LETNIK (VOL.) LIL
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1943
KUPUJTE VOJHE BONDE1
London, Anglija. — Berlinsko radio poročilo omenja, da so nemški parašutniki in vojaki elitne straže osvobodili bivšega fašističnega diktatorja Benito Mussolinija. Mussolini je bil sedem tednov ujetnik Badoglijeve vlade. Ne omenja pa poročilo, kje
v katerem kraju so ga osvobo---
dili. Zato zavezniki jemljejo to vest s pridržki dvomov na znanje. Najbrže Nemci poročajo tako, da bi prepričali prebivalstvo severne Italije, da je Mussolini še vedno njih vodja in da naj vstrajajo ob strani Nemcev v borbi.
Zadnja poročila, da so se zavezniki izkrcali v Genovi, Pisi in po severnem obrežju zapad« ne Italije so-bila preuranjena. Potrjeno pa je sedaj, da so čete pete ameriške armade v akciji v okolici Neapelja. Mesto Salerno, ki se nahaja kakih 25 milj južno od Neapelja je v a-meriških rokah in prodiranje se nadaljuje v notranjost. Osma angleška armada pa je uspešno obšla ves južni del italijanskega škornja in so v nedeljo zasedli luko Brindisi in zdaj
prodirajo proti severu proti lu-ki Bari. Tako se nahajajo zdaj angleške čete že na jadranski obali nasproti Albanije in Dalmacije, kjer je morje široko komaj kakih 70 milj.
Nemci se silovito ustavljajo pri Salerni in Neapelju. Tudi v Rimu-se utrjujejo. Številna oja-čenja prihajajo iz severa in zgleda, da bodo v Italiji silno; krvavi boji. Zavezniki so v zraku v premoči kar je velike važnosti. Ali bodo zavezniki silili proti severni Italiji še ni jasno. Ko bodo osvobodili važne pozi- [ cije v južnem delu Italije, se j jim bo nudila vsa priložnost za invazijo Balkana in bodo s tem lahko razcepili nemško moč na več front. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kaj je namen zavezniške strategije v tem oziru.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
I . - -•■/ • , .'.*...	. • •	.	V -	_	' <»	•	'	i-	.	i v '	h •
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
"Amerikanski Slovenec"
DELA tK
52
LET ZA 8VOJ NAROD AMEBIXL
STEV. (NO.) 136
Borba za važne pozicije v Italiji
NEMCI TRDUO, DA SO
REŠILI MUSSOLINIJA
BOJI NA RUSKIH FRONTAH IN DRUGE VOJNE VESTI
Moskva, Rusija. — Ruske čete ao začele z močno ofenzivo v okolici Brijanska. Močne napade izvajajo v sredi, med tem pa oba krila severni in južni pritiskata naprej, da izvedeta obko-litev mesta in pokrajine. Na severnem delu so Rusi vrgli nemške čete nazaj za sl^oro 18 milj. V smeri proti Kijevu v U-krajini so Rusi zadnja dva dni na več točkah napredovali. Od Kijeva so oddaljeni še samo 79 milj. Ruska ost, ki se pomiče stalno proti Kijevu pa postavlja vso južno nemško fronto v veliko nevarnost. Prepustiti bodo morali najbrže vse ozemlje do reke Dnjepra, Če še ne dalj, ter Krimsko. Edina zapreka, ki zna za nekaj tednov ustaviti rusko ofenzivo bo jesensko deževje, ki običajno nastane proti koncu septembra vsako leto.
Iz glavnega zavezniškega stana v Avstraliji poročajo, da so zavezniške čete zavzele pri Salamaua v severno-vzhodni
Novi Gvineji važno letalsko ba-
-(
zo, za katero okolico so trajali boji celih 73 dni. Amerikanci in Avstralci tako dobivajo v roke več in več baz, katere jim bodo služile za poznejše operacije proti Japoncem.
V Burmi se pričakuje v kratkem večjih bojev. Obljubljen udar iz Indije v Burmo se pri-praVlja, kakor hitro nastopi u-godno vreme, ki navadno nastopi enkrat v oktobru. V Tihem morju pa bo pričakovati prihodnje mesece tudi obširnejše aktivnosti, ker ameriško in angleško vojno brodovje, je zdaj v Sredozemskem morju opravilo glavni del dolžnosti in bo zdaj na razpolago za udar na Japonce.
PODPREDSEDNIK WALLACE POVDARJA:
"NE BO MIRU, DOKLER NE
UREDIMO SOCIALNIH RAZMER"
Chicago, III. — Chicaški odbor Združenih narodov za dosego miru je priredil zadnjo soboto večer v chicaškem stadiumu velik javni shod, ki se ga je udeležilo nad 20,000 ljudi. Glavni govornik na shodu je bil podpredsednik Zdr. držav Henry A. Wallace. Poleg njega tudi se-( nator Jos. H. Bali iz Minnesote in še več drugih. Vsi zagovorniki in podporniki Ball-Burton-Hatch-Hill resolucije, katera določa, da Združene države po vojni aktivno sodelujejo v vodstvu s Združenimi narodi, da se organizira svet za mir in potem istega čuva. "Podpredsednik Wallace je v tem govoru predvsem bičal mednarodne karte-le, o katerih je dejal, da s sebično politiko povzročajo po svetu gospodarske krize in po-
sledice tega so težke socialne razmere, ki vodijo narode v ; spore in vojne. Dokler ne bodo j na svetu pravilno urejene gospodarske in socialne razmere j se bodo vedno pojavljali razni Hitlerji. Zdaj imamo vojno s Hitlerjem štev. 1. Čez nekaj let bo vojska s Hitlerjem štev. 2 H d., če narodi sveta ne bodo j znali urediti pravilno svojih! razmer.
K Rooseveltovim štirim svo-* (Nadaljevanje na 4. strani)
KAJ JE Z VATIKANOM SE NI ZNANO
Washington, D. C. — V Rimu so nastale sovražnosti med italijanskimi in nemškimi četa- r' mi v noči med četrtkom in pet-is< kom zadnjiItfdeffTNČfnci so ho- R teli takoj po objavi kapitulaci- tj je zaseči vse vladne in druge jJ važne urade in pozicije. Itali- z jani so se uprli in začeli so se v spopadi. Nekatere dele mesta ® vladajo Nemci, dočim gotove k dele Italijani. O Vatikanu so 31 poročali v soboto, da je v nemških rokah. Zadnje poročilo pa 13 omenja, da so Nemci Vatikan d obkolili in da kontrolirajo vse v dohode in izhode iz Vatikana. ° Radio postaja iz Vatikana je d včeraj javljala, da je bila v ne- b deljo katedrala sv. Petra odpr- 1 ta in da so se vršile službe bož- z je redno. Nemci trdijo, da so Vatikan obkolili, da ga stražijo ^ in čuvajo pred navali druhali. 1 Kaj mislijo Nemci z Vatikanom c napraviti ni znano.	r
—o--1
! TAJNIK HULL OBLJUBLJA \ ' POMOČ JUDOM	i
c
Columbus, Ohio. — Držayni ( tajnik Hull je pOšlal 46. lAni konvenciji Zionistične organi- j zacije v Ameriki,'ki se vrši v u tem mestu svoj pozdrav, V svo-j i jem pozdravu <*iaglaša Hull, da j] Zdr. države, bodo storile vse kar v njih moči, da se usoda ! \ Judov, ki jih je zadela v tej L vojni omili, da bodo zopet uži-j, vali enakopravnost in pravico. 3 -o--1
V ARGENTINI SE KUHA PREOBRAT
Santiago, Cile. — Sem so do-šla poročila, ki omenjajo, da je j* bila vlada generala Ramireza prisiljena rezignirati. Preobrat je izsilila skupina mlajših vojaških častnikov, ker so silno' ozlovoljeni radi slabih odnoša-jjev med Zdr. državami in Ar-Mgentino, ki jih je rodila slaba politika Ramirezove vlade.
:l —°-
1 OPA URAD DOLOČIL CENO PRAŠIČEM
!
I Chicago, 111. — Cena živim » prašičem bo od 4. oktobra na-i prej $14.75 za 100 funtov žive jvage. Zadnji teden so plačevali - prašiče po $15.25 za 100 fun-:t6v.'
; • ' i
Ameriški lopničarji so se morali kar s rokami in ramami upreti ob 155 mm. a-rbico, da so jo spravili na prati kraj blixu mesta Cesaro ▼ Siciliji. Najprej so jo odvezali od truka. Taki veliki topovi so kasneje bruhali ogenj na italijansko -glavno ozemlje is Sicilije.
KRIZEN SVETA jL
•—>
—	Ankara Turčija. — Po- d ročilo iz Rumunije poroča, da p so italijanski vojaški oddelki v p RarmmiTi, - ki s£ oskrbovali; v transporte za zalaganje itali- u janskih čet na ruski fronti ra- d zoroženi po Nemcih in bodo od- t vedeni v ujetniška taborišča, d Ker je z Italijani prijateljstva v konec, jih smatrajo Nemci kot d sovražnike.	B
—	London, Anglija. — Ber- T linsko radio poročilo objavlja, j j da so Nemci zasedli Pulj in vse : n važnejše točke ob jadranskem ir obrežju. Tako tudi otok Rho- n d-es in dodekaneške otoke in s bodo vso obrambo vodili sami. c Tudi v Grčiji so italijanske po- c< zicije prevzeli Nemci.	g
—	Tokio, Japonska. — To- d kijska radio postaja je objavi- v la, da je na severnem Honshu v obrežju hud potres močno razrušil mesto Tottori. Do 1400 ljudi je zgubilo življenje in več, kakor 4000 domov je razrušenih deloma od potresa in ^ deloma od.x>gnja, ki je nastal s
I	ob potresu.	jr
1	— Chicago, 111. — Zadnji j " petek večer je policist našel na! c r|trotoarju 65 let staro ženo, ki j T " I je rekla, da se piše Nellie Hays. I c
II	Imela je zlomljeno nogo, kar < - je prišlo od padca na cementni j
*	j tlak. Odvedli so jo na pojicij- ^ 3|sko postajo. Nadzornica za | "j ženski oddelek pa je našla pri j
•	njej v starih cunjah $1000 v go- I: tovini in bančne knjižice za bli- j zu $4000. Policistu pa je preje pravila, da je uboga.
—	Stockholm, Švedska. — e Nazijski okupacijski poveljnik a na Danskem general Von Han-
t neken, je naložil danslci pre- ;
stolnici Kopenhagnu en miljon , 0 kron kazni, ker je bil v mestu ' _ ubit neki nemški kaprel. En .. milijon danskih kron je velja-a lo pred vojno $190,000.00 ameriškega denarja.
—	Washington D. C. — A-
2	meriški mornariški urad, kakor tudi angleško mornariško mini-jsterstvo objavlja, da tekom me-j
n seca avgusta so zavezniki poto-i i- j'pili več nemških submarinov, e kakor so pa nemški submarini li potopili zavezniških ladij, i- Nemška kampanja s submarini jbblj in bolj nazaduje.
LASKA MORNARICA SE PRIDRUŽILA ZAVEZNIKOM 1
Valleta, Malta. — Glapii 1 del italijanske mornarice sel je J podal in pridružil zaveznikom. * Poročilo omenja, da je dos&lo v luke na Maltt 22 italijanslmf ' ladij, 4 velike bojne ladje, se- 1 dem križarjev in 11 rnšilcev. 1 Dva križarja, dva rušilca in 1 dve matični ladji pa so dospele ^ v Gibraltar. Zavezniško bro- 1 dovje je s tem zelo ojačeno. 1 Baš radi predaje brodovja se v 1 Tokio silno hudujejo nad Itali- ( jani, ker vedo, da je delo bojne ( mornarice v Sredozemskem 1 morju s tem v glavnem konča- i nO in da bo zdaj velika pomorska sila na razpolago za operacije v Tihem morju proti Japon- I cem. Italijani so imenitno izi- s grali Nemce in pričakovati je, |1 da se bodo Nemci silno mašče- 1 vali nad nezvestobo Italijanov, 1 v krajih kjer se bodo mogli. 1
-o--i
STALIN KLIČE SVOJE PO- |
SLANIKE DOMOV London, Anglija. — Aleksan- j der Bogomoloff, ki je bil doslej poslanik pri osmih zamej- , nih vladah ^ Londonu je bil koncem zadnjega tedna pozvan domov. Maiski, ki se je mudil j nad deset dni v Londonu je tu->di na potu domov s ženo. Tudi od drugod se čuje, da je Moskva pozvala svoje poslanike na važna posvetovanja. Najbrže gre Z£ ureditev in oblikovanje nove sovjetske politike napram zunanjemu svetu. !	—o—
BOLGARSKA VLADA REZIGNIRALA
Ankara, Turčija. — Po sestanku regentskega sveta, ki se je sestal zadnji teden je bolgarska vlada podala rezignaci-jo. Provizorični ministerski predsednik je Peter Gabrowski, ki je bil doslej minister za notranje zadeve. Drugi ministri so večinoma ostali v novem kabinetu.
! fc
— Bern, Švica. — Iz Francije poročajo, da sta bila bivši ■ [francoski predsednik Albert ' Lerbun in Andre Francois-Pon-i cet, bivši poslanik v Berlinu, . aretirana od gestapovcev. Oba i! sta odvedena po gestapovcih jneznanokam.
VPLIV GERILSKIH BOJEV NA HITLERJEVO POLITIKO
NapUal Donald Bell
VLEČI IN PORIVATI JE TREBA
Nemiri na Danskem ! T
niso nastali sami od sebe., Več t kot mesec dni so nazisti z raz- n ličnimi provokacijami vzne-! n mirjali dansko prebivalstvo,' N ker so si hoteli preskrbeti pre- t< tvezo, da zasedejo in popolno- p ma prevzamejo malo dansko F državico.	p
Na prvi pogled je videti ne- n* razumljivo, zakaj bi si Nentci sami ustvarjali težave, mesto, i-j da bi prepustili z-akoniti danski j vladi skrb, da si pokori Dance za nemško uporabo. Ako pa , pogledamo drugam v druge ev- £ vropske dežele, bomo kmalu . našli načrt, po katerem se rav- j najo nazisti.	|y
Smrt bolgarskega kralja p
Borisa je še vedno nerazjasnje- ] na. Bolgarski zdravniki nava-1 jajo uradno za vzrok smrti srč- ■ ni napad in pljučno bolezen. ^ Toda Boris je bil zdrav in šele j
?fap,^litfct in -do^ takr; popolnoma brez vsake organič- j z ne bolezni. Pljučna angina pa ne more podreti zdravega člo-t^ veka v prvem napadu in se tudi ^ ne vleče 5 dni — pač pa more ^ rana, katero je povzročila mo- r rilčeva krogla, imeti za posle- r dico komplikacije s srcem in tu-; ^ di infekcijo pljuč, ki bi mogla ^ postati neposredni vzrok smrti J n
Toda kdo je streljal?	F
s
Takoj po Mussolinijevem £ padcu je izbruhnil med Bori- z som in njegovim premierom Fi- n lovom 1 jut prepir, ker je hotel n Boris obesiti Filovu krivdo za pro-nazistično bolgarsko poli- j tiko in si pripraviti pot v anglo- z ameriški tabor.
r
Tri tedne pozneje se je Boris * pogovarjal s Hitlerjem v nje- z govern glavnem stanu. Dočim ^ je on skušal zmanjšati bolgar- F sko udeležbo v vojni, je Hitler 1< zahteval večje podpore. Kon- o ferenca je bila torej brezuspeš- f na in Hitler je spoznal, da bo * Boris skušal posnemati politiko I Badoglio-a. Verjetno je torej, * da je bil morilec nazistični 1 agent, ki je dobil nalogo, da J ustavi kralja na njegovem potu t in prepreči njegove korake v i novo politično smar.	i
h
Tu takoj vidimo sličnost razvoja na Danskem in v Bolgari-jji. Bogdan Filov postane hla-!, pec Nemčije — nov Kvizling ( — ali pa bo dežela zasedena od ] Nemcev. Hitler ni po^p,bil Mus-j solinijevega padca, ki je po- , vzročil v Berlinu veliko prese- i nečenje. Zaradi Badoglio-vega ! ' [prevrata je moral Hitler posla-. ti v Italijo najmanj 15 divizij, ki pa so prišle prepozno, da bi mogle preprečiti dalekosežno poslabšanje položaja, tako da s je Hitler sklenil v bodoče upo- i • rabiti svoje vojake nekoliko i bolj pravočasno. On dobro ve, t da je izgubljen, kakor hitro po-- kaže najmanjšo slabost. Vlade , njegovih- satelitov niso le poli-i tično nezanesljive, temveč tudi \ preslabe, da zaduše protinazi-jstična gibanja svojih ljudstev.
Ta ljudska gibanja so dveh vrst
Prvič, so manifestacije za mir kot na Bolgarskem, v Ru-muniji, Italiji in na Finskem. V Nemčiji sami je moral radi te tendence javnega mišljenja prevzeti vlado i-v notranjosti Heinrich Himmler. Druga smer pa so skupine aktivnih bojevnikov, ki se zbirajo v ozadju nazističnih armad in tam zanetijo gerilsko vojno proti nemškim prometnim zvezani. Ta gerilska vojna je v vojaškem pogledu seveda bolj nevarna kot mirovne manifestacije neo-boroženega prebivalstva. V Angliji in Ameriki je mnogo ; premalo znano, kako velik vpliv imajo danes geritske armade na vojni program osišča.
Gerilska vojna ima dvoje središč
Jk
Jugoslavijo in okupirano j Rusijo. Ti gerilci imajo zdaj ijdvgjeti izkušenj v vojni in so tneobičajno dobro izvfežbani. V
zadnjih mesecih se je gerilska j vojna razširila tudi drugod po ^Evropi. Na Francoskem je središče tega gibanja v alpskih krajih, toda njegovo vejevje se razprostira po vs^j deželi. Ge-rilske čete so nastale tudi na Nizozemskem in v Belgiji. Na Danskem so se tudi v zadnjih mesecih pojavili gerilci. Na Poljskem je bilo nekaj geril-skega gibanja že od vsega za-
I	četka. Grški gerilci so se spojili z jugoslovanskimi partizani in na Bolgarskem in celo v Rumu-niji jiVi je vedno več.
V vseh teh deželah, tudi v Jugoslaviji, so bili gerilci do-zdaj le neprijetno motenje J— naraščajoče neprilike. Uničevali so zaloge in tudi uspešno zadrževali del vojaških rezerv, ki so morale sem in tja začeti -proti gerilcem prave vojaške kampanje, čeravno nekoliko omejenega obsega. Na ruski fronti pa je morala nemška armada spoznati, da v posebnih prilikah gerilci zelo resno vplivajo na razvoj vojaških dogodkov. Tam namreč gerilci delujejo neposredno v zaledju fronte in danes je že postalo očivid-no, da je dober del uspehov rdeče armade zahteval sodelovanje gerilskih Čet.
V zahodnih deželah
je vedno prevladovalo mnenje, j da so poročila o gerilskih uspe-jhih pretirana. Nedavno pa so "(Nemci sami priznali resnico in "; nehote priznali, da so gerilci "i spravili v nered poslovanje
II	vseh organizacij za bojno čr£o. "jDne 24. julija sta prinesli : Frankfurter Zeitung in Deutsche Allgemeine Zeitung istega 3 | dne izčrpna poročila o sabotaži 1 na železnicah vzhodne Evrope.
Ti članki priznavajo, da trpe 3 i vse železnice radi sabotaže, da j dan na dan, tudi na najvažnej-
e~ šim prograh, zlete v zrak mu-nicijski vlaki in da je dovoz re-" zerv zelo otežkočen — mnogo 1 ruskih prebojev fronte bi bili
(Nadaljevanje na 4. str.)
Stran 2
AMERIKAWSKI SLOVENEC
Torek, 14. septembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi m najstarejši slovenski list v Ameriki. ■ Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek In petek.
Izdaja in tiska: EDJNOST PUBLISHING CO.
N&lov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnin«: ,
Za celo leto___________________$4.00
Za pol leta-----------2.00
Za četrt leU__________________>.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____$4.50
Za pol leta-------2.25
Za četrt leta______r.______1.50
_■ *
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year-------------------$4.00
For half a year--------2.00
For three months-----Z---1.25
Chicago, Canada and Europe: <
For one year------$4.50
For half a year-----------2.25
For three months_______1.50
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
T____
Dopisniki so proMbi, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predao je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prfjini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
»
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879._
KAPITULACIJA ITALIJE
Sreda 8. septembra 1943 je dan, ki bo ostal v vojaški in politični zgodovini zelo važen in pomemben dan. Italija, druga glavna osiščna sila v Evropi, je na ta dan položila orožje in obvestila Zedinjene narode, ki vodijo borbo proti osišču, da sprejme njihove pogoje, ki so: brezpogojna udaja.
Kapitulacija Italije je prišla malo manj kakor 27 mesecev za tem, ko je Italija zahrbtno zabodla v hrbet svojo romansko sestro Francijo. Kako se je tedaj njen fašistični voditelj Benito Mussolini obnašal, je znano. V najbolj drzni in naduti pozi je na rimskem balkonu objavil Franciji vojno. Kaj se je godilo tiste dni v diplomatičnih krogih, svet še do danes ni zvedel. Resnica pa bo, da so Mus-solinija na vse načine rotili in prigovarjali, naj nikar ne stopa v vojno. Predsednik Roosevelt ga je osebno prosil. Pomagalo ni nič. Zaslepljen od fašizma, kateremu oče je bil, je upal, da imata on in njegov idejni tovariš Adolf Hitler že ves svet v žepu. Po sedemindvajsetih mesecih raz-boritega Benita ni več. S svojo fašistično politiko je propadel. Milijoni ga preklinjajo po vsej Italiji in drugod po svetu. Z njim je padla bahaška Italija na milost in nemilost zaveznikov. Italija ie, na j bol j živ dokaz, kam pripelje voditelje, pa tudi cele države, pretirana ošabnost.
Zavezniki sicer postopajo z Italijo in Italijani nekam mehko in milostno. Za Slovence in Hrvate to najbrže ne bo preveč dobro. Kako bo, bo treba p^č počakati, da vidimo, kako mesto bodo zavezniki odloČili pri mirovni konferenci pravici. Italija, ki je vsa zbankrotirana in popolnoma na tleh gospodarsko in drugače, pa bo, kakor nadležni berač, vedrila in prenočevala pod streho zavezniške dobre volje, katera bo morala preživljati in oskrbovati verolom-ne Lahe. Italija je brez žita, brez premoga in še brez marsičesa drugega. Dokler je mogla pa le s prstom gibati, se je pa borila ob strani Hitlerja in pobijala slovanske narode sadistično kakor Nemci. Na tisoče in tisoče slovenskih grobov kliče po maščevanju na slovenski zemlji. Ali bo ta strašna krivica kaznovana? Dovolj kaznovana ne more biti nikdar. Toda ali bo vsaj toliko, kolikor se jo lahko kaznuje? Ali bodo zavezniki polovili prizadete krivce, ki so odgovorni za nečloveške zločine? Tudi to bomo imeli priliko videti prej ali slej.
Glavna važnost italijanske kapitulacije pa je, da so zavezniki Italijo premagali in isto izbili iz Hitlerjevih rok in njegovega vpliva. S padcem Italije ostaja v Evropi Nemčija osamljena. In to je velika strategična važnost. Zavezniki bodo odslej veliko bližje nemški zemlii in bodo od vse naokrog razbijali Nemčijo iz zraka, pa tudi na kopnem se bodo začele vse obširnejše akcije proti nemškim silam.
Kapitulacija Italije brezdvomno silno vpliva na vse osiščne satelitetne države. Kakšno upanje naj še zdaj imajo Madžarska, Rumunska, Slovaška, Bolgarija in Finska v Hitlerjevi družbi. In kakšno upanje naj še zdaj sploh ima Nemčija sama? To so mučna vprašanja za vsako osišč-*o silo.
Ogromen poraz Hitlerjevih armad v Rusiji, učinkovit poraz osiščnih sil v Afriki, Tuniziji, Siciliji in v Italiji je zdaj uničil vsako upanje v nemških krogh. Lahko so se satansko režali ošabni Nemci v Berlinu in laški fašisti v Rimu, dokler niso začeli čutiti udarcev na lastni zemlji. Danes pa je vsa Italija več ali manj razbita. Nekdaj cvetoča nemška industrijska mesta so v razvalinah. Vsako noč dežujejo na nemška mesta bombe. Očividno gre vse v nič. Tisti, ki so se preje toliko ustili v nazijskem in fašističnem taboru, so pa sleherni dan bolj in bolj poparjeni in tihi.
Razmere zadnjih dni kažejo, da je nad Nemčijo skoro prav podobno ozračje, kakor je bilo leta 1918 proti jeseni. Kakor tedaj, tako sedaj. Nemci se povsod umičejo. Bo-jevitosti ne kažejo več, prav kakor da morajo vedeti, da je igra za nje izgubljena in da jih zdaj čaka samo še sodba za velikanske satanske zločine, ki so jih uganjali in vršili nad drugimi, nedolžnimi narodi.
Nemška prefriganost se pa še ni poslovila. Zdaj se je
'"'.'jI
»	(Oh.
skrila. Zadrževala bo zavezniške sile, kjer bo mogla, da jih še utrudi. S tem zadrževanjem misli doseči to, da bi utrujeni zavezniki rekli, kaj se bomo borili tako dolgo, da Nemce popolnoma premagamo, rajši jim dajmo malo milejše pogoje, pa bo takoj mir. To bi bil že nekak pogojen mir in baš to Nemci še iščejo. Drugače bi po našem mnenju Nemci že danes položili orožje in sprejeli vse pogoje.
Ali bodo zavezniki na to prefriganost pristali? Tega nihče ne ve. Ako bodo ostali Roosevelt, Churchill in z njima Stalin pri svojih besedah, potem bo dobro. In če en bodo< pristali, bo germanske predrznosti in prusjaškega barbarizma konec. Ako bo pa nemška prefriganost zmagala, i tedaj bo imel svet prej ali slej zopet opravka z prusjaškim i barbarizmom. To si le zapomnimo vsi.
liilPji MSsi
HVALEVREDNO DEJANJE Cleveland-Collinwood, O.
Ob priliki zlate maše Rt. Rev. Msgr. V. Hribarja, so amerikanski Slovenci pokazali, ne samo kako znajo ceniti ča-stitljivost slovenskega duhovnika, temveč so tudi izpričali, kako pri srcu so jim zasužnjeni bratje onstran velikega morja; dokazali so veliko vnemo, ko se gre za od pomoč svojim soro-jakom, ki ječijo pod trdo, tujčevo peto.
Večerna slavnost zlatomaš-niškega jubileja je bila prirejena edino v ta namen,, kajti preč. g. jubilant ni maral nobene slavnosti, nobene ceremonije, ampak je privolil šele, ko so mu razložili plemeniti smoter tega slavij a in je potem sam č. g. zlatomašnik daroval 250 dolarjev iz svojega žepa za to slovesnost.
Slovenci od bližnjih in daljnih krajev so prihiteli ter se udeležili svečanosti v presenetljivo velikem številu in napolnili veliko dvorano in vse prostore Slov. Doma na Holmes Ave. Ves čisti dobiček večerne slovesnosti je znesel 1391 dolarjev in skupaj z velikodušnim darom preč. g. jubilanta znaša čisti preostanek 1641 dolarjev; to je tedaj skupna svota, namenjena v pomoč trpečim bratom v stari domovini, in ki se je že oddala na pristojno mesto.
V skupnem znesku so vključeni tudi darovi, ki so došli preč. g. zlatomašniku potom čestitk; vse te darove je č. g. jubilant izročil k skupni vsoti. Čestitke so pa prihajale od vseh koncev in krajev, med temi so bile priproste in visoko-doneče, krasne in dragocene na tiskanem papirju; pisane so bile od žuljave roke priproste-ga delavca in izobraženega in-teligenta; umetniške čestitke so bile to in pomenljive, slikane od umetniške roke kakor n. pr. ona od čč. sester v Lemon-tu, ki je že sama na sebi umetni j a prve vrste.
Eno čestitko, ki je došla iz Montane je umestno, da se jo omeni radi zgodovinskega pomena ; poslala sta jo Mr. in Mrs. Joseph Mohar iz Turner, Montana. Ta zakonska dvojica je j bila sploh prvi par, katerega je č. g. jubilant poročil kot novo-imašnik; poroka se je vršila pred 50 leti in sicer 26. avgusta 1893 v cerkvi Sv. Petra na Superior Ave. in 17ti cesti. V čestitki želita oba, da bi ju Monsignor Hribar blagoslovil ob priliki njunega jubileja 50 ' letnega zakonskega življenja, ampak razdalja je prevelika, < da bi se to moglo sedaj vse obenem izvršiti, zategadelj sta Podložila za enkrat; v prihodnjem letu naj se to godovanje obhaja.
Ernest Terpin. -o-
Poročajte takoj o vaeh dogodkih t "A. S.", ki ae dosode
▼ vaši naselbini!
| - -
IZ FARMARSKE PRESTOLNICE
WiUard, Wis._
Za nedoločen čas je na dopustu Cpl. John Volk. On je pri zrakoplovih. Ravno ko je hotel pristati, se mu je zrakoplov prevrnil, pri tem je pa sam dobil hude notranje poškodbe.
Doma na desetdnevnem dopustu je tudi njegov brat Sgt. Albert Volk.
Te dni je odšel v službo Strica Sama John Bergant.
Mr. Frank Lamovec je po dolgem poizvedovanju dobil poročilo, da se njegov sin Philip nahaja v ujetništvu na Filipinih!
Tam nekje iz Alaske pošilja lepe pozdrave vsem fantom iz Willarda, posebej pa še pozdravlja Father Raphaela, Pfc. Tony Perushek; piše, da je prav zadovoljen.
Ludvig Perushek.
-o--
KAJ SE GODI V EVELETHU
Eveleth, Minn.
V nedeljo 29. avg. se je vršila tukaj 19. letna jugoslovanska konvencija. Pri tej priliki je domači Jugoslovanski klub igral važno vlogo. Iz Eveletha so nastopili na programu naslednji: Mrs. Anton Lenich, ki je prebrala neko pesem; kvartet — v katerem so nastopili Mrs. Klemensic, Miss Julia Mo-dec,* John Kuzma in Frank Longar, spremljala jih je pa Mrs. W. Brank — je zapel več pesmi; Mrs. Klemensic je prebrala pesem "Našim vojakom"; Miss Frances Usenik je tudi prečitala neko pesem; nadalje so zapele pesem, ki je bila posvečena očetom in materam, Mary Nemgar, Patricia Jurko-vich, Mary Ann Brince, Mary Jean Ritmanich, Patricia Chap-pel, in Janet Capovsek. Eve-lethska organizacija je tudi podala igro enodejanko "Vojakovo slovo".
Tukajšnja Ameriško Jugoslovanska Zveza je pred kratkim organizirala krajevno podružnico št. 64 SANSa, s katero imata skupne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Nova podružnica SANSa je začela živahno kampanjo za novo članstvo; pridobiti nameravajo vse Slovence in Slovenke v Eve-lethu. Tako pravita predsednik John Pouchnik in tajnik Joe Orehek, ki vabita vse rojake in rojakinje, naj se čimprej pridružijo, da bodo vsi skupno pomagali-postaviti na noge novo, združeno Slovenijo. Članarina v tej podružnici znaša najmanj en dolar.
Toliko o društvenem in narodnem življenju, zdaj pa še poglejmo, kaj delajo naši vojaki.
Sec. Lieutenant Bert Kau-sek, ki je pred kratkim postal častnik, ko je graduiral tozadevno šolo v Camp Lee, Virginia, je nedavno za teden dni prišel obiskat starše Mr. in Mrs. John Kausek, v Evelethu, in svojega brata Rev. Father
ške Matere Božje, na Virginiji. n< L,t. Kausek se je priglasil za vo- tu iaško službo februarja 1941. b< Njegov brat Joseph se nahaja ki s našo armado v Iranu ali Per- z< siji.	d<
Thomas A. Petrich od cerkve si presv. Trojice, Eveleth, je bil pi iz čina poročnika povišan v čin di kapitana. Ta mladi častnik, sin šl Mr. in Mrs. - Jacob Petrich iz p< Eveletha, je prideljen zdravni- b< škemu oddelku v Cainp Rucker, j n; Alabama. Pri vojakih se naha- ši ja nekako eno leto.	zi
Lieutenant Frank Kalin iz Fort Belvoir, Virginia, sin Mr. lj in Mrs. Frank Kalin, je bil pred s< kratkim doma na 10-dnevnem d dopustu. B Domačinka. d -o--b
CVETKO NA GROB ...
. c
Buenos Aires, Argentina. £
Tresla se mi je roka, ko sem ^ odpiral pismo iz Londona, ki ga j, mi je pisal č. g. Franc Gabrov-šek. Tri mesece je potrebovalo čez morje.
Slutil sem da ne bom zvedel dobrih novic. Takole pravi pismo: "V ponedeljek (1. marca) smo dobili iz domovine nekaj Slovencev. Morda si že dobil kako vest, da so takozvani * partizani ustrelili Tvojega brata Franceta. V Slovenskem domu je opis divjanja v Rotah pod vodstvom nekega učitelja F Kerča iz Trbovelj. Ubili so Lu- 11 kana, Cigaleta in še druge. v Podpesek je požgan. Izgleda, s da tudi stricova hiša. To so na- r redili Italijani, ki se maščujejo J nad nedolžnimi, mesto da bi t iskali morilce. Hudo je, da si 1 radi vojske zgubil že mater in t brata . . . Bog naj Te tolaži." 1
Slutil sem nekaj takega. Med v drugimi novicami sem že pr$d ® meseci bral, da je bilo v Podpe- i* sku ustreljenih 10 mož in fan-jI tov, med katerimi sem po raz- 11 nih okolnostih poročila domne- ^ val brata ...	c
Moj brat France je imel 30 1 let. Bil je postaven, močan fant, t ne besedlčen,	prevda- J
ren. Dovršil je z odličnim uspe-hom grmsko kmetijsko šolo in 1 bil delaven v prosvetnem dru-jr štvu, v zadružništvu, v sadjar- ,1 skem ter čebelarskem društvu, is Ponovno je objavil tudi dopise 1 v Sadjarju in Kmetovalcu in je ( marsikod po bližnjih krajih p imel tudi kmetijska predava- 1 nja.	1
Bil je kremenit značaj, ki j nikdar ni dal povoda nepotreb- j nim ne prepirljivim besedam. ^ Bratom in sestram je bil vzor, , pri delu pa vedno prvi. Bil je J nadvse zaveden Slovenec in je, j. kakor vsa naša hiša, stopal ved- , no med prvimi borci za lepšo • bodočnost Slovenije in Jugoslavije. Marsikatero priznalno diplomo je hraniKmed svojimi papirji.
V sedanjem bridkem času je, ' ;po kdo ve kakšnem naključju, t1 ostal doma. Najbrže zato, ker 2 'je, kakor sodim, padel kot pr-;l va žrtev za domovino najmlaj- 1 ši brat in so zato pustili na mi- 3 ru bridko prizadeti dom, ki je ( že mater zgubil v vojnem vi- * harju ... Po danih navodilih je 1 bilo naročeno, da se čaka na 1 povelje iz Londona. Naj se ni-!5 kar ne preliva slovenska kri po |' nepotrebnem in po nepremišlje- jr ■ nosti. Zato je naravno, da! 1 France ni odobraval početja ] 1 "partizanov", ki so na svojo ro- 1 ko sprožili revolucijo lani v ma-! * ju in razglasili "notranjsko £ sovj. republiko". Doživeli so 6 polom, kar je bilo neizogibno. £ A France je vedel še nekaj več. * Poznal je dobro kakšna družba so "partizani", kajti med njimi so bili v prvi vrsti postopači in spridenci od blizu-in daleč, ki < niso nikdar bili koristni niti v;c navadnem delu in bodo tem \ manj mogli rešiti narod v tako c strašni stiski. Kot fantovski vo- c | ditelj je dobro poznal tiste lju- j £ di in je imel včasih z njimi tudi:e ostro besedo, z željo da jih iz- g modri.	J
Prišla je težka ura, ko je mo- i ral pogledati smrti v oči. Ved- i
no je bil dosleden in zvest, zato tudi tedaj ni mogel pristati na besedo tistih, kateri so v začetku podpisali "Slovensko zavezo" v kateri so prisegli, da bodo spoštovali vse kar je slovenskega in tudi vero naših očetov, pa so kar kmalu začeli pobijati duhovnike in zavedne katoliške može. Možko jim je torej povedal, da z njimi ni možate besede, zato je moral pasti in z njim 9 tovarišev, pač najboljših v občini, kakor uvidim iz znanih imen.
Bridko je zgubiti cvetoče življenje. Pa če ga kdo v boju s sovražnikom žrtvuje je to vendarle nekaj lepega in častnega. Bolj še boli krogla katero v hudobiji požene zločinsko lastni brat...	. V
Med Podpeskom in Petkov-cem, dve uri nad Vrhniko, leži divji gozd "Raja peč". Tamkaj je zakrila zemlja nesrečne žrtve hudobije v poslednjih dneh meseca julija preteklega leta.
Janez Hladnik,
urednik "Duh. Življenja".
r-
TO IN ONO
_
11 SE VEDNO SPIJO V PODZE-MELJSKIH PROSTORIH
3-
h Te dni, ko stopa Anglija v ja peto leto vojne, se sliši skoraj 2_ neverjetno, da v Londonu še j e> vedno kakih osem do deset ti-a> soč oseb spi vsako noč v podze-1 a_ meljskih zakloniščih. Največ' j0 jih je iz revnih slojev, ki so jim bi bili domovi porušeni, ko so sj Nemci klicali nad Londonom in takoj v začetku vojne. Ko so bi-» li napadi iz zraka najhujši, je »d v teh podzemeljskih zakloni-ščih našlo zavetje tudi do 140 e_; tisoč oseb naenkrat. Še sedaj, n_ | kadar pride opozorilo, da se z_ i bliža zračni napad, pride še e_ j vedno kakih dva ali tri tisoč dodatnih oseb prenočevat v te ' prostore. Redni "stanovalci" v Lt teh prostorih spijo na železnih a' posteljah, ki so ena vrh druge, e_ kakor na ladjah. Ti prostori pa jn niso nič drugega, kakor čakal-u_ nice na večjih postajah podze-r 'meljske železnice. Nekateri so u ' si napravili že kaj udobne spal-ge} nice komaj deset korakov proč je cd železniškega tira in so se na-jjj vadili, da jih šum, ropot in ve-a_ i like množice prav nič ne motijo pri spanju in počitku. Okrog postelj imajo obešene rjuhe in . j koče, zato se slačijo in oblačijo ^ nemoteno, kakor bi se vozili na Pullmanovih spalnih vozovih. .' Nekateri imajo ob posteljah tu-Je di ogledala, kavelje za obleko in majhne svetilke za čitanje. v" j V sili se pač človek vsemu privadi, a-	..
li- --0-
ZNATI JE TREBA!
a-	-
Dva avstralska vtfjaka sta ;e bila na dopustu v Kairi, v Egip-u .tu, in sta si gasila žejo v neki er znani gostilni. Ko je bilo treba tr_ plačati račun, sta oba pretak-j. nila vse žepe, pa sta imela še zmeraj 10c premalo. Kar se je eden nečesa domisli in izgine.
Cez nekaj časa pride nazaj z je vrečico peska, ki jo je pobral la nedaleč proč od gostilne. "Pe-; sek iz Tobruka," začne kričati. )0! "Kupite za spomin pesek iz e J Tobruka!" Njegov tovariš pa la pristavi: "Nenavadna prilika. ja Pesek je bil ravnokar prinesen o- naravnost iz fronte." Razni a- gostje v gostilni so pokupili pe-co sek in ga s ponosom spravili za s0 spomin, avstralska vojaka pa o. sta si lahko še nadalje gasila č. žej°-
>a	-o- ,
ni NE PLAČATI PREVEČ!
i" Vladni urad za urejevanje ki:cen (OPA) je določil stropne v cene za ženske in otroške oble-m ke, jesenske in zimske, pri pro-daji na drobno kakor tudi na debelo. Cene so ali tako visoke u- ali pa nižje, kakor so bile lan-di;sko jesen. Imate pravico vpra-z- sati prodajalko ali prodajalca, kakšna je stropna cena pri vsa-
0-	kem komadu obleke, ki ga ku-
1-	pite. _ _	_ _
DOGODKI
AflMvOAi
Nov grob
West Allis, Wis. — Dne 31. avg. je na svojem domu, 1135 So. 60. St., umrl rojak Frank Beranisfch, star 69 let. Zapušča soprogo, dva sinova in enega pravnuka. Pogreb se je vršil 3. sept. iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov na Calvary pokopališče. Blag mu spomin, preostalim pa naše sožalje.
Nad 600 fantov
Cleveland, O. — Iz fare sv. Vida služi pri vojakih nad 600 fantov, ki jim bodo v cerkvi postavili v spomin dve tabli z njihovimi imeni. Tabli bosta blagoslovljeni v nedeljo 26. sept.
Poroke v Clevelandu -
Cleveland, O. — Dne 28. avg. sta se v cerkvi Marije Vne-bovzete poročila Miss Sonia Koželj, hčerka Mr. in Mrs. Rudolf Koželj iz 687 E. 156 St. in narodna delavka, ter Mr. William Barron.
Isti dan sta se poročila Miss Christine Pirtz, hčerka Mr. in Mrs. Frank Pirtz iz 918 E. 76. St. in Cpl. Joseph Ujcich, sin Mr. in Mrs. Vinko Ujcich, 1060 E. 72. St.
Dne 4. sept sta se poročila Miss Frances Zlatoper, hčerka M^s. Catherine Zlatoper, 16705 Palda Dr., in Air Cadet Robert Ross. Ta poroka se je vršila v Californiji, kjer je ženin nastavljen.
Štorklja in rojenice
Milwaukee, Wis. — Sinčke so dobili v družinah Frank S. Debelak, 1002 W. Pierce St., — Joseph Lončar, 2400 W. Cypress St., — in Ralph Berginz, 2029 So. 72. PI.
Hčerke pa so dobili pri družini Anton Kozleuchar, 1101 So. 60. St., West Allis, in John Leskovic, 415 So. 126. St.
Iz Indiane
Indianapolis, Ind. — Tukaj je umrla Josephine Barbarič, stara 58 let in doma iz Mirne peči na Dolenjskem. Zapušča moža in tri sinove.
Novi urednik
Cleveland, O. — Glas SDZ, glasilo Slovenske dobrodelne zveze, naznanja, da je gl. od-; bor 22. avg. z veliko večino izvolil Antona Šabca za uredni-i ka. To mesto je bilo izpraznjeno, ko je umrl prejšnji urednik Lojze Rozman.
Iz Pennsy Ivani je
Johnstown, Pa. — Vsled po-jsledic operacije je 28. avg. j umrl Anton Logar, star 57 let j in doma iz Grahovega pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bil 38 let. Zapušča dva | odrasla sinova in dve hčeri.
V Rumuniji
Cleveland, O. — Sgt. Frank Supancic, sin Mr. Mike Zupan-| čič, se nahaja v vojnem ujetništvu v Rumuniji, potem ko se je {Udeležil letalskega napada na petrolejske vrelce v Pleštu. To i obvestilo je poslal očetu Rdeči j križ.
Zavihal rokave
Kansas City, Kans. — Ravno 'sedaj pobiram zaostalo naročnino za Novi Svet. Rojaki mi 'gredo zelo na roke, za kar se !jim zahvaljujem.' — Joseph iKostelec, zastopnik.
Grob v Siciliji
Cleveland, O. — Pfc. Stanley Koshak je 13. julija padel v bojih v Siciliji. Po smrti mu je bil za hrabrost podeljen red škrlatnega srca. Prideljen je bil zdYavilskemu oddelku. Njegov prijatelj in sošolec Cpl. John Adamič piše, da je videl Stanleyev grob v Siciliji.
Torek, 14. septembra 1943 /
AMERIKANSKJ SLOVENEC
Stran g
Zapadna ^ 7va7q Slovanska ^^ffiSr
DBNVES, COLORADO Nate in lxa—£k davnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:	]
Preda tdnik: Leo Jnrjorec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, III Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. liMUmch, 3360 Viae !
Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport. ID. Tajnik: Anthony Jexiin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. J Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. Vrkorni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bidg, PoebU, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Morrtseey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. I
2.	nadzornik: Mika Popovich. 1649 Grove St., Denver, (16) Colo.
3.	nadzornik: Anton Ropar. 406 E. Mesa Ave, Pueblo- Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
2.	porotnica: Johanna V. Men/, 7801 Wade Psrk Ave, Cleveland. O.
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Mian.
4.	porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland, Ohio.
5.	porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago. IB.
URADNO GLASILO: "Amerikanaki Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, TSL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	;
nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbera. Pro-	!
inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	j
bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	i
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < gth narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. j Kdor želi postati član Zveze, naj se ogla« pri tajniku aajblišnjega dru- J štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j in potrebne Hstine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! J
j Dopisi lokalniH društev
DRUŠTVO SV. KATARINE, ST. 29 ZSZ
Cleveland, O.
Vsak stan ima, ker pač mora imeti, svoje dolžnosti, in ako se iste izpolnujejo, je vse dobrt> in v korist človeški družbi. Če se pa dolžnosti ne izpolnujejo, je tem večja škoda, čim večja je dolžnost, fo velja za posameznike in za splošnost. Za primer lahko vzamemo naše podporne organizacije in naša društva. Tam, kjer so vestni, in agilni uradniki in članstvo, se tudi vedno opaža napredek v vseh ozirih. Kjer pa tega ni, pa organizacija ali društvo le životari, seje so slabo obiskane, ( sploh napredka na ta načinibiti ne more.
2al, da je tudi pri našem društvu precej takih, ki so pozabili, kaj je njih članska dolžnost; posebno pa ni prav, če kdo vzame urad, potem ga pa brezbrižno zanemarja, kajti ako izostane delovanje enega ali drugega, trpi celota, ker vsak j urad ima svoj delokrog. Skleni- j mo torej, da se bomo v tem ozi- j • ru poboljšale in da bo zanaprej I j vsaka uradnica ali članica vr-j, šila, kar ji veleva dolžnost.
Prihodnja seja, ki se vrši 21. , sept., bo zelo važna. Zraven bo- ( do tudi prebrani 8-mesečni ra-1.] čuni. Pridite torej, sosestre, v največjem številu na imenova-j no sejo. Naj še omenim, da kar i se tiče finance, smo prav dobro'1 napredovale. Kupile smo tudi * za $200.00 vojnih bondov. 1
Kaj je dobro društvo, vsakdo najbolj spozna, kadar pride nesreča, bolezen, ali smrt. Tako je meseca maja letos naše dru- 1 štvo vsled smrti izgubilo dve
' članici. Prva je bila, kakor je bilo že poročano, Frances Cen-trik, druga je pa za vedno od-: šla še mlada članica, Ana Ker-' bish. Dediči in sorodniki pokoj- j nih sosester so se prav pohval- j no izrazili o našem društvu, ka- j kor tudi o naši organizaciji! ZSZ, ker so dobili vse točno,1 kar tozadevno predpisujejo' pravila. Ta vzgled naj nas zopet vspodbudi, da ne nehamo j pridobivati novih članov, zlasti i še za mladinski oddelek. Za slednjega je sedaj veliko lažje ! agitirati, ker ni potrebna več zdravniška preiskava. Tako se lahko otroka enostavno vpiše, pa postane član za samo 15c : mesečno. Ako se pa vpiše odraslega člana, je zanj prosta' zdravniška preiskava, agitator je pa deležen lepih nagrad. Is- j kreno ste prošene vse sosestre, da storite kar je mogoče v teko- ! či kampanji, ker naše društvo nikakor ne sme biti zadnje v 1 v tem oziru. — Pozdrav.
Frances Ponikvar, tajnica. ( -o-
DRUŠTVO WESTERN STAR, ST. 16, ZSZ
Pueblo, Colo. |
Ker je letos ravno 35 let od-	< kar je bila naša Zveza ustanov-	' Ijena, priporočam članom na-	, šega društva, da bi se malo	s bolj zanimali za svojo organizacijo in svoje društvo in prav	1 pridno pridobivali nove člane,	j Če si premislimo, ko bi vsak	• član le enega novega pridobil,	I bi jih bilo čez 236, kar je že	: prav lepo število.
Zatoraj, dragi člani, zavihaj- ' mo rokave in stopimo na delo, ; da se tudi mi pokažemo, da 1 smo nekaj naredili v tej kam- ' panji ob 35-letnici naše Zapad- . ne Slovanske Zveze.
Pozdravljam vse člane dru- i štva in Zveze.
Rose Lesar.
IMENIK LOKALNIH URADNIKOV ZSZ ZA L. 1942,:
Stav. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Preds. John Kadunc, 3907 Wynekoop; tajnik John Trontel, 4685 Wash. St; blagajnik Joseph Težak, 611 E. 47th Ave.; ml. nadz. Anthony Jeršin, 3515 Osceola St. — Vsi v Den-verju. — Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Slov. Domu.
Stav. 3. dr. Slovan, Pueblo. Colo.—
Predsednik Joe Mencin, 1216 Ber-wind Ave.; tajnik Joe Spiller, 313 Clark St.; blag. Anton Kochevar, 1206 Berwind; ml. nadz. Joe Spiller, 313 Clark St. — Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sv. Jožefa.
Stav. 4. dr. Zapadni Junaki Mid-vala, Utah. — Preds. Frank Costello, 37 Fifth Ave., Mid vale, Utah; tajnik in blag. Joseph Percich, 100 Fifth Ave., Mid vale, Utah; ml. nadz. John Cvar, 102 — 3rd Ave., Midvale, Utah. — Seje se vršijo 10. vsakega meseca v tajnikovih prostorih. ______
Slav. 5. dr. Planinski Bratje, Lead, villa. Colo. — Predsednik Anton Mi-helich, 310 W. 3rd St.; taj. John Vidmar, 414 W. 3rd St.; blag. Tony Bost, 700 Elm; mL nadz. Anton Mihelich in Tony Bost. — Seje se vrše vsakega 11. v mesecu v Domu Slovenskih Društev, 527 Elm St. —- Vsi v Lead-ville, Colo.
Stav. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik John Sikola, 209 Tremont St.; tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blag. Stanko Ku-kulan, 320 S. 18th St; mL nadz. Michael Kapsch. — Sej? se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav.
Čtev. 7. dr. Sv. Rožnega Venca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Težak, ,611 E. 47th Ave.; tajnica Mol-lie Zalar, 4641 Pearl St; blag. Josephine Claus, 4550 Pearl St; mL nadz. Anna Težak in Mollie Zalar. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, v Slovenskem Domu. _______
Slov. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.
—	Predsednik Frank Crepinsek, R. 2; tajnik in blagajnik John Terlip, Jr.,1 R. R. 2; ml. nadz. John Baloh, R. 2;j zdravnik Dr. Therss. — Seje se vrže vsako drugo nedeljo v mesecu pri! tajniku.
Stav. 9. dr. Napredni Slovenci, Ca-' non City, Colo. — Predsednik Anton j Dremel, Box 454; tajnik Frank Konte, 112 W. Catlin Ave.; blagajnik Albert ZavereL Prospect Heights; ml. nadz. Frank Konte, 112 W. Catlinj Ave. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Drem-lejavih prostorih.
Slav. 11. dr. Sv. Janes Nepomok, Rockvale, Colo. — Preds. Matt Slano-vich, Box 442, Canon City, Colo.; tajnik in blagajnih Matt Slanovich, Jr., Box 442, Canon City, Colo.; mL nadz. Matt Slano vich. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne na domu Joe Lipersick.
Stav. 13. dr. JunakL Fronlenac, Kansas. — Preds. John Rudman, Box 92; tajnik in blag. Anton Lesjak, Box! 118; ml. nadz. Ann Rudman, Box 92.
—	Seje se vrše vsako drugo nedeljo j v mesecu ob 10. uri dopoldne pri j predsedniku.
Siev. 14. Sloga Slovencev, Spring Glen, Helper, Utah. — Preds. Frank i Stavar, R. F. D. Box 77; tajnik Aug.' Topolovec, R.F.D. Box 81, Helper, Utah; blag. Joseph L. Rebol, Box 433,1 Helper, Utah; ml. nadz. Joseph L. j Rebol. — Seje se vrže vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Skerljevi dvorani.
Ste v. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. —- Preds. Peter Predovich, tajnik Nick Balic Slovonian Store; blagajnik George Badovinac; mL nadz. Ann Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. v mesecu na domu predsednika.
No. 16. Western Star lodge. Pueblo, Colo. — President Frank Grahek, 1747 E. Orman Ave.; Sec'y Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St.; Treasurer, Joe Blatnik, 2609 E. Evans; Juvenile : supervisors, Anton Rupar, Rose Lesar and Elizabeth Blatnik. — Meet-j ings are being held every second i Wednesday of each month at St Joseph's Hall at 7:30 P. M
Stav. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik Matt Se-kich, Box 100, Erie, Colo.; taj. Mary i Danailoff, Box 142; blagajnik Joe Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Matt Sekich in Mary Danailoff. — Seje se | vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ■ pri Mrs. Frank Marolt.
Št 21, dr. North Eagle, Ely, Minn. —Predsednik Martin Pecharich, R. 1, Box 232, Win ton, Minn.; tajnik Frank Likar, Box 14; blagajnik Frank Str-benk, R. 1, Box 65; ml. nadz. Frank Likar. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Jugoslovanskem Narodnem Domu.
fttav. 22, dz. Sv. Michaela, Tooafe. Utah. — Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St; blaga j nica Josephine Smith, 447 E. Utah Ave.; ml. j nadz. Frank Ambrose, 116 N. 6th St. ;
—	Seje se vrše vsako drugo soboto v j1 mesecu v St Marguaritte Social Center Hall.	j.
Štev. 23, dr. Cleveland, Cleveland, j J O. — Preds. John Kadunc, 1229 E. i 71st St; tajnik Frank Mihelcic, 1226 : E. 73rd PL; blagajnik John Peitz, i 1271 E. 58th St — Seje se vrše vsako i 2. nedeljo v mesecu na domu tajnika. ^
Štev. 24, dr. Marija Pomagaj. Sali-da- Colo. — Predsednik John Bayuk, < 622 W. 2nd St; tajnik Martin Kenick, ; 619 W. 2nd St; blag. Mary Butala, , 434 W. 2nd St.; mL nadz. Mary Ann ] Butala, 605 W. 2nd St. — Seje se vrše j vsako 2. nedeljo v mesecu ob 7. uri : zvečer na domu tajnika.	i <
Stav. 26, dr. Venček Vijolic, Cairn- i brook. Pa. — Predsednik Louis Yuko, R. D. No. 1, Box 19, Hooversville, Pa.; , tajnik jn blagajnik Frank Zorman, ] Sr., Caimbrook, Pa.; mL nadz. Andy 3 Morel, R- 1. — Seje se vrše vsako ] zadnjo nedeljo v mesecu pri sobratu . tajniku.	1 -
Štev. 27, drl Združeni Slovenci, . Thomas, W. Va. — Predsednik Andy Kovach, Kempton, W. Va.^ tajnik in blagajnik Frank Kovach, Kempton, W. Va. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku.
Štev. 28, dr. Vijolica, Pittsburg, Kansas. — Predsednica Caroline Klucevsek; tajnik in blag. Joe Boho-rich, R. 1.; mL nadz. Joe Bohorich in Caroline Klucevsek. Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih.
Stav. 29, dr. Sv. Katarina, Cleveland, Ohio. — Preds. Johana V. Mer-var, 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnica Mary Butara, 9900 Columbia Ave.; mL nadz. Stella Herbut,: 3622 E. 80th St.; zdravnika Dr. Oman in Kern. — Seje se vršijo vsaki tretji; torek v mesecu v Slov. Narodnem Domu št 4 na St. Clair Ave.
Štev. 30, dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah — Preds. Paul Tempfer, Box 15, Hiawatha, Utah; tajnik in blagajnik Dan Miller, Box 132, Hiawatha, Utah; ml. nadz. Jacob Smo-dey. — Seje vsakega 25. v mesecu ob 2. uri popoldne'v Charles Lopan-ovih prostorih.
Stav. 31, dr. Lilija, Ser anion. Pa.— Preds. Minnie Konchnik, 219 Resse St. taj. in blag. F. Vogrin, 2419 N. Main Ave.; mL nadz. Frank Vogrin.
—	Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-, bratu tajniku.
Štev. 32, dr. Washington, Cleveland, O. — Preds. Antonia Tomle, 14822 Sylvia Ave.; taj. in blag. Jose-
No. 51, Whispering Pines lodge, Trinidad, Colo. — President, R. L. Swift, 508 Washington Ave.; Secre-j
t
KANDIDAT?
CoL Robert R. McCormick, izdajatelj dnevnika The Chicago Tribune, ki bo morda imenovan sa predsedniškega kandidata republikanske stranke. Kritizira vse, kar napravi predsednik Roosevelt, pa tudi s ide-| jami Wendella Willkis sa na strinja.
I tary and Treasurer Mary Swift 508 phine Maček, 19319 Kewanee Ave.; j mL nadz. Emma Lence, 14236 Sylvia i Ave. — Zboruje vsaki 3. petek v i mesecu ob 7:30 zvečfer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Dru- 1 i št veni zdravniki so dr. Louis J. Per- 1 me, dr. Seigel in dr. Skur.
No. 33, Three Star Lodge, Chicago, 4 IlL — Pre*. Louis J. Zefran, 1941 W. ' Cermak Rd.; Sec'y. Leo Jurjovec, Sr., j -1840 W. 22nd PL; Treas., Joseph Kukman, 1837 W. Cermak Rd.; Juv. j' Supervisors, Leo Jurjovec, Sr., Louis ! < Zefran and Elizabeth Zefran. —j j Meetings are held every 2nd Wednes- i day of the month at St Stephen's ■ Meeting hall.	ji
Štev. 34, dr. Bratje SlovanL So.
Brownsville, Pa--Preds. Andy Mi- 1
helcic, Box 414, Lay berry, Pa.; tajnik, blagajnik in ml. nadz. Jakob Jakse- 4 kovic, 1519 Sheridan Avenue, So. P Brownsville, Pa. — Seja se vrši vsa- j ko tretjo needljo v mesecu ob 10. uri i 3 dopoldne v tajnikovih prostorih. »3
Štev. 36, dr. Svoboda, So. Chicago, ■ IlL — Predsednik Candid Grmek, 1 9537 Ave. M; tajnik Jacob Smrekar, ! 9520 Ave. L; blag. Anton Bakse, 9600 1 Ave. L; dr. zdravnik Dr. H A. Jebe- 1 zynski; mL nadz. Candid Grmek in Jacob Smrekar. — Seje se vrše vsaki ' drugi in četrti četrtek ob 8. uri zve- l čer v Liberty Hall.
(
No. 37, Blooming Carnations lodge, 1 C le Elum, Wash. — President La uri Aho, C le El um; Secretary, Mary Ann 1 Moskon, Box 219, Cle Elum; Treas., £ Mary Butala, 311 E. 2nd Street Cle 5 Elum; Juvenile-Supervisor, Mary c Ann Moskon. — Meetings are held ^ every 2nd Thursday of the month at 1 the home of Treasurer.	*
Štev. 36, dr. "Slovenska Edinost", Diamond villa. Wyo. — Predsednik * Tony Costello, Box 69, Frontier, 5 Wyo.; tajnikain blagajnik Frank Co- * stello, Box 161, Diamondville, Wyo.; s ml. nadz. Josephine Hermony, Dia- 1 mondville, Wyo.; zdravnika Dr. J. R. Newman in Dr. A. A. Bostop, Kern- I merer, Wyo. — Seje se vrše vsako 1. I nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih fe Društev.	(
No. 41, Trail Blazers lodge, Denver, Colo. — Pres., Geo. J. Miroslavich, t 3360 Vine St.; Sec'y, Edward J. Kra- S so vich, 4710 Washington St; Treas., £ Rose H. Plutt 638 E. Elk PL; Juv. Supervisors, Geo. J. Miroslavich and | Edward J. Krasovich. — Meetings c are held every 4th Thursday of the \ month, at the Slov. Home, Inc.	q
Štev. 44, dr. Coloradska roža, Wal-senburg, Colo. — Predsednik Mario j Banassi; tajnica Albina Papež, 611 Pine St; blagajnik Louis Papez, 611 Pine St; dr. zdravnik Dr. Mathews. 1 — Seje se vrf® vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-sestri tajnici.
————
Slav. 45, dr. Hribski Bratje, Ruth. Navada. — Predsednik John Brocko-
vich; tajnik Frank Turk, Box 161, Ruth, Ne v.; blagajnica Vera Rajko-vich, Box 375; mL nadz. Frank Turk.
—	Seje se vrše vsakega 16. v mesecu
pri sobratu tajniku v hišni št 1094.
No. 46, Royal Gorge Cirle lodge, Canon City, Colo. — Pres., Mary Kimmick, Prospect Heights; Sec'y, Treas. and Juv. Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. — Meetings are held on the first Sunday after the 10th of the month at the home of secretary. Washington Ave.; Juv. Supervisor Mary Lovrancina, 404 W. 4th St. — Meetings are held every first Tuesday of each month at 1017 Lincoln St. at 7 P. M. No. 52, Youths of America lodge < Spring Glen, Helper, Utah. — President Mary Kosec; Sec'y-Treas. H. J Topolovec, Spring Glen, Helper Utah
—	Meetings are held every 2nd Sun day of each month at 7 P. M at the
i- home of secretary, ce No. 63. Western Star lodge, Aguilar vi Colo. — President Beford B. Nelson; a- Secretary-Treas., John Valko; Lodge a. physician Dr. William Merritt. Meet-
-	ings are held every third Sunday ol each month at 10 A. M.
>8 No. 54, Columbine lodge. Crested !.; Butte, Colo. — Pre«., Martin Tezak; ia Sec'y-Treas. and Juv. Supervisor, v Frank Starika, Jr., Box 234. — Meets' ings are held every fourth Sunday 1- of each month at the Knights of Columbus Hall. No. 55, Pioneers lodge, Aspan, J, Colo. — President Joe Belle; Sec'y-it. Treas., Frank Sparovic, Box 472;
; Juvenile Supervisor, Rose Mismash. h' — Meetings are held every third ir.! Tuesday of each month at Brother is : S paro vic's place.
No. 56, All Saints lodge, Lockport 5- IlL — Pres., Frank J. Bradach, 2309 's Nicholson St; Sec'y-Treas., Frank D.
Spelich, 658 N. Broadway St., Joliet, ^ 111.; Juvenile Supervisor, Mildred A. j * Gregorich, 2307 N. Nicholson St. — c Meetings are held every 2nd Sunday j of each month at 604 Sterns Ave., j Lockport IlL
i- { No. 57, Sky Blazers lodge, Chicago,
-i IlL — Pres., Mary Petan, 5020 S. Ko-! lin Ave.; Sec'y-Treas., Jennie Kitz, ,J 4734 So. Keeler Ave.; Juvenile Su-/ pervisor Mary Demsar, 4734 S. Kee-/ ler Ave. — Meetings are held on the
0	last Sunday of each month rt 4734 So. Keeler Ave.
q No. 56. Modern aires lodge, Cleve-j land, Ohio. — Pres., Vera Jane Mer-var, 7801 Wade Park Ave.; Sec'y-Treas Marie Werrlein, 1329 E. 68th Street
No. 58, Golden Eagle lodge. Cen-
^ iral City, Pa--Pres., Joseph Dela-
sko, Box 177; Secretary, Yustin Yur-q jevsic, Box 122; Treasurer Louis Ru-j dolph, Box 162; Juvenile Supervisor,
1	Yustin Yurjevsic. All of Central City, t Pa. — Meetings are held every 2nd
Sunday of the month. • No. 60, Oak Creek lodge. Oak [ Creek, Colo. — Pres.*, Mary Perich; . Sec'y-Treas., Emma Kerzan; Juvenile I Supervisor, Pete Kerzan. — Meetings
-	are held every 3rd Sunday of the month at the home of Secretary.
„ Nos. 61 and 63, Atlas and Keiser
-	Lodges. Keiser, Pa. — President John . Michaels; Sec'y-Treas., Charles Mac-1 kavage, 232 E. Melrose St, Keiser,
Pa.
No. 64, ML Carroel Lodge, ML Car-
, meL Pa. — President Helen Rudock;
-	Sec'y-Treas. Stanley A. Yezerski, 332 , So. Oak St, ML Carmel, Pa.
No. 65, Ranshaw Lodge, Shsmokin, 1 Pa. — President, Stanley f. Valeski; s Sec'y-Treas., John Bincoski, 320 E.
-	Independence St, Shamokin, Pa. Opomba:—21a slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj dru-
) gega napačnega, blagovoli naj se L naznaniti upravi Amer. Slovenca, L da se to popravi. . Note:—In case of an error in this ) roster please notify the editor of Amer. Slovenec so that it may be corrected.
.....	.	I
KRETA JE PRIPRAVLJENA
(Office of War Information, Washington, D. C.)
1, Kreta je za Grčijo in Balkan f to kar je Sicilija za Italijo in ^ zapadno Evropo, in kar se je l zgodilo Siciliji se ravno tako f lahko zgodi Kreti in z ravno ta-e ko naglico.
r Razlika pa je v tem da bodo
_ zavezniške čete na Kreti naSle
1- prijatelje, ki se jim bodo pri-
Q družili, ker grški otočani pri-
f čakujejo s skritim orožjem tre-
' nutek napada. Oni so trpeli
r. pod nemško okupacijo in so se
1 ji dve leti zoperstavljali, in so
^ svoj upor s krvjo plačevali.
Zato si ni težko predstavljati
r, kako nestrpni so postali Kreča-
i; ni odkar je bila napadena Sici-e ... hja.
f Zavezniški radio je narod na Kreti, kakor tudi druge evrop-. ske narode, svaril naj bodo \ mirni in naj se ne prenaglijo.
-	Oni so že prebili preizkušnjo v J taki vrsti disciplnie ko so pred
kratkim Britanci prišli na nji-. hovo obalo samo z namenom,
-	da izvršijo neko misijo za pre-' gled terena. Tudi ob tej priliki i so bili svarjeni naj ne vzamejo f tega napada za invazijo.
Iz istih razlogov, radi kate-j rih je general Dwight Eisen-. hower vzel Sicilijo, bi mogla » sedaj tudi Kreta postati zani-; miva. Oba ta velika otoka sta ključa v Sredozemskem morju, , in Zavezniki morajo najprej imeti popolno kontrolo nad ' tem morjem predno lahko s sigurnostjo izvršijo svoje vojaške načrte v Evropi ali pa Azi-
■	ji. Ne sme se pozabiti da je sko-t zi Sredozemsko morje najbližja pot za Vzhod; saj ker so
■	Muslimani zaprli pot po suhem na vzhodni strani tega morja,
, je plul Krištof Kolumb proti jzapadu.
! Kreta, kakor tudi notranjost Grčije in cel Balkan se niso nikdar pomirili odkar so jo ,: Nemci s polovico divizije pado-[brancev zavzeli v maju 1941 leta; gerilci nadlegujejo oku-1 patorje povsod. Še vedno se najdejo britanski vojaki v planinah, ki skupaj z domačini izzivajo velike nemške ekspedi-cije in napadajo nepričakovano majhne sovražnikove postojanke. Njihove možnosti da napravijo v teku invazije ogrom-; no škodo v ozadju, v sredi Nemcev, so lahko velike.
Gerilcem so nemški načrti za perfekten način obrambe Kre-jte vedno bili na poti, in so jih še zmeraj zopet in zopet pokvarili. Sabotaža je posebnost gerilcev, in noben teden ne preteče da ne bi bil poškodovan kak aerodrom, ali most, ali vojna pot, ali železniška proga, ali kaka pomorska naprava. Take
vrste škoda stane sovražnika
t
zelo mnogo.
Ženske s Krete so tudi med gerilci, in sodelujejo v borbah kakor tudi v sabotaži in vohunstvu. O njihovem junaštvu bi se dala napisati cela knjiga. Ko je enkrat neki nemški komandant na Kreti ukazal da se izvrši pregled ramen domačih žen, ga k temu gotovo ni vodilo navdušenje za estetiko. Hotel je videti znake puškinega kopita ki naj izdajo ženske bojevnike.
Velike usluge delajo grški rodoljubi na Kreti vojaškim na- 1 črtom zaveznikov »tem, da so člen v vohunski mreži. Nemci i in Italijani so uvideli, da je ne- 1 mogoče kontrolirati neustrašen 1 promet med tajnimi shajališči * na obali Krete in bližnjo Tur- ' čijo, Britanskim Ciprom in E- 1 giptom. Grški pomorci so orga- 1 nizirali tajno pomorsko službo in vporabljajo jadernice, ladje na nafto in včasih tudi velike ^ čolne za veslanje. Oni tudi ne- ^ prestano bežijo od doma in pri- 1 našajo s seboj dragocene stra- 1 tegične podiatke.	; <
Ti begunci posebno hvalijo ] ; enega človeka, in to je kapitan J ! Emmanuel Mantakas, šef Kret- ' skih gerilcev, katerih število se
1 smatra da je med 15,000 in 20,-l 000. Odpor zahteva žrtve, in ! Krečani so drago plačali; z ) eno vasjo za drugo se je zgo-
-	dilo podobno kakor v čeških Lidicah, ki so jih Nemci hoteli
> uničiti s tem, da so v njih po-s streljali može in zažgali hiše,
-	pa so jih namesto tega le na-
-	pravili nesmrtnim.
Tam se govori da sta na i Kreti dva ducata "Lidic". Gr-i ška vlada v izgnanstvu je lah-) sko leto v nekem memorandu-. mu Zaveznikom obtožila Nem-i ce in Italijane, da so razrušili
-	23 kretskih vasi z zračnimi na^
-	padi za represalijo na napade grških gerilcev. Na stotine Iju-
1 di je bilo ubitih, in mnogo dru-
-	gih zaprtih kot talci.
) Usoda se čudno in žalostno . igra s Kreto, kjer se je pred r šest tisoč leti rodila bronasta l doba, in kjer so še pred tremi . poletji ljudje v kavarnah Kan-, dije v tišini presedeli ure in ure . in pili sladko, gosto turško čr-i no kavo. Toda Kreta se ima za-1 hvaliti za svojo nesrečno usodo predvsem svojemu geografskemu položaju; ta otok tvori južno mejo Egejskega morja, čegar vode so polne majhnih otokov med grškim kopnim in Turčijo. Vodna pot med Sredozemskim morjem in Črnim morjem gre mimo Krete in preko Egejskega morja v Darda-nele. Kreta je ravno na življen-ski poti Britanskega cesarstva na poti iz Gibraltarja proti Su-ežkemu Kanalu.
Nacisti, ki jih je obsedla ideja da s propagando lahko napravijo čudeže, skušajo rešiti svoje probleme na Kreti z besedami. Preko radija v Atenah, ki ga kontrolirajo Nemci, in preko radijo postaje Bari, za-klinjajo propagandist Kreča-ne naj verjamejo da Osišče ni njihov sovražnik. Goebbelsovi agenti pravijo, da so "britanski in židovski kapitalisti" njihovi sovražniki, in trdijo, da bi propast Osišča pomenila za njih suženjstvo pod jarmom "anglosaksonske oligarhije".
To je isti stari način, ki ga je Hitler zmeraj uporabljal v svojem načrtu "deli in vladaj", odkar ga je v svoji knjigi "Mein* Kampf" iznesel pred svet. Malo pred padcem Tunisa so Nemci sklenili, da bodo deportirali vse Žide iz Aten in Soluna na Kreto. Oni so s tem nameravali ustvariti neslogo, konfuzijo in trenje na Kreti, ter tako pažnjo tega naroda odstraniti od sovražnika ter ga zaplesti v notranje boje. Transportne težave so pokvarile ta načrt, toda že objava sama je dala Kreča-nom dober primer da vidijo kako delujejo nacistične pokvarjene metode delitve in vladanja.
Neki duhovnik v Kandiji je pridigal, da je "vsako drevo v gozdu en gerilec". "Z božjo pomočjo bo Grška kmalu osvobojena". Nemci ga niso mogli zapreti, ker je bil pravočasno obveščen in se je po hitrem begu pridružil družbi rodoljubov v hribih.
Dogodek ki se je odigral za časa velike dvanajst dnevne borbe na Kreti dobro prikazuje duh tamkajšnjega naroda. Pripoveduje ga g. St. Dimitrakis, grški minister pravde, ki je bil takrat na otoku. To je bilo šestega dne; on je ravno zapuščal razvaline mesta Kandije, ki so ostale po bombardiranju, ko je srečal nekaj kamionov ki so peljali ranjence.
"Oni so me spoznali", pravi. "Jaz sem jim odgovoril in iskal besede, ki jim bodo dale tolažbo. Toda oni jih niso potreboval. Klicali so mi pa: "Ne vdajte se. Nadaljujte z borbo do kraja, in naj' bo Bog z vami." In ko so začeli kamioni voziti naprej, so ranjenci kričali v zboru: "Živela svoboda!"
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
"GLAS Z NASMEHOM* IMA NOVO POROČILO
Prosim omejujte vaše daljne klice na čas 5 minut. Drugi še čakajo
TlTr.. v ,.	la, da se omejite na 5 mi-
UDI v vojnem času, bi	_ . T ,
, ,. , -	nut . . . To se ne bo zgodi-
vam radi dah hitro po-	, . . .
. ... j j	lo na vseh zvezah vedno,
strežbo, za klice v odda-	x . , , , *77
, .	Ampak, kadar se dogodi,
ljene Kraje.	__* ,
^^ .	smo prepričani, da boste
Večina teh gre skozi do- vedeli, zakaj tako.
bro, ampak nekatere zve-	To bo pomagalo dati tu-
ze.so prenatrpane. ^ f di d™gim Prožnost. Jiftri J	j*	pa boste eden tistih dru-
Kadar je zveza izredno gih morda vi. obložena z klici, bo
vas uradnica v tele- ffMj ILLINOIS BELL fonskem uradu prosi- ^^ TELEPHONE COMPANY
Stran Q

AMERIKAN3KI SLOVENEC " ' —
Torek, 14. septembra 194S
KNEZ SEREBRJANI
- ROMAN -Rusko — A. K. Tolstoj *:• Poslovenil — 'AL Benkovič
:+


"Hej!" pravi Homjaku, "ali ne kriči nekdo za nami?"
"Ne," odgovori Homjak, "odmev ponavlja naše besede." ^ In Maljuta se huduje nad konji; "Ej, vi volčja pojedina! Ko bi le ne bilo zasledovavcev za nami!" Naenkrat začuje Maljuta za sabo: "Stoj, Grigorij Lukjanič!"' Serebr jani je bil že za Maljuto. Stari vo-dovozni konj ga ni pustil na cedilu.
"Stoj, Maljuta P je ponovil Serebrjani. Dohitel je Skuratova in ga udaril s svojo roko po obrazu.
Silen je bil udarec Nikite Romanoviča. Zaušnica se je razlegla kakor strel iz .pu^ ške; zabučal je širni gozd in listje seje usulo z dreves; zver se je poskrila po grmovju. Iz dupel so priletele debelooke sove; in mužiki, ki so daleč odtod* lupili lubje, so se spogledali in rekli strmeč: :
"Cuj, kako je tresnilo. Morda se je polomil stari dob nad Nečisto lužo?"
Maljuta se je zvalil s sedla. Ubogi stari konj Nikite Romanoviča se je spotaknil, se prevalil in izdihnil.
"Maljuta!" je kriknil knez, ko je planil na noge. "Grižljaja lotil si se prevelikega. Pazi, ker z grižljajem tem se zadaviš."
In potegnil je Maljuti sabljo iz nožnice in zamahnil, da mu razkolje črepinjo.
Tedaj pa je nenadoma druga sablja zažvižgala knezu nad glavo. Matvej Homjak je priskočil svojemu gospodarju na pomoč. Vnel se je boj med Homjakom in Se-rebrjanim. Opričniki so z golimi sabljami planili na kneza, a drevje in grmovje ga je obvarovalo, da ga niso popolnoma obkolili.
"Ej," si je mislil knez, odbijajoč udarce, "treba bo žrtvovati življenje, ne da bi rešil carjeviča. Daj Bog, da bi vztrajal vsaj pol ure, morda pride odkod pomoč." -Komaj je bil to pomislil, že se je rezek žvižg razlegel po gozdu. Odgovorili so mu glasni kriki. Eden izmed opričnikov je že zamahnil a sabljo nad knezom, a padel je z razbito lobanjo in nad njegovim truplom se je pokazal Van juha Prsten, mahaje: s krvavim čekanom. Ta hip so se razbojniki kot tolpa volkov vrgli nad sluge Maljute in začelo se je klanje. Maljuta je hotel s svojci skupno navaliti na sovražnika, a ni imel kje vzeti zaleta, povsod je bil gozd in goščava. Mnogi so popadali, dmgi pa so se kmalu zavedli in so s krikom: "hoj — da!" začeli teptati razbojniško tolpo. Sam Prsten je bil ranjen v roko in je že slabeje pobijal s čekanom, ko se je v gozdu razlegel nov žvižg.
"Stojte skupaj, dečaki!" je zakričal Prsten, "ded Korsun gre na pomoč!" " * In ni še izgovoril, že je udaril Korsun s svojim oddelkom na opričnike in vnel se je med njimi velik in krvav boj.
Težko se je bilo braniti jezdecem v gozdu proti pešcem. Konji so se vzpenjali, padali nazaj in mečkali pod sabo jezdece. Opričniki so se obupno borili. Homjakova sablja je žvižgala kakor vihar in se mu lesketala nad glavo kakor blisk.
Naenkrat se je sredi boja začelo omahovanje. Medvedji Mitka je vrtal skozi gnečo in je šel naravnost na Homjaka, mla-. teč brez razločka tuje in svoje. Mitka je spoznal roparja svoje neveste. Dvignil je z obema rokama gorjačo in mahnil po svojem sovražniku. Homjak se je odmaknil in kol je padel po glavi konju; konj se je zvalil mrtev, gorjača se je zlomila.
"Čakaj!" je rekel Mitka in se zavalil $ar Homjaka, "sedaj mi ne uideš!"
Bitka se je končala. Ni se bilo več s kom biti; vsi opričniki so ležali mrtvi, samo Maljuta se je rešil na svojem urnem ha-bardincu.
Razbojniki so pričeli šteti in niso našteli. Tudi pri njih je bilo dosti izgub.
"Glej/' je rekel Prste^ stopivši k Sere-
vazije. Izkušnje pridobljene na ruski fronti torej odločno vplivajo na Hitlerjevo politiko v Evropi. Njegova največja skrb je danes, da si zavaruje ozemlja, na katerih bodo nastale nove fronte.
brjanemu in otirajoč si pot z obraza, "glej, bo jar, kje-smo se našli!"
Ko so se bili prikazali prvi razbojniki, je Serebrjani skočil k carjeviču in odpeljal njegovega konja v stran. Carjevič je bil privezan k fiedlu. Serebrjani je s sabljo,pre rezal vrvd, pomagal je carjeviču s konja in snel robec, s katerim je imel carjevič zavezana usta. Ves čas boja knez ni šel od njega in ga je čuval s svojim telesom. ;;
"Carjevič," mu je rekel, videč, da so mladci pričeli ropati mrtve in loviti ubegle konje, "boj je končan, vsi tvoji sovražniki so padli, samo Maljuta je utekel, a mislim, da mu bo slaba predla, ko ga veli car poiskati!"
Ob carjevičevem imenu se je Prsten u-maknil nazaj.
"Kaj?" je rekel, "to je sam carjevič? Sin gosudarjev? Le poglej, za koga nam je Bog dal zastaviti roke! Le poglej, koga I so ti psi peljali zvezanega!"
In ataman je padel Ivanu Ivanoviču k nogam..
Vest o njegovi prisotnosti se je hipoma raznesla med razbojniki. Vsi so nehali preiskovati žepe ubitih in se prišli poklonit carjeviču.	' i
"Hvala vam, dobri ljudje!" je rekel carjevič prijazno, brez svoje navadne oholosti; "bodfite, kar že ste, zahvaljujem vas."
"Ni zakaj, gosudar!" je odgovoril Prsten ; "ko bi bil vedel, da tebe peljejo, bfne bil pripeljal s sabo štirideset junakoy, ampak dve sto. Potem bi nam ne bil ušel ta Skurlatič; ujeli bi ga bili živega in bi ga vpričo tebe potegnili na vejo. Sicer pa imamo menda njegovega konjarja, to je moj stari znanec, in* če ril? ni, je tudi raje riba! Hej, dečko, ali & držiš?"
"Držim je odgovoril Mitka, ležeč na tre^ihu iti držeč pabo svojo žrtev. T- 'fJJaj ga sem! ne £oj se, da ti uide! A vi, mlad«,pripravit£I$genj za zaslišavanje in^nimvjte vrv}".
Mjt^a vstal. jfcpO^ njega se je dvignil močan aepak; toda komaj se je z obličjem obrisi-proti razbojrtikbm, so vsi zakričali strmeč: '
"Itlažko!" «e & oglasilo od vseh strani; "to ^-nJdbkb! M, to je Hlopko! — Hlop-ka je ittmi natnesto opričnika!"
Mitka je &rmet z odpHimi usti.
Hlopko je komaj dihal. .	je slednjič izpregovoril Mitka,
"potemtakem sem pa tebe pritisnil? Zakaj pa nisi ust odprl?"
"Kako naj govorim, če mi pa na goltan-cu sediš, zavale zavaljeno. Uh, ti!"
"Kako, kako? Ko si, medved, konja udaril po glavi, se je jezdec zvalil name, ti tepec, pa name namesto nanj, ala, potem pa od samega veselja kar daviti človeka po neumnosti."
"Eh! je rekel Mitka, "ta je pa lepa!" in
se je popraskal za ušesom.
Razbojniki so se krohotali. Sam carjevič se je nasmejal. Homjaka niso mogli najti nikjer.
"Nič ne pomaga," je rekel Prsten. "Že še ni prišla njegova ura, škoda, prav res! Nq, pa drugič, ^e Bog da. A sedaj dovoli, gosudar, da mladci spremimo do ceste. Bes je sicer, da nisem tega vreden in da bi se meni* zanikarnežu, niti ne spodobilo, govoriti s tvojo milostjo, a kaj hočemo. Brez mene ne najdeš odtod!"
"No, mladci," je nadaljeval Prsten, pripravite se braniti njega carsko milost. Ti, bo jar," je rekel Serebrjanemu, "sedi na tega ko$ja, jaz pa vzamem kar tegale. Tebi, ded Koršun, bo bolje iti peš, tebi, Mitka, pa še kar." ;
"Kaj še!" je rekel Mitka in se prijel za grivo konja, ki je k^r omahnil v stran, "tudi jaz'bom sedeli
"Amerikanski Slovenee" je vex, ki po-vearaje vse Slovence po Ameriki med •eboj. -
POSLUŠAjfE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja nako nedeljo od 9; do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES ? Chicagi. —
"NE BO MIRU, DOKLER NE UREDIMO SOCIALNIH RAZMER"
(Nadaljevanje s 1. strani)
bodam je objavil še nadaljne tri, skupaj sedem, ki so:
1) Svoboda pred skrbjo glede dela; 2) Svoboda pred skrb-jo za mladoletne In pred revščino starih onemoglih; 3) Svoboda pred skrbjo bolezni in pomanjkanjem ; 4) Svoboda pred večnimi prepiri med delavci in delodajalci, med farmarji in trgovci in med delavci in farmarji; 5) Svoboda pred prepiri med plemeni in verstvi; 6) Svoboda pred strahom bankrot-stva, ki ga povzroča previsoka proizvodnja potrebnega blaga Tn 7) Svoboda pred drznostjo kapitala in iznajditeljev novih j idej za povišanje proizvodnje potrebnega blaga, ne da bi se bilo treba bati pritiska karte-lov, čezmernih davkov in čezmernih vladnih regulacij.
Pred vsem, mi se borimo za mir. Ampak mir bo zelo kratko trajen, če mir ne bo prinesel navadnim ljudem omenjenih sedem sv9bod. In mir tudi ne bo trajal dolgo, če bo sklenjen poprej, kakor bodo zavezniške armade prišle v Berlin in Tokio. Pred vsem pa, dokler ne bodo socialne razmero na svetu urejene, ne bo miru. -o-
VPLIV GERILSKIH BOJEV NA HITLERJEVO POLITIKO
(Nadaljevanje z 1. strani)
Nemci mogli zamašiti, ako ne bi bili gerilci porušili železniških prog v^aaledju nemške fronte.
Ena najvažnejših nalog
nemškega vodstva je zdaj, da prepreči nadaljnji razvoj ge-rilskega gibanja. V slučaju Danske gre za dovozno pot na Norveško, a na Bolgarskem je treba osigurati zaledje grozeče balkanske fronte v slučaju in
Michael Trinko in Sinovi h . ;
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS "
Pleskarji in popravljaj ometa -
in sten. i . 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Ža pleskarska dela jamčimo.
JI SE VCITE ANGLEŠCENE-VAŠl OTROCI PA SLOVEtiščIN&l:
?J*i
is Dr. Kaaonit
ANGLEŠKO SLQV.jj BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po znižani ceni, samo--
Naročila pošljite nas
$2.00
AMERIKANSKI SLOVENEC!; ;
IMS W. Cermak Rd.,	-t-	Chicago, Illinois
no i/fr^fr^/r^/r^/r^if^f/^/f^lf^;
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
M prevzemamo vm vrsta dala« gradimo nova stavb* kakozinega koli obsega. Sprejemamo velika dela ket grajenje večjih poslopij, šoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo t n d 1 manjša dela, kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas Je vsako delo In naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proiačupo in ne črte dajemo na šeljo bres< plašno.
• Čemu plačujete visoke najemnina. Dajte si postaviti
napravimo vam mi sa zmerno niako ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6500
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-8052 So. Wallace St., Chicago, Illinois

V slovenskem zakonu, in to je SANS, nekaj poka. Ni še počilo, poka le. Zveza med možem in ženo, krščanski .zakon, je božja ustanova, krasna stvar. Mladina pozabi zapreti usta, ko misli na to ustanovo. Ampak dosti možganov je treba, če jih ni, je, kakor pravi koroška narodna: "Lani sim ji kupov eno šlabanko, letos me truča spet za no janko, če j (kje) bom jemav, da bi tebi daiav . . ." Možganov, možganov je treba. Tak zakon je lepa reč, ko vsem hiša gori, in jaz | sem priporočal ta zakon, ko hiša še ni gorela (slovenski dan!) drugi so rekli: nak! Kaj zdaj nergaš, ko poka? Well, bil sem že v takem zakonu na Koroškem tiste dni. Kako je bilo? Ko je bilo v Borovljah silno vroče, nihče ni hotel prevzeti županstva, noben socialist, noben komunist, noben liberalec .. . fajmoster je moral, da se je vzdržal red.
Vročina pa je pojenjala, ko so prišli "Srbi" s puško, prijetno hladno je postalo, zdelo se je, da bo Koroška naša. Pri vladi v Ljubljani je bilo posvetovanje vseh treh zakonskih: liberalci, socialisti, klerikalci. Cela miza nas je bilo. Dvigne se zastopnik sdčialistov in ve-hementno napada vlado, češ, kakšen zakon je to, da vlada nastavi v Borovljah fajmoštra za župana, ko je tam 99 odstotkov socialistov? Mož se je motil, ker š1q je za Žrelec, jaz sem pojasnil, kako je v Borovljah. To je le en dogodek, pozneje jih je bilo še vse več, in tako jaz ta "narodni zakon" poznam, in še pravim, dobra reč, če je dosti možganov, če jih pa ni, je v kratkem: I will never see you again!
Ivan Molek trdi, da ima povprečni Amerikanec, in kerlci so, šele pamet, možgane, 15 letnega fanta. Kakšne ima povprečni Slovenec? Poka, ker ste kakor mladina le usta odpirali,
pozabili pa na možgane. *
Partizani, komunisti . . . pre-
kema roba. V Clevelandu je bil odbor in ta je zahteval, da naj Amerika partizansko vlado prizna, in gre še za-moralno in gmotno podporo, in SANS je prizadet, in zašumelo je, poka tudi in že skakajo. Preker-na zadeva. Pri jelenih moram skakati, pri medvedu je treba naglice z risanco, pri politiki se jaz držim tiste: hitro počasi!
Partizanska vlada. Mora že biti, saj vidim, da je razpisna posojilo za 500 miljonov "kun-. Amerika naj prizna! Nix, pravijo, ker to je Joževa žavba in te moskovske godle Amerika ne mara, le Amerika bo in sme govoriti o Jugoslaviji. Yes, yes . . . ampak, če bi hotel tudi Joža govoriti? ? Ali bo pretep? In če Joža ostane v Moskvi. Danes partizanska vlada obstaja. Ali izgine, ko pridejo Ameri-kanci? Morda. In če ne, bi bil pretep med Amerikanci in partizani. Koba ni tako enostavna, niti za amerik&nske možgane, dasi so ti najboljši.
Naj me nihče napačno ne razume. Komunistično ideologijo najodločneje odklanjam, kakor jo odklanja Amerika kot taka. Kaj pa "komunisti"? Poglejmo na Koroško.
Prišlo je poročilo, da so v celovški okolici naziji poslali v krtovo deželo s svincem 12 "komunistov", slovenskih seve, in veliko število drugih je dobilo kazen menda do 150 let. Večinoma jih jaz osebno poznam. Komunisti?? In prav iz sedanje vladne strani obljubujejo: "Gonili jih bomo in lovili, dokler ne izgine to strašilo iz Koroške !"*In vojna bo menda še leta! Poznam, poznam. Naj-
boljše duše, težko, da bi bil kak komunist v pravem pomenu besede med njimi, in baje so prave zveri! Ta ali oni je morda šel med "komuniste", ker ni hotel iti v smrt, kamor nihče rad ne gre. Še bolan pes jt na boljem od mrtvega leva. V občini Št. Jakop v Rožu jih je padlo v nemški vojni do 70, v Strajavasi 60, tako pove poročilo. Ni treba misliti na narodno naziranje, gola smrt govori, in morda je še kak moj nečak med temi "komunisti", ako je še kateri pri življenju. Drugi postanejo "komunisti" ker so dali lačnim jesti. Srce vpije, pridejo, dajte nam . . . nihče rad ne leti h kadi ju, saj je brat, ki prosi jesti ... in ker ni letel, je "komunist", kroglo v hrbet. Pomislite malo, ljudje božji, ko se zgražate nad "komunisti" ! Še najhujši komunist je usmiljenja vreden, če je lačen. S tem ne zagovarjam komunizma niti ne komunistične vlade, ako je v Jugoslaviji, pokazati le hočem, da moramo biti: hitro počasni! Upajmo, da bodo tako postopali tudi Amerikanci, če pride do — govorjenja.
Ampak komunisti režejo fajmoštrom vratove! Sitna roba, ampak en sam tak fanatik lahko opravi pri vseh, pomagajte si, če si morete. To stoji: Amerika ne sme dobiti vtisa, kakor bi bili amerikanski Slovene!, Hrvati in Srbi komunisti, in pri podpori je treba previdnosti, ako bi šlo za podporo fanatičnih komunistov, pri "partizanih" pa je treba upoštevati nastale razmere, in to bi bilo treba Amerikancem povedati, ko pridejo, ker drugače se lahko zgodi, da Amerikanci popucajo še kakega mojega nečaka, ako bi ga bile razmere privedle med partizane. Fajta v Ameriki ni treba, le dosti pameti.
*
Sicilija je šla. Kakšna je? Krasna na obalih, tudi v dolinah, drugače podoba pekla. Ta vtis sem dobil, ko sem se vozil po Siciliji. In prebivalci? Mešanica radi zgodovine. Muso je marsikoga ukrotil, sidlijanske mafije ni, mislim, da bi Amerikanci imeli kmalu dosti, če bi tam delj časa ostali, dasi zdaj želodec govori. Šla je Sicilija, in Badoglju je kapnila debela solza raz lica. "Sicilijanci,_ vztrajajte, v kratkem boste zopet italijanski" se je solzil. Well, Sicilija bi še bila, Sicili-jancev, mislim, bi nihče ne hotel, naj bodo italijanski, in z drugimi Italijani naj v Italiji ostanejo, kakor tudi Nemci v Nemčiji, ker tisti "Leben-sraum", s katerim sta oba operirala, je — bunk, in le zago-noten izraz, da premami, ker je v resnici — roparstvo!
DR. J. L URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 491« CHICAGO
Residential tel.: La Grange 3966
2ENITNA PONUDBA
Vdovec, ki ima nekaj^premo-ženja, se želi seznaniti.z žefcl sko v starosti;do 50 let.3?onu4-be naj se pošljejo pod "Vdovec" na upravništvo "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), 111. 2* j
FCpaCTORY
sfallfl UNITED Jul STATES jFWJr . DEFENSE
STAMPS
J. M. Trunk
OR JOHN J. SMETANI
Pretfedoje ofi in predpisa je oCal 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland At«dos TeL Ctnsl 0523 Uradne are: rnk dsn od siatraj do 8:30 rrecer.