St. 336. Trst, v petak S. decembra /^g^an^ggKfeteg nPj.anua.ij-L......■ ■ = ,L___——__ IZHAJA VSAK DAN e* festic!i»h Ir j»nzntxif» e& 5., ab ps^dasiitto eft 8. zjutraj. Stssmičnt« are*, se prodajajo po 3 nv6. (♦> stofc.) v mnogih ts&ararnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Šb. Petra, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Doro>3ers-n itd Zastarele po 5 nvć. (10 stot.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokoati 1 OENE: Trgovinski in obrtni oglasi pa 8 st. *7i»*. riiirtaict, zahvale, poslanice, oglasi denarnih jsavodor pa ■ k Mi. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -^stt-juR rana pisma aa at sprejenaj« la rakaplal aa aa vrafta-a, Ifaročniao, ogla»« in reVlamac^fa]m požilj»ti aa ipnv« Mi. UREDNIŠTVO [ ulica Slergi* Galattt 2« (ItmraM Uiaj*talj in odgovorni urednik STJEPAN OODI3T A.! kocforcij li »ta „Ediaest". - Natisnila Tiskarna .EdiMi«1, vatsaaa tadmfa a oatejaaim porcltvoaa v Trvt*. *ittt Oiorrio OalatM ft«v. 30. faftna-»»raiiHnR!rf n*un 841-652. TELEFON U 1»»??. iBaM BRZOJAVNE VESTI. Hrvatska. ZAGREB 4. (Kor.) Novemu banu, baronu Sfr.erteizu, se Je daues dopoldne v pr dfredstve i dvorani deželne vteđe predstavilo urad št ?<> deželne vlade. Pred ednik siola sedmorice, Š'ef^n Posilovfć je pozdraviš bana & poseba m nagovorom, za kar se je ban tako| zah alil in nadaljeval: „S pa-trijotičmm sodelovanjem narodnih zastopnikov je bifa U3??ar(era podlaga za delo, na kater! homo v neiočlji I zve*i z Ogrsko in z zdriženirri močmi de!o?a!i uspešno za procvlt Hrvat?ke ir S?a?oniie*. Ban fe kon-Č'l z besedi mi: ..Žive1, krcij! Živio] Živio I Z vio !" Nato so se banu predstavili zastopniki zagrebškega občinskega sveta. OSJEK 4. (K r.) Bas baron Sktrlecs je 32znaoii vcftlcem (.kraja Vukovar, ki so mu ponudi i po^iai-ski mandat, da pri predstojećih vrlinah i i političnih vzrokov nikakor ne želi kandidirat?. ZAGREB 4. (Ker.) O posvetovanjih srbsko-htvaške koa'fc'je se poroča sledeče: Korferenc* je predsedoval predsednik koalicije, dr, Grga Tušksn. BKši sekcijski Stf dr. Nikolič pl. Podriniki je obš rno naprav Ijai o staiiSču koalicije tekom zadnjih 6 let in o predpocojlh za rešitev hrvatske kHze, ki je izpadla jak\> ugodno. Govornik poživlja pristsše koal cije, nfj deluiejo p»i volitvah na to, da se ? bodoče ne iz?fše več pogreški in napske prejJnjih vlad. ZAGREB 4. (Uv.) S bske-hrvaška koalicija je že prvglasi'a svojo kandidatrko listo za 60 okrajev, hmed odličnejših no? koaiicije kandidrrajo : dr. Gjuro Š u r-m i n ia grof K u 1 m e r v Zagrebu, S?e-tozar Pribščević v Kjrenici, biv§-podbaa dr. N i k o 1 i ć pi. Podrlnskl v Oguiinu, dr. Bogdan Medaković v PidSkl, V&Ierijan Pribičević v Slutiju predsednik koalicije dr. Grga Tu 5 kan v Sijku, Bude Budisavljevič v V/rgfn* moslu, bivSi stkciiski §t{ dr. Badaj v Petrioju, urednik wPckreta* Wilder v Hercegovcu, bivš! sekcijski §ef dr. Roje pri Sv. I?anu( dr. I^an Lorković v Valpf, dr. Duian P o p o v i ć v M trovfci, dr. Edo L u k i n i ć v Karlovcu, dr. Pero M a g d f ć v Vara?dlnu. Seljačka stranka kandidira v 30 okrajih ; njen načelnik St|epaa Radić v Ludbregu it? S dr. Aute Radić tudi v dveh okrajih. ZAGREB 4. (Iz?.) M^d obema pravaškima skupinama so se vršila zadnje dni □ecfcijalca pogajanla glede skupnega na stopa pri volitvah. O uspehu teh pogajanj še ni ničesar znano. Rnuch gre v Afriko, Čuvaj zblaznel. DUNAJ 4. (liv.) V dun?|skih krogih se zatr}u|e, da narcerava bhšl ban, Pa?le baron RiUch ozlovol^ea radi poteka dogodkov na Hrvrtskera, za vedno zapust ti domovino in se preseliti v jugozapadno Afriko in sicer za enkrat v Ugando. Z druge strani se poroča, da je bivši kraljevski komissr baron Čuvaj na pol zblaznel. Njegove borzne spekulfcije so se mu popolnoma ponesrečile; zgubil {e skoro vse sroje premoženje in vrhu tega mu Je vedno pred očmi, da ga preganjajo atentatorju, tako da so ga morali iaternlrati v nekem saaatcrJJu. Gališkl deželni zbor. LVOV 4 (Izv.) Jutri se orične zasedanje gaSiškeg* deželnega zbora. Danes so se vr-Sila vs* dan posvetovanla raznih klubov. Važna je bila zlasti konferenca Rusinov, k. so sklenili, da nikakor ne morejo privoliti v PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Mont£pin. — Enkrat ste me Že razžalili — Je od govoril Lascars silovito jezno — la stds, mč zopft zaisramujete. Zato ml dvigujete zadoščei Je. Marfi |e ponovno zmignil z rameni. — Vi ste blazen ! — je vzkliknil. — Vi pa strahopetec! — |e odgovoril Lascars kriče. — Daf trikraten strahopetec, če S3 branite prekrižati s?o| meč z mečem p'emiča. — Pi€mTča? — Je vprašal d'He-ou-vllle s porogljivim glasom. — To pač težko verjamem, kajti „noblesse cbHge I" — Ne, plemič vi niste, in če ste bil, že dolgo niste več. Gospod de Laicars, vaše življenje mi je znaio ie predob o. Zakaj vas je kralf pregnal t d?ora? Zaradi brezčastnosti In razdelitev deželnih odborcIŠ^ih mest, kakor si to žele Pollaki. Rusini vstra]a|o pri «vc|l 7^ht=v:, da morajo dobiti 3 mandaie od 7. Šsnse dežennega ibora se za enkr-.t ne dajo presodit*, vendar pa prevladuje optimistično naziranje in se goveri, da Ru?!ni niti v tem slučaju ne prstžeio po obstruJ:c'Ji, če bi Poljaki odklonili n)?h zahteve. Pogajanja med ogr:ko vlado in ogrskimi Rumitni. DUNAJ 4. (Izv.) V zadnjem času so se vrši!a na Daaaju ms d grefom Tiszo in voditelji ogrsslh Rumunov, podajanja glede narodnega sporazuma. Kakor zatrjujejo ru munski poslanci, Je prišlo v vseh n?j78Ž-nejšlh točkah do popoinega sporazuma ?n «lcer na poafagi prsktične iz/ed^e ogrskega narodnostnega zagona, ki se dosedaj nI i i va jal. Ogrska vlada da Je rrit-la ns to, da ^e rumurski jeilk uvede v \seh rumun-skih ljudskih šoiah, v vseh večjih k^aj h pa se ustanove trd; rumrnske srednje šrle. V ogrskem npučnem miDistr^Nu bo brfje poseben oddelek za Rumune. Ogrska \!ada se je tud; zavezala, da hoče z državnim; sredstvi podpirati rumun ka stulfurne fnffi-u ciie in postaviti v pretežno rumuoskih oKra-Jih, rumunike velike župane. Ruirunom ;e ziisigura s pravično razdelit* jo volilnih okrajev tudi primerno število mandatov v državnem zboru. Barzifaijev govor v italijanski zbornici RIM 4. (Ker ) Zbornica aada'Ju|e adresno debato. Republikanec B^riil&i je pečal z antdjsko-italijanskimi (daošaji in izjavil, da naprar?ja politika, tičoča se teh odnešajev, vt's poslopja, ki je v vednem »tanju zbolj Sanja. G; vornte opozarja na položaj avstrij ikh Italifanov in pra i: „Če ratumevamo pod iredenuzmom aventursko poi tiko, ki ne soglaša s prtrebsmi dežeie, a\i če ima kdo nsmen, izzvati veliko evropsko vojno za oboroženo oscupacijo itaTlanskih provinc avstro-ogrske monarhije, se to goto?o ne nahaja v programu acbene stranke in nobenega politika. Če pa naj raiumevamo pod iredentizmom popolno soHdarnost Interesov kakor tudi dolžnost, preprečit! črtanje avstrij s*ih Italijanov it vnt itel'jacskega naroda, je to nolitika cele države oziroma bi irorate b tl. Govornik obžaluje akcijo, ki stremi po siavfzaciji Dalmacije, Utre in Trs^a in raz pravlja nato o avstrijsko-italijanskem spo razurcu giede Albanije. D^omi na skupno delo obeh držav za bodočnost, ker fe mnenja, da sporazum ne iz* ira fz ljubi za't ampak iz ljubosumnost. Ustvaritev Albanije ni dosegla aameca, po katerem se je stremelo, namreč, da bi se Jadransko morje zaprto za Slovane. Govorn'k re je pečal nato s tržaškimi namestniŠtveninii dekreti in opozarjal pri lem na bes-ede barona Gaurscha, da včasih problemi notranje uprave siiao vplivajo na tu-iino in da je treba to upoštevati. Upa, da bo imel tudi kak italijanski minister pogum, (o povedati. Na vsEk DEčin pa naj ifa'ijanika čbornfca, kar jI govori vest, pove jasno in odločno". Rumunska zbornica. BUKAREŠT 4. (Izv) Debata o predlogu glede aneksije novoosvojenega ozemlja se ptičee v toreir, d*?e 9. t. m. Strahovit poraz Bethmanno ega kabineta v nemški zbornici. BERLIN 4. (Kor.) V zbornici danes Ista slika kakor včeraj. Že dolgo pred začetkom seje so bl;e zasedene vse tribuae. Po kulo-arjžh ooslanci živahno razpravljajo o položaju. Takoj po sprejemu provizoričae trgovinske pogodbe z A-gleško, se je nadaljevala debata o interpelacijah g'ede dogodkov v Savemu. Predsednik je podelil takoj be- sedo državnemu kancelarju Bsthmannu-HoHwegu, ki Je v nenavadno razfcurMlvem tonu zavračal včerajšnje capade in pcudar« jal, da Je šlo včeraj in najbrže tudi danes za napade ra vojaško upravo. Kljub drgrd-kom v Savernu hoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko za AIzacijo-LotarlngiJo. Tre-aetek se mu zdi radi tega resen, ker je nevarnost, da prfde do razdora med ljud stvora in armado. Zbornica |e spremljala karclerjev govor z neprestanimi medklici Ia je morai predsednik ponovno zvoniti. Konečno |e prešla zbornica h glasovanju o orediogu napredne ljudske strpnke in socijalnih demokratov, ki se glasi: Državni zbor m J sklene Konstatacijo, da postopanje kanclerja z interpelacije ml nikakor ne odgovarja uazfrarMu dižavnega zbora. Med velikansko napete sijo in grobno tišino |e naznanil predsednik, da (e predlog sprejet z 293 proti 54 glasovom. Recul tat glasovanja sta iev*ca in centrum vzela na zunje z viharnim ploskanjem, desnica pa z globokim molkom. Karcler iti vojni minister nkta bila navzoča pri glasovanju. Po glasovanju je bila seja zaključena. Prihodnla seja Jutri. BERLIN 4. (Kor.) D;žavni kancler od-poluje danes svečfr v Dcnauefchlngen k cesarfu, kamor st3 poznana tudi lotrlnŠkl narnestalk grr f Wcdel ia st»as^bu»š»ci zborni poveljnik, pl. DaimSing. Francoska kabinetna kriza. PARIZ 4. (Kor.) Miristrski preds^da'k Barthou je bil danes d/akrat sprejet cd Poincareja. Vrne* je konferira? Poircare tudi s senatorjem Bicvtnu Mnrtinom ia A'mon-dorj, generalnim poroče7afcsm f'nančne kr-mfsile. Popoldne prejme predsedais R'-bota. No a balkanska zveza. BUKAREST 4. (Ii11 > .Epcca* prinaša inte«wi*w svojega atc^.fctga korespondeeta z Ver.Uwioson», ki jt :z uvll: Smatram novo tralkfeniko z ezo, Ldu.ive Bolgarsko ia Turčijo, za mogočo in sem prepričan, d* mora prit! orejalislej do nje. Zsčetek bodo tvorile m dseb^jne pešnae ia trgovinske pogodbe. Z Bolgarsko hečemo živeti v m ru »n to bo trajalo to iko ča?a, dokler bo Bolgarska respektirala sklepe bukareške mi rovne pogodbe. Konkordat Srbije z Vatikanom. BELGRAD 4 (Ižv.) Na včerajšnji seJi ministrskega svtta >e |e razpravljalo o vprašanju pog^jioj glede sklenitve konkordata z Vatikanom. Iz vznemirjenja v vznemirjenje. Ali je re* tako usojeno, da ne mere priti v naši d živi do pomirjenja duhov radi dogodkov ca Balkanu? Po sklepu miru v Bukarešti mo mislili, da se moremo oddahniti, ker je odstranjena nevarnost težkih komplikacij, ki bi tudi našo državo pritegnile v krvavi ples, ki bi še razšrUe rane, zadane nam po nespretnosti naše diplomacije. Uverjeni smo bili, da nastopi doba pomirjtnja, ko bodo naši dižavnlki mirneje trezneje ia stvarneje presojali potrebe, ki jih tav>ja nova situacija na Balkanu do voditeljev naie vnanje politike, da se popravi šk' da, ki smo Jo že pretrpeli in da se vsaj za bodeče po pametni politiki kolikor le možno zavarujejo politični in gospodarski interesi naše monarhije na Balkanu. Toda pomirJen|e ni trajalo dolgo, ka|ts duhove Je zopet vznemirila avstrijska diplomacija se svojim krikom po reviz ji bukare-škega miru. Nu, tudi to vznemirjenje se je izdajstva I Srečolovec, nič?redoež, slepar stan, ki ste mu pripadal, vas izključuje, ne pozna več. Će ste bil kedaj plemič, vam je ta čast sedaj odvzeta. Lascsrsa je prijela močna omot-ca. Pra?ksr še bledo !Ice mu |e močno zardelo, kakor bi ga hotela z5deti kip. — Marti d' Hćrouville, vprašam vas zadnjikrat, ali se hoče biti z menoj? Marfci se je obrnil napol v stran in rekel nazaj črez ramo: — Kdo se dvobo JuJe z ničvrednežem ? BrezčastnI lopov, pojdite ia dajte se obesiti kje drugje I Te besede so uničujoče učiakovaFe na Lascarsa. Opctekei se je ia vsi so mislili, da se nezavestea zgrudi na tla. Toda opogumil se Je Še enkrat. Ni padel, glasno so mu potegnile stisnjene prsi sapo vase ia naenk;at je potegnil meč iz nožnice ter ploskoma ž nj m udaril ti Hercutilla po licu, kričeč s hropečim glasom: — Strahopetec, ali se boste seda| bil z menoj? Gledalci so se prestrašeni zdrznili in so hoteli skočiti med ona dva. — Pustite ga vendar, gospeda meja naj dela, ker hoče — Je dejal a He cuvliie tako Čudovito m^rna, kaker je bil miren že cd vsega začttka. — Poštenjak se ne bije s tatom ; sevtda se pa more, ne da bi izgubil kaj na svoji časti, braniti proti zavrat nemu morilca. — Potegnil Je meč iz nožnice in se poslavil v bran. Gostje so se takoj Dostavili v krog okoli obeh nasprotnikov. Vii so želeli videti prizor, kako hočeta dva plemiča v krasno opremljeni dverani pod sijajnim le stecc^m usmrtiti drug drugega. Cydalise |e bila vsa obupana vsled dogodka, ki bi mjgel za vedno uničiti dobri glas njene hiše. Vzkriknlia Je na ves glas, si začela ruvati svoje ponarejene kcd e in kite ter pretakati cele potoke solza, ne da bi pomisliia, da so |ej njena belo in rdeče pobarvana l?ca vsled tega začela postajati marogaita. Lat car s in d' Herouville sta bila skoraj enako močna Ia njuna križa oča se zelo ostra paradna meča sta bila enako dolga. Ni se torej moglo vedeti, kak bo izid boja; krraiu poleglo, ker je morala rala d!pTc maci a odnehati, videč, da je popolncma osamljena s to svojo zahtevo in da jej niti zaveznica Nemčija neče slediti na te nevarne poti. Tudi ta nevarnost Je Šla mim o brez škode in zlih posledic. Zopet se je javnost oddahnila. Kar so prišli tiitl vpadi albanshih razbojnikov v novi srbski teritorij, ki so 'zsilili tisto srb'ko vojno eksped'cijo v obrambo svojih državnih meja in v zaščito tamežnjeja prebiva stva pred albanskimi di jaiil razdevćlci ln požf-galc«. To pa je bilo zepet v povod naši alfcarcf Iski diplomaciji, da |e hrupno nastopila kakor laščtnlca teh Aibsnceo in |e nevarno grozila Srbiji, ker da Je ta pos'edn|a krŠ.la sklepe londonske ko fcrerce glede neja bodeče Ablanl|e. Mcdrostl in zmernosti srbske diplomacije se je bilo zahv&llt«, di ni pršio do nevarnih ker fl ktov. Odce-ha"a je in odpozvala svoje ?ol-štro v rok«', ki ga je stavila A s tro-Ogrska. Potem se {e ia re*olik ča kakor bomba In ceritovsnsko javno mnec'e 7 državi je zopet racg čno vzvalovilo, toda to pot še ne tc lik o proti Srbiji kolikor prt ti Bolgarski, niroreč proti b Igar* ki diplomacij'. To je btlo naj/eče In najneprljeinejfe Izt-nadenie, da je imeia nai i diplonucija ravco Bolgarsko ia njenega Fcrdin: rda t^akor aktivno pcstarko v svoji ba kan ki politiki. Ozioocl enje v naši cf;cl,'e!ni A sHjl ln vseh •i :ih fcr( g h ki so triao verovali v modrost i i dbl-kogledaost te naše pclit^e, se {e obrnilo z vso silo tudi proti Ri$l|>, ker so bili v teh kro, h uverjeni, da s? je ona »ojna konvencija sklenila prd patrorarco Rjsije, ali celo po lar.plr?c ji in zahtevi Iz Petrograda. U -er eni 10 bIP, da bi hl!a Rusija v slučaju krvavega koi fi kta med balkanskimi državami in A/tro Ogrsko z vojno s!lo nastopila preti Avstriji. To je biio krika o zavratsostl In nelojalnosti. Ali da so vsi ti, ki so bili tako *ilr.o ogorčeni, malo pogled li v zgodovino m nolega stole j i, bi mora i priznati, da Je postopanje Ru«(je — ako je res imela take namene — vsaj razum jlvo. Se pač vse ma-šću'e ca tem svetu. Z^odo?Ina leta 184S govori, kdo le sedaj poleg Hrvato* reill Avs rijo iz obupce situacjein rešil morda celo obstanek moaarhije in dinastije. Bili so Rusi pod vodstvom generala kneza Pasklev ć.i. Zgodovina krimske vojne I. 1854 pa pripoveduje, kako se je Avstro Ogrska pridružila mnogoštevilnim sosražalkom Rašlje, ki sojo prisilili v sklep miru, katerega posledice še danes Rusija težko občuti. ASI j; bilo petemtakem, po ttkia zgo-dorlnsfcin dogodkih, kako čudo, da vnjnja potliika Rusije ni bila nikeli posebno prilazna Avstriji, da napetost med ducajskim in petrogra|skira dvorom ni holela nikoli prav ponehati not«i do današnjega dne. In če še štejemo vse insuhe, s katerimi je avstrijsko Časorisje, ne izvzemši cfidjcznegi, vsikdor obkladalo Rusijo, potem bomo vsaj umeli, zakaj se tudi na BJkacu pota Av-itrije in R isije križajo...! Tako smo bili, po razkritjih v .Matinu^, v krizlčastl napetosti nasproti vsemu Balkanu in nasproti Rusiji in javnost je bila vznemirjena ob misli, kak fci bil oal položaj, Če bi prišlo do eksploz je in bi se morali rri boriti na toliko front, ia še posebno ob misli na mežnost, da bi se po- toda baron je kar trepetal v s.oji besnostl, dočm je bil g Herouville c hranil svojo ne-porušeo hladnokrvnost, vsied česar Je bil miogo na boljem. Že uri prvih surkh so Izpoznall vsi, ki so bili priče lemu dvcbo;u in so bili sami dobro izvtžbani v dvobo(evsnju, da si |e Lasc-.rs vzel za ci!J prsi svojega nasorot-nika, da ga je torej hotel usmrtiti, pri čemer pa se fe pozabljal primerno kriti, dočim pa se e d'Hercuvilfe otrejevil le na to, da je odbijal su^ke, kar se je dog-jalo z občudovanje vzbujajočo spretnostjo in vztrajno siečo. Lascars, ki le na!etav?l vedno med ostjo svojega meča in prsmi, ki jih |e hotel predreti, takorekoč na jekleno steno, fe pc-sta|sl vedno besnejšl in je podvojeval svoj napor. Moral pa se je kmalu utruditi s takim naporom. Ž le ra čelu so se mu nabreknile, znoj mu je kapljal s sencev ra l/ca, noge so se mu začele tre.ti in drhteča roka |e zmagovala le ie zelo negotove sunke. (Dalje.) biran II. a,EDINOST" št. 336. V Trpiu, dne 5. decembra i9id. mo- tem vsa Evropa zavrtela na krvavem plesu. in Srbija! Dogodki, od Aehrenthalove neumne gcspodarsko-politične vojne s Srbijo pa do današnjih dni, so kupičili toliko netiva v sosednji Srbiji, da je zopet vsaj razumljivo, če tam doli ne vlada posebno prijazno razpoloženje nasproti nam. Da niti ne go vorirao o nečuvenem zasiaraovaaju Srbije in srbskega naroda po avstrijskem časopisju, saj zadošča neutaljivo dejstvo, da je nala balkanska polit ka vsikdir delovala na oslabljene Sfblje in na paralizcvanje vsakega ajenega političnega uveljavljanla. Da mi amo čuli nekoč od odlične stra ni — vojaške —, da so s e n e k a J Časa na Dunaju najresue^e bavili z mislijo, da bt Srbijo sploh izbrisali z zemljevida balkanskega polu otoka. In v Srbiji so dobro vedeli to ia so bili obveščeni o teh dispozicijah. Te sanje so seveda definitivno odsar>jane po balkanski epopeji. Je-li potem, vprašamo, čuda...?! Raje n:j bi si strogi sodniki med Nemci in Madjeri izprašali svcjo vest, koliko krivde je tudi na njih, da je prlš o tako I Ta historična dejstva na] bi tiraže rali oni, kl so toliko ogorčeni radi iidijstva, zsvrataost:, nelojalnosti I Pameten Avstrijec ne more naši dijloroacij! svetovati drugega, nego da se sprijazni z dejstvi ia da jim prilagodi svojo politiko v čm izdainejo korist narbije. Naj na zaključku omenimo Ša zadnjega — poizkusa vznemirjenja duhov. Giasovita „Neue FreJe Presse" je prinesia v svoji ponedeljkovi žteviiki senaaČao vest, da Je v Isti čas, ko Je bila sk-ejjcna konvencij* med Srbijo in Bolgarsko, tudi Rusija s cenila tako proti Avstro -Ogrski naperjeno konvencijo s S i b i j o, Bolgarsko in Črnogoro! Nu ta bomba na srečo ni — kakor bi re^li Hrvatje — upalila. Pričakovali smo zopet silnega k ika. Prevarili smo se. Drugo čaioDisje je šh molčeč mimo in tudi ista „N. Fr. P/." ni več govcrlld o njej, ASI |e dobila morda mfgljaj ? To bi govorilo, da so b:i? on! krogi, ki se sfe^r poslužujejo tega Hita, to p2t vendar previdaejl ia da niso hoteli vnovič mahati s sabljo okolo soda, napolnenega s smodnikom. Vznemirjati pa mora vendarle to „razkritje* v „Neue Freie Presse*, ker priča, da je v naši dižavi še elementov, ki se igrajo z ognjem, ker j?ra vsa svarila zgodovine niso še dovolj prepričevalna, da morajo že enkrat odnehali cd svojega traci c jonalnega sovraštva proti slovanskim dižavara — sovtašiva, ki je dones!o nsši monarhiji le Škode, težko popravljive škode. Sz srbskih listov. vB:lfcan" poji?šajuJe, zakaj se Je bolgarski kralj Ferdinand proti vsakemu pričakovanju povrnil v Sof jo, ko se Je vendnr splošno pričakovalo njegove abdikacije. B^-ligrajski list navala dva vzroka. Prvi je v tem, da mu je bolgarski minUtr&ki p-edsed nik zagotovil, da na predstojećih volitvah v sobrasje zmaga vlada ned ru3cf:ii Potem pa da je tudi Avstrija silila Fer dinanda k povrnitvi, ker bi abdikacija pomenjala tudi za Avstrijo nevspeh v nji balkanski politiki. „Mali Žurnal" se zavzema za enotnost srbske ia črnogorske vojske ter zahteva v ta namen najprej, da srbski oficirji organizirajo črnogorsko vojsko, a črnogorske ofeirje naj bi poslali v Srbijo v nadaljnje izobraževanje. „Politika" prinaša na uvodnem me-siu pojasnila nekega srbskega državnika o razmerah med S bijo in Asstro Ogrsko. Srbska vlsda pričakuje vtiike težave na reševanju vprašanja vztočnšh železnic. Tudi g. J o ?a novic, srbski poslanik na Daaaju, ki je dcsTej [ako optimistično presojal uredbo gospodarskih razmer med Avstro-Ogrsko ia Srbijo, sodi sedaj, da sedanje težave ne bodo male. „Trgovski glasnik", glasilo ti-govstva, označa presenečenje in razburjanje ua Dunaju radi tajne pogodbe med S bijo ia Bolgarsko (priobčene v pariškem „Ma-t in a*) kakor hUnjeno, ker je bKa Avktro-Ogriko že pred začetkom sovražnosti Bolgarske proti Srbiji ia Grški po Bolgarski obveščena o tej pogodbi. Toda tedaj so v Av. tiiji prtsafiašjii Bolgarom, ker so dobro vedeli, da ti poslednji niso bili nihoH odkritosrčni zavezniki S r b i je. S s dan se presenečene da o vaja Ee lastno nečisto vest in nič dru-2ega. _ Domače vesti, Smr na kosa. Umrl jč v sredo popoldne v Šmarjah pri Ajdovščini v 67. Šetu svoji starosti g. Fran Grunta r, veie-posestnik, župan, član ckra;nei?3 šolskega s*eta goriškega in cestnega odbora ajdov skega, odlikovan z zaslužnim ziatim križ -era. — Ugiedai narodai rodbini naše sožalje. »Kam n£s vodi pot?" V včerajšnjem „Dnevu" se je pod tem naslovom zopet oglasil eien otih naivnih, a obenem vendarle zlobnih, in kar jih nsjboija karakterizira, — ažnivih tržaških dopisnikov, ki vidijo vio svojo srečo v brezimnih napadih na naše politično voditvo in naše voditelje, ki ne morejo živeti, da ne bi na vsako toliko malo pozaDaviJali ia polagali. Potem iim odleže za nekaj časa, nakar se pa zopet zaženejo l novim zabavljanjem in novimi lažmi v naše javno delo, kakor ščene v mimogredočega potnika. Tako je storil tudi tržaški dopisnik v včerajšnjem „Dsevu", kjer je začel svoj duhoviti do-pfs s stvarjenjem sveta In naselitvijo Slovanov ob A dri j i in potem prišel do ' trditve, da se ljudstvu rn^če pesek v oči, di ljudstvo vse verjame vladi In po-slancem, „čeprav se ga na vseh straneh farba", tu tato ponižao čaka in čaka. Potem pa p-a?i dobesedno: „Še je čas, da dosežemo lepšo bodočnost. Toda ne s tem. da bo žicotarila poll-tičia organizacija tržaških Slovencev s 150 člani — kar curu je dokazal nedeljski občni zbor, Ia da bo n;eno delo tako, kakršno Je bilo do danes. Biti samo član organizacije in nič ne imeti drugega od n|e, kakor par shodov fetečlemu na leto, to tudi nič nima veljave. Tudi s tem ss društvo ne bo pi-vesalo čianov nase, Če ooda goio?i vodi-te»ji. ki -o sicer ob volitvah zeio prikazu:, odbijali ljudi u preziranjem od sebe. Delavca n. pr. tla, kjer se ga ogleduje sicozi več očal od neg do glave, gotovo ne bo vleklo srce. H ado Je namreč slišati podobne zgcd bfce, kakor n. pr.: Sedem d slavcev na-* Je biio, ko smo šii nekega One po ietošn: h voiiivah po tržašsi u ici. P/15el WAn nasproti izvoljeni poslanec našega ckoUčaasket i ok;ajj. Ko ga za Jedamo, smo se pomžno postavili na stran ulica ier firivzdignili svoje klobuke. Toda nas poslanec \t šal mimo ne samo, da cas ni pozdravil, ampa^ je celo pr.iv pošteno u^ta in nos nakremžii. To na^ je bolelo tem bolj, ker sms bili v voiiinem gibanju najzvestejii z^u?"^! in bojevniki ičdaj se nam |e lizal, idaj nas pa prezira ta se nas sramuje. Bržkone zato, ker smo *Gi delavci slabo oblečeni. Med naš;mi poslanci in odborniki oolitičnega društva so sicer fzieme, toda prtc^-šaje Število je takih, si zn.ijo prav po safemensko prezlrail. J-; Ii to demokratizem ? Dofeler se posamezniki, ki celo stvar kvarijo, ne bodo spametUi, ni upaii, da bi se v tem pogleau razmere obrnite na bolje. Glavni \zrek, da so naše politične raz-me e t^ko raidraosne, pa tiči v tem, d= se dj d i ne s, kakor smo že pisali, ljud>t?u ni nudilo politične izobrazbe. Samo fchoiž niso glavno vzgojevalao sredstvo, treba uvesti predavanja, tečaje, pogovore in dobro čtž?o. L i na ta način bi bilo mogoče, da bi se zgradilo na tržaškem ozemlju močno ia Udio politično organizaejo. Kar £e tiče s^eri organiiacije, bi se b!lo pač treba prilagoditi razmeram. Veliko važaost polagamo na tajništvo, ki ga uvede politično društvo na podlag5 sklepa zadnjega občnega zbora. Mislimo, da je to prvi koiak k reformaciji. Kadar bo imelo ljudstvo odprte oči; bo imelo priliko spoznati vso ostudno gnilobo današnjega shtema. Će pripravijo trpeči nared euKrat tako daieč, se nam ni treba bati ničesar. Spoznanje te ona sila, ki nam vdah ie novih moči in orožje, ki na n ugiadi pot v bodoče življenje." Dopis je spisan ane 26. tn?nuiega meseci ia pri „Dnevu" so ga urediti ia uredil?, preden so ga sp.avill v svet, ker se jim je menda vendar zdel prepiitev in p^e-podel. Končno pa so ga vendarle priobčili, ker pač niso imeli drugega „tržaškega* gradiva. Sicer bi se res ne kptačalo, da bi se pieresakt z dopisnikom, ki prav po pag'av-<ško meče izza vogala kamenje na ljudi, ki bi ne smatrali za nikako čast, da bi gi prijeli za uše$3, ko bi se ne skri?ai za var.ii ztd. PfiobčlH pa smo njegov zlobni in lažnivi napad, da nrši čitatelji izpre?ldijo sam?, kakšni so oni tržaški zabavljači, ki se zbiraj okrog ljubljanskega „Dacva". Vprašujemo le, kako to, da se ta vele-modii »Dnevov* dopisnik ni ogiasii na občnem zboru našega političnega društva ali na cneai javnem .»hodu pred nj^m, kjer bi bii vendar imel dovolj piilike, da bi bil povedal v obraz caslm poslancem, da farbajo i.uistvo in „prav po salamearko" prezirajo delavce, najzvettejše zaupnike in bojevnike. Z^kaj ai govoril tam? Zato, ker Je čisto navadna laž, kar je napisal za „Dan", in ker s svojo lažjo ni upal na dan tamka?, kjer bi bil dobil takoj primeren odgovor. Za varili a hibtom „Dae^ovega" odgovornega uredaika se pač repenči kakor petelin na gaoj j, dočim pa ga na omenjenem shodu ia zboru r«ejb.ž niti bilo ni; kajti ljudje njegove vrste se boje resa;ce »z obraza v obiaz, Kakor vrag križa. Zafca| pa se v „Dne vu* z l upal imenovati onega našega okoličanskega poslanca, se le pred volitvijo .lizal" (felavcera, ki jih pa sedaj pre žira in se jih sramuje? Na dan i imenom tega poslanca in tistih sedmih delavcev, da vidi- 1'mo, kdo je podlež, ki mu sme vsak pošteni tržaški Slovenec pljuniti v lice: ali tisti poslanec, ali „Dnevov" lažnivi in obreku-valni dopisniki Ia če naša politična organizacij le životari s svojimi 150 Člani: zakaj pa vendar „Dnevov* dopisnik ni preskrbe!, ko ima baje toliko pristašev v Trsti, da bi bito pristopilo pred občfdra zborom vsa) 150 teh njego/ih pristašev polit čnemu društvu — saj se Je veadar na vseh shodih in tudi v našem listu vabilo k pristopu! Kako veselje bi bil lahko doživel potem: sam bi bii lahko izyoljen za predsednika p. litičregi društva, v odbor pa sami taki njegovi prjstiši, k» se □e ližejo delavcem Ia j'h tudi ne prezirajo „prav po salamensko", feaker baje zna cejšaje šte;i!o sedanjih odbornikov politič aega društva. Potem bi si 1-hko ureaii lepšo bodočnost tržaških Sfovecciv prav po svoji mili volji brez klečeplazenja in trez ponižnih kužefcov (sle!), za kakršne baie smatrajo trlašse SioveLCi zaraai f.irbaiske politike naših poslancev ia nEŠčga političnega društva. Potem bi nihče^n keg-r ne ogUdosal skozi več očal oa nog do glave in članom svoje polit čne organizacije bi lahko dajal on kot vri ovuS voditelj t S ovence? poteg shodov, si sictr i.majo nič veljave, keker pravi, Š2 ihto uro po vrhu. kar bi potem imeio vetjisvo. Pa poiiiične izobrazbe, ki e dosed^i na§e politlčao vodstvo ni nudilo, bi da ljudstvu! No, raUHTio, da v te^a pogltd t aismo ravno tako n?. slabem v l-siu toda če misli „Dnevov" dop snlk, da bi biia mo.-da tudi za naše trž_Ško ljudstvo primernejša wDnevov3kžiu telečjekfvna politična izobrazba, nego pa ona, ki mu [o Je dalo naie politično društvo, potem rej le gleda; da kmaiu 7asede predsedniško meito v po-lttičaem društvu. Ob taki sposobnosti In taki politični fzobraibi, kakor jo je pokazal v svojem dopisu, rcu srdanjl predsednis gotovo prav rad od:topi svoje mes o. Predavan), tečajev, pogovorov in dobrega čtiva — narečba ^Oneva" bo oN*-gatna za vsakega tržaškega Sbve :ca (60.000! izvodov ca dan I Hara !) — bo pot.ia do-vol!. K^r se uvedejo v političnem diuŠtm tudi razsi teča.i za .šcšalGte", babice itd , odpadejo sploh vsa ostala drušiva, ki so s** bacila doseda| s predavanji, ečaji, pogc oii žn preskrbljevanjem dobrega čtiva. Potem se tudi „D.inM ue bo več norčeval iz našega akademlčnega društva „Balkana" in tjegj-vega ustanavljanja ljudskih knjižnic. Čita.ncs, pevska dfiiš;va, NDO., ZJŽ. itd, s- sevedr? razpuste, k&Jit vse njšriovo izobraževalno In vzgojesaiao dcio prevzame politično društvo. Predseduik pa bo obeaem kudi reži^ei slovenskega gledal šča. Tedaj bo imelo lfud.tvo cdkj:t2 oči ia bo imelo piil ko izpozeati vso ostudno g J. lobo današnjega sistema, ki ga seveda gojite in vzd žujete vi, današnji vod^ei.i tržaS-šlh So/ene e v, Gegorini, Rybariy Wi f-ni Kj mi, wDaevovciw, pripravimo trpeči (*do ne pozna tega fz^aza!) narod eckiat iuko daleč, se nam ai treba bati ničesar! Nil Dovolj Je! S krepko zaušnico bi ma človek izbii iz ust njihovo lastno ostud so gaiiobo, ko bi ise ne bai, da si onesaa^i roko! Vi pa, tržaški Siovtrc?, ki ste bili vedno ponori na svojo čisto narodno politiko in n;eae predstavitelje, vi pa sodite, kam spada človek, ki se je dritil napijati tako podel i^apad, in kam „D^", *sž ga je pnobčH ! Spoštuj svoj jezik 1 Reški „Novi ibi" prinaša poziv do rešk n Hr.atov, ki velja, snutaiii mutandls, v poini meri tudi za nase tržaške — grehe: Naši ljudje se morajo, ko zahajajo v prodajalne,' vsikdir in povsocii posiuže/ati svojega slovenssega jezisa. Ali, na žalost se dodaja večinoma — nasprotao. Naši ijudji zahajajo v prodajalne in začenjajo oni pr i gavorit: itgi jaa-skl. Ni delajo pa ie^a s jmo v prodajalnah Iračanov in Nemce?, amp?.k celo iudž v ii-t.h prodiiil^ab, ki so Jim lastniki Slovani! V*ak naš čio?ek bi moral b!ti ponosen, da je Slovenec. Oai, ki se nsk ko boje aii sramujejo odkrito dokumentirati pred nasprotniki, da je n&še slovenske narodnosif, al vreden, da ga no*i ta črna zemija. To strahopetnost tieba Jitrebitf, a vsakdo iimed nas mora povsod? ne le orezobzlrao kazati svo;o narodnost, amp^k tuii svoj jsiu-,*eniki ponos! K jtikokrat gledamo v prod^Jalai nr.š ga čio^eka, pak poaiž^o jeclja — *t2Ji;ua:.«d. Pr^dajainičar, aii njtgjv pomočnik, ašo le Itailian, se mu sm^e zamčijivo In se m_i ro£3. Čemu taka ponlžavanje prid orouj-JalalčarJem, ki mu nosiš svoj denar?! Ne ponižuj :e p-cd njim, ne gOvir. i; v njegovem jeziku, marveč zahiraj c d tečno, da on govori v tvojem jeziku l Kolikokrat se dogaja celo, ca priha.a naš č o-vek v prodajalao, baaso, pisarne JtJ., ^a givori italijanski — s Slovencem! (Celo v našem uredništvu smo že večkrat doživeti, da so nas nagovorili itaiiiaoiki, a ko sma |ih pcŠJero oštel?, ; bijemo In no žimo svoj denar, moran o bre fbt no 7«h vati spoštovaije do naBv^a Jezita, a pr* tem glejmo, da se kofikoi le m^^no diž ^io načela : Svoj k .»vojemu ! Za njih nesramno:t n*šo brezobzirnost ! P'ejel r.mj: V brivnlcl Petra Bi e^tini v u\lr} Carducol ^ 15 brije btivec Ermano B.n ljudi z o, S>vence tudi s š č a v 1. Ne dc!^o tetii Je zmtrjal tudi moio scpr.-go s iča-i v r.tKoir. p-»ure v Tržiču, ali sraiiši so mu biii reaji-ko i! Tudi njegova že-a, da si S ovenk i iS prlimko.n Jopuvk) otepHe ckcSo stb • s ščavl Z-^ramcvaica sta u !.a v ul c: F^nd^ria ŠJ. 4, lil. Prr oroč' rao tega čiotre'^3 Siovcnc-^m poiebao še zato, ker s to dozci.., da h ji; v privatna h'išo bri? tud, rtk^a n:šega 10 ?3ka, prijetnega kicjaia. Tvga opozarjamo krr bi mu moglo škodni, oko bi prišli z Imeto n na dan. Tudi v brivcica Boguti no\o zahaja več Slovencev. Mardi se bo zdela ta taša notica od ioz ;a. N^m pa jo (e nareiovala n- rouaa djlžnost. K,e [e, za božjo s/eto voljo za. 1'an;, da m r^mo nii komu GOžiti densr In se po vrhu puščati zmer|at! s Ščavl?! Hv Ia lera za tako — kondHislnost! Na na;:o-'..Io nesramnosti naj ie p:di kladivo brezobzirooitl! Za hriatako šolo v Trsta. — Od ior podružnice družbe sv. Ctr l j in Mctr v Trstu Je razposlal nastopno ck:ožnlco : P. n. Gospodine ! Da u T.siu ž;?l velfk broj Laroda nafe krvi i naš^gi jezika, opć r Je ooznaio l priznato. Poznata je tafiodjer i žilastua čt njenic^, da se ovije d,ec:i hrvatskih rod -tena odnar:c?u;u i udtudjuju u štolan.j tudjih jeiika i tud ih običaja. Da se t j mani stane ca out, saiUšc se u mar.j god. 1910. ljudi svijesal svoje narodae dužios« i ustrojiš^ „Podružnicu Družbe sv. C rtia i Mtioila" u svrhu, di labire nov^c za poaigr.LČi hrvatske škole u Trstu, i a te podružaica dozvala na okltp ll-ep brej član va i sakupi a inatau sveticu novcj. Nj, r.»e |e ta [ofc pgcaalo naprama ogioraaiiU zaritjcitika, koii ^e naiitči it pc.^t'g:uć; clja. Al! ne planino se! Valja o,3 iedatra počnemo I sa oivo enj^ra Šk-. le, i p č-^t itcio ! Nu, pošto C£Ša „Podružnica" ovima od Utarske svoje rcai?ce, ne rac že, kao ta kova da iz.aa litre podiže šsoie, odtučit se, da se |u razpusti i uitroji nov; društvo pod imenom ,Hi?atsko š!iol*k-društ/o u Trstu44. — Pravila toga novoga drušiva uzeta su vtč od politične oblasti C > zaaaja a ssd nas dužaost zove, da se koi -s.ltuiramo. Brsćo ! Uzvišeni c lj, što smo ga sebi poitisili, podat ći nam '.sage, da ovu njivu zajedničkoga rida, t.iakar i u i najveća žrt e, Ito bolje obradjajrrao. U jerenl, da Je piemeaito ovo djelo za n. rod :>rva i naj svetija naša dužnost, stupico s?i u novo kolo, da nastavimo rad of.ih, ko|i su pr,jd t i godile pokrenuli „Podružnica", da po-dademo aašej d^eci ono, a:o jo| p j pu redaom zakoau pripada — Jezik roda svoga. Konstituirajući skupština „Hrvatske ^ školskog dr.iŠtv.i'1 obdrža-at će se dae 7. decembra t. g. u 10 sati u {utro u prostorijama „Dclifistinskoga kupa* &a slijedeć n dnevnim red m: 1) Pozdrav predijedato, 2) kvjdće tajnika, 3; Izvfelće blagajnika i revizora, 4 R.zousi Podružnice, 5) Konšti-tulrauje „Hi vatskog š/.cl>kog diuš vs, Eventuallja. Mo»:mo ov^me Vaie Gospodstvo, d "jć odazovete naŠeaiDOil u »ja gornju sfiup-štinu i da obavjeitlie u i?toj Vale prljavije i znance. Sa odliinim š ova^J.m ODBOR „Podružnice družbe S/. Orila i M.tod^ za litru u Trstu". Mat'so Maadlć predsje1 dr. Fr^a B.g čtć tajnik, Miroslav S.fgUć b!3gyjaik. Odbornici : Prof. dr. Ljudevit Ćtk^ić, rrof. Sifex.a Čj^rctović, J Mip Cosiaperarh, Bm|-Depraio, dr. Jos?ri G cot i, \ o Boloitć, Ante P*iić St ezan Mim ca. Žaljenje s ščavi. — Anton Gropajc : Vrdee h. št. 214 je imel r.r.u :ao z hr-:t:- i Sv-tkom ue^o ehiino s _c ;ao ^tvar. Ktr p i le posltdajl odsoten v A neriki, mu jc o I odvetnik dr. Jagodic uradnim pot,m pj-tavijeu za kuraterja. Vč-.raj okoli pol de-etih p^edpcldne je rečeni odvetoik na ulici Gavana apostrof ral A tan Gropajca, z -k?t al piišjl v r.jjgovo pisarno, ko g3 Je Ven dar dvakrat zval po telefonu. Nu, to Je pr»-vataa stvar, ki nas ne briga In bi tudi ne sodita v javLost. Aii rečeni odvetnik je ob tej priliki zagrešil nekaj, rar sedi v javnov m kar rooramo javno tž gos ti. Z2e*el fc Jutri, 6. t. m. ob 81 zvečer Sokolov večer v veliki dvorani „Mor. doranr V Trstu, dne 5. decembra 1913, „EDINOST" št 336 Stran Tli je namreč nad Grcpsjcem: „Per vol ščavl no merita far nlente I Ne, k takemu narodnemu žaljenju ne smemo molčati nit tedaj, če je je z^grelH pristen liaUjao, kamo-li pa li ust č(3ve>.a ki mu že priimek o vaja, da ga je rodiia r.LŠa mati 11 Veliko jayno ljudsko predavanje pri Sv. Jakobu priredi v spcrasumijenh z ou-dotnimi narodnimi krogi Stovnnska Otalnica lu sicer v dvorani Komu snega druStva Predava g. dr. Egon Sta»e o predmetu J-n Hus in J in lik a. To predavanje, v katerem se nam orisuje nafiepša doba čc Šfce ztjodo vine. gibanje hu;ii07 ia veiiee hiishs^e vojske, bo pojaanjeealo 90 krasnih podob, ki kažejo aloviie zgodovinske kraje iz te dobe, slike iz kr?avih husltsklh vojsk, sodbo Jana Huss pričo nen>šs;ga cesarja le rimskega papeža, sežiganje Hisa na grrned Itd. Pričetek ob 8 zvečer, vstopnina za o-ebo 10 stoti k. Mllčinskega ^Pravljice* bo recitira! v prid družbe sv. Criia ia Metods v po* nedeifck, dae S. t. ru.. ob o;mih zvečer g Vinko Rožsiisks v dvorani »Konsumneg-drušiea' v Rojanu. — Vstopnina fe za cdrastle 40 vin., otroci / spiemst/u odiasilih so prosti. Tržaška mala kreaiika Trst, 4 decambra. Stavka voznikom pri Sjlošai delniški prevozal družbi traja da .'e. Dosedasfa oe-gajaoja so b^Ia vsa brezuspešna. Ker s g stavko vcl skušali p;epreč;ti vožnjo voznikem ki so b:ii spre[eti namesto njih, je policija z istražila hle^e in kclaice, kler ima ome c fena družba svoje kcn|e ia vozeve. Pretep. Ponoči s*a se n S;lai uTIct nekaj sporeka kurjača 24!r.tii Josip Nakita, stanujoč v ul. Sv. S^rvoia it. 1, in 26eta> Izidor Novscco, sta-nioči v Obočni ulicf 4. V prepiru pa je Navarco poteg oU h žepa nož in ga zasadi! svojemu nasprotniku m^d rebrd. Napadalec ^e oobegn'l, a pozneje so ga ujeli in aret ia i. Ranjenca |e obvezal zdravnik rešilne posta]?. Nesreča v ladjedelnici pri Sv. Roku. V ladjedelnici pii S?. Roku je padel daces dopoldne 47letai tesar J >sfp Kocijančič, sla nujoč pri Sv. Mar. Mjgd, Spod. št. 2. iz tišine 10 melrov in se težko poškodoval. Z'ostil si je Ie?o roko ia zadobll je Užse nctran>e poškodbe. Ponesrečenca so pre-leHali v mestno boloišafco. Spoznan mrt v ve. Poročali smo, da je d-.e 22 rovembra ne1?! človek nsnsg'oma u^rl v ulici Nikolaja Macchlavellija in da se nS rnofcl; dogn2t*, kd^ naj bi bil mrtvec. Kakor smo izvtdeii sedi!, |e b'! to 45 etni dninar Miha Maver, rodom h R.pentabra. V Trstu je slanoval v uejc! Rloorgo št. 35 Spoznal pa ga fe njegov brat po fotografiji o g* v Trstu, V ned;!jo due 7. t. m., ponoldae ob 3 30 se uprizori ko* kronska predstava tragedija nesmrtnega Šekspira „OTELLO* Cene so samo dvojne. VjS sedeži, v ožab, parterju in na galeriji, stanejo samo po I krono. Stojišča v imenovanih prostorih pa samo 50 vinarjev. Zvečer naetepi prvikrat žia našem odru -jivži tenorist siovenske op^re v L ubltani in * j ubijene c ljubljanskega občinstva Stanislav Orž^lski. a s-cer v krasni Stransko vi epereU „CIGAN BARON*. Ostale uloge so v rok,-h g.ce Frltzove, L^puševe,, Kovačtčeve, ter gg sJragutinovičj, Rumreija, Feriuge in Lluo.ča. Začetek ob 8 15. Predsiava je v abonemeatu. V ponedeljek 8. t m. popoldne ce ponovi j „CIGAN BARON" O.žeisktm v naslovni utogL Tako bo moglo tudi popoldansko občiuot?o čuti cd Učnega tenorista Orželrkega. Zvečer pa se uprizori drama italijanskega j pisatelja Traverse „SVATBENO POTOVANJE". Ta drama spada med najboljše pro-! r.vode nove še drsra-ke italijanske produkcije j ier je imela tudi na nemških odiih popolen ijspeh. Ta predstava, o kateii še spregovorimo, j ge Izven abononr-nte. Začettk ob 8 15. Vstopnice in sedeži v razprodaji pri daevni gledališki blagajji v ^Narodnem domu** (giavui vhod). * * * Operni pevec g. Stanislav Oržel-s k i, ki nastopi v nt del jo prvič fcct gost na cašem odru, fe bil gotovo najboljši tenor, koiikor iih Je. kedal Šteia Sjubfja :ska slovenska opera. Dne 2. t. m. je g, O r ž e 1 s k i priredil končen v Narodnem dj>mu v LJubljani in ob tej priliki je pisal priznani strogo-objektivnl kritik „Lalbacher Zeitung" o nje govem nastopu takole: „TdkoJ pr? nastopu na oder je bil Or-žeiikl najprijazneje pozdravljen in" je Mtro očaral s svejin zvoaklm, preKlpevajcčim, mladostno-itenotsklm glasom, s katerim je tjabSjacs^mu občiast-u prloravil toliko uživanja. Njegov že ne?rdaf krasni ia izšiolaai g!us ji med tem še pridobi! dd obilfct in iz ^ežbi, prednaš^ule je ugrajene^e in temu primerao izraziteje. Už tsk poslušanja g Oržeistrega je sedaj, tait po strogem merPu v;viik is pristen: g. O zzhVJ se j? v času svoje odsotnosti iz Ljubljane vidno Izpopolnil v svoji plemeni umetnosti.* V nedeljo in pouedeljek bomo torej £rr.e';i priiško, da čujemo sega kbornega pevca, l?2r peraenja gotovo lep glasteai užiteir. Kakor Čujemo, se namerava g. Oržehki dslje časa pomuditi v Trstu h zato bi prav toplo priporočali raš čtt.u g edaiiškensu vodstvi, da izrabi fo ugodno pfii;ko in si zagotovi g O.žalskega za ve;, čas njegovega bivanji v T'5tu. T. k j mu bo tudi' mogoče za božične pr;:zaike postaviti na oder k^ko uovo reino glasbeno delo, n. pr. Gou nedovega „Fausta", za katerega bi bile soio-u!oge re le dobro z^^topane, temveč lih !mr»o vsi solisti kot n??š:ui;ra-!e na sro Jem re^eitoarju. Pričakujemo torej, da bomo prav gotovo slišali o božičnih piaziilkin na ašem fdru že zdavnaj obljubljenega F S u s t a" z g. Oržeiskim v glavni •uiog'. Gedališko vodstso je dolžno ozi.atl na želle občin?t?a »n mu nudM ka; dobrega in — novega! V vedoih ponovitvah pa izgublja tudi najboljše deio svojo miksvLicEt. To^ej! —r. A r Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na3 nepozabni oče, fled, brat, strie, gospod FRAN GRUNTAR veleposestnik, župan, član okrajn šel sveta gorskega in cestnega odbora ajdovskega, odlikovan z zaslužn m z htm* križcem itd. danes po kratki bolezui v 67. letu, previden s sv. zakramenti v Bogu zaspal. Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob 3 popoldne. V ŠMARJAH pri Ajdovščini, dne 3. decembra ti*lo. Rodbine: Gruntar' - Kante - Ferjančič. Društvene vestL Telovadno društvo Sokol v Trstu. Danes zvečer točno ob devetih v -/gerojih proitotih ka-varno Balkan v seja društvenega odbora. Ja- P/idi;e polnošieviinc ! Starosta. Pevsko društvo „Adrlja" v B&rkov- ljah. Vsi p e v c t naj pr de| > prav gotovo v cede^o, dne 7 t. n-.. točno ob 1. mi popoSdae v drušive^e prostore, kjer bo pevska vala. , „ Miklavže v večer" priredi tudi sveto-ivas:ki podružnica CMD v nedeljo, dne 7. t. m. eb 4 v „Narodnem dera/. Spored: Mladinska igra v treh dtj^ajth .Indijski siroti", nastop Miklavža. — Darovi moralo biti koiekovani z narodnim ko'konj ?n naj se pošiljajo edino le v otroški vrtec K • ■■* • . > ^ ''"^i" . : * ''V V - ' \ Prva slovenska izds-lovalnica mestnih, z: vinskih in drugih te: t-nio trgovino !n Otrt, st8V^noin unf?t-no ključavničarje IVAN BfiBE C Celje, Poljska uii, -4 priporoča svsje i H:- nice C?n ii liarazp^.uin krt2plftći'.o in ittH-u. ZAHVALA. Podpisa a, globoko g- njenn pc toli-k h dokazih iikre. ega sočutju ob pre-bridki izgobi priljubljene Hf »r. FE€ (Dr. PETSCHN1GG) TRS?, U1A S. CAIESI.1^ lm. I Zdravnik za notranje (splošne) bolsaul ; 8 — 9 in 2— 3 in špcefjaiist za kožne i j vodne (spolne) bolezni: 111/JB—1 in 7—7XJ%. \ izreka vsem onina ceuieaim oaebaui, ki so bodisi z d .rovan em cve:ia uli s spre^:HwV,.ni k večnemu počitku, a'i na katerikoli drugi n.čin hoceii počastiti s jo m n j.redruge iu nepoz ibne pokojnice, te ji pot in najprisrČoejft j zahvalo. TLtST, 4. decemora 19U. C b telj FRELOO. •S? s*f. ♦tf.'fS • fl1^- •• ■ piMMUMMMaaU Anton Meh^e, tri lovec Slavnemu občinstvu nazuanjurn, eem prevzel dobrozoano trgovino jestvin Antonija MiheliS v Trstu, uL Rojar> št 8 FRAN SLU0A. Priporoča si občinuivu db i svcio trgovin? jestvin ia kolonijalnoga blaga Trst, ulica deli' Istrla St. 4 s podružnico na Greti štev. 275. VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI v steklenicah Blaga vedno sveže. Poitrežbft na dem. Prod:iia na drobno in na df belo. KUPUJTE NARODNI KOLEK! Duševni delavci, ki nimajo toliko pri-j ike, da bi se gibali na prostem, morajo pa- j žiti na one telesne funkcije, ki vzdržujejo! zdravje, predvsem pa se morajo varovati j zapeke, ki povzroča tudi pri trdnih in krepkih ljudeh začetek različnih bolezni. V slu- ! čajih zapeke pa treba rabiti samo naravna j odvajalna sredstva, med katere se sme pri-števati v prvi vrsti naravna kisla voda < „HUNYADI JANOS". Po zistematični uporabi naravne kisle vode „Hunvadi Janos" se ozdravi tudi najtršo zapeko. Profesor H. C. (v Breslavi) se je izrekel tako - le: „Nulla dies sine „Hunyadi Janos". Noben dan brez „Hunyadi janos". Mnenje gospoda dro. UMU u Karlovih uarlh Gosp. J. SBREAVALLO Trst. Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše ŽELEZNA!O KINA - VINO SERRAVALLO proti oslabljenju vsled slabe hrane In proti vsakemu zadržanju krvne tvorltve ter da Izdelek zavzema trajno mesto v mojih ordinacijah. KARLOVE VARI, 10. maja 1909. Dr. SCHARF.. S S P £3 B B £39 b a a e E3 B ■ s a : Klnemafosraf a Rojanu: Daaes v PETEK in jutri v 30 BO TO se ponovi na splošno željo tehko de-o iz romana ZA B U m s a m s «j « s B e s s B B & 5 B 6 B S EaEi3E5GgBa3«QaBafi!SBH>-t3aBiaanii«DaiBiiaas NOVA PRODAJALNA ZGOTOVLJENIH ŽENSKIH OBLEK ULICA CiMPANILE ŠT. 21 NAJVLČJA IZBEiiA ZkOTOVLJENEGA ŽENSKEGA PERILA po najzmernejših cenah. ainja no?o3t TKS i- Ulasci Jopici om- te Keila oi K 18- io 48 „ K 22--- EO 35 „ K 20 - HO 83 » K V- di 30 Blazs zaJiije noTostl . • Siioi. krJa ?saSe tisis TeđaUa (norost) — krajce mm tt.ffja) • oi K 1'- ki 35 K 3-- io 22 „ R 1- dQ 35 „ K 1-50 do 5 PiosI se, da vsakdo ogleda razstavo, iie da Je primoran kupiti, 3 I B ISlovo biago vedno prihaja. Kratke suknje . . od K 20 — naprej Zimske suknje . „ „ 28-— „ Obleke moderne . „ - 29*— Kožuhi, perilo, kravate in drugo. Točna, solidna postrežba. Trst, ulica F S, vogal ui. nuo^ i3. Najfinejše in elegantne obleke po meri. pozom Ženske obleke, ranglane, plašče, jopice dr. prodajamo radi opustitve po neverjetno najnižjih cenah. Ne zamudite te redite ptiiiKe 1 Stran IV „EDINOST" št. 336. MH BMW Veliki Trst, via delle Poste št. i (p~i mostu Ponterosso). Sokolov Miklavžev večer obeia biti zares lepa prlrtd'te*-. M^kiavž se fe spomnit že marsikoga Ig p jtebao nsfir:ikattre. Gospa Bičkova it- piectj zaposlena k< t posredovalka med Debršsfm in Sc-kolovim sv. Miklavžem Nekateri se bojijo, da bo kakor lani M'kiet ž imet premajhno b ad^, a zago-tavijaiLO jih, d i se motilo. Preskrbljeno je za brado in malho, v kateri bo gotovo za vsakogar tak dar. Zato na svidenje jutri zve- j čer v veliki dvorani „Narodnega rfotra". „Sokol" pri Sv. Jakobu v Trstu pri-redi v nedrHo, dne 7. t. m. v dvorani „Komumnega dr^itva" pri Sv. Jaktbu „Mi-kia?že? večei". Iz posebne prifaznccti nastopi pri t?! zabavi vsem fržbštim Slovencem dobro poznam Carodejec, profesor magije, gosp. Josip Domines z izbranim programom. Sijajen nastop Miklavža s svojim veiikim nebeškim in pekiensklra spremstvom. Med posamezrimi točkami svlra Iz prijaznosti popoln mandollnlstičnl klub „V. Parma". Po zabavi ples od 8 do polnoči. Zače'ek zabave ob 4 popoldne. Vstopnina: za člane 20 vin. za osebo, otroci prosti. Za nečlane: 40 vin. za o?ebo in po 20 vin. za otroke. Darovi za Mikavža naj se blagovolijo izročiti v soboto ali nedeljo gostilničarju v „Kon-sumnem druitvu*. Na vsakem daru naj bo razlcčen nasio? in narodni kolek. Šentjakobska podrufnica CMD priredi Miklavževo jutri, v soboto, ob 3 pop. v otroškem vrtcu, Kjarbola Zgornja št. 11. Slavno občinstvo vabimo, da pride pogledat 120 otroikt vrtec obiskujočih otrok, ki nastopijo letos prvikrat. DruStvo odvetniških m notarskih uradnikov v Trstu vabi potom pripravljal nega odbora na mesečni sestanek, ki se bo vršil jutri, v soboto, dne 6. avgusta t. 1., v proste rih ul. Glotto. Tržaško pogrebno druStvo pri Sv. Jakobu ima dane?, zvečer ob 8 v „Ja draču* svojo redno mesečno sejo. Ker se bliža konec poslovnega leta, naj pridejo vsi odborniki ia namestniki. Ciril Metoaov ples. Danes, ob 8 30 zvečer v prostorih bratskega društva „Stross maytr" ulica Lavatoio it. 1, 1. n., sestanek združene slovanske mladine za prireditev CM plesa. — Rešitev važnih stvari zahteva obilne udeležbe. Ruski kružok ima odborovo sejo danes, v petek, ob 715 v Slovanski Čitalnici. Pevsko društvo „Trst* ima danes ob 8 zvečer pevsko v&ji za mešan zbor. Pridite vsi. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu Od bor pevskega društva „Kolo" se km potom najiskreneje zahvaljuje vsem cenjenim gostom pevs ega večera v Rjjanu, ki so ga posetli* v tako častnem številu, da so bili širni pro stori „Konsumnega društva" pretesni. Zahvala gre n£dil;e vsem gospodom in da mam, ki so iz prijaznosti brezplačno sodelovali, ter s tem pripomogli, da je pevski večer tako krasno uspel. Iskrena zahvala končno vsem cenj. darovalcem. Nar. delavska organizacija. Skupina delavcev v plavžih. V soboto, ob 7 zvečer društven shod v „Gnspodarskem društvu" v Škednju. Podružnica NDO v Sv. Križu. Danes, v petek, ob 7 30 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih. Delavci pri Sv. Jakobu naj blagovolijo zanaprej plačevati svoje prispevke samo v ondotnem uradu, ker Je šentjakobska podružnica sed2j samostojna. Pevski zbor NDO. Kdor ima ve*e^;e do petja, naj se priglasi v uradu NDO, ker v kratkem namerava NDO ustanoviti pevski zbor. Za godbeni odsek NDO so nadalje darovali: „Delavsko podporno društvo" K 15 -, Karol Trošt K 4 —, Alolzil Povh K 5 —. _ Vesti iz Goriške. Šolska mladina v Sv. Križu pri Ajdovščini priredi dne 7. decembra ob 3 pop. Miklavžev večer z bogatim sporedom: petje, deklamacije, prizori in igra „Sv. Miklavž". Ker se ves dobfček porabi za šolske potrebščine revnim otrokom, se bodo prepla-či*a hvaležno spreferaala. „Miklavžev večer* goriškega „So f kola" se vrši v nedeljo, dne 7. t. m., osaiih zvečer v »Trgovskem domu". Tr Uto se Je potrudil goriški „Sokol" s posebno raznovrstsim programom. Poleg vojaške godbe, telovadnega nastopa, burke, albanskega muzeja in sijajnega Miklavževega aa stopa bo predvsem skrbel ples, da pride vsak obiskovalec na svoj račun. Ljubitelje dobre kapljice in krepčilnih Jedi pa Čisto gotovo zadovolji Žtfava got lnavptlni meii. Z % to v nedeljo vsi na „Miklavžev večer". Cene so z cz?rom na bogati program zeso nizke. Vstopnina znaša 60 vin. Za ples ps plačalo člani „Sokola" in dijaki 1 K, ostali 1 40 K, dečim so gospodične oproščene tega davka. Za otroke pa priredi goriški „S'kcI Že Jutri, v fobeto, dne 6. t. m., ob 5 po-popoldne v „Trgovskem domu" poseben .Miklavžev večer", kjer |e vstopnina prosta. Starši, ne zamudite obiskati te prireditve in privesti seboj sveje ma'čke. Dijaške demonstracije v O rici. V torek, dne 2. t. m., |e imelo tuka,š°le s?eti* n ešolsko d*|aš*vo prazr ?k za cesarjevo p^i iDŠestde*e1etoico; to priliko pa Je prrabils italijanska učeča se mladina, da Je roaaife stirala za italijansko vseučilišče v Trstu — gor ic dol po u«icah, Biil so mladi fantič: iz gimnaiije, reaike in drugih zavodov ir« punčke iz trgovske in mejnike Šole. Bilo je okoli 5 popoldne, ko so prikorakali t ho po Travtiiku. Toda pozoe|e so se hrabri: z raznimi vzkliki, in ko so Jim pM5 i slo venski dijaki v gruči nasproti, so pad?le tudi klofute, tako da \t posegla tudi polička vmes ter aretirala dve vroči punčki ?n enega slovenskega in dvojico italijanskih dljaiiov, ki pa so bili vsi takoj izpuščeni na s?obodo. Značilno pa Je, da so vseučiliško vprašanje z vzkliki „Evv»'a G rlzia italiana" ter da se je videlo kc.. -Rtrzna pred demonstracijo — dobre vi in brez palice, potem pa z gorjačo, ki pa mu Jo |e vzel stražar. Toda ta Je psiic vrnil, ker so drugi hujikaii Rtzna, da naf zah te? palco nazaj, ker ri ničesar storil. Tudi sl rega razgrajača Š3plo ni manjkalo zraven, ki se je tolažil, da bi Slovencem rfzsM g'sve, če bi bilo pred 20 leti. — Revčki, tempi pas sati 1 Tako rešujejo Italijani vseučlliško — kulturno vprašanje. A, Vesti iz Istre. Iz Kozine. Podružn'ca „Družbe sv Ci rila in Metoda* priredi v nedelje, dne 7 decembra t I. „Miklavžev večer" na Kozbi v hotelu „Kozina". — Začetek ob 6 zvečer Darila je prinesti pravočasno v hotel „Kozina". Druge slovenske dežele. GledaliSko druStvo na Jesenicah uprfiori v nedeljo, dne 7. t. m. ob l/a8 Z'tčer v dvorani p:i „Jelenu" na Savi ve-»!ka dramo „Vstajenje", po romanu L N. Toistega tpls&l Batslile. Kakor smo že nazcazoa&iH, gostuje v tej drami v ulogi Katiuše gospa Štefanija Dragutin o-vićeva iz Trrta. Savno občinstvo naj ne zamudi izredne prilike, ki mu bo dans gledati na našem odru priznano umet fiico. Cene se ntso zvišale, dasi bcs'a rova dekoracija in izpopolnitev garderobe mnrg~ stala. Pokažite vssj to pot, da smo člani kulturnega naroda I D !Je jav jamo, da re |e društvu posrečilo pr djblti gospo Dragutfnov čevo tudi 7a predstavo v ponedeljek, na praznik dne 8 t. m. Da se omogoči obisk tudi vnan) m. je začetek ponedetjske predstave določen db 7a3 uro* točno. Vračali se bodo lahko s šestimi vlaki. _ DAROVI. — Za BoŽIčnfco so darovali K 30 ga. B'ček Razbornik, po K 20 g C. Kamenaro vić, Krist|an Dejak K 10 dr. Pretner. 0 8 dneh Kres sueta ^^vPosebna porečila za PALM* S^Thisk Dr. FRi?Z KAUTSCHUK ■ VII. dGti: Brzojav Iz Carl%ra<1a: Tu v Carigradu tak je tlak Pa kai zato? Deset daš piastrov bornih Da podpetnik ti uniči vsak In „PALMA" par dobiš izbornih. Mali oglasi Lepa sobo za K 30 odtTa hrvaška rodJaa Ul Cotti 40, I. n., poataia traiu aja._2-99 ter.klivftnA soba se takoj odda Koala Bflve-j^eDlirana dere 4, vrata 25. 2901 Odda se takoj Boba, mesečno K 1?, ui. Com mercale 18, V. nad. 2902 Išče P^d a re premlada, Čia^a in vestna Blužkmja, ki zn* kuhiiti in opravljati vea drmača de!a — >'a§lov pave lueeratni oddelek /•dino^ti. 2923 C meblivana ae odda v ulici Belve »re bUlSiCa 57. III . desno. _2W!0 IAb ) GrertO 8PmH» ndla možu in ž^iii urejeno SP v cesarsei službi ae želi UUu^^l/ poročti z gospodično ali uJovo od 40 ' osprej b'agega značaja, ki ims spoju hi .tovlje rol i re dinljeno od postaje Kepei Itn bor aU Durovlie S«rop.->. 2M>4 ■____ iVelika, hpa nj^va je na prodaj v DEKANIH pri KOPKU (Istr*). — Njiva obseg., krog 4C00 m- je del-nra a trami obfajena i ta a kraano, popolnoma ravno 1 e g o ob cesti in bi bi'a jako primerna za zgradbo vila ali keg* doma. Zumlja plodovita ia za ^BaSorSen sadež. Vi da bi se dobila na »estu, kamen v uepo-»redui bližini. — Nji?a Be odda ev ntuelno ta ii ' najem. Vp a šal i ie v gostilni ge. ANT JNIJE GKlZ pr. D.KANIH. 2S95 Hans Sckeidle? = zobotehnik = Pf/tli*" CP v Te,itt imeriifcijonalni rrUUCt bo brivtki in lasuljarski aaloa z delavnico ]aae Za pojasnila pisati p:?d »Salon* po št d o ležeče — G rka 2896 fonnhita ep ia veiiba psica' pivfl' katerfi IZyUUiia cB JtJ sliši na ime ,Tn Bte-. — Kdor jo ima, naj l lagovoll j rinesti jo v LoDjer 12', kjer dobi nagrado- 2897 Qiflor! č^fl Bedaj gostilniški p-oatori, ae od^ia Or Idu ouo, takoj v podnajtm. — Vprašati v gosti ni NDO, ulica Carradori. 2lJ05 30007400075000 in 6000 K na rszpolago na prvo uknjižbo v Tr tu ali okol-ci Emdio, tfavarra R;we'ti od 8—9. 3--<._2fu3 cnnn n zemljiška in nekaj goz ia v OUUJ i K janu (Scaia Santa, S tajce) se p ia po ceni Pojasni a v ul ci Stadion 5tv. 8, pri t *' < don Ž«tko _ Prmiir.nn t^id 1* na'O^'1® dokler i UC pij C lic Is lo je 5e v zalogi! Oeoik n razpolago Forčić i d ug.. trtnica Kooien. h na 267V Prrsrio cu dobro ( hrai jen Sterilni* • u< m . ričUd O t? lutnjnai, kotlom zatfdoin pc baker tudi potrebne cevi, v K^janu, Vicolo ti. Kose 5tev. 40, I nad. ___1.890 NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstva, <] sem odprl popoliioma novo pekarno v* u'icl Caserina §t. 11, katera je preskrb! z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene?, s k • ščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in liker . Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, ; na trgu Ca-eruia). No O htČ j 8 3 stanovanji, 300 ^ežajev z m-&d lllO'i IjiSĆa t=e prt da i a Kron 16.0C0 Saldo 50C-0 a i pa ee za aenja z meiim zemljiS -em Ettiilio, Kavarna Ros^etti od 8—P, 3—4. 2904 > Škupsna Viktor Parma 7,,Švi vtčer v goatdni „Ja ran" v soboto ob 8 zvećer. — [ Darove sprejema gostiluič2908 f .ffi.*j»iwMWinii i "-"a- - MmM.. - AltBlMMJim Ford S6--20 HP Novi modoli 1913 Pomnoženo orolzvajanfo Zn'žanjo con 4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300. La^laTf 6 sedeže j K 63C0. Popolna opr&va Oapote s str« : 'kimi z&v^aiuii. st klo, pet svetilk, g^nerut >r za h< •e aki plin, rog, kilomet rsfei Ptevnik in hitmrm Cene veljajo zi \oze prosto v zniue in colnine vi«'- ANTON SKESL, B^dnijsk iz edenec Trst, Pjazza Carlo Goldoni. Telefon 1734 Garage : Via dei Bacchi 18. Telefon 224- ■tr. B aifc-. blvSi: prvi t obo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst. Piazza C. Goldouf fit 5 r$ HINKO KOSIČ naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl v Trstu, v ul. Carradori štev. 15 (pod svojim hotelom) [Cb t? I kjer toči raznovrstno vino belo in črno ter Dreherjevo pivo prve vrste. Kuhinja preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času. Priporoča se za obilen obisk LASTNIK. B=ni=i Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim porodtvom. Trst, piazta Caserma štev. 2, I. (v last-:! palači — vhod po glavnih stopnjlcah), Poštno hranilnlftnl račun ie,004. Posojila dajo o« vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovsko menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge ln vloge na tbkoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga s=e lahko po eno terono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pu&ice). Telefon štev. 932 Ima varnostno oelico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listiiL, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno prod vloma in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad tO miljonovt URADNE URE : od O do |2 dojoldno in od 3 do O popoidno Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah.