POŠTNINA PLAČAMA V GOTOVINI CENA ŠTEVILKI dalo, kadar gre sa 1ho nepogresno kronomeier — v točno odmerjenih presledkih premika kazalec, vedno za 1 / /10 sekunde naprej. ... za deseti del! .....Čudo, tako majhen instrument!....."......pa ni mnogo večji od dvodinarskega novca, pa mala zobata kolesca, katera se lovijo eden v drugega, pa vzmeti, ki se navijajo in popuščajo......... koliko je vse to stalo truda! A koliko finejše instrumente uporabljajo preizkušeni tehniki pri konstrukciji Ph«iipSQ¥@9a 2511. Pa kako bi bilo tudi drugače mogoče, da se dado ravnati s tako točnostjo z enim edinim gumbom i reko 3 spojene kondenzatorje! PREJEMNI APARAT 2511 RADIO IIUBLUMA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADlOFOlIfO ■■■ jT/| 13 NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN III ^fcflB ~ " ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN ■■■ 19. DEC. ZA ŠIRŠE SPOZNAVANJE Radio nam nudi polno raznih kulturnih vrednoft s vojim umetniškim, še v poseibni meri pa s svojim prosvetnim programom. Tako nam popularizira umetnost, zlasti glasbo, popularizira pa tudi znanost. Ob radiu se oblikuje nov tip ljudi, ki vedo marsikaj, česar njihovi predniki niso vedeli in česar bi tudi sami nikdar ne bili spoznali, ko ne bi imeli radia. Poudarili smo na tem mestu že večkrat veliko važnost, ki jo ima radio ne le za posredovanje najrazličnejših kulturnih vrednot, ampak tudi za zbližanje in spoznavanje narodov. Nemara bi bil za večino poslušalcev v zavesti te druge naloge odločneje usmerjen program simpatičnejši. Saj je docela naravno, da vsake-g a , zlasti pa povprečno izobraženega človeka predvsem zanima življenje drugih narodov, ki jih vedno rad nehote primerja s svojim. Nima vsakdo prilike, da sli poišče virov za tako spoznavanje. Temu odpomo-re radio, ki ga stavlja v stik s posta-jami-glasnicami najrazličnejših narodov. Vendar je tako spoznavanje tujih narodov zelo nepopolno. Za spoznavanje tujega naroda mora preprost človek imeti sistematičnega vodnika. Na to dejstvo se tuje postaje ne morejo ozirati. More pa in v neki meri celo mora vsaka postaja posebej skrbeti, da je svojim poslušalcem posrednica pri spoznavanju tujih narodov, kar doseza s sistematičnim prirejanjem zaključenih in premišljenih tujih programov. Na te misli nas je spravil nedavni romunsiki večer naše postaje, ki se je pojavil na programu kot skorajda zelo osamljen pojav. Vprašanje je torej dvojno. Najprej se bomo vprašali, koliko nudi naša postaja svojim domačim poslušalcem vpogleda v bitje in žitje d r u -g i h narodov. Drugo pa, koliko stori sama, da nas tudi preko radia inozemstvo bolje spozna. Ugotoviti moramo, da je dobra volja našega programskega vodstva nad vse velika, da ta dobra volja tudi kljub krizi in drugim nevšečnostim izredno mnogo doseže. Morda pa bi bilo prav, ko bi opozorila razne ponudnike — posameznike in ansamble — za nastope v radiu, da naj po možnosti mislijo na kak sistematičen t u j program. Ansambl Lipovšeik-Me-zetova-Pfeifer iso tukaj lahko vzgled! Prerediko čujemo v našem radiu večere raznih narodov. Nedavni večer ruske glasbe je bil primer takega večera. Ne samo, da je v interesu tehtnosti programa, ampak tudi v interesu njegove pestrosti, — saj ni mogoče izhajati s samimi narodnimi pesmimi, operetami, dueti ter opernimi arijami. Gosp. Božidar Jakac je tu pokazal celo novo pot, o kateri smo tudi že pisali na tem mestu: predavanje, združeno s ploščami. Tako predavanje nam obeta ta teden, ko nas bo vodil po vzhodu Amerike. Plošče sploh lahko mnogo pomagajo. Po krivici jih smatramo za kaj manj vrednega. Pozabljamo, da tvorijo — z obžalovanja vrednimi izjemami — cvet izvajanja in izbere ter dovršenost podajanja, ki je noben naš ansambl često ne doseže. Na vsak način pa nam mora biti naš radio ne samo zabava in vzgojitelj, ampak tudi — okno v svet! To naj bi naš program po možnosti upošteval. Druga stvar, ki sem jo naznačil, pa je delo za naš prestiž v inozemstvu. Izvajanja v zadnji številki so imela namen pokazati le način, kako vzbuditi v inozemstvu večje zanimanje za nas. To ne zadostuje. Treba je inozemstvu tudi povedati in pokazati, kdo in kaj smo. Najprej naj povem, da že nestrpno čakamo jugoslovanskega večera, ki se bo kot simultan srednjeevropski prenos oddajal — iz Ljubljane. Doslej smo imeli že več takih večerov, ki so se oddajali le iz Zagreba oz. Beograda. Pričakujemo, da Ljubljana ne bo dolgo čakala, da pride na vrsto. Njen program vsak dan priča, kaj nudi, in primerjanje s tujimi programi pove, da nudi dosti. Samo ob sebi se razume, da bo program takega večera izključno domač. Saj je glavni namen za inozemstvo pač ta, da nas iz programa spozna. Na tem mestu smo nadalje tudi že večkrat podčrtali, kako važno in primerno bi bilo, ko bi se kak »boljši« večerni spored napovedoval tudi v kakem tujem jeziku — n. pr. nemščina ali francoščina —. Zlasti če se oddaja kak domač spored, bi bilo taiko napovedovanje zelo velike važnosti! Čas pokaže potrebe in pomanjkljivosti. Z dobro voljo ise da vsemu ugoditi in odponioči. Vse služi samo napredku našega radia, našega naroda in naše prosvete! N, K. ^immmammm NAŠA KUKAVICA Nedelja: Operetna .glasba (Levičnikova, Jelačin, salonski kvintet) ob 15.45. »Izgubljeni sin«, opereta, ob 16.30. Prenos iz »Uniona« ob 20. Pevski koncert (Majdičeva, Marčec) ob 21.15. Ponedeljek: »Fidelio«, opera, prenos z Dunaja ob 19.30. Torek: Prenos iz Zagreba ob 20.30. Sreda: Pevski koncert (Pugelj) db 20.30. Četrtek: Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ob 10, Godba Sokola I ob 20.30. Samospeva (Rus) .ob 21.301. Koncert llletnega violinista Viherja ob 22. Petek: Prenos iz Beograda ob 20.30. Sobota: Pevski koncert (Korenčanova in Verbi- čeva) ob 21.15. Citre in kitara (Mezgolits in Matzele) ■ob 22.15. IZ PROGRAMOV PROSVETNI RADIO Živinoreja (ing. Zidanšek), nedelja ob 8. Kmetijski nasveti ob 8.30. Kaj je ljubezen? (dr. Levičnik), nedelja ob 10. Naše posebno stališče in konkretne naloge narodno-obrambnega dela (prof. Boje), nedelja ob 10.30. Dekliška ura: Moj dom (Lebarjeva), nedelja ob 15.15. Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa: Respiratorioni kvocient, — Koliko beljakovin nam je treba? (prof. Pengov), ponedeljek ob 18.30. Eksperimentalna fonetična študija (prof. dr. Veber), torek ob 19.30. Narddno obrambno delo (prof. Boje), sreda ob 19.30. Literarna ura: Gustav Strniša bere svoja dela, sreda ob 19.30. Živinoreja (ing. Zidanšek), četrtek ob 18. Pedagogika ura: Napake otrok na polju občutenja (P. Horn), četrtek ob 20. Gospodinjstvo (Humekova), petek ob 18.30. Pravni nasveti (dr. Čampa), petek ob 19.30. O deifektmi deci (Štele), sobota ob 20. ŽumberaŠki uskoki (Pirnat), sobota ob 18. Z ameriške poti: Vzhod, s ploščami (Ja- kac), sobota ob 18.30. Spoznavanje blaga (prof. Namorš), sobota ob 19.30. JEZIKOVNI TEČAJI: Češčina (dr. Burian), ponedeljek ob 19. Nemščina (dr. Grafenauer), torek ob 19. Ruščina (dr. Preobražens.kij), sreda ob 19. Italijanščina (dr. Bajec), četrtek ob 19. Srbohrvaščina (dr. Rupel), četrtek ob 19.30. Francoščina (dr. Sušnik), petek ob 19. Angleščina (Orthaberjeva), sobota ob 19. ŠOLSKI RADIO: V završniški elektrarni, reportaža, ravn. ing. Miklavc in prof. Niko Kuret, torek ob 11.30. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. (mestna ženska realna gimnazija), četrtek ob 10. »Nasprotnik!« (športna etika), dr. St. Go-gala, petek ob 11.30. RAZNO: Uvod v radio tehniko (prof, Andree), torek ob 20. Gimnastika (D. Ulaga), četrtek ob 18.30. Otroška ura (radio-tetka), torek ob 17.30. OPERE IN OPERETE Nedelja: »Holandčeva ženka«, opereta, 20.30, Langenberg; »Hči gospe An-got«, opereta, 16.20, Milano. Ponedeljek: »Janek«, opera, 20.15, Varšava, Poznanj; »Fidelio«, opera, .19,30, Dunaj. Torek: »Gasparone«, opereta, 21.30, Berlin; »Traviata«, opera, 21.00, Trst. Sreda: »Beatrika in Benedikt«, 19.30, Leipzig; »Narkoza«, igra, 20.20, Dunaj; »Deklica«, opereta, 20.00, Miinchen; »Seviljski brivec«, 21.00, Rim. Četrtek: »Katte«, igra, 21.10, Breslau, Berlin; »Orfej in Evridika«, 21.10, Konigsberg. Petek: »Netopir«, opereta, 20.10, Stuttgart, Frankfurt. Sobota: »Seviljski brivec«, 21.10 Daven-try. koncerti Nedelja: Koncertni večer, 20.00, Bern, Simfonični koncert, 21.00, Palermo. Ponedeljek: Simfonični koncert, 21.15, Miinchen; Stvarjenje, Haydnov ora-torij, 19.35, Frankfurt, Stuttgart. Torek: Simfonični koncert, 20.00, Bern; Simfonični koncert, 21.00, Milano; Haydnov koncert, Simfonija v Es-duru, 20.00, Konigsberg; Simfonični koncert, 20.00, Berlin; Koncert ruskega umetniškega ansambla Now-gorod, 19.45, Dunaj; J. Haydnov simfonični koncert v D-duru; 20, Leipzig; Simfonični koncert, 20, Breslau. Sreda: Rihard Wagnerjev večer, 20.30, breslau; B. B. C. koncert, 21.15, Da-ventry. Lein>_„. uelgijski evropski koncert, 20.30, vse večje evropske postaje. Petek: Simfonični koncert, 2U.15, Varšava, Poznanj. Sobota: Beethovnove violinske sonate, 18.30, Dunaj. PREDAVANJA Nedelja: Govor drž. min. dr. Groenerja mladini, 20.30, Leipzig; Potovanje v Anatolijo, 18.45, Dunaj; Albanija — najmlajša kraljevina, 14.00, Berlin; Orientalski in zapadni svetovni nazor, 19.30, Bern. Ponedeljek: Početki smuškega športa, 18.45, Breslau; Tajnosti Sahare, 17.20, Varšava, Poznanj. Torek: Reportaža iz filmskega ateljeja, 19.35, Frankfurt; Moderna razlaga sanj, 18.05, Berlin; Zlato in demanti, 16.10, Miinchen; Potovanje po Balkanu, 18.50, Miinchen. Sreda: Mikrofonska reportaža iz steklarne, 19.00, Leipzig; Ekspedieija na Himalajo, 18.20, Langenberg; Konec angleške proste trgovine, 22.30, Berlin. Četrtek: Zimski šport kot gimnastika, 20.10, Breslau; Od Rima do Finske, 21.00, Leipzig; Esperanto, 16.45, Dunaj; Ples kot poklic, 15.40, Berlin; Svetovna kriza in nje razvoj, 19.10, Miinchen. Petek: Zimski doživljaji, 18.10, Breslau; Naloge in izgledi nemške reparacij-ske politike, 19.00, Leipzig; Arhitektura in svetovni nazor, 15.40, Berlin; Kako se skuša svet ubraniti svetovne krize, 19.10, Miinchen. Sobota: Ekspedieija v Zapadno Afriko, 15.25, Dunaj; Socialni položaj žene v poklicu, 18. Langenberg. NA DOMAČEM VALU SOLISTI TEGA TEDNA: Program tega tedna nam bo predstavil celo -vrsto solistov, ki so našemu radijskemu občinstvu v večini že znani. Mogli ibii celo reči, da je ta teden izrazit solistovski (teden ... V nedeljo popoldne, bomo imeli priliko slišati go. Levični-kovo in g. Jelačin a, ki bosta izvajala ob spremljevanju salonskega .kvinteta odlomke raznih operet: na vrsto bo prišel Schubert, pa tudi Lehar in Abraham s sv.ojo Viktorijo, ki je sila aktualna ... — Zvečer istega dne pa se bodo spet mogli radovati naši poslušalci zelo zanimivega koncerta, ki ga bosta priredila v našem radiu znana solista ljubljanske opere, gdč. M ajdi čev a in g. Marce c. — Naslednji koncert samospevov nam bo nudil g. P u g e ,1 j , ki bo nastopil v sredo zvečer. G. Pugelj je deloval v Franciji in nam bo nudil ne morda francoskih pesmi, ampak zelo simpatičen šopek slovenskih. Njegovega sporeda se zares veselimo! Prav dobro pa je v ostalem g. Pugelj znan vsem našim poslušalcem z lanskega leta, ko nam je pel francoske pesmi. — Naslednji solist bo v četrtek zvečer g. Rus, ki nam je pa vsem dobro znan gost. — Konično se bo vfšill v soboto zvečer duetni večer, ki ga bosta priredili gdč. Štefka K o r e n č a - nova in Milena V e r b i č e v a. Program je izključno tuj in zelo skrbno izbran. Skoraj polovica je Mendelssohna. — Toliko solistov na en teden je seveda slučaj, ki pa naj bi se ne prepogosto ponavljal. »FIDELIO« Z DUNAJA Opozarjamo naše bralce na opero »Fidelio«, ki se bo prenašala z Dunaja ta ponedeljek zvečer. Vsebina te Beethovnove opere je izšla v štev. 38. našega lista, ki jo, ako je slučajno nimate, lahko naročite pri naši upravi. ČETRTKOV VEČER Četrtkov večer tega tedna bo nudil vsem trem našim postaj m najprej koncert godbe Sokola I iz Ljubljane, nato koncert samospevov g. Marjana Rusa, nato pa izredno zanimivi koncert mladega violinista Mlirana Viherja, starega komaj 11 let, ki je vizbudil že obilo pozornosti na svojem nedavnem nastopu v Celju. Ta večer bo -vsekakor lahko nudil obilo užitka, pa tudi zanimivosti vsakemu poslušalcu. V SOBOTO ZVEČER V soboto zvečer, ko počivamo od tedenskega dela, nam bo odigral koncert najprej salonski kvintet, nato se bo v^šil duetni večer gdč. Korenča-nove in Verbičeve, nato pa poljuden koncert c i t e r in k i t a r e , ki ga bosta izvajala dobro nam znana gosta v našem radiu, gg. M e z g o 1 i t s in M a t -z e 1 e. POSKUSI G. DR. FR. VEBRA Vse naše ceinj. bralce, ki se zanimajo za poskuse g. univ. prof. dr. Fr. Ve-bra, opozarjamo, da se vrši poskus tega tedna v torek o pol osmih zvečer. Kdor le utegne, naj si že vnaprej rezervira ta čas, da bo mogel slediti oddaji,. in naj sigurno sporoči nato rezultate svojih opazovanj na že znani naslov g. profesorja. PEDAGOŠKA URA Starše in vzgojitelje opozarjamo na novo pedagoško u r o, ki se je pričela v našem radiu. Govori vsakokrat g, šol. upr. Pero Horn. Oddaja tega tedna se vrši v četrtek zvečer. ŠOLSKI RADIO K oddajam tega tedna V torek dopoldne se bo vršila izredno zanimiva reportaža iz Z a v r š n i c e. Vršil se bo razgovor med g. ravnateljem ing. M i k 1 a v c e m ter prof. Kure-t o m. Učenci — v poštev prihajajo to pot samo višji razredi — bodo imeli priliko, ogledati si vso napravo elektrarne od jezu preko vodnega stolpa do strojnih naprav. Ta oddaja je doslej edina te vrste pri nas in nanjo vse učitelje in profesorje fizike posebej opozarjamo. — Izven okvira oddaj našega odbora za šolski radio se bo vršila v četrtek zelo primerna proslava rojstnega dne N j. Vel, kralja Aleksandra, ki jo bo priredila mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Oddaja bo ze- lo primerna tudi ostalim šolam v banovini, ki posedujejo radio aprat, zato jo omenjamo med šolskimi oddajami tega tedna. — Naslednja redna oddaja je kramljanje g. prof. dr. Stanka G 01 g a 1 e o predmetu »Nasprotnik!«. Predmet sega v etiko, in to v področju, ki močno sega v življenje naše današnje mladine — v šport. Treba je mladini predočiti pravi, plemeniti, viteški pojem nasprotnika v športu, tako da bodo osebne surovosti, kot jih le prečesto srečujemo zlasti v zadnjem času v našem športnem življenju, izginile. To zares aktualno oddajo priporočamo vsem vzgojiteljem zlasti mestnih šol za višje razrede. POSLUŠALI SMO RADIO (Poroča prof. Niko Kuret. — Dalje in konec.) Naprosil sem nekatere šestošolce, naj mi napišejo svoje vtise in želje spričo šolskega ridia. Storil sem to, ko so bili še pod vtisom Jakčevega predavanja o Ameriki. Rezultat teh odgovorov je v marsičem zanimiv. Ne morda le za šolski radio, amipak tudi za mentaliteto študenta, ki se le prerada skrije, da je šolnik ne opazi v enolični sivini »šolskega« dela. Tako si obetam od šolskega radia ne le pridobitve za pouk, ampak tudi priliko za spoznavanje dijakove in učenčeve duševno-sti, ki jo moramo vendar upoštevati pri vsem šolskem delu. Z Jakčevim predavanjem so bili povprečno vsi zadovoljni. Le eden je svojo sodbo previdno formuliral, da je govoril »pač človek-umetnik, ne morda retorik«. Eden si želi, da bi bil bolje opisal Indijance in da bi bil kaj več povedal o naših izseljencih. Vsi pa »o bili presenečeni olb — indijanski pesmi. Eden pravi, da se mu ni »niti od daleč sanjalo, da imajo Indijanci takšne pesmi«. Posebno eden je znal tem svojim vtisom dati zelo zajem-ljivo obliko. Povedati je treba pri tem, da je — skavt. Naj ob tej priliki poudarim velikanski vzgojni pomen skavtizma, ki zares markantino oblikuje mlade ljudi našega časa. Pravi: »Gotovo je važno, kaj je napravilo name največji vtis? Vem, da imate že odgovor na to vprašanje. Dve pesmi, — indijanski pesmi! 0'h kako sem še otročji! Morda? Pa vendar ne! Kaj sem doživljal ob zvokih take pesmi, bi mogel povedati edinole človek, meni enak, — človek narave, ki čuti z njo in jo ljubi. Prav more razumeti kaj takega samo človek, ki ve, kaj pomenijo akordi take pesmi v divji naravi pri ognju sredi noči, ■— le oni, ki je kaj podobnega kdaj sam doživljal. Človeški jezik pred tem umolkne. Koliko poezije je v teh pesmih! Kot izliv narave se zdijo, popolnoma se strinjajo z njo. In kaj dosežejo take pesmi pri človeku...? Razumljivo . . .« Česa pa si dijaki žele? Pač v zvezi z oddajo samo se nekateri izjavljajo za opise življenja in običa-|ev drugih narodov, za potopise lepih krajev, ki bi jim služili pri zemljepisju. Eden si želi predavanj o naših izseljencih v Franciji, Nemčiji, Holandsiki . . . Drugi bi rad kaj slišal o ekspedicijah na severni in južni tečaj. Tretji bi spet rad, »da bi slišali par besed iz ust kakega pristnega Francoza, da bi mogli bolje ume-vati pravilnosti v izgovarjavi ter se ji privaditi«. Četrtega bi zanimala predavanja o umetnosti, zlasti o likovni. Nadalje si nekateri seveda žele narodnih in umet- AMER1KANSK1 S U F E R H E T £ R O D 1 N MODELI 1932 SPREJEMA CELI DAN 7-8-10 ELEKTRONSKI 6 MODELOV CENA OD DIN 4500-- NAPREJ VDELANI DINAMIČNI ZVOČNIK ZELO SELEKTIVEN PRIKLJUČEK NA TOK GENERALNI ZASTOPNIKI RAŠE & COMP.. DUBROVNIK PADA JL fL a ct i o ISCEMOZASTOPNIKE I nih pesmi, predavanj o glasbi in odlomke oper (važno za provincialne srednje šole, katerih dijaki sicer redoma slišijo opero — šele po maturi. . .). Eden celo zaključuje svoja izvajanja: »Imam še mnogo drugih načrtov, ki pa so za sedaj še neizvedljivi. Veseli pa smo že tudi tega in upamo, da se bo še vse dalo izvesti!« Menim, da je tako delo za izoblikovanje sistema oddaj nujno, ako hočemo izvedeti tisto pravo podobo, ki naj jo ima šolski radio, če noče biti le radi sebe samega. Sestavljanje programov mora iti roko v ro.ki z željami in vtisi učencev in učiteljev. Ni ga zlepa podobnega polja v šolstvu, kjer bi bilo bolj potrebno tesno sodelovanje vseh, — programskega odbora, šolnikov in učencev. Mislim, da bo to eden najvažnejših principov pri našem bodočem delu. In še nekaj, česar ne pozabimo: nuditi se ne sme nič takega, kar more nuditi učitelj sam. Če bi radio krenil v to smer, je zašel. Tega se bomo čuvali. Mislim, da bi podobne ankete tudi drugod ne bile odveč? RADIO IN NARODNA PROSVETA Kot kulturen narod, Slovenci nismo mogli niti smeli prezreti velepomembnih pojavov napredka med velikimi narodi, ki so zlasti v najnovejši dobi zabeležili celo vrsto novih kulturnih pridobitev tako v področju znanosti, kot v praktičnem načinu življenja. Val kulture se ne da speljati v omejene struge nacionalne zagrizenosti, ne stisniti v meje teritorija posameznih držav, aimpak z mogočno silo poplavlja ves prosvitljeni del člove-tva. Narod, ki nima sprejemljive kulturne osnove, mora v tej »kulturni poplavi« prej ali slej utoniti in izginiti s površja. Poleg smotrno pisanih knjig in najrazličnejših prosvetnih ustanov ter vzgojnih metod, spada brez dvoma med najmodernejša. in najpomembnejša izobrav ževalna sredstva iznajdba radia in radiofonije. 'Že četrto leto teče, odkar imamo tudi Slovenci srečno priliko, da smo deležni neprecenljivih dobrin te iznajdbe. Zgodovinski kulturni dogodek smo doživeli z ustanovitvijo lastne radio-postaje in v vsakem oziru smemo biti ponosni nanjo. ' V dolgih zimskih večerih se je v kmet-skih domovih žrtvovalo mnogo časa za čitanje knjig. Tudi časopise so čitali, največ iz zanimanja, kaj se novega godi po svetu. Strokovno in poučno štivo je bolj redko našlo hvaležne bravce, kajti to je »suhoparno in nič kaj razvedrilno«. In so čitali po eno knjigo več večerov zaporedoma. Če je kdo čital na glas, so imeli potem užitek in moralno korist vsaj vsi člani družine. V kolikih slučajih pa tega .skupnega čitanja ni bilo in je čital vsak sam zase ter dolge ure presedel ob brleči svetilki, zamišljen v vsebino knjige. S ščemečimi očmi, duševno in telesno utrujen je nato čitalec legel k počitku in Bog ve, če je naposled imel od knjige toliko koristi, kolikor mu jo je .ludila njena vsebina. Knjige je namreč >reba znati čitati in poznamo zato posebna pravila. V zimskem času so navadno tudi prosvetna društva po deželi agilnejša kot v sezoni poljskega dela. 4ar,sikdo bi se rad udeleževal društvenih irireditev, toda enkrat je prehud mraz, drugič zopet se mu smili odriniti tiste dinarčke za vstopnino, tretjič je bolehen in se boji prehlada i. t. d. Vse te in še nešteto drugih predsodkov pa je zmagala iznajdba radia. Zadnja, najbolj zapuščena zakotna vas si more privoščiti vsak večer prvovrstno kulturno prireditev z izbranim, velikomestnim sporedom. Kar si more v tem oziru privoščiti bogat meščan, ki stanuje v razkošni vili, to je proti malenkostnim nabavnim stroškom radia nudeno tudi preprosti kmečki družini, ki v dolgih zimskih večerih poseda okoli tople peči in se dolgočasi. Če bi naši predniki vstali iz grobov in spregledali, lbi se čudili, da je kaj takega mogoče. Predavanja, godba, petje, novice, vremenske napovedi, gospodarska poročila, prenosi oper in dramskih predstav. In to vsak večer! Poslušati je lažje in prijetnejše kot čitati, tudi manj utrudljivo je, zlasti, ker se točke radio-programa razvijajo v pestri mnogovrstnosti, ena zanimivejša od druge. Vpliv radia na ljudsko prosveto je naravnost epohalen. Podeželski človek, ki nima vsak dan prilike, da bi neposredno iz kulturnih virov črpal izobrazbo in tako napredoval s časom, ima v radiu svo- jo visoko šolo. Radio igra tudi v dviganju morale, kakor v poglabljanju srčne kulture odlično vlogo. Saj s svojimi mikavnimi sporedi vzbuja v najširlših plasteh smisel za vse lepo in dobro ter istočasno kroti in ublažuje slaba nagnenja. Radio vzgaja, uči živeti in gospodariti. Radio prenaša lepo slovensko besedo onkraj meja, širi naš sloves in se pogovarja s stotisoči naših rojakov v tujimi ter tako vzdržuje duševno vez med nami in njimi. Angleščina Poučuje ga Orthaber. 11, (eleventh) Lesson. The Relative Pranoun, conitinued. BUT — dobesedno: »razen, izvzem-ši«, stoji često za negativnim pojmom kot nikalen oziralni zaimek. OD 13. DECEMBRA There was no man but would have been proud to be called the friend of Sir Philip Sidney. There is hardly any one in England but kletuica Stradivarijeve smrti 19.30 Alpinistika 20.00 Sokolsko predavanje — Beograd 20.30 Koncertni večer — Beograd 22.30 Poročila in vreme 22.40 Plesna ura 193 kc Daveptry 5 xx 25 kW 17.00 Popoldanski koncert 19.30 Večerni koncert 21.00 Paradni koncert 23.05 Koucert B. B. C. orkestra 0.00 Plesna glasba 390 kc Frankfurt 1-7 kW 12.05 Plošče lli.00 Zabavni koncert 17.05 Popoldanski koncert 18.40 Slikarska in književna umetnost 20.10 »Netopir«, opereta 22.40 Vokalni koncert 545 kc Budapest 20 kW 12.05 Zvonjenje 12.05 Opoldanski koncert 17.00 Feuilltoni 17.35 Piauinski koncert 19.15 Ogrska glasba 20.20 Pester program 20.40 Lahka glasba 22.20 Prenos koncerta iz «71 kc Bucarest kavarne 12 kW 13.00 Plošče 14.00 Plošče 18.00 Lahka glasba 1.9.10 Večerni koncert 20.00 Eadio univerza 20.40 Plošče 21.00 Violinski koncert 21.45 Pianinski koncert 22.15 Flavta 551 kc Palermo 4 kW 17.00 Ženska ura 18.30 Plošče 19.30 Pota glasbe po vojni 20.00 Cerkveni koncert 13.00 Pestra glasba 18.00 Plošče 20.20 Plošče 21.05 Pester koncert in plesna gl. 563 kc Miinchen 4kW -U.4.) itamo orkester 21.10 Večerni koncert 923 kc Breslau 4 kW 13.10 Plošče ~ 15.25 Ženska ura 16.05 Domača glasba 16.35 Zabavni koncert 17.20 Mlado pesništvo 18.10 Zimski doživljaji 18.35 Drsanje 19.00 Stari in novi plesi 20.00 Kitara 21.00 Kulturni pregled 23.10 Zvočni tednik 23.20 Plesna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 12.30 Zabavni koncert 13.30 Plošče 15.50 Ženska ura 16.20 Popoldanski koncert 16.50 Vzgojna ura 17.20 Zabavni koncert 18.50 Misli o izbiri poklica 19.10 Kako se skuša svet ubraniti svetovne krize 19.30 Zabavni koncert 20.30 Čtivo 21.00 Vojaški humor 22.00 Bojazen in sigurnost 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Plošče 13.05 Operni koneert 14.30 Plošče 16.20 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert 18.00 Literarna ura 20.00 Večerna glasba 21.00 Radio gledališče 23.15 Večerni koucert 1058 kc Konigsberg 1-7 kW 13.10 Plošče 15.30 Otroška ura 15.55 Mladinska ura 10.20 Ženska ura 17.00 Popoldanski koncert 18.00 Smuški ,špo2't v Avstriji 19.40 Šramel kvartet 20.40 Feuilltoni 21.25 Glasbene novosti — koncert 22.30 Plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.00 Operni koncert 13.45 Plošče 15.45 Otroška ura 16.15 Ženska ura 16.45 Zabavni koneert 18.30 Pesmi 19.25 Klasični dialogi 20.40 Simfonični koncert 743 kc Suis. Romande 25 kW 13.10 Lahka glasba 17.30 Instrumentalni koneert 20.30 Plošče 21.00 Operetni prenos 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.00 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.20 Plošče 20.45 Prenos iz gledališča 22.15 Komorna glasba 739 kc Bern 1"5 kW 12.40 Radio orkester 16.30 Plošče 17.00 Ura za žene 18.00 Večerni koncert 19.00 Radio orkester 20.20 Jazz 21.00 Kabaretni večer 833 kc Stuttgart 75 kW 12.40 Radio orkester 15.30 Plošče 16.00 Radio orkester 12.05 Plošče 17.05 Popoldanski koncert 18.40 Vprašanje moderne prehrane 20.10 »Netopir«, opereta 842 kc London Reg. 12 kW 17.00 Dawentry 19.30 Večerni koncert 20.45 Cerkveni koncert 22.00 Sodobna glasba 23.35 Plesna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 12.10 Opoldanski koncert 14.30 Prenos iz študija 15.15 Gospodinjska ura 10.30 Orkestralni koncert 17.30 Zuanstveni razgled 19.00 Naloge in izgledi nemške re- paracijske politike 20.00 Kitara 20.30 Igra 21.30 Sodobna orgleska glasba 22.15 Plesna glasba 694 kc Brno 2-5 kW 12.15 Praga 12.35Moravska Ostrava 14.00 Plošče 15.00 Popoldanski koneert 17.05 Praga .19.30 »Eva , opera 22.20 Praga 716 kc Berlin 4kW Plošče Psihologija igrače Arhitektura in svetovni nazor Orkestralni koncert Mladinska ura Zabavni koncert Literarna ura Pomoč umetnikom Politični pregled Pester koncert Čtivo Pregled literar. gl. sedanjosti Pesmi Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 12.35 Moravska Ostrava 15.00 Brno 17.05 Praga 19.05 Poljudne pesmi 19.35 Prenos iz študija 20.25 Praga 22.20 Praga 14.00 15.20 15.40 10.30 17.30 17.50 19.10 19.20 19.40 20.00 20.30 21.00 22.20 23.20 1130 kc Košice 2-5 kW 12.30 Opoldanski koncert 14.3» Plošče 17.00 Jazz 19.05 Poljudni koncert 20.05 Prenos drame iz študija 20.40 Pianinski koncert 21.00 Večerni koucert 22.20 Praga 1140 kc Mor. Ostrava !QkW 12.15 Praga 12.35 Opoldanski koneert 15.00 Brno 10.20 Plošče 17.95 Praga 19.20 Slovaške pesmi 19.50 Komedija 20.25 Praga 21.00 Večerni koncert 22.20 Praga 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 14.50 Plošče 15.50 Plošče 10.40 Plošče 17.35 Lahka in plesna glasba 19.30 Plošče 20.15 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba 516 kc Praga 5 12.15 Plošče 12.35 Moravska Ostrava 14.10 Plošče 15.00 Brno 17.05 Violinske sonate 19.20 Vokalni kouerlc 20.25 Večerni koncerl 21.011 Orkestralni koneert 22.20 Sodobna glasba 788 kc Toulouse ikW 17.45 Pestra glasba 18.99 Melodije 18.45 Operna glasba 19.99 Operne pesmi 19.15 Akordeon 19.45 Koueert vojaške godbe 29.15 Operetna glasba 29.30 Moderna simfonična glasba 20.45 Zvočni film 21.09 Lahka glasba 734 kc Katovice i°kW 12.111 Plošče 14.15 Glasba 15.95 Plošče 17.35 Lahka plesna glasba 20.15 Simfonični koncert 23.00 Literarna ura 334-8 kc Poznanj 18 kW 13.05 Plošče 17.35 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba 1211 kc Trst 15 kW 12.30 Plošče 13.09 Pestra glasba 17.00 Plošče 17.45 Pestra glasba 20.30 Plošče 20.45 Prenos iz gledališča 22.25 Plošče Soboia, 19. decembra 698 kc Beograd 2-5 kW 11.00 Plošče 12.09 Zvonenje 12.05 Plošče 12.30 Radio orkester 15.09 Prenos iz Saborne cerkve 16.00 Plošče 17.30 Popoldanski koncert 20.90 Narodne pesmi 21.00 Komedija 21.30 Pester večer 22.30 Dnevne vesti Lahka glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.29 Kuhinja 12.39 Plošče 13.30 Poročila 17.00 Plošče 20.15 Kulturne iu društvene vesti 20.30 Veseli večer 193 kc Daventry 5 xx 25 kW t<: i". I. i ,,,1. I .i 11 U L* i 1-iincfti'l 16.45 Popoldanski koncert 19.30 Večerni koucert 21.111 Seviljski brivec , opera 22.35 Pester program 23.35 Plesna glasba 390 kc Frankiurt 17 kW 12.05 Ploš-e 16.00 Zabavni koneert 16.20 Koncert godbe ua pihala 17.05 Operetni koncert 19.45 Zborovno petje 20.15 Zabavni koncert 22.35 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 12.00 Zvonjenje 12.05 Ciganska glasba 16.00 Mladinska ura 17.00 Literarna ura 18.911 Balalajke 19.30 Opera na ploščah Ciganska glasba 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 14.00 Plošče 18.00 £oneert vojaške godbe 20.00 Radio univerza 21.00 Kadio orkester 21.45 Radio orkester 22.15 Ruiuunska glasba 551 kc Palermo 4 kW 13.00 Plošče 18.25 Plošče 20.35 Plošče 21.05 Operetni prenos 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Zabavni koncert 13.30 Operetna glasba 14.25 Odlomki iz operet 16.10 Popoldanski koncert 17.40 Mladinska ura 18.25 Večerni koncert 19.20 Valčkov koncert 20.20 . Gost v božični noči , igra. komedija 21.59 Kabaretni program 22.45 Zabavna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 15.25 Ekspedieija v Zapadno Afriko 15.55 Ainerikauski humor 16.35 Popoldanski koneert 18.90 Ctivo 18.30 Beethovnove violinske sonate 29.09 Operetni prenos 22.15 Plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.10 Plošče 13.35 Radio kvintet 17.30 Instrumentalni koneert 20.39 Plošče 21.00 Igra 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 13.00 Plošče 17.05 Plošče 17.20 Pestra glasba 19.15 Pestra glasba 19.45 Plošče 21.00 Varietejski večer 23.00 Plesna glasba 739 kc Bern 1-5 kW 12.45 Plošče 15.30 Harmonika 16.00 Božična glasba 17.00 Mladinska ura 18.30 Plošče 19.39 Zdravstvo 20.09 Zabavni koncert 21.99 Višja matematika veseloigra 22.15 Plesna glasba 923 kc Breslau 4 kW 1058 kc Konigsberg 17 kW 19.39 Godba na pihala 20.00 Plesni večlt 22.iiii Plesna glasba 743 kc Suis. Romande 25 kW 12.411 Radio orkester 16.30 Radio kvintet 18.39 Mednarodna politika 19.90 Lahka plesna glasba •JO.30 Simfonični koncert 22.15 Plesna glasba 833 kc Stuttgart 75 kW 13.19 Plošče 16.10 Zabavna glasba 18.25 Večerni koucert 20.00 Plesni večer 22.30 Plesna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 12.00 Plošče 13.95 Operni koncert 17.00 Popoldanski koncert 18.00 Socialni položaj žene v poklicu 20.00 Veseli večer 23.0(1 Jazz 24.00 Nočni koneert 12.05 Plošče 15.15 Mladinska ura 16.20 Koncert 17.05 Operetna glasba 19.45 Zborovno petje 20.15 Zabavni koneert 22.35 Plesna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 14.45 Kvintet 19.30 Koncert B. B. C. orkestra 21.00 Večerni koncert 22.10 Igra 23.35 Plesna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 12.10 Opoldanski koncert 14.30 Otroška ura 15.15 Šali 16.90 Pravna vprašanja 19.25 Večerni koncert 20.90 Kabaretni večer 22.09 Plesna glasba 694 kc Brno 2-5 kW 12.35 Bratislava 14.10 Plošče 15.00 Popoldanski koueert 17.35 Plošče (plesna glasba) 19.59 Advent na Slovaškem 20.39 Praga 22.25 Moravska Ostrava 716 kc Berlin 4kW 17.19 Večerni koncert 20.00 Radiopotpourri: Ples narodov 22.411 Nočni koncert 1076 kc Bratislava 12 kW 12.35 Oopoldanski koncert 15.90 Brno 17.00 Plošče 17.30 Marionetno gledališče 19.20 Praga 19.50 Brno 22.25 Moravska Ostrava 1130 kc Košice 2-5 kW 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Brno 18.30 Plošče 19.59 Brno 20.30 Praga 22.25 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 12.35 Bratislava 15.00 Brno 16.00 Plošče 16.55 Mladinska ura 19.50 Brno 20.39 Praga 22.25 Radio film, komedija, pesmi 616 kc Praga 5kW 12.35 Bratislava 14.10 Plošče 15.00 Brno 17.35 Mladinska ura 19.20 Poljudni večer 19.50 Brno 20.30 Poljudni program 22.25 Moravska Ostrava 788 kc Toulouse 8 kW 17.45 Operni orkester 18.15 Operne pesnil 19.00 Akordeon 20.09 Violinski koncert 20.30 Zvočni film 20.45 Moderna simfonična glasba 21.00 Večerni koncert 21.15 Akordeon 21.30 Melodije 21.45 Koncert vojaške godbe 22.90 Plošče 1211 kc Trst 15 kW 12.30 Plošče 13.00 Pestra glasba 20.35 Plošče 21.00 Instrumentalni in vokalni koncert 22.25 Pestra glasba Priložnostni nakup! RADIO LJUBLJANA M I K LOSI ČE VA CESTA 5 TELEFON 3190 Troelektronski aparat Telefunken-Areolette z novimi Telefunken-elektronkami, sprejema poleg Ljubljane tudi večje evropske postaje Din 450. Štirielektronski aparat Telefunken z novimi Telefunken-elektronkami, sprejema poleg Ljubljane celo vrsto inozemskih postaj Din 680.— Petelektronski aparat Minerva - Super za priključek na izmenični tok, sprejem cele Evrope z okvirno anteno, superpozicijski aparat, zelo selektiven in močan, z elektronkami Philips in okvirno anteno vred Din 3000.— Zvočnik Telefunken-Areophon, zvočnik zelo fine kvalitete Din 770. Zopet na čelu ... Ko so se preje zahtevali aparati z dobrimi rezultati in se ni vprašalo za ceno ... tedaj so bili Philipsovi aparati oni, kateri so tudi nnjkritičnejšega poslušalca zadovoljevali. Danes poslušalec zahteva isti efekt, toda za nižjo ceno... in zopet so Philipsovi aparati oni, ki dajejo najboljše rezultate, najbolj lahko rokovanje, najčistejšo reprodukcijo za. sorazmerno nizko ceno.