražnega aerodroma. A malo na levo so ležali žalostni ostanki bombnika XI.T Na druirl strani iwiTja, piWI nekim zidom, je\sta!rffc gruča vojakov s puškami. to f^o bili vojaki, ki jim je bijp odrejeno, cTfl bodo izvršili obsodbo. S '' "s .K ' iBrez določene misli je šel za vojaki, ki so ga gnali na mesto, kjer bo umrl. Ko se je ustavil pred vojaki, ki so dvignili puške in r-amo še čakali povelja, je stopil pred poveljnika neki mjlad pilot in mu nekaj }K>veda! na uho. Malo prej je prišel iz nekega majhnega bombnika ki je bil nedaleč pripravljen na odhod. 144Samo hrabro, drug. Jaz sem tisti, ki sem ubil vašega prvega spremljevalca in mu odvzel načrt. Jaz sem ti^ti. zaradi katerega so našli vaš avion in ga poškodovali za polet. Torej jaz sem tisti, ki je kriv vaše nesreče.** ' Nato je utihnil in začel razburjeno govoriti 44Ako morete, mi oprostite, .Oprostite n^i zato. ker bom čez deset minut odšel na isto pot, na katero ste oiKIt vi pred menoj. Tudi jaz bom odšel čez pol ure nad vaše me-1 o in ira olrsu! z bombami. A kako se bo končal ta po et — to ve samo Bo-.** Stisnil je roko na smrt obrnjenemu in hitro odšel k svojemu bombniku, ki je l»il pripravljen zn odlet. Dokler so vojaki zakup?vali'preluknjano telo mladecra poročnika, je že letel d»usT pilot-''v smeri neprijatelj jBi^i ^ A^^^J kS B ^JsM pomaga Hg^^^ra BSpiP'^mSSS^S^Sm razumevati «-J L zgodovinske LJWvJB^^ ^^flHfflB^v ^^SWfRHLl! poteze it^ftTnJr % diktatorstevin ^Vilf^ m. \ f demokracij. | ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9V2 x 12 in. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globocina morja in jezer. Največja jezera in oto-ki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi- višji slapovi. Razdalja zračnih prog med merti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združe-- mh državah. i 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO 5 KNJIG katere so y seznamu na zadnji strani lista. VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELAN3£~