POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS Drage bralke, dragi bralci! noč v letu; se poklonili spominu na Franceta Prešerna; zaljubljencem je Valentinovo burilo duhove. Igrivi pustni čas smo bolj ali manj preživeli norčavo, vendar letos se je bilo treba na hitro zresniti in sneti maske, ker nam je bil čas za pustne norčije tako skopo odmerjen. Kot so nam včasih tako skopo odmerjene ure življenja, ki se nam dan za dnem nemo odštevajo, ne glede na to ali so vesele, ljubeče, otožne, strastne in Prisrčno pozdravljeni na straneh nove številke Trnovskega zvona. Glede na pozitivne kritike in odmeve je bila prva številka pod taktirko novega uredniškega odbora kar dobro sprejeta, zatorej bomo z vašo pomočjo nadaljevali začrtano pot. Komajda smo pospravili božične okraske in ugasnili praznične luči, komajda smo izgubili kak čez praznike pridelan kilogram, že trkajo na vrata naslednji prazniki. Medtem pa se je čisto neopazno, nevsiljivo in tako prikupno prikradla v deželo pomlad. »Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami ... o kak se po rožah toži mi! ...« je v svoji pesmi zapisal Ivan Minatti. In res je prišla, nas prebudila s toplimi sončni- mi žarki ter nas razveselila s prvimi spomladanskimi cvetlicami. Sončni žarki pa niso prebudili le cvetlic, ampak tudi nas ljudi, ki vsako leto znova tako težko čakamo pomladni čas, sonce, rože in nenazadnje tudi prva pomladna opravila. Kar naenkrat spet sosed na vrtu opazi in prijazno ogovori soseda, ki ga ni videl skoraj vso zimo. Na obrazih ljudi je znova začutiti prešerno razpoloženje, nasmeh in prijazno besedo. Kakor da bi prvi sončni žarki razblinili tudi težke in temne misli in čutenja, ki se velikokrat prikradejo v srca ljudi v dolgih ter temnih zimskih večerih. Res se zdi, da sodobno življenje postaja vsak dan bolj noro. Od nas zahteva neverjetno odtujevanje samemu sebi in drugim. Časa imamo vse manj in tudi vzeti si ga ne znamo. Preživeli smo najdaljšo hrepeneče ali pa žalostne in zaskrbljene. Ob dnevu žena smo ponovno več pozornosti posvetili ženam, materam in dekletom. Po zeleni in cvetoči cvetni nedelji pa smo se brez besed umaknili v tihoto in bolečino velikega petka, ki letos tako simbolično sovpada s prvim pomladnim dnem. Tako se svet vrti naprej in v nekakšnih časovnih krogih se vse ponavlja: letni časi, prazniki, jutro, večer ... a nikoli ni isto. Zagotovo se tudi temeljno sporočilo prihajajočih praznikov ni čisto nič spremenilo. Pa vendar je vsakič drugače. Čustva in misli naredijo praznik ter vsak dogodek edinstven, enkraten, oseben. In ta se vedno spreminjajo. Saj vemo, da še domača praznična potica ni vedno enako zapečena, čeprav jo vedno naredimo po istem receptu. Pravijo, da je to zato, ker jo delamo s srcem in kakršna koli je, pričara praznike v dom. A naj nas veselje velikonočnega jutra in ne žalost velikega petka popelje v pomladni čas, ki že sam po sebi kliče k ljubezni, veselju, cvetenju in življenju. Želim vam lepe in prijazno doživete velikonočne praznike, ob materinskem dnevu pa ne pozabimo na misel zahvale in skromno pomladno cvetlico za naše matere. Tisti, ki nam je še dano, da lahko svoji materi sežemo v roko in jo objamemo, ne izpustimo te priložnosti. Kajti tako skopo nam življenje meri čas in tako hitro se zgodi, da lahko pomladno cvetlico zahvale položimo le še na tiho gomilo počitka. Želim vam, da bi vam bilo ob prebiranju te pomladne številke »Zvona« preprosto lepo. Mi smo se potrudili, da bi bili objavljeni prispevki, opisana dogajanja in aktivnosti v naši občini zapisani v pozitivnem ter vzpodbudnem duhu in predvsem dobronamerno, zato upamo, da bodo tako tudi razumljeni in sprejeti pri vas. Odgovorna urednica Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj se v teh dneh ljubezen dotakne vašega srca in s svojo močjo odvali kamne izpred grobov naše mlačnosti ter zamer, naših nemoči in padcev. Veselite se življenja, ki ga simbolizira ta praznični čas in to svoje veselje delite z drugimi. župan, občinska uprava in občinski svet ter uredništvo Trnovskega zvona Spoštovani občani in farani! Kristus je vstal, zares je vstal! Veselimo se, aleluja. Tudi mi bomo vstali! Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, želim vam, vašim domačim, obilje blagoslova in miru Vaš dušni pastirJožef Rajner Iz vsebine: • Intervju z direktorjem občinske uprave • Občina Trnovska vas je dobila svojo himno • Intervju z učiteljico Angelo Fras • Bivalna enota Zavoda Hrastovec-Trate • Intervju z vodjem vokalnega kvinteta • Delo vaških odborov • Dogajanja in aktivnosti po društvih • Druženje ob starih običajih • V znamenju Prešernove poezije • Zdravo jejmo - zdravo hujšajmo • Sežiganje komunalnih odpadkov • Pravilno oranje njiv • Zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov • Razvoj zaposlenih • Izvleček 11. in 12. seje OS • Podpis Ekolistine • Štorklja prinaša • V spomin Mariji Murko • Naši mladi dopisniki in ustvarjalci iz OŠ Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje. Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici. Vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma v drugi polovici junija, pošljite najkasneje do konca maja na naslov: •Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON, •po e-pošti: trnovski.zvon® trnovska-vas.si ali • jih oddajte v tajništvu občine. Uredniški odbor TRNOVSKI ZVON Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: Andreja Krajnc Uredništvo: Barbara Drumlič, Andreja Krajnc in Dušanka Škamlec. Lektoriranje: Barbara Drumlič Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas Telefon: 02/757-95-10 Telefax: 02/757-16-61 E-pošta: trnovski.zvon@trnovski-zvon.si Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno. Grafično oblikovanje: VEJICA, Rado Škrjanec, s.p., 040 355 047 Tisk: Ekart design Spletna stran: www.trnovska-vas.si Pogovor z direktorjem občinske uprave mag. Jožetom Potrčem Občani in občanke, prav gotovo Vas zanima, kakšen je investicijski plan za letošnje leto. Kaj se bo gradilo, rekonstruiralo in adaptiralo. Tukaj lahko vidite plan v kratki, a jedrnati obliki. Podal ga je direktor občinske uprave, g. mag. Jože Potrč. Pred planom pa si lahko preberete kratek intervju z njim. Dušanka Škamlec: Kakšno šolo ste končali? Jože Potrč: Najprej sem končal poklicno kovinarsko šolo, zatem strojno tehnično šolo. Diplomiral sem na Visoki upravni šoli v Ljubljani, prav tako sem naredil magisterij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije na pra-vno-upravnem modulu, z nalogo z naslovom Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji. Dušanka Škamlec: Kje ste bili zaposleni? Jože Potrč: Po poklicni šoli sem se zaposlil v Agisu na Ptuju, zatem v Gumami Ptuj kot vodja operativnega plana, leta 1988 pa v Labodu Ptuj kot vodja vzdrževanja. V letu 2002 in 2003 sem bil zaposlen na občini na Destrniku, zatem pa od leta 2003 na Petovia avto v Mariboru kot vodja tehnič- nih pregledov in kontrole tahografov. Od septembra 2007 pa sem zaposlen na občini v Trnovski vasi. Dušanka Škamlec: Kako to, da ste se odločili za to delo? Jože Potrč: Odločil sem se na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen na portalu Ministrstva za javno upravo in ker me takšna dela zanimajo. To je razvidno iz tega, saj sem diplomiral na Visoki upravni šoli, in sicer iz javne uprave, z diplomsko nalogo z naslovom Učinkovitost občin, zatem pa še magistrsko delo, Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji, prav tako imam preko 23 let delovnih izkušenj, od tega 16 let na vodilnih delovnih mestih. Lokalno samoupravo in delovanje samoupravnih skupnosti -občin sem spremljal vse od nastanka prve mreže občin v Sloveniji. Ko pa bom ugotovil, da ne morem več prispevati k razvoju kraja, bom dal možnost drugemu. Dušanka Škamlec: Kakšno je delo, ki ga opravljate in kaj bi spremenili? Jože Potrč: Delo je zelo naporno, obsežno in raznoliko, saj je potrebno pokrivati vsa področja dela enako kot velike občine. Te imajo delo resorno razdeljeno in posameznik pokriva samo svoje področje, pri manjših občinah pa mora en delavec pokrivati več področij dela. Z mojim prihodom smo delno reorganizirali občinsko upravo, tako da en delavec pokriva več področij sorodnih del in s tem je lažje obvladovanje vseh področij dela. Dušanka Škamlec: Kaj pomeni delo direktorja občinske uprave? Jože Potrč: Delo direktorja občinske uprave pomeni povezovati vse zainteresirane, ki želijo na kakršen koli način prispevati k razvoju kraja, prav tako pa pomeni sam prispevati svoj delež k temu razvoju. Skrbeti moram, da bo občina imela večletni program dela in projekte, da se bo možno prijavljati na razne razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev. Če želiš delo kvalitetno opravljati, pomeni veliko odpovedovanja svojega prostega časa in posvečanja temu delu. Vsi postopki so vedno zahtevnejši, obširnejši in zahtevajo natančno obvladovanje področja. Vedno je treba spremljati vsa dogajanja na področju lokalne samouprave, še posebno tista (razpise), kjer je možno pridobiti nove finančne vire. Finančni viri, ki jih nameni država za občine so prenizki in ne pomenijo virov, ki bi omogočali potrebni razvoj kraja. Delo zahteva tudi realizacijo zadev, ki jih sprejema občinski svet. INVESTICIJSKI DEL PLANA ZA LETO 2008 Leto 2008 bo za našo občino dokaj naporno, saj smo si zadali veliko nalog na vseh področjih, kar je razvidno iz proračuna. Planirani pri- hodki so v višini 1.498.266 €, odhodki pa 1.746.242 €. Največ finančnih sredstev je namenjenih investicijam (preko 30 % vseh sredstev), to je novogradnjam, rekonstrukcijam in adaptacijam. Za leto 2008 je predvideno: - modernizacija JP 560-701 Zorčič - Murko - Prigl, - modernizacija JP 560-823 Trnovska vas - Pihler, - modernizacija JP Biš - Ri-mele, - izgradnja krožišča in pločnikov ob regionalni cesti Rl-229 v Trnovski vasi, v vrednosti 190.000 € (celotna investicija je ocenjena na 1.600.000 €), - rekonstrukcija lokalne ceste LC 203-212 Sovjak - Biš, - rekonstrukcija lokalne ceste LC 060-082 Sovjak - Črmlja - Selce, - rekonstrukcija lokalne ceste LC 060-081 Biš - Sovjak, - rekonstrukcija JP 560-831 Bišečki Vrh - Vrečar, - rekonstrukcija JP 560-951 Trnovci - Horvat. Prav tako so predvidena vzdrževalna dela na lokalnih cestah, javnih in poljskih poteh. Kot so gramoziranje, izkopi jarkov, popravila javne razsvetljave, košnja trave, zimska služba... Za realizacijo zgoraj zadanih nalog želimo tesno sodelovati z občinskim svetom, vaškimi odbori in občani. Finančna sredstva za zgoraj navedene ceste bodo zagotovljena iz javnih razpisov, proračuna občine in občanov. Zaradi javnih naročil ni vrednosti investicije posameznih cest. Prav tako so v izdelavi projekti za izgradnjo pločnikov za vasi Biš in Ločič ter ostali projekti. V letu 2008 bomo nadaljevali z gradnjo kanala B, to je od začetka naselja Trnovske vasi do Alojza Polanec v dolžini 400 m. Investicija je ocenjena na okrog 150.000 €. Z dokončanjem izgradnje omenjenega kanala bo v centru naselja Trnovske vasi zgrajeno kanalizacijsko omrežje. V izdelavi so idejni projekti izgradnje kanalizacije za Biš in Ločič, za ostale vasi so predvidene male čistilne naprave. Velik strošek za občino predstavljajo z zakonom opredeljene naloge, ki pa niso v celoti financirane s strani države, občina pa jih mora izvajati, te so na področju socialnega varstva... V izdelavi je priprava občinskega prostorskega načrta (OPN), na podlagi katerega bo možen nadaljnji razvoj kraja in gradnja objektov v prostoru. Glede na predlog proračuna se občina v letu 2008 ne bo zadolževala, razen odplačil že najetih kreditov za investicijo osnovne šole. Dušanka Škamlec Občina Trnovska vas je dobila svojo himno SLOVENEC SEM Slovenec sem! Tako je mati djala, Ko dete me je pestovala, Zatorej dobro vem: Slovenec sem! Slovenec sem! To jasna pamet v glavi, To vedno srca glas mi pravi, S ponosom reči smem: Slovenec sem! Slovenec sem! Jaz ljubim očetnjavo, Gorim za jeno čast in slavo; Kar čutim, to povem: Slovenec sem! Slovenec sem! Za svoje brate mile, Če žugajo sovražne sile U boj veselo grem -Slovenec sem! Slovenec sem! Od zibelke do groba Ne gane moja se zvestoba, Da vsikdar reči smem: Slovenec sem! V Gradcu, dne 15. 10. 1865 Jakob Gomilšak Občinski svet Občine Trnovska vas je 26. 2. 2008 na svoji 12. redni seji sprejel odlok o himni Občine Trnovska vas. Navzoči himno vedno poslušajo stoje. Če se himna Občine Trnovska vas izvaja skupaj s himno Republike Slovenije, se izvede najprej himna Republike Slovenije nato pa himna Občine Trnovska vas. Himna se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in s petjem ter z recitiranjem besedila. Himna se lahko izvaja: - na začetku sej Občinskega sveta Občine Trnovska vas; - ob uradnem prihodu predsednika re- publike, voditelja tuje države ali pooblaščenega predstavnika mednarodne organizacije v Občino Trnovsko vas ob njegovem slovesu iz Občine Trnovska vas; - na proslavah in drugih slovesnostih, s katerimi se zaznamujejo dogodki, ki so pomembni za Občino Trnovsko vas; - ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih prireditvah ali podobnih akcijah, v katerih sodeluje Občina Trnovska vas, v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; - v drugih primerih, če uporaba himne ni v nasprotju z odlokom. Jakob Gomilšak (*1843; +1906) - življenjepis: Jakob je bil rojen 1. maja 1843 nekaj hiš vstran od Murščeve domačije. Njegov dom še delno stoji. Ker je ostal od 1. 1849 brez očeta, je zanj in njegove brate in sestre skrbel gospod ujec in tudi Jakobovo šolanje je v glavnem ležalo na ujčevih ramenih. Prvo šolsko znanje je pridobil v Trnovcih, današnji Trnovski vasi, kjer ga je poučeval tukaj dolgoletni učitelj Janez Rojko (r. 1794), doma iz sosednje župnije Sv. Urbana. Deček je pokazal nadarjenost, zato je nadaljeval nižjo gimnazijo v Gradcu in višjo v Mariboru, kjer je dobival za svoje pesmi tudi nagrade. Omahoval je med zgodovino in geografijo ter bogoslovjem, dokler se ni odločil po želji matere za slednje in ga v Gradcu tudi končal. Novo mašo je imel 1.1867, bil nato do 1. 1876 kaplan v Radgoni, a po potovanju v Rim pa šolski katehet in pridigar v Trstu vse do upokojitve 1. 1905. Naslednje leto (23. 3. 1906) je tudi tam umrl (Emeršič; 1990: 51; v Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah 1790-1990). Pisal je v slovenščini in tudi v nemščini. Nekaj njegovih pesmi: Kovač, Od zavca, Pesem od pridnega študenta, Slava Bišancev, Študent na potu ... Leta 2002 je potekal Mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšku. Simpozija so se udeležili domačini, poznavalci njegovih del ter akademiki iz Slovenije in tujine. Simpozij je utrdil zgodovinski pomen Gomilška in njegovih del za naš kraj ter Slovenijo. Pesem Jakoba Gomilška Slovenec sem je leta 1882 uglasbil Gustav Ipavec. Gustav Ipavec (*1831; +1908): Gustav izhaja iz družine skladateljev in zdravnikov. Pri skladanju pesmi je mislil na neizobražene glasove, zaradi česar pevci niso imeli velikih težav pri izvajanju pesmi. Le te so se med Slovenci širile z neverjetno hitrostjo. Še poseben uspeh je doživela udarna rodoljubna himna z naslovom »Slovenec sem«. Zaradi njegovega dela ga je Glasbena matica izvolila za častnega člana. Pesem Slovenec sem spada med pesmi preporoda kot udarna rodoljubna pesem - narodno buditeljska pesem. Pesem je življenjsko delo Gomilška kot avtorja in Ipavca kot skladatelja. Zakaj himna!? - pesem Slovenec sem ima primerno vsebino, saj je bila v ožjem izboru za himno Republike Slovenije; -Jakob Gomilšak - Višečki je pomembna osebnost naših krajev; - pesem je preverjena tudi zgodovinsko; saj se je njena aktualnost ohranila preko 140 let; - pesem je še vedno živa, ker je prepričljiva; - Slovenec sem, kot himna bi pripomogla k prepoznavnosti občine Trnovska vas; - vsaj deloma bi poravnali »moralni dolg« do Gomilška! Vsem povedali, da je Jakob naše gore list in Slovenec sem njegova pesnitev. Mitja Sušnik Zadnji dnevi v "šolskih klopeh” za učiteljico Angelo Fras Angela Fras Konec februarja nam je uspelo ujeti še nekaj zadnjih utrinkov iz šolskih klopi učiteljice Angele Fras, dolgoletne vodje podružnice Trnovska vas v OŠ Destrnik-Trnovska vas. Trnovski zvon: Najprej vas v imenu uredništva Trnovskega zvona prav prisrčno pozdravljam. Do nas je pricurljala novica, da se v mesecu marcu vaši delovni dnevi iztekajo in da odhajate v pokoj, zato smo se odločili, da vas v zadnjih dneh v šolskih klopeh obiščemo in vam zastavimo nekaj vprašanj. Čeprav je sicer nevljudno spraševati o letih, pa me vendarle na začetku zanima, koliko generacij otrok je šlo skozi vaše roke? Učiteljica Angela: To je bilo 34 generacij otrok. Trnovski zvon: Nam lahko mogoče zaupate, kje se je vaša učiteljska pot začela, glede na to da vemo, da se tukaj v domačem kraju končuje? Učiteljica Angela: Zanimivo, da se je moja učiteljska pot začela prav v Trnovski vasi, kjer sem dva meseca nadomešča- la učiteljico, ki je bila na porodniškem dopustu. Isto šolsko leto sem nadomeščala še porodniški dopust v Vitomarcih. Potem sem štiri leta poučevala v Cerkvenjaku. Leta 1977 sem se vrnila v Trnovska vas, kjer sem nadaljevala v stari šoli ter zaključila v sodobni zgradbi. Trnovski zvon: Nam lahko poveste, kakšni so bili pogoji dela takrat, ko ste začela poučevati, v primerjavi s pogoji dela, ki jih imate danes? Učiteljica Angela: Velikanska razlika! Če se spomnim prav tiste stare šole, ki je bila še s tramovi podprta, imela le tri velike učilnice z lončenimi pečmi. Pouk je bil takrat še v dveh izmenah vse do leta 1981. Učnih pripomočkov ni bilo, sami smo jih izdelovali. Kasneje smo dobili prvi grafoskop, episkop, kar je bilo takrat pravo čudo. Od leta 2005 lahko pri učenju uporabljamo računalnike v računalniški učilnici. Na razpolago je veliko programov različnih področij. Učenci imajo možnost iskati informacijo preko interneta. V preteklosti je bil učbenik skoraj edini vir novih znanj, poleg staršev ter dedkov in babic. Trnovski zvon: Gle- de na to, da vemo, da so se od takrat pa do danes vrednote v družbi precej spremenile, me zanima ali morda čutite to razliko tudi med otroci. Še v moji generaciji in še prej je namreč bilo veliko spoštovanje do učiteljev. Ali morda čutite razliko, kaj je bil učitelj včasih in kaj je danes? Učiteljica Angela: Vrednote se niso spremenile, spremenili so se naši medsebojni odnosi. Začne se v družini, kjer so prvi vzorniki starši. Otrok posnema vedenje, ne besede vzgoje. O spoštovanju učitelja nekoč in danes? Zelo težko je odgovoriti na to vprašanje. Odvisno je, kakšno generacijo dobim, koliko je tistih pristnih in prisrčnih odnosov doma, toliko je potem spoštovanja naprej. Veliko težav je zaradi delovnega časa staršev, saj so zdoma od jutra do večera. Delodajalci so drugačni od tistih pred tridesetimi leti - prav naporno je ve- likokrat mladim obdržati službo. Vse se dogaja z naglico, brezosebno in to se odraža na otroku. Kar precej je drugačnih, samo mudi se jim, težko dojamejo realnost, saj so v svojem svetu - svetu informatike. Vir novih znanj ni samo učbenik ali starši, temveč moderna tehnologija. Računalniki, mobiteli siromašijo izražanje, pristne stike, razvijanje pozitivnih čustev ob raznih igrah. Zaradi vsega tega je vse manj gladkega branja z razumevanjem, vsebinsko bogatih in čitljivo zapisanih tekstov. V izražanju je premalo upoštevan knjižni jezik. Trnovski zvon: Kaj pa sodelovanje s starši. Se vam zdi, da so se starši pred tridesetimi leti vključevali toliko v šolski proces, kot se vključujejo danes? Vidite tukaj kakšno razliko? Učiteljica Angela: Nekaj razlik gotovo je, sama sem imela pristen odnos s starši in smo sodelovali. Iskala sem možnosti in jih vključevala v šolsko delo, tako da so predstavili poklic, običaj, skupaj šli na Angela Fras skupaj z učenci strokovno ekskurzijo. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Trnovski zvon: V določenih trenutkih se nam zazdi, da je avtoriteta učitelja na nek način padla. Se vam to zdi problem? Učiteljica Angela: Starši želijo svojemu otroku le najboljše. Problem nastane takrat, če nismo pripravljeni poslušati dveh plati. Starš, ki je to pripravljen, s tem veliko pomaga ne le otroku temveč tudi sebi. Avtoriteto gradimo učitelji s svojim vzgledom, delovanjem. Trnovski zvon: Vemo, da ima življenje in dogajanje v družbi velik vpliv na vzgojo naših otrok in vemo, da so ti vplivi velikokrat zelo negativni. Se vam zdi, da je našim podeželskim otrokom še vendarle kaj prizanešeno? Učiteljica Angela: V sodobnem svetu je vse zelo blizu. Tako kot so mamila v mestu, so že davno prišla na podeželje, prav tako alkohol, kajenje in agresivno vedenje. Razlika je v tem, da imajo mestni otroci v neposredni bližini možnost obis- kati številne kulturne in druge prireditve. Nam je velik strošek prevoz, problem je tudi čas. Trnovski zvon: Za vas učiteljica Angela je znano, da se trudite, da bi poskušali otrokom dati več, kot predvidevajo učni programi, ampak da bi jim dali tudi del znanja in vzgoje za življenje. Tako ste že nas, še bolj pa v zadnjem času naše otroke, poskušali vzgojiti k ljubezni do narave, k spoštovanju, odgovornosti ... Pravzaprav ste jim poskušali dati nekaj več, nekaj česar ne ocenjujejo ocene, ampak to za življenje še bolj šteje. Na kak način vam to uspeva? Učiteljica Angela: Prvi pogoj je, da imaš nesebično rad. Drugi, da sprejmeš vsakega otroka takšnega kot je. V začetku šolskega leta jih na različne načine spoznavam. Veliko se z njimi pogovarjam ob različnih priložnostih. Prav tako otroci spoznavajo mene. Otroci so najboljši psihologi, veliko me tudi naučijo.V veselje mi je, da jih uvedem v svet narave. Opozarjam jih, da smo del narave in vsak je odgovoren za sebe in za naravo, kjer živi. Privzgajam jim tudi ljubezen do branja, se dnevno pogovarjam o prebranih vsebinah. Podelim jim tudi priznanje za prebrane knjige, kar jim je vzpodbuda za naprej. Trnovski zvon: Če se počasi dotakneva vašega odhoda iz šolskih klopi v zunanji svet in čas, ki je pred vami. Nam lahko zaupate s čim se imate namen ukvarjati oziroma s čim boste nadomestili ta vsakdanji šolski vrvež? Kam boste usmerili življenjsko energijo, ki jo izžarevate? Učiteljica Angela: Prav v neposrednem okolju - v naravi ob delu ali sprehodu - najdem največ zadovoljstva in mir. Imela bom več časa za knjige, poslušanje glasbe, obiskovanje različnih prireditev, potepanja po svetu. V tretjem življenjskem obdobju je tudi čas za pridobitev novih znanj - interesa in volje je dovolj. Nekaj časa bom posvetila varovancem doma v Trnovski vasi. Vem, da mi ne bo dolg čas. Trnovski zvon: Za konec bi vas pa vendarle vpraša- la, kaj posebnega bi želeli povedati, na kakšen način bi želeli nagovoriti, ne le bralce Trnovskega zvona, ampak tudi učence vaših preteklih generacij. Učiteljica Angela: Imejte se radi med seboj, spoštujte se. Naj bodo vaši medsebojni odnosi iskreni. To je največja popotnica za življenje. Ne skoparite z nasmehom, ne s prijazno besedo. Podarite drug drugemu največje darilo - to je čas, ki je namenjen samo njemu. Ohranjajte in čuvajte naravo, njen del smo, čudovita je! Trnovski zvon: Učiteljica Angela! Iskrena hvala za te vaše besede, v imenu uredništva Trnovskega zvona in v imenu kraja, kateremu ste dali ogromno. Iskrena hvala velja tudi v imenu vseh nas, vaših nekdanjih učencev, kakor tudi v imenu staršev vaših otrok, za znanje, ki ste nam ga posredovali. Predvsem pa hvala za tisti del vas, vaših razmišljanj in čutenj, ki niso bila zapisana v učnih programih, vendar ste nam njihove vsebine nesebično posredovali za življenje. Besedilo in foto: Andreja Krajnc Izdelki učencev učiteljice Angele V Trnovski vasi dislocirana bivalna enota Zavoda Hrastovec-Trate Slovesne otvoritve enote se je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman (druga z desne) Bivša osnovna šola Trnovska vas, ki je postala za naše devetletkarje že pretesna, je decembra lanskega leta ponovno zaživela. Velikodušno je namreč ponudila streho nad glavo novim stanovalcem. Pa ne samo streho, prenovljena in sodobno preurejena je postala topel dom 22 članom bivalne enote Zavoda Hrastovec-Trate. Med novicami na spletni strani občine je pod naslovom »Slovesna otvoritev bivalne enote Zavoda Hrastovec-Trate v Trnovski vasi« zapisano: »V torek 11. decembra, je v Trnovski vasi potekala ot- voritev nove bivalne enote Zavoda Hrastovec-Trate. Nova enota je odprla svoja vrata v stari šolski stavbi, ki jo je občina Trnovska vas podarila. Zavod Hrastovec-Trate jo je renovi-ral in usposobil za bivanje in življenje stanovalcev. V objektu na 450 kvadratnih metrih biva 18 stanovalcev in 13 zaposlenih. Zbrane sta pozdravila direktor Zavoda Hrastovec-Trate Josip Lukač in župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Novo enoto Zavoda Hrastovec-Trate je odprla ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je Zavod Hrastovec-Trate pohvalila in dodala, da je temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti. Takšne enote pa omogočajo kvalitetno življenje osebam s posebnimi potrebami in se zahvalila občini Trnovska vas za zaupanje ter dodala: »Bivalna enota mora postati sestavni del kraja in dogajanja v kraju. Skupnost mora zaživeti svoje lastno, pa vendar integrirano življenje. In prepričana sem, da vam bo to tudi uspelo. Slovesnosti so se zraven domačinov, stanovalcev, svojcev in zaposlenih udeležili še občinski svetniki občine Trnovska vas in farni župnik Jožef Rajnar ter državni poslanec in župan sosednje občine Lenart mag. Janez Kramberger.« Ko smo po skoraj treh mesecih bivanja v novih prostorih bivalno enoto v imenu uredništva Trnovskega zvona obiskali, smo mnoge stanovalce bivalne enote našli kar zunaj, saj jih je prvo pomladno sonce pritegnilo na zrak. Nekateri so uživali v sončnih žarkih, drugi pa so pridno urejali in čistili okolico in v cvetlično gredico pred stavbo sadili prve pomladne cvetlice. Direktor Zavoda Hrastovec-Trate mag. Josip Lukač je v predstavitvi zavoda opravičeno zapisal, da si je zavod v zadnjih letih utrdil status ustanove, ki je v organizacijskem in strokovnem smislu vodilna na področju tega dela Evrope. V svojem poslanstvu imajo zapisano, da skrbijo in razvijajo različne bolj humane oblike namestitve ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju in duševnem razvoju in ki potrebujejo kontinuirano pomoč ter podporo. Da se v Zavodu Hrastovec-Trate trudijo, da bi svoje poslanstvo tudi dejansko opravljali, smo se prepričali takoj, ko smo vstopili v notranjost bivalne enote v Trnovski vasi. Prijazno urejeni prostori, ki štejejo devet spalnic s kopalnicami in sanitarijami, čudovit dnevno-bivalni prostor in kuhinjo, dajejo prijeten občutek domačnosti. Pa ne le prostori, ampak tudi ljudje v njih dajejo obiskovalcu neverjeten občutek domačnosti. Prijazno so nas sprejeli, nas pova- bili na ogled po sobah in nam pokazali umetnine, ki jih ustvarjajo v prostem času. Po besedah vodje bivalne enote v Trnovski vasi, gospe Leonide Gungl, so pravzaprav tako zaposleni kot stanovalci prijetno presenečeni nad tem, da so jih krajani tako toplo sprejeli medse in jim tako radi priskočijo na pomoč. Pove nam, da se je večini članov bivalne enote uresničila velika želja, saj so se nekateri vrnili v bližino svojih domačij, ki jih imajo v sosednjih občinah. V bivalni enoti Zavoda Hrasto-vec-Trate v Trnovski vasi biva 22 članov različnih starostnih skupin, povprečna starost je 56 let. V enoti imajo tudi kuhinjo, kjer jim kuharica dnevno pripravlja hrano. Na življenje v enoti pravi, da so se hitro navadili, saj so že ob sami selitvi in predhodnem ogledu enote izkazovali veliko zadovoljstvo, veselje in pričakovanje. Gunglova nam še pove, da so se dobro vključili v lokalno skupnost, da vsakodnevno obiskujejo trgovino in se sprehajajo v bližnji okolici. Pogosto tudi obiskujejo sveto mašo in razne kulturne ter druge prireditve v kraju. Imajo dobre odnose s sosedi in osnovno šolo. Osnovnošolci in njihovi učitelji jih namreč pogosto obiščejo, prav tako jih redno vabijo na razne prireditve in tehnične delavnice. Za konec nam še pove, da je v enoti 13 zaposlenih, od tega je nekaj tudi domačinov. Članom bivalne skupnosti nudijo pomoč 24 ur na dan. Pravi, da so v enoti vsi veseli in si želijo vsakršnega pozitivnega sodelovanja. Direktor Zavoda Hrasto-vec-Trate mag. Josip Lukač je poudaril, da tako vodstvo zavoda kot tudi sam bivalna enota izjemno dobro sodeluje tako z županom kot tudi z občinskim svetom občine Trnovska vas. Skupaj si prizadevajo in so bodo prizadevali tudi v bodoče, da bo njihov zavod trdno vpet v dogajanje, razvoj in napredek občine. Prepričali smo se, da danes takšni in podobni zavodi niso več niti senca tistega, kar imajo mnogi ljudje kot negativno predstavo v glavi. Če so bili takšni ljudje nekoč izključeni iz družbe in tudi fizično umaknjeni na rob civilizacije ter skriti za zidove starih gradov, smo v današnjem času na tem področju gotovo dosegli napredek. Novi pri- stopi v strokovnemu in političnemu pojmovanju življenja oseb s posebnimi potrebami so danes naravnani k iskanju novih oblik bivanja v skupnosti, ker so za človeka manj stigmatizirajoča, omejujoča in nudijo bolj kvalitetne oblike življenja. Danes jim je omogočeno pestro preživljanje časa na različnih področjih. Prav je, da smo jim ponudili dom in prav je, da smo novim stanovalcem naše stare šole pokazali gostoljubje in jih toplo sprejeli medse. Da smo pokazali pripravljenost pomagati šibkejšim od sebe. In vsak dan znova se moramo truditi, da bi jim pomagali. Življenje jih je namreč že samo po sebi dovolj zaznamovalo. Danes še morda sočutno zremo nanje, ker smo na tej strani reke, če pa bi se nekoč, jutri, znašli na drugi strani, bi si najbrž tudi zelo želeli, da bi bil med nami most in da bi drugi sprejemali našo drugačnost. Andreja Krajnc Pesem za starša Dragi vsi moji Rada vas imam. Uh, kako srečna sem. Že k vam hitim In objeti vas želim. Naj ljubezen nas povezuje, A nesreča kje drugje domuje. Misli posvečene so tebi, A prijateljica najboljša si, Moj največji si zaklad In bodi ti ob meni, Cvetje ti bom poklonila, A v zameno poljubček mi daj. Ali je na svetu še kdo boljši kakor Ti, ki vodiš me po pravi poti In varuješ me vse dni. Učenci 5. t(Ana V, Ana Š., Aleš, Anja, Ines, Nino, Boštjan) Intervju z vodjem vokalnega kvinteta Srečkom Pukšičem Dušanka: Lep pozdrav! Kdaj je nastala skupina vokalni kvintet? Srečko Pukšič: Prvič smo se sestali 31. januarja 2007. Želja za ustanovitev skupine pa se je pojavila že veliko prej. Potrebno je bilo zbrati ljudi, ki so bili pripravljeni vestno soledovati. Od takrat naprej pridno in redno vadimo. Dušanka: Kdo vse sestavlja skupino vokalni kvintet? Srečko Pukšič: Skupino je prvotno sestavljalo 6 članov. Eden je prenehal delovati, ker je bilo to zanj prenaporno. Trenutno pa nas je pet. To smo Franc Kuplen in Anton Kuplen, ki prihajata iz Bišečke-ga Vrha ter Franc Fras, Jože Potrč in jaz, ki prihajamo iz Biša. Dušanka: Kako to, da ste se odločili sestaviti skupino? Srečko Pukšič: Dva naša člana sta prej pela pri ljudskih pevcih, potem pa sta se odločila, da tam več ne bosta sodelavala. Predlagal sem jima, da ustanovimo skupino znotraj Društva upokojencev Trnovska vas in volja se je takoj pokazala. Dušanka: Pobudnik za nastanek skupine ste bili torej vi? Srečko Pukšič: Ja, nekako sem jaz dal ta predlog, ki pa so ga vsi kar hitro sprejeli. Ko je skupina nastala, pa so me določili tudi za vodjo. Nekdo namreč mora skrbeti za skupino in tudi zanjo odgovarjati. Tudi za pesmi poskrbim jaz. Dušanka: Od kod izbirate pesmi, ki jih pojete? Srečko Pukšič: Želo malo imamo pesmi iz naše domače okolice. Te pesmi tako ali tako že pojejo ljudski pevci. Bolj pestro in zanimivo je, če si jih izbiramo od drugod. Naše pesmi so bolj iz pohorskega dela in Dravskega polja. Trenutno imamo okrog 50 pesmi. Približno 2 meseca vadimo vsako pesem, preden jo javno zapojemo. Potrebno si je zapomniti besedilo, melodijo. To ni kar enostavna stvar. Ne moreš se samo postaviti na oder in zapeti. No, načelno lahko, kako pa zapoješ, pa je druga stvar. Vadimo po 3-4 pesmi, da so potem primerne za nastop. Seveda pa jih je potrebno pred nastopom še dodatno izpiliti. Dušanka: Ste napisali že kako svojo pesem? Srečko Pukšič: Ja, tudi to že imamo. Pesem sem napisal in priredil prav jaz. Toda ne bomo je javno predstavljali prej kot na kaseti, če nam bo to seveda uspelo. Dušanka: Kje, kdaj in kolikokrat imate vaje? Srečko Pukšič: Že od samega začetka imamo vaje redno 2-krat tedensko po dve šolski uri. Vaje imamo v društveni sobi, v kulturnem domu Trnovska vas. Pozimi si moramo malo pomagati, ker je ogrevanje slabo. Prinesli smo si pečke, tako da nas ne zebe. Dušanka: Ste imeli že veliko nastopov? Srečko Pukšič: Lansko leto, konec aprila, smo imeli prvi javni nastop. Nekaj časa je namreč potrebno, da si res dobro pripravljen nanj. Od aprila do danes smo imeli 10 javnih nastopov. Od tega smo bili 2-krat na ptujski kabelski TV. Na ptujskem območju smo tako že kar poznani. Bili smo tudi na Reviji pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Dražencih na Dravskem polju. To revijo je prirejala Zveza kulturnih dejavnosti društev, območna izpostava Ptuj. Gospa Mateja Kuharič, vodja te izpostave, nas je po naključju slišala po televiziji in se je pozanimala, kdo smo in od kod smo, ter nam potem poslala vabilo na to revijo. Bili smo zelo počaščeni in presenečeni, da so nas tja povabili. Dušanka: Kdaj vas bomo lahko občani Trnovske vasi ponovno slišali? Srečko Pukšič: Trenutno ni nastopov na vidiku. Naš prvi nastop bo na občnem zboru Društva upokojencev Trnovska vas. V mesecu marcu pa imamo še dva druga na- stopa, vendar ne pri nas. Eden je povezan z radiom Maribor. Ljudje nas že vabijo nastopat tudi na svoje obletnice, rojstne dneve, jubileje in drug nastop je povezan prav s tem. Dušanka: Kakšni načrti so za naprej? Srečko Pukšič: Največji načrt je posneti kaseto in CD ploščo. Prepričan sem, da nam bo to letos uspelo. Morda se bo komu zdelo prehitro, da želimo že po enem letu delovanja to posneti. Toda mi smo že nekako v letih in nimamo več kaj čakati. Pesmi imamo dovolj, ne samo za eno, tudi več kaset bi lahko posneli, če bi bilo finančno možno. Na žalost je vse povezano s financami. Potrebno bo najti sponzorje, da nam bodo stvar vsaj malo olajšali. Ne moremo se zanašati samo na društvo, ker potem kasete ne bomo nikoli izdali. Dušanka: Še bi želeli sami kaj dodati? Srečko Pukšič: Delamo intenzivno in vneto. Veseli smo, če nas pridete poslušat. Vem pa, da so mnenja različna. Želim si, da člani skupine ostanejo zavzeti, da bomo še naprej lahko delovali in peli pesmi. Dušanka Škamlec Pregled aktivnosti vaškega odbora Ločič Vaški odbor Ločič ocenjuje leto 2007 kot uspešno, saj se je dogajalo veliko aktivnosti na večih področjih. Precej dela smo opravili, veliko ga je ostalo še za naslednja leta in tako bo verjetno ostalo še naprej. Vse aktivnosti so povezane s finančnimi sredstvi, teh pa je vedno premalo za vse, kar bi želeli narediti. PREGLED DELA ZA LETO 2007 GRAMOZIRANJE CEST - glede na razpoložljiva sredstva, ki smo jih pridobili od vaščanov in sredstev občine je bilo v letu 2007 na ceste pripeljano: 1. Sekanec - 110 m3 ali 11 kamionov v vrednosti 1837 EUR. 2. Naravni gramoz - 119 m3 ali 19 kamionov v vrednosti 2337 EUR. Skupaj 310 m3 gramoza ali 31 kamionov v vrednosti 4174 EUR. IZKOP JARKOV: Izkopanih in očiščenih je bilo 750 m jarkov, kar je znašalo 930 EUR. V letu 2007 je bilo na območju vasi Ločič vgrajenih 28 m betonskih cevi. DRUŽABNO ŽIVLJENJE V VASI LOČIČ 1. Postavitev majskega drevesa Člani vaškega odbora smo v mesecu aprilu organizirali postavitev majskega drevesa na nogometnem igrišču v Ločiču. Postavitev majskega drevesa je potekala zelo prijetno, saj je sodelovalo veliko vaščanov. Majsko drevo je za vse vaščane daroval g. Mirko Skurjeni. 2. Kresovanje Vaški odbor Ločič je 30. 4. 2007 organiziral kresovanje ob majskem drevesu v Ločiču. Kresovanja se je udeležilo veliko vaščanov vasi Ločič, ki so se ob domači hrani in kapljici veselo zabavali pozno v noč oziroma do zgodnjih jutranjih ur. Kresovanje je popestril vaški harmonikar Siniša Čeh. V mesecu avgustu je vaški odbor organiziral vaške igre za vaščane Ločiča, med ostalim igranje nogometa in vlečenje vrvi. Pri vlečenju vrvi je sodelovalo šest ekip in to tri moške in tri ženske ekipe, ki so bile razdeljene v spodnji Ločič, zgornji Ločič in Forštat. Zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi pri moških je bila ekipa zgornjega Ločiča, pri ženskah pa Forštata. Igranje nogometa je potekalo v okviru ekip, sestavljenih iz moških in žensk vseh starosti. Vaške igre so potekale v prijetnem vzdušju, za katerega so poskrbeli domači godci, ki so vsaki prosti trenutek zapolnili s prijetno glasbo, tako da po zaključku iger ni zmanjkalo plesa in prepevanja vse do svetlih jutranjih ur. 4. Polnočnica Člani vaškega odbora smo se dogovorili, da organiziramo obisk polnočnice po starem običaju z baklami. Dogovorili smo se, da se vaščani zberemo pri kužnem znamenju, od tam pa pot nadaljujemo peš proti farni cerkvi, s prižganimi baklami. Pri kužnem znamenju v Ločiču smo se zbrali debelo uro pred odhodom z namenom, da za vsakega udeleženca pripravimo baklo. Zaradi pozne ure in mrazu, smo priskrbeli za topli napitek, katerega smo bili vsi veseli, saj nas je grel in nam dal korajžo za hojo proti farni cerkvi. Pohoda k polnočnici se je udeležil tudi župan g. Alojz Benko. Tema, sneg, sijaj bakel, tih klepet vaščanov in glej, že smo zagledali zvonik cerkve sv. Bolfenka pa še nekaj sto metrov in že smo bili na cilju. Pred cerkvijo nas je pričakalo veliko faranov, ki so želeli videti prihod vaščanov Ločiča z baklami. Pred cerkvijo smo se razdelili v dve vrsti, kjer nas je lepo sprejel farni župnik s skupino angelčkov in svetim blagoslovom. Po končani polnočnici smo se dobili na mestu odhoda, še malo pokramljali, se ogreli z kozarčkom toplega napitka ter si zaželeli vesel božič in s človeško toplino v srcih odšli vsak na svoj dom. Tudi letos želimo obiskati polnočnico peš in z baklami v rokah. Člani vaškega odbora Ločič Lovska družina Trnovska vas Kratek pogovor z novim predsednikom LD Trnovska vas je imela letos že 62. redni občni zbor. Ker je potekel mandat staremu vodstvu, so na zadnjem občnem zboru izvolili novo vodstvo, ki bo zastopalo lovsko družino naslednja štiri leta, in sicer; predsednik LD Trnovska vas je postal Ernest Vršič, podpredsednik Alojz Benko, tajnik Vlasta Pukšič, blagajnik Peter Benko, gospodar lovišča Franc Požegar, gospodar doma Drago Pukšič, referent za strelstvo Marko Požegar, referent za kinologijo Denis Lovrenčič in referent za turizem Ernest Vršič. V tem mandatnem obdobju imajo veliko načrtov, ki jih želijo uresničiti. Kot prvo bodo pred začetkom lova izvedli štetje divjadi, naredili bodo remize (krmna polja) za fazane in postavili Društvo kmetic Trnovska vas Prvi tečaji v novi kuhinji V Društvu kmetic smo v tej sezoni izvedle tri tečaje in to v novi kuhinji lovskega doma. Kot je znano, se od novembra preteklega leta dobivamo v obnovljenem lovskem domu, kjer so nam lovci v souporabo ponudili lovski dom. Pridružilo se nam je nekaj novih članic, tako da je kuhinja ob naši dejavnosti polno zasedena. V tem zimskem času si še želimo izvesti računalniški tečaj v naši domači osnovni šoli. Za to smo prosile Angelo Fras, da nas popelje po osnovah računalništva in da »po-surfamo« po internetu. Od novembra in nekje do aprila pa se že peto leto udeležujemo rekreativne telovadbe v telovadnici. Marica Maguša Osnovno testo za dobro potico Potrebujemo: 400 g moke (tip 500), 5 g soli, 25 g kvasa, 60 g sladkorja, 4 rumenjake, 2 žlici kisle smetane, 1 vanilij, lupina limone, 3,5 del mleka segretega na 40 °C, 65 g masla. 1. Pomešamo rumenjake, sladkor, smetano, sol, vanili, limonino lupino, polovico mleka in raztopljeno maslo v gladko zmes. Segrejemo do 37 °C. 2. Kvas razdrobimo, dodamo žličko sladkorja in malo toplega mleka ter dobro premešamo. 3. V ogreto moko oblikujemo jamico in dodamo kvasno zmes. 4. Umesimo testo, ki mu postopoma dodajamo pripravljeno zmes. Testo naj bo gladko in nelepljivo. 5. Testo pustimo pokrito na deski, da nekoliko počiva in vzhaja. Nadev z orehi in marmelado: 150 g mletih orehov, 100 g sladkorja, 100 g marelične marmelade. 6. Razvaljaš testo. Namažeš z marmelado, posipaš z orehi in s sladkorjem ter zaviješ. Vzhajaš. Pečeš na 180 °C. Pečeno posipaš s sladkorjem v prahu. solnice za srnjad. Naredili bodo pet novih prosto stoječih prež in popravili že obstoječe. Pred začetkom lova na veliko divjad bodo prestrelili puške risanice, v jeseni pred lovom na malo divjad pa puške šibrenice. V lovskem domu bodo preuredili hodnik in opravili nekaj manjših del. Na strelišču bodo postavili manjšo brunarico, katero bodo uporabljali ob športnem streljanju na glinaste golobe. Obdelovali bodo tudi njivo, na kateri sejejo koruzo za zimsko krmljenje male divjadi. V mesecu maju bodo imeli goste iz Avstrije in Italije. Kot vsako leto bodo organizirali tudi Hubertovo mašo ter pogostili občane z lovskim golažem. Imeli bodo tradicionalno srečanje z LD Destrnik in LD Dobrava. To srečanje je namenjeno predvsem druženju, izmenjavi mnenj in izkušenj, dobrim odnosom ter prijateljstvu. Med drugim pa bodo organizirali tudi lovsko ekskurzijo. Načrtov imajo še veliko, vendar se vedno zatakne pri denarju. Denar, ki ga dobijo od prodane divjadi, morajo po zakonu vlagati nazaj v lovišča. G. Ernest Vršič še sporoča vsem občanom in občankam: »Kot predsednik LD Trnovska vas bom vestno opravljal nalogo, ki mi je bila zaupana, predvsem na področju varovanja in ohranitve divjadi. Moja skrb bo, da bo okolica doma in strelišča vedno urejena, da bo v ponos naši občini. Želim si, da bi tudi v bodoče ostali dobri odnosi med lovskimi tovariši in da bi bila skrb ter gojitev divjadi vedno na prvem mestu vsakega člana zelene bratovščine. Lovski zdravo!« Dušanka Škamlec Delo KORK Trnovska vas Letošnjo leto smo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Trnovska vas pričeli aktivno. V začetku februarja, natančneje 2. februarja smo izpeljali občni zbor. Na občnem zboru je predsednica gospa Kristina Vršič podala plan dela za leto 2008, v upanju, da ga bomo uspešno izvedli. V februarju smo pričeli s predavanji in delavnico o zdravi prehrani ter zdravem hujšanju. Predavanja, ki so zelo zanimiva in poučna, vodi naša domačinka Andreja Krajnc. V planu za letošnjo leto imamo izvedbo še dveh predavanj. Na kakšno temo bodo predavanja, se še dogovarjamo z zdravnikom v naši občini gospodom Tomažem Schaubachom. Nekje v mesecu avgustu ponovno planiramo članski piknik, ki je bil tudi v preteklem letu nekje v tem času. Upamo, da bo letošnji piknik tako prijeten in uspešen kot je bil lanski. V planu dela smo si ponovno zadali, da bomo tudi letos kot vsako leto, razdeljevali pakete pomoči potrebnim. Ne bomo pa pozabili tudi na naše invalide, bolne in tiste, ki so po domovih za ostarele. Seveda pa bomo tudi letos aktivno sodelovali v krvodajalskih akcijah in se trudili, da bomo pritegnili čim več tistih, ki bodo darovali kri za življenje in zdravje drugih ljudi. Marija Maguša ffi@rasff£jgps\.iiigr.4\) :' Č Ker nam je v prejšnji številki zagodel tiskarski škrat in smo naši »štorklji« izbrisali kar dva novorojenčka, vam ponovno prilagamo seznam vseh novorojenih v letu 2007 v občini Trnovska vas. Torej ne le 16, ampak kar 18 novorojenčkov je bilo rojenih v naši občini v lanskem letu. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. KOMU KAM KDAJ KDO je »štorklja« zaupala novi rod je odložila svoj čudež življenja je poletela čez naše kraje je novi občan Trnovske vasi Tatjana Horvat Biš 36/a januar Anže Valerija Kramberger Trnovska vas 18 februar Tilen Jožica Kramberger Biš 17 januar Mari Sonja Krajnc Trnovski Vrh 45 april Amadej Ema Žugman Biš 47 marec Gal Klavdija Arnuš Trnovska vas 26 april Klemen Klara Vršič Bišečki Vrh 21/a april Dejan Jasmina Čeh Trnovski Vrh 50 februar Aleksander Marjetka Požegar Bišečki Vrh 29/a maj Urška Brigita Polanec Bišečki Vrh 58 junij Žanet Mateja Pihler Trnovska vas 15/b julij Nicolas-Nik Valerija Pukšič kočič 1 julij Leja Petra Mihelak Črmlja 3 avgust Paulina Klavdija Srša Bišečki Vrh 35/a april Anja Lidija Horvat Trnovski Vrh 10 september Anej Julija Kurbos Biš 68 september Katarina in Matevž Nataša Kolmanič Trnovska vas 47/b november Lan ... čeprav življenje ni pesem, je pesem lahko življenje ... V spomin Mariji - Micki Murko V četrtek, 21. februarja, smo se v velikem številu, v žalosti in prizadetosti zbrali ob žalujočih svojcih, na domačem pokopališču na Humu in pospremili na zadnjo pot gospo Marijo Murko - Lupšovo Micko. Nista minila dva meseca od soočenja s hudo zahrbtno boleznijo, meseca temnih slutenj in svetlih upanj življenjskega boja in zemeljska pot žlahtne osebnosti našega kraja je bila končana, odprto onostranstvo, čas vrednotenja vrednosti življenja, hvaležnosti in trajnega spomina. Mickina življenjska pot se je začela 2. marca 1933 leta v Vitomarški vasi, v družini očeta Jožefa in Marije Vesenjak, ob bratu Slavku in sestri Liziki in srečno otroštvo je teklo brez vrnitve kot voda Pesnice, ki je poganjala mlin v katerem so živeli. Valovi življenja so družino ponesli iz Vitomar-cev v Brengovo, kjer je Micka obiskovala osnovno šolo v Cerkvenjaku ter 1948 leta vBiš. Povojne razmere, kot mnogim nadarjenim, tudi mlademu in zalemu vaškemu dekletu niso omogočale nadaljevanja šolanja. Živelo se je od trdega dela na zemlji od zgodnjega otroštva, ki se je začelo z vsakdanjo pašo in mnogimi drugimi deli, do pozne starosti na domači dragi zemlji. Vključila se je v takrat najstarejši in najmnožičnejši društvi domačega kraja - PGD Biš in Prosvetno društvo Trnovska vas, poleg šole in cerkve središči zbiranj vseh generacij, z društveno, izobraževalno, kulturno in družabno vsebino. Društvi nista mogli nadomestiti formalne izob- razbe, omogočili pa sta mlademu dekletu, da je v prvi generaciji uspešno zaključila gasilsko šolo v Medvodah in pridobila naziv nižja gasilska podčastnica, ter pod vodstvom največje kulturne delavke našega kraja gospe Milice Loparnik stopila na amaterski gledališki oder ter v svet umetniške slovenske besede, pesmi in plesa v številnih največjih delih ljudskih iger. 1958 leta sta z izbranim življenjskim sopotnikom Jankom Murkom iz Biša stopila v zakon, ljubezni, upanja in načrtov poln mlad par. Življenje v novem domu, mlade in ljubeče žene, skrbne gospodinje in snahe ter kmalu srečne matere, se je odprlo v vsej polnosti in odgovornosti. Kot žarki biserne rose so prihajali otroci. Hilda, Tanja, Mira in Albina. Zvesta in opori v medsebojni ljubezni, spoštovanju in odgovornosti sta jim bila vzorna vzgojitelja ter ljubeča, ponosna in verna starša. Vzpodbujala in usmerjala sta jih v šole, da bi si pridobile poklice, za zanesljivejšo pot skozi življenje. Že rodovna pripadnost humanitarni prostovoljni gasilski in družbeni dejavnosti se je nadaljevala v vsej družini. Micka je pridobila naziv nižje častnice 2. stopnje, značko veteranke PGD Biš in letos januarja priznanje za 60 let pripadnosti. Usodnega leta 1989 je v bolezni prerano izgubila zvestega življenjskega sopotnika, človeka svojega življenja in skrbnega ter ljubečega očeta štirih hčera, moža Janka. A v pomoč so že stopah otroci, srčno vzgojeni po njeni in očetovi podobi, zato ni bilo strahu, da bi ostala osamljena in sama. Tudi sami so si ustvarili družine, med njimi pa je ostala trdna srčna vez in se krepila in večala z vsakim novim čudežem, Nino, Anjo, Katjo, Nušo, Saro, Sašom in Miho, katerim je bila ljubeča in srečna babica. Ljubezen se je vračala z ljubeznijo. Njeno življenje je bilo bogato izpolnjeno. Kako dolgo jo je v življenje spremljalo šumenje vode ob mlinu iz otroštva? In materina pesem, katero je z razkošnim darom nosila s seboj in jo podajala otrokom in vnukom in vsem nam. Prelep žametno zveneč alt in odličen posluh je krasil vsako od neštetih za- petih njenih pesmi. Njena pesem je budila lepoto in hrepenenje. Šest desetletij v cerkvenem pevskem zboru, polovico tega med ljudskimi pevci KD Trnovska vas in skoraj desetletje v MePZ Jakoba Gomilška. Njen glas so nosili valovi radia iz Lenarta, Ptuja in Ljubljane, številni nastopi doma in drugod, zapis studia radia Maribor na kaseti in zgoščenki Slavec hrani etnografski institut v Ljubljani, najgloblje pa naša srca! Micka hvala Vam! Za Kulturno društvo Trnovska vas: Karl Vurcer Vsem še enkrat iskrena hvala! Jože in Metka Požegar r viu ti tv-u. j 4 /Ws ZA lOri. e5rkf> i!«* r-—-J.- TWOWilC) ^ StM ! >iM JuM I bi a- v.f C-A, Jž-čt w fS Sr/ w f, »V nesreči nikoli nisi sam« To sva midva z ženo doživela 9. decembra lanskega leta, ko sva zvečer okrog 21.15 opazila, da nam gori gospodarsko poslopje. Na pomoč so nam hitro priskočili sosedje in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Biš. Pridružili so se jim tudi gasilci sosednjih občin in kmalu so uspešno pogasili ogenj, ki nam je naredil ogromno škode na gospodarskem poslopju. Da so na svetu še dobri ljudje, čutimo še sedaj, kajti z različno vrsto pomoči mnogih izmed vas bo naše poslopje hitro pod streho. Vsem, ki ste nam v tej nesreči izkazali in nam še vedno izkazujete vsestransko pomoč, se iskreno zahvaljujemo. Predvsem velja zahvala gasilcem PGD Biš, dobrim sosedom in Krajevni organizaciji Rdečega križa Trnovska vas, ki nam je tudi pristopila na pomoč. Zima v našem vrtcu Zima je skozi dejavnosti ter aktivnosti, ki smo jih pripravili v vrtcu hitro minila in nekaj utrinkov je prikazanih na fotografijah: Izdelovanje pustnih mask Veselo ptuslno rajanje v vrtcu Saška Pukšič