LETO XXI	1988
JULIJ	ŠT. 5
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Predstavitev inovativnih dosežkov Železarne štore na »RAST YU ’88«
Polnih devet dni (od 26. 5. do 3. 6. 1988) je bila REKA gostitelj »16. JUGOSLOVANSKE IZLOŽBE IZUMA, TEHNICKIH UNAPREDENJA I NOVITETA RAST YU ’88«, do sedaj največje razstave umskega potenciala pri nas.
Razen jugoslovanskih inovatorjev so razstavljali letos še inovatorji iz Italije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Romunije.
Najpomembnejši dosežki bodo tekom leta predstavljeni na razstavah v Brnu (Čehoslovaška) in Sofiji (Bolgarija).
Železarna Štore je na RAST YU predstavila svoje dosežke pod pokroviteljstvom Občinske raziskovalne skupnosti Celje (SIS za raziskovanje) skupaj še z drugimi DO v občini Celje (EMO, CINKARNA, AERO, INGRAD, ŽTO, LIBELA, ZLATARNA in druge). Skupaj se je predstavilo 210 organizacij s preko 3.000 eksponati, ki so rezultati kreativnega dela blizu
10.000	inovatorjev.
DIATI Železarne Štore je za predstavitev naše DO izbral tri uspešne inovacijske predloge, in sicer:
1.	»UNIVERZALNI SIGNALIZATOR LOGIČNIH STANJ«,
avtorjev: JOŠT MATJAŽ, dipl. ing., CEDNAK VOJKO, dipl. ing. in NOVAK STANKO iz TOZD Energetika - oddelek elektronike in avtomatike.
Opis in vsebina inovacije:
Univerzalni signalizator logičnih stanj je naprava, ki omogoča spremljanje osmih različnih elektronskih logičnih stanj. Naprava je izvedena tako, da ostane signalizacija izbranega logičnega stanja (0 ali 1) tudi takrat, ko signal ni več prisoten, kar omogoča uporabo naprave za signalizacijo trenutnih - prehodnih pojavov.
Naprava deluje po principu RS flip-flop-a. Ima osem vhodov, za vsak vhod svoj RS-ff, osem LED-diod za signalizacijo in tipko za REŠET.
Signalizator se v Železarni Štore uporablja kot stalna signalizacija na CNC stružnici THG 125, kot dodatek h krmilnem sistemu SIHATIC S 31.
AVTORJI TE INOVACIJE SO PREJELI DIPLOMO RAST YU '88 Z ZLATO PLAKETO
2.	NAPRAVA ZA VODENJE PROCESA SINTRANJA«,
avtorja: BOLČINA MARJAN, dipl. ing. iz TOZD Vzdrževanje - Inženiring industrijske opreme.
Opis in vsebina inovacije:
Programbilni kontrolor sintranja (PKS) je v osnovi sestavljen iz har-dverske in softverske opreme.
Pod softversko opremo razumemo komunikacijo z operaterjem peči ter upravljanje hardvera v odvisnosti od funkcije časa sintranja Najpomembnejši sestavni del PKS je datarekorder, ki služi za vpisovanje vnaprej določenega programa sintranja.
Programabilni kontrolor sintranja je namenjen za sintranje ognjeod-■pornih mas indukcijskih lončenih peči, in to po striktnih navodilih proizvajalca.
Želeno odvisnost naraščanja temperature mase lahko dosežemo, če indukcijsko lončeno peč upravljamo po specialnem programu vklaplja-nja in izklapljanja peči, kar nam omogoča PKS.
3.	»NAPRAVA ZA ZALIVANJE KATODNIH BLOKOV TIPA B IN C«, avtorjev: ZAVŠEK BOGO, dipl. ing., KOŠTOMAJ PETER, MRAVLJAK MARJAN, ŽOHAR DRAGO, GODICEU IVAN, RENČELJ MIRAN in CMOK FRANC iz TOZD Vzdrževanje - Inženiring industrijske opreme in iz DSSS - sektorja RRI - Tehnično projektivno področje.
Opis in vsebina inovacije:
Pri modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija za potrebe novih peči so potrebni katodni bloki tipa B in C, ki jih je potrebno piripraviti v posebnem - namenskem prostoru - sestavljalnici. Za pripravo katodnih blokov tipa B imC sta izdelani dve enaki napravi, na katerih se pripravlja, segreva, zaliva in hladi obe vrsti katodnih blokov brez dodatnih poseganj na napravi.
Prednost te naprave je v odnosu na klasični sistem v tem, da se za izdelavo blokov sedaj uporabi bistveno manj tehnološkega prostora, skrajša se čas izdelave blokov, kvaliteta zalivanja se je izboljšala,‘predvsem pa se je z novim postopkom zmanjšalo onesnaževanje okolja.
Takšno napravo smo izdelali za »TOVARNO GLINICE IN ALUMINIJA, KIDRIČEVO«.
AVTORJI TE INOVACIJE SO PREJELI DIPLOMO RAST YU '88 Z BRONASTO PLAKETO.
Bojan Sedlar
Konferenca Zveze komunistov
Prva konferenca ZK Železarne Štore je bila posvečena razvoju železarne oz. reorganizaciji. Že dalj časa je namreč prisotna potreba po boljši, bolj učinkoviti, fleksibilnejši in racionalnejši organizaciji. Glede na zunanje vplive potrebo narekujejo tako izredno zaostrene tržne in likvidnostne razmere kakor tudi zakonodaja oz. obračunski sistem, ki z vidika stroškov daje prednost majhnim in enovitim delovnim organizacijam. Prav tako pa je tudi znotraj železarne zelo prisoten problem togosti in neučinkovitosti samoupravnega odločanja in v zadnjem času velika nezaposlenost zaposlenih (ukinitev TT in elektroplavža).
Pobudi predsedstva konference ZK ŽŠ za pristop k reorganizaciji delovne organizacije je sledila organizacija teamov za pripravo izhodišč. Pri tem smo poskušali maksimalno upoštevati načela odprtosti ZK in strokovnosti. Gradivo, kije bilo pripravljeno za obravnavo na konferenci, je bilo ocenjeno kot kvalitetno. Na podlagi tega gradiva in razprave na konferenci je predsedstvo Konference ZK ŽŠ sprejelo naslednje sklepe:
- Formira se projektni team za razvoj organiziranosti Železarne Štore in rokovnik za izvedbo projekta (zadolžen je bil KPO, ki je nalogo že opraviL Rok za dokončanje projekta je 1. 9. 1988).
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Konferenca Zveze komunistov
Za samoupravno odločanje se pripravi alternativni predlog organiziranosti delovne organizacije (enovita DO, oblikovanje TOZD po produkcijskih verigah).
ijil- Težišče akcij mora biti usmerjeno v mikroorganiziranost.
-	Informacijski tokovi in obdelave poslovnih informacij morajo biti izhodišče in podlaga za organiziranost.
-	Informacijski tokovi in organiziranost morajo biti podrejeni obvladovanju stroškov, nagrajevanju po delu in tistim oblikam, ki omogočajo čim večjo prilagodljivost na tržne razmere.
‘-/r Narejena mora biti revizija samoupravnih in drugih aktov s ciljem poenostavitve odločanja, funkcioniranja in krepitve demokratičnih odnosov.
-	Večji poudarek kot do sedaj mora biti dan razvoju, finalizaciji, inovativnosti, uveljavljanju znanja ter manj formalni izobrazbi in statusu v hierarhični piramidi.
HE- Dosledno mora biti uveljavljen projektni način dela.
-	Znižati se mora hierarhična piramida.
-	Tehnološki višek delovne sile mora biti usmerjen v tista dela in funkcije, ki jih železarna potrebuje in še niso formirane.
-	Večji poudarek mora biti dan posodabljanju in optimizaciji obstoječih proizvodnih kapacitet s poudarkom na boljši izrabi tehničnih virov in kadra vključno z izrabo možnosti informacijske tehnologije v modeliranju in upravljanju procesov.
-	Na naslednji konferenci ZK, ki bo predvidoma v jeseni pred obravnavo predloga nove organiziranosti na samoupravnih organih, bomo preverjali, če so te zahteve upoštevane.
Alojz Urbanc
Delavec in njegova prehrana ter pitje tekočin
Od 17.-19. marca 1988 je bilo v Portorožu posvetovanje (seminar) o prehrani in pitju tekočin pri delu, v prometu in športu. Namenjen je bil tudi tistim, ki sestavljajo jedilnike in pripravljajo hrano, ne le strokovnjakom, ki pri preventivnih zdravstvenih pregledih ugotavljajo posledice navad in skrbi za prehrano.
V Železarni Štore je družbena prehrana dobro razvita. Vloženi napori so po moji oceni večji, kot je dosežen učinek, kar kažejo tudi podatki. Razlogov je po mojem več. Nekaj jih gre na račun tržišča in cen, nekaj na račun pomanjkljivega znanja osnov fiziologije prehrane in neupoštevanje različne obremenjenosti med delom, precej na račun popuščanja različnim pritiskom skupin delavcev, del na račun nezadostne povezanosti s službo medicine dela, še največ pa na račun neustreznih prehrambenih navad populacije. Presodil sem, da bi morda takšen članek bil v pomoč in oporo tistim, ki so zadolženi za prehrano delavcev med delom, utegnil pa bi imeti tudi določen vzgojni vpliv na prehrambene navade. To sta razloga, ki sta me privedla do tega pisanja. Takoj v uvodu moram povedati, da je prehrana med delom, kakor tudi pitje tekočin, le del celodnevne prehrane. Po svoji kaloričnosti oz. energetski vrednosti naj ne presega energetske potrošnje med delom. Valjar in administrativni delavec torej ne moreta imeti enakih malic! Nesporna je tudi ugotovitev, da sta v osmih urah primernejša dva obroka kot eden obilnejši, saj se javlja občutek lakote vsake 4 ure, pa tudi fiziologija delovanja želodca to zahteva. Nadaljnji razlog je žal tudi ta, da ljudje praviloma ne zajtrkujejo, kar je zelo slčaba navada. Obrok (ali dva manjša) med delom je torej dopolnilni obrok bazične dnevne prehrane, ki glede na zvrst hranil ne more nadomestiti vseh za energijo in zaščito potrebnih snovi. Z ozirom na potrebe organizma po hitrem sproščanju energije med delom bi moral vsebovati pretežno ogljikove hidrate (škrob), ki se tudi hitro prebavijo. S tako hrano zadostimo energetskim potrebam z volumensko relativno majhnim obrokom, da ne obremenjuje želodca Takšnemu obroku bi, razen tekočine, manjkal le še vitamin Bi, približno pol miligrama.
Obstoja več poizkusov formiranja skupin, ki bi predstavljale osnovo za planiranje prehrane med delom. Tako bi v prvo skupino sodili tisti, ki z delom ne trošijo dosti energije (uporaba posameznih skupin mišic zgornjih okončin). Poraba energije je do 9 MJ (1000 kal = 4,1868 MJ) pri ženah in okrog 12 MJ pri moških. Ta skupina dejansko ne potrebuje obroka med delom zaradi potrošnje energije in najbolj »pravoverni« menijo, da bi jim ga enostavno ukinili. Osebno se z ukinitvijo tej skupini ne strinjam, predvsem iz praktičnih razlogov. Gre namreč za skupino ljudi,
ki je dokaj velika, ki bo strokovno stališče posamoupravila in do potrebne diferenciacije ne bo prišlo! Čeprav so stvari povsem jasne, bi preštevanje porabljenih kalorij in dokazovanje »garaštva« trajalo nekaj mesecev, še bolj bi bili sprti med samo. Res pa je, da se vsak želodec sprazni po štirih urah in zacvetele bi mini kuhnjice po vseh prostorih, kar je lahko tudi nevarno. To so razlogi, da se zavzemam za energetsko boren, lahko bolj balasten obrok v obliki solat, sadja ali podobnega. V drugo skupino bi sodili tisti, ki za delo potrošijo do 10% bazične dnevne porabe. Njihov dopolnilni obrok med delom bi torej moral predstavljati 0,9 MJ pri ženskah in 1,2 MJ pri moških.
V	tretjo skupino sodijo:tisti, ki potrošijo med delom do 20 % bazične dnevne porabe, dopolnilni obrok bi torej moral znašati 1,7 MJ za ženske in 2,1 M J za moške.
V	četrti skupini so tisti, ki potrošijo med delom do 30 % dnevne porabe, njihov dopolnilni obrok bi moral vsebovati okrog 2,6 MJ pri ženskah in 3,4 MJ energije pri moških.
V	zadnji grupi so tisti, ki potrošijo nad 30 % bazične dnevne porabe in bi dopolnilni obrok med delom moral predstavljati energetsko okrog 3 MJ pri ženskah in 3,7 MJ pri moških.
Priporočajo tudi, da bi vsi delavci 2. - 5. skupine, ki delajo v jutranji izmeni in tisti, ki pred začetkom dela niso jedli 3 ure, dobili pred začetkom dela lahko izkoristljiv in Stimulativen obrok, ki predstavlja 10 % dnevne energetske porabe. Delavci 3.-5. skupine bi dobili v četrti uri dopolnilni obrok, pri čemer pri 2. in 3. skupini beljakovine in maščobe ne bi smele predstavljati več kot 10 %, pri 4. skupini pa 20 % in po 25 % pri peti skupini.
Delavčeva prehrana mora biti v bistvu varovalna, ohranjati in krepiti mora zdravje. Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije naj zdrava prehrana ne vsebuje dnevno nad 35 % maščob (od tega le do 15 % nasičenih maščobnih kislin), do 10 % sladkorja in sladkornih koncentratov, več kot 40 % celodnevne energetske potrebe delavca pa naj bo v obliki škrobnih živil. Normativ za beljakovine je 0,52 g/kg telesne teže pri ženskah in 0,57 g/kg telesne teže pri moških (preračunano na beljakovine visoke biološke vrednosti), 20 g bi naj bilo balastnih snovi (groba vlakna) in 7 g soli. Težje fizično delo poveča potrebe po beljakovinah za največ do 10 %. Najbolj se povečajo potrebe po vitaminih B in C.
Pomembno je število dnevnih obrokov hrane. Dokažemo je, da je v populaciji, ki uživa manj kot tri obroke dnevno, večji pojav debelosti, ar-teriosklerotičnih obolenj, sladkorne bolezni in obolenj prebavil ter daje njihova storilnost slabša kot v skupini ljudi, kije več kot štirikrat dnevno. Bolj zdravi so tisti delavci, ki jedo dopoldne dvakrat (zajtrk in malico), kot tisti, ki jedo le enkrat, običajno malico, kije preobilna, cenena in premastna.
Težave z delavčevo prehrano se običajno prično že pri projektiranju restavracij, skladišč in prostora za obdelavo hrane. Osnovno pravilo je, da ne smemo v istem prostoru skladiščiti snovi in končnih izdelkov in da se poti surovih in končnih izdelkov ne smejo križati! Pogosta napaka je ta, da se nahajajo v istem prostoru živila z različno sposobnostjo oddajanja in sprejemanja nezaželenih arom ali celo drugi materiali (čistila).
Nadaljnji problemi nastajajo, če obdelava živil (najpogosteje toplotna) ni ustrezna. Z obdelavo želimo dati hrani primerne jedilne lastnosti (videz, barvo, aromo, teksturo), prebavljivost in hranilno ter biološko vrednost. Najpogostejši toplotni postopki so: suhi (pečenje, pečenje na žaru, praženje, cvrenje), mokri (kuhanje v pari ali vodi), kombinirani (najpogostejše je dušenje) in mikrovalovno segrevanje.
Najpogostejše napake pri toplotni obdelavi so naslednje:
j Izbira neustreznega postopka (nesmiselno je npr. meso z dosti veziva ali vlaknastno zelenjavo obdelovati s suhimi toplotnimi postopki).
2.	Previsoke temperaturne obdelave pripeljejo do velikih izgub snovi, mase, hrana izgubi senzorične lastnosti, a tudi brez potrebe trošimo energijo.
3.	Predolgotrajnost postopka spremeni temeljne jedilne lastnosti (aromo, teksturo, barvo) in povzroči spremembe na maščobah.
Poseben problem je pri cvrtju, zato živilska industrija že proizvaja namenska olja za cvrenje. Dolgotrajnost postopka povzroči tudi izgube hranilnih in biološko vrednih snovi (poleg vode tudi beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate; minerale in vitamine).
4.	Neustrezna izbira opreme za toplotno obdelavo ima lahko za posledico zastoje v tehnični obdelavi ali slab energetski izkoristek (posledica so višje končne jedi ali slabša kvaliteta).
Tudi pri porcioniranju in kombiniranju jedi pride do napak. Kot najpogostejše navajajo:
-neupoštevanje načela pestrosti glede na izbor živil in način priprave,
||g- nepravilna razmerja med hranilnimi snovmi,
-	previsoka energetska vrednost jedi,
-	neestetsko oblikovana jed z videzom higienske oporečnosti,
-	neupoštevanje dejanskih potreb po hranilnih in biološko vrednih snoveh posameznih segmentov porabnikov (doraščajoča mladina, starejši ljudje, težka dela, bolniki).
Tople jedi moramo spraviti v čim krajšem času do porabnika, saj jih ne smemo držati na temperaturah, ki so nižje od 60-80 °C, po drugi strani pa relativno visoka temperatura nadaljuje s toplotno obdelavo, kar je za
(Nadaljevanje z 2. strani)
Delavec in njegova prehrana ter pitje tekočin
nekatere bolj občutljive jedi (še posebej, če so že tudi sicer bila preveč toplotno obdelana) dokaj neprijetno (npr. riž, krompir, testenine). Na to bi bilo treba češče misliti!
Razmišljanja v članku ne bi mogel zaključiti, če ne bi opozoril na nekatere napake, kijih delamo tudi doma pri zmrzovanju jedi, oziroma navedel zahteve, ki jih ta oblika skladiščenja išče:
-	zmrzovanje mora biti čim hitrejše do izpod -30 “C,
-	obvezno embaliranje,
-vzdrževanje enakomerne temperature med skladiščenjem in even-tuelnim transportom,
|j|§- tajanje in ponovno zmrzovanje močno poslabša kakovost jedi (pre-kristalizacija ledu in poškodba teksture jedi), f*'-f tajanje je najprimernejše, če je sestavni del toplotne regeneracije jedi, po možnosti v konvekcijski ali mikrovalovni peči in v originalni embalaži,
-	kljub nizki temperaturi skladiščenja je obstojnost omejena na nekaj mesecev do največ enega leta. Ta čas se močno skrajša pri poškodbah embalaže, pri skladiščenju na prenizki temperaturi ali zaradi neustrezne kakovosti izhodiščnih snovi.
Če je možno govoriti o boljši ali slabi organiziranosti prehrane zdravih delavcev, potem pravilom pozitivnih ocen organiziranosti prehrane kroničnih bolnikov ne moremo dajati. Tu in tam obstajajo poizkusi reševanja teh problemov, še največkrat pa še jih delovne organizacije »od-križajo« z regresi v gotovini. Uspehi, ki so jih nekateri dosegli (po podatkih ZSS imajo v Slovenskih Konjicah v 50 % OZD organizirano dietno prehrano, Gorenje Titovo Velenje), kažejo, da tudi to gre, če hočemo, ni pa lahko!
Planiranje dietne prehrane je obsojeno na neuspeh, če k temu ne pristopimo teamsko. Poleg vodje družbene prehrane mora sodelovati zdravnik, pogosto tudi socialna služba in organizator dela. Zahteva tudi ustrezno stopnjo osveščenosti vodilnih kadrov in delavcev ter točne podatke o zdravstvenem stanju delavcev.
Prehrana kroničnega bolnika je dijeto profilaktična, tej pa je osnova zdrava prehrana vseh delavcev, ki se modificira glede na obolenja. To je edina iztočnica in ko jo dojamemo, tudi dietna prehrana ni več tako iluzionistična. Strokovnjaki trdijo, če je organizirana prehrana med delom tako, da odgovarja priporočilom:
-	za zdravo prehrano zdrave populacije,
-	za zdravo varovalno prehrano (omejitev izbora živil in načinov priprave) in
-	za prehrano diabetikov zajamemo večino bolnikov in večino rizičnih skupin.
Jedilnik je lahko v obliki ločenega menuja ali pa izhaja iz predvidenega menuja za zdrave delavce. Priprava dietne prehrane je težja, saj je količina maščob minimalna, začimbe morajo zamenjati dišave, še bolj zaostrene so zahteve o načinu obdelave hranil, da bi ohranili kvaliteto, okus in vabljivost. Od gostinskega delavca zahteva dodatno znanje. Če je zdrav, mora prenehati podcenjevati pomen pravilne prehrane, pa tudi korigirati vcepljivo stališče, da mora pripraviti hrano po naročilu gosta!
Po seznanitvi z osnovami o zdravi in dopolnilni prehrani delavcev moramo vedeti, da izgublja delavec med fizičnim delom tudi vodo in elektrolite. Moteno ravnotežje med vodo in elektroliti znatno zmanjša telesne zmogljivosti. Že pri izgubi 2 % vode se pokažejo težave. Te pa se še povečajo, če je ne nadomestimo z napitki, če ne vnašamo tudi mineralov ali če ne upoštevamo navodil o režimu pitja tekočin. Pri izgubi tekočin v višini 6 % telesne mase nastopi huda žeja, zviša se srčna frekvenca, poraste notranja telesna temperatura. Izgubo tekočin nad 7 % telesne mase ocenjujemo kot resno, izguba okrog 15 % pa je meja med življenjem in smrtjo.
Pri pravilni osnovni in dopolnilni prehrani delavcev praviloma ni potrebno dodajati napitkom soli, če izguba znoja med delom ne presega 5 litrov. V fazi delavčeve aklimatizacije na težko fizično delo, ki traja 2-3 tedne, mora piti.kar največ tekočine in izbirati slano hrano.
Diskusije o gazirani vodi, mleku, alkoholu in alkalnih mineralnih vodah (dodatna izguba tekočin zaradi odvajalnega učinka, nevtralizacija HC1 v želodcu, ko klora že primanjkuje zaradi znojenja in praviloma prenizka temperatura pijače) so končane. Do teh pijač je odklonilno stališče jasno. Kaj torej ponuditi delavcu, ki dela težka dela, morda še na vročini? Če bi bili bogatejši, bi predlagal sadni sok, razredčen z nealkalno mineralno vodo, ki ima temperaturo prostora. Spričo znanega finančnega stanja predlagamo drugo možnost, ki od prve ni slabša, je pa bistveno cenejša. Najprimernejši so zeliščni čaji (meta, melisa, šipek) zaslajeni z glukozo in imajo naj temperaturo prostora (to je tako pomembno, da bi neupoštevanje tega morali sankcionirati!). Pijemo jih v majhnih obrokih po 150 ml.
S tem prispevkom sem morda na nekatera vprašanja odgovoril, gotovo pa sem odprl nova. Menim, daje tako prav, še posebej, če bomo na-nja poiskali adekvaten odgovor, ugotovitve prenesli v prakso in tako prispevali k ohranitvi zdravja delavcev, kar mora biti naš skupni cilj:
Mg. sci. Marjan Hrušovar, dr. med., specialist medicine dela
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA II je na 1. redni sejf dne
12.	aprila 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Edvarda Podgorška in Bojana Božička iz TOZD Valjarna II št. 1158, »REKONSTRUKCIJA VEZNE GREDI ZA PROG.d 0 550«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 9.033.033 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti za tov. Podgorška 2b ter za tov. Božička 2a.
2.	Za inovacijo tov. Antona Bariča iz TOZD Vzdrževanje št. 860, »PRIPOMOČEK PRI NASTAVITVI FOTOCELIC NA CM 1, 2, 3, 4«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.347.030 din in faktorja ustvaritvenga sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Daniela Bračka iz TOZD Valjarna II št. 875, »ZAŠČITNA STEKLA NA FOTOCELICAH CM 1 in 2«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 763.317 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Inovacijski predlog tov. Sakiba Salkanoviča iz TOZD Valjarna II št. 1574, »KLEŠČE ZA UTIKANJE KVADRATA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLO VLEK je na 2. redni seji dne
22.	aprila 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Emila Hemavsa, ing., Milana Butinarja in Jožeta Nunčiča iz TOZD Jeklovlek št. 1530, »UPORABA OLJA DOMAČEGA PROIZVAJALCA ZA PRIPRAVO HLADILNE EMULZIJE«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 4.243.932 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
2.	Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing., Marjana Kolarja, Leopolda Ocvirka, Milana Butinarja iz TOZD Jeklovlek in Antona Šumeja iz TOZD Vzdrževanje št. 1318, »UREDITEV MESTA ZA RAZREZ PALlCASTIH PROFILOV«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 26.851.912 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing., Leopolda Ocvirka iz TOZD Jeklovlek ter Antona Šumeja iz TOZD Vzdrževanje št. 1319, »OPREMA ZA DODAJANJE IN IZMETA VANJE PRI REZALNEM STROJU RS 11«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 14.023.476 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Mirka Brenka iz TOZD Jeklovlek št. 1090, »IZBOLJŠAVA KARDANSKEGA PRENOSA NA RAVNALNEM STROJU RS - 20«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.725.054 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
5.	Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz TOZD Vzdrževanje št. 1212, »AVTOMATSKO VRAČANJE REZALKE NA TBJ«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.653.784 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a, (TOZD Valjarna II), 45.350.022 din in faktor ustvaritvene sposobnosti 2a (TOZD Jeklovlek).
Ekonomski efekt se obrača za oba TOZD skupaj.
6.	Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz TOZD Vzdrževanje št. 1068, »SPREMEMBA KRMILJENJA DOV. IN ODV. KLOPI PPM 1000«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.216.632 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
7.	Za inovacijo tov. Antona Kneza iz TOZD Jeklovlek št. 1280, »RACIONALNEJŠI RAZREZ KOLOBARJEV V ŠIPKE«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 18.211.085 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
8.	Za inovacijo tov. Boža Klinarja in Franca Rozmana iz TOZD Vzdrževanje št. 1095, »IZBOLJŠAVA DEMONTAŽE GREDI POGONSKIH VALJČNIC NA PPM 1000«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.670.920 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
9.	Inovacijski predlog tov. Antona Šumeja in Zorana Cvahteta iz TOZD Vzdrževanje št. 1519, »SPREMEMBA VGRADNJE POGONSKEGA EL. MOTORJA E 240«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
10.	Inovacijski predlog tov. Emila Hernavsa, ing. iz TOZD Jeklovlek št 1529, »UPORABA LAŽJEGA OLJA ZA PROTIKOROZIJSKO ZAŠČITO«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
11.	Inovacijski predlog tov. Stanislava Čatra in Franca Smodeja iz TOZD Jeklovlek št. 1602, »MEHANSKO PORAVNAVANJE SPIRALNOS-
TI PROFILOV«, se sprejme.	P
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Obravnavane inovacije
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
12.	Inovacijski predlog tov. Stanislava Čatra in Franca Smodeja iz TOZD Jeklovlek št 1600, »ORODJE ZA IZDELAVO KONIC Z ODREZO-VANJEM«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
13.	Inovacijski predlog tov. Srečka Holcingerja iz TOZD Jeklovlek št. 1599, »USPOSOBITEV RAVNALNEGA STROJA IZ DKS - 20/50 LINIJE ZA SAMOSTOJNO RAVNANJE«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA I je na 1. seji dne 11. aprila 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Jožeta Šlataua iz TOZD Livarna I št. 760, »PLOŠČA ZA ZABIJANJE IN CENTRIRANJE HAUB«, se odobri drugo in tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2.847.343 din in četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 7.158.081 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Cvetana Kostadinova, dipl. ing. in Petra Jevšnika iz TOZD Livarna I št. 1557, »SPREMEMBA TEHNOLOGIJE ULIVANJA NL PUŠ ZA RADEČE«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
3.	Inovacijski predlog tov. Antona Ovtarja iz TOZD Livarna I št. 1571, »IZPRAZNJEVANJE PESKA IZ JAME ZA VALJČNE KOKILE«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Petra Jevšnika, Jožeta Vodeba, ing. in Jožeta Lebana, dipl. ing. iz TOZD Livarna I št. 1559, »LIJAKI IZ TERMOBE-TONA«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Antona Ovtaija iz TOZD Livarna I št. 1569, »SPREMEMBA TEHNOLOGIJE JEMANJA VZORCA ZA NL LITINO«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na L redni seji dne
30.	marca 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje skepe:
1.	za inovacijo tov. Matjaža Zakonjška, dipl. ing. Karla Šelige, Milana Smoleta, Vlada Sorčana in Leona Leskovška, dipl. ing. iz TOZD Energetika, št 1213, »SPREMEMBA KRMILNIH KONTAKTOV SECHERON REGULATORJEV«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.295.532 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Dominika Tomažina, ing. iz sektorja Trženje, Zdravka Lubeja iz sektorja RRI in Milana Levca iz TOZD Vzdrževanje št. 1246, »NOV SISTEM ČLENOV VLEČNE VERIGE kv. 100 in kv. 140 mm NA KONTI NAPRAVI«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 4.034.167 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Draga Pertinača in Silva Krofliča iz TOZD Vzdrževanje št. 1391, »SPREMEBA KONSTRUKCIJE KABELSKEGA VOZIČKA«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2.952.400 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Milana Horvata in Draga Cerovška iz TOZD Transport št. 1397, »PRIHRANEK PRI PLAČILU ZAKUPNIN«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 26.118.470 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
5.	Za inovacijo tov. Gojka Manojloviča, dipl. ing. in Alojza Buriča, ing. iz TOZD Jeklarna, Draga Žoharja, Ivana Godiclja in Franca Cmoka iz TOZD Vzdrževanje ter Marjana Mravljaka iz sektorja RRI št 948, »OGREVANJE JEKLARSKIH PONOVC«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 40.915.291 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA II je na 1. seji dne 28. marca 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Staneta Grobovška iz TOZD Vzdrževanje II št. 1385, »POPRAVILO PLATIŠČ«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.880.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Cveta Vrečarja iz sektorja PKP in Jurija Šumeja, dipl. oec. iz sektorja RRI št. 1114, »UVEDBA NOVEGA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA - OHIŠJE HIDROMOTORJA »UUANIK« PULA«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA II je na 2. seji dne 5. maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Jožeta Gabriča iz TOZD Vzdrževanje št. 1277, »PREDELAVA MEŠALNIH LOPATIC V MEŠALCU M 40«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 7.208.820 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
2.	Za inovacijo tov. Dragana Simoviča iz TOZD Livarna II in Zorana Vebra, dipl. ing. iz sektorja RRI št. 1091, »TEHNOLOGIJA VODENJA SESTAVE ŽLINDRE IN ZAKLADANJA PECI«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 11.720.748 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Za inovacijo tov. Dragana Simoviča, Mirka Strohmaierja, dipl. ing. in Milana Kreuha iz TOZD Livarna II št. 1129, »SPREMEMBA ZAČETKA TALJENJA V MREŽNO - FREKVENČNI INDUKCIJSKI PECI«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 10.633.372 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
4.	Za inovacijo tov. Frida Senice in Branka Bukovška iz TOZD Livarna II št. 1104, »MONTAŽNO DVIGALO ZA VLAGANJE IN DVIGOVANJE ŽELEZNIH OPEK V KUPOLKAH«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2.937.696 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD VZDRŽEVANJE je na 1. redni seji dne 25. aprila 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Rafaela Artička iz TOZD Vzdrževanje št. 1305, »MAZALNA GLAVA ZA PLOŠČATE MAZALNE NASTAVKE«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.892.500 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Inovacijski predlog tov. Ivana Godiclja in Draga Žoharja iz TOZD Vzdrževanje ter dr. Franca Pavlina iz Metalurškega inštituta št. 1490, »GRELNIK ZRAKA V IN M ZA PROIZVODNJO LITOPONA V CINKARNI CELJE«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Draga Žoharja, Ivana Godiclja, Mirana Renčlja in Franca Cmoka iz TOZD Vzdrževanje št. 1489, »KOMBINIRANO KURJENJE PLIN/OLJE NA PEČI ZA POCINKANJE ŽICE V F. »MILAN VIDAK« FUTOG«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Ivana Godiclja, Draga Žoharja in Franca Cmoka iz TOZD Vzdrževanje št. 1493, »PILOTNI GORILNIK DN 65 Z RE-GULACUO KAPACITETE OD 50 %-100 %«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Tomaža Berginca, dipl. ing. iz TOZD Vzdrževanje št. 1521, »VOZIČEK ZA TRANSPORT OBDELOVALNIH STROJEV«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in enkratno posebno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na drugi redni seji dne 10. maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Janeza Rezarja in Draga Kramperška iz TOZD Vzdrževanje št. 1342, »SPREMEMBA PRITRDITVE REDUKTORJEV VOŽNJE MOSTU V JEKLARNI«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 36.406.800 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Alojza Lorgerja, Franca Romiha, ing., Romana Grabnerja, dipL ing. in Gojka Manojloviča, dipl. ing. iz TOZD Jeklarna št. 1593, »PRILAGODITEV OBRAČALNE NAPRAVE ZA DELO Z MEDPONOVCAMI KN 1 in KN 2«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil
3.	Inovacijski predlog tov. Alojza Lorgerja, Romana Grabnerja, dipl. ing. in Franca Romiha, ing. iz TOZD Jeklarna št 1594, »IZBIJALNA NAPRAVA ZA PRETOČNE PONOVCE KN št. 1«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet osebnih nadomestil.
Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA II je na 2. redni seji dne
10.	maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Franca Godiclja in Marka Fajdige iz TOZD Vzdrževanje št. 1000, »IZDELAVA NOVE KONSTRUKCIJE KOPIRNEGA STIKALA NA DM«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 16.283.848 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti za tov. Godiclja 2a in za tov. Fajdigo 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Vladislava Šelekarja iz TOZD Valjarna II št. 931, »PREPREČITEV KROŽENJA ZRAKA OB ROBU HLADILNE KLOPI«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Bojana Grajžla in Miroslava Gaberška iz TOZD Vzdrževanje št. 1584, »KONZOLA ZA MONTAŽO MOTORJEV«, se sprejme.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Obravnavane inovacije
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Štefana Zavskega iz TOZD Valjarna II št.
1589,	»ZGORNJE VODILO ZA OGRODJE 05 K«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Franca Kolška iz TOZD Valjarna II št.
1590,	»ZAVAROVANJE VIJAKOV NA ODBIJAČU PECI«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA I je na 2. redni seji dne 20. maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Cvetana Kostadinova, dipl. ing. in Jožeta Vodeba, ing. iz TOZD Livarna I št. 1516, »SPREMEMBA DIAGRAMA OBDELAVE NL-LITIN S FeSiMg«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 12.055.949 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Inovacijski predlog tov. Cvetana Kostadinova, dipl. ing. in Jožeta Lebana, dipl. ing. iz TOZD Livarna I št. 1587, »SPREMEMBA TEHNOLOGIJE IZDELAVE JEDER ZA BOFORS in OK- BC -294 KOKIL«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
3.	Inovacijski predlog tov. Jurija Klepiča, Ervina Potočnika, Miloša Cepina, Romana Verdineka in Smaila Alukiča iz TOZD Livarna I št. 1592, »VZVODNE ŠKARJE ZA REZANJE AZBESTA y=5”, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD MEHANSKA OBDELAVA je na L redni seji dne 13. maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Vladimirja Tomšiča iz TOZD Mehanska obdelava št. 1222, »IZBOLJŠAVA ČELNEGA RAZKARJA«, še odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.788.145 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Leopolda Pajka iz TOZD Mehanska obdelava in Vlada Mlakarja iz sektorja PKP Mehanska obdelava št. 1089, »SPRE-' MEMBA KASET ZA THG 125«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 42.699.684 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 a.
3.	Inovacijski predlog tov. Slobodana Milanoviča, ing. iz sektorja RRI, Damijana Zapuška, dipl. ing. in- Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO ter Mirana Urbančka, ing. iz TOZD Mehanska obdelava št. 1534, »OBNAVLJANJE REZALNIH PLOŠČIC IZ KI Z BRUŠENJEM«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil
4.	Inovacijski predlog tov. Rajka Groska, Damijana Zapuška, dipl. ing. in Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO št. 1479, »VPENJALNI ELEMENTI ZA WOHLHAUPTER GLAVE«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
5.	Inovacijski predlog tov. Stanka Novaka in Matjaža Jošta, ing. iz TOZD Energetika št. 1531, »DETEKCIJA VHODOV ELEKTRONIKE CNC KRMILJA, IZDELAVA REZERVNIH DELOV«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD ENERGETIKA je na 2. redni; seji dne 25. maja 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Dušana Amanoviča iz TOZD Vzdrževanje in Mirka Podgornika, ing. iz TOZD Energetika št. 1270, »DILATACIJE NA SESALNIH CEVEH ČN RHEINSTAHL«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.468.871 din ter drugo in tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 5.242.736 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
2.	Za inovacijo tov. Mirka Podgornika, ing. iz TOZD Energetika št. 1272 »ČIŠČENJE HLADILNIKOV IN SES. KANALOV CN RHEINSTAHL«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 9.460.608 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
3.	Inovacijski predlog tov. Jakoba Drakslerja iz TOZD Vdrževanje št. 1573, »MEHANSKA KRIŽNA ZAPORA DVEH MEHANSKO IN ELEKTRIČNO NEODVISNIH STIKAL«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Andreja JAZBEC
Tokrat pokal v Žalec
Letos so strelci Kovinarja iz Štor pripravili že šesto tekmovanje za prehodni pokal LIVAR-ŽELEZAR, kip in plaketo livarja. V streljanju z zračno puško je nastopilo 17 dobrih slovenskih ekip, ki nastopajo v republiški ligi, z mnogimi odličnimi posamezniki, tako daje bilo tekmova-
nje zares odlično. Proti pričakovanju so slavili zmago strelci iz Žalca. Domačini so bili šesti. Med posamezniki je zmagal letošnji republiški prvak iz Noršincev. Naš strelec Malec Branko je bil drugi z doseženimi 375 krogi od 400 možnih, to je štiri serije po 10 strelov, v povprečju 93 krogov na serijo. Izvedbo tekmovanja sta omogočili Železarna in LB, Splošna banka Celje. Organizacija tekmovanja je bila vzorno pripravljena.
Naslednji dan, v nedeljo, 10. 4., so se strelci Kovinarja udeležili turnirja jugoslovanskih mest v Zagrebu, kjer so naši strelci v preteklosti dosegali vidne rezultate. Tokrat je Kovinar nastopil oslabljen, poleg tega se je našemu strelcu dvakrat sprožila puška v tla, nakar je sledila diskvalifikacija in temu primerno tudi končni rezultat ekipe ni bil zadovoljiv.
Boris Malec
Razstava društva upokojencev
Za vzorno pripravljeno razstavo ima veliko zaslugo aktiv žena pri društvu, katerega predsednica je tov. Knez Marija
10.	maja je društvo upokojencev Štore-Teharje-Svetina, na pobudo Komisije za aktivnost žena in ob sodelovanju Komisije za kulturno dejavnost, pripravilo razstavo ročnih del - umetnih predmetov, ki so jih v svojem prostem času ustvarile pridne roke starejših krajanov zgoraj omenjenih treh krajevnih skupnosti.
V priložnostnem slavnostnem programu ob odprtju razstave so nam vsak s svojega vidika govorili predsednik društva, predstavnik sindikata Božo Ščurek in v imenu pokrovitelja razstave - Skupščine KS Štore,-njen predsednik tov. Jože Kramer. Slavnosti so se udeležili še nekateri predstavniki društev in organizacij, podpredsednik KPO Železarne tov. Marolt in drugi. Po prijetnem petju dekliškega zbora in igranju tria klarinetistk iz osnovne šole Štorski železarji je zbranim spregovoril tovariš Kramer. Pohvalil je aktivno delo društva upokojencev ter pestrost razstave. Upokojenci se v svojem kraju dejavno vključujejo v mnoge dejavnosti in s tem vsebinsko bogatijo življenje starejših občanov. Prav lepo zagnanost je pokazala letos ustanovljena sekcija za aktivnost žena, na katere pobudo je bila prirejena ta razstava, v kateri sodelujejo s svojimi eksponati (50 razstavljalcev - 250 razstavnih izdelkov) krajani treh krajevnih skupnosti. Izdelki so dokaz ljubiteljske dejavnosti in ustvarjalne zagnanosti. Društvo upokojencev je s to prireditvijo kronalo 37 let svojega pestrega dela, vanj je vključenih 680 članov, čeprav se ocena vseh upokojencev bliža številu 1000. Društvo združuje članstvo v interesne dejavnosti, sodeluje s sindikatom različnih DO, nudi pomoč pri socialnih in zdravstvenih vprašanjih, organizira razne izlete, pravno pomoč ter rekreativno športne dejavnosti. Ima svoj lasten društveni prostor. »V bodoče jim želimo vse najboljše pri njegovih mnogih aktivnostih,« je zaključil svoj govor tovariš Kramer in odprl razstavo. Znotraj avle kulturnega doma smo imeli kaj videti: gobeline, šiviljske izdelke, vezenine, okrasne predmete, mini kozolce, preproge, kvačkarske mojstrovine, izdelke slikarja itd.
Ob koncu ogleda je predsednik društva upokojencev na vprašanje, naj kaj pove o zadovoljstvu pa tudi o težavah, dejal: »Večjih težav nimamo, želim pa si še večji odziv upokojencev. Še najbolj se člani odzivajo
(Nadaljevanje s 5. strani)
Razstava društva upokojencev
Predsednik društva upokojencev tov. Vrečar Ivan ob otvoritvi
na organizirane izlete in nakupovalne vožnje, seveda tudi na srečanja, ki jih prireja krajevna skupnost in društvo samo. Skrbimo za srečanja, pogrebe, zlatoporočence itd. Nasploh lahko trdim, daje v Sloveniji upokojenska organizacija bolj aktivna od mladinske. Pokojnine so pač osebno vprašanje in še eno nam je vlada vzela lani... Rad bi vas ob koncu zaprosil za posredovanje, da bi mi dobivali po nekaj številk Železarja na društvo. Zelo radi ga beremo,« je zaključil razgovor tovariš predsednik.
Rezar Ivanka ves svoj prosti čas posveča ročnemu delu. Gobelin »RIMLJANKE«, ob katerem je slikana, je delala tri mesece
Razstavo obiskala Jok in Ana T.
ZASAVJE
V tem letnem času je res težko najti pravi dan za izlet v hribe, ne da bi te pri tem »opravilu« motil dež. Planinci imamo glede tega menda res srečo. Takšen srečen dan je bil tudi 9. aprila 1988: smer pohoda REN-KE-OSTREŽ-POLSNIK, odhod iz Celja ob 8. uri in 26. minut.
Po dogovoru s PL vodnikom smo izstopili kar na železniški postaji Zagorje ob Savi. Prečkali smo Savski most ter se po pozdravu in predstavitvi vodnika zagrizli v strmi breg Sp. ŠKLENDROVCA. Po slabi uri hoje malo počitka, da si privežemo dušo, potem pa skoraj po ravnem naprej do vasi KOJNSlCA-480 m; od tu se že vidi naša_prva namenska točka OSTREŽ - 856 m s cerkvico iz 15. stoletja - sv. Katarina. Po strmem spustu sledi enak vzpon, saj je to drugi najvišji vrh v Zasavju. Ob ne najboljši vidljivosti nas skoraj povsod spremlja pogled na KUM - 1216 m a na vzhodni strani Zasavsko goro, Cemšenik, Partizanski vrh ter na števil-
ne večje in manjše vrhove v Po- in Za-savju. Vrh OSTREŽA ima lepo razgledno točko (cerkvica je malo pod vrhom); tu bi nas sicer rado malo namočilo, a sv. Katarina tega ni dovolila. Po krajšem postanku je bil sestop do domačije KOŠIR, kjer je bila štampiljka, pošten prigrizek pa mleko in domače vino - no, več tako nismo rabili. Gremo naprej in po dvajsetih minutah prispemo do našega cilja, to je večja vas POLŠNIK (večja zato, ker ima pošto in gostilno). Ker smo malo prej jedli »bolj gosto«, tu naročimo izvrstno govejo juho, pa tudi nekaj proti črvičenju v želodcu. Ura je že štiri popoldan, torej čas, da se »poberemo«. Nad vremenom budno bdi naša zvesta Katarina (o dežju ne duha ne sluha), saj nas še dolgo spremlja s svojega vzvišenega trona. Pot nas vodi proti ŽAMBOHU - tu je odcep ceste proti ž. p. Renke; ker ne vemo, ali bo tam kakšen vlak stal, se usmerimo na desno proti bolj oddaljeni ž. p. Sava, se pravi skozi zg. sr. in sp. TEPE pod KLEVNIŠKO ŠPICO - 791 m in Sv. LOVRENCOM -698 m ter PASJEKOM do MOŠENIKA, potem pa še pol urice »klopfamo« po asfaltu in že smo na postaji, od koder ima vlak proti Mariboru odhod ob 18.20 uri. Tako smo pred mrakom v Celju.
Hvala vsem desetim planincem za prijetno vzdušje, kije vladalo vse do slovesa v Celju, kakor tudi vodniku za njegov trud ter lepo preživeti dan ob potepanju po Pozasavskih hirbih.
Štampetov most
Čeprav je bil letos že 9. tradicionalni pohod »ŠTAMPETOV MOST«, nas je še vedno nekaj bilo prvič udeleženih. Petnajsti april je dan železničarjev in PDŽ Ljubljana vsako leto organizira pohod po poti s spominskimi obeležji iz NOB z že omenjenim imenom. Ti obujajo spomine na borce 14., 15. in 18. divizije, ki so v letih 1943 in 1944 večkrat napadli in porušili ta most.
16.	4.1988 smo se ob 6.26 uri odpeljali v Ljubljano, presedli na turistični »hlapon« ter se z njim odpeljali proti Vrhniki. Smer poti: VERD-ŠTAMPETOV MOST-TV17-TREBEVNIK-PADEŽ-BORO VNI-CA, čas hoje pa okoli 5 ur. Ob devet in petnajst smo v VERDU, sledi fotografiranje pred parno lokomotivo in »peš« pohod se prične. Pozabil sem omeniti, da smo v vlaku dobili kontrolni karton, ki velja tudi kot vozna karta. Po dvajsetih minutah hoje prispemo do znamenitega obokanega Štampetovega mostu; tu je prvi žig, nato še malo naprej ob železnici, pa v levo v rahlo strmino in ob tem lepem sončnem vremenu se že kar prileže hoja po senčnem gozdu. Ko se bližamo drugi kontrolki - TV 17, nas »krajolik« malo spominja na Kočevski Rog. V pogovoru s pohodniki izvemo, da so prišli tudi iz Sarajeva in Splita, stari znanci iz Zagreba, pa še mnogo drugih. Seveda prevladuje naša govorica - pa vseh starosti so oz. smo. V popotnem klepetu nam neka starejša Zagrebčanka pove, da je bila leta petinštiridesetega med osvoboditelji mesta Celja. Pot je bila odlično »markirana« z rdečimi trikotnimi zastavicami. Nihče ni imel karte oz. zemljevida teh krajev, tako da smo ugibali, katera pogorja vidimo z naših vzpetin - še KRIM nam je delal preglavice - se je pa naj lepše videl z okoli 750 m visokega TREBEVNIKA. V Padežu nas je čakal čaj, v gostilni pa razen žigov še tudi kaj. Še skozi LAŠČE in spustimo se- v znano grapo PEKELz desetimi PEKLENSKIMI SLAPOVI, žal ni bilo časa za ogled le-teh, saj smo morali priti v BOROVNICO do 16. ure. Že res, da pridemo tja pol ure prej, a rabimo še zadnji žig, »novinci« pa tudi izkaznico. Kdor je »nabral« vse žige, je dobil spominsko značko tega pohoda. Ob 15,45 krenemo z motorko do Ljubljane, po kratkem čakanju pa z expres-nim vlakom naprej do Celja, kamor prispemo ob 18. uri.
Kaj bi rekel za konec: bilo je lepo, bilo je zanimivo. Hvala vodniku kakor tudi družbi za prijetno popotovanje po Notranjski!
Planinski pozdrav - STANC
Kadrovske vesti
V mesecu maju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe
Iz JLA so se vrnili:
Jelenc Ivan, delavec - jeklovlek; Rom Jurij, rezkalec - MO valji; Gajski Marijan, pridobivalec kovin -jeklarna; Ferme Jakob, delavec M valjarna II; Kolar Miroslav, delovodja - MO litina; Krašek Janez, strugar - MO valji; Pustivšek Zvonko, strugar - MO valji; Pirš Ivica, strojni ključavničar - VTS; Mlakar Jože, delavec — jeklovlek; Golež
Rudi, delavec - valjarna II; Tadžič Mesud, delavec - valjarna I.
V JLA so odšli:
Bogataj Peter, lesar širokega profila ¡¡¡¡modelna mizama; Žibret Milan, oblikovalec kovin - MO valji; Gajšek Milan, delavec - valjarna II; Šergan Edvard, predelovalec kovin - valjarna II; Sotošek Marjan, predelovalec kovin - valjarna II; Marinkovič Zoran, predelovalec kovin - valjarna II, Šlatau Mitja, oblikovalec kovin, - MO valji; Grabar Damir, delavec - VTS.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Kadrovske vesti
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Prezelj Janez, dipl. ekonomist 9 Sektor za RRI; Beloševič Vladimir, metalurški tehnik - jeklarna; Kosec Frančiška, dipl. ekonomist -Sektor za finančno računovodske posle; Paščinski Adolf, strugar -MO valji.
Sporazumno z DO sta odšla: Hlupič Irena, upravni tehnik S sektor za finančno računovodske posle; Bračko Franc, monter og-rev. naprav - obrat strojnega vzdrževanja.
Po izteku pripravništva je odšel: Ovtar Anton, metalurški tehnik gl livarna I.
Izključen iz DO - disciplinski ukrep:
Korez Janez, strojni ključavničar B energetski obrat.
UPOKOJENI
SEVŠEK Justina, rojena 27. 4. 1934, stanujoča C. Kozjanskega odreda 5, Štore. V železarni se je zaposlila leta 1969 kot čistilka poslovnih prostorov v obratu. Ta dela je opravljala vse do upokojitve.
29.2.	1988 je bila družinsko upokojena.
PEČEK Ludvik, rojen 12.9.1929, stanujoč Osenca 1, Teharje. V naši DO se je zaposlil leta 1957. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD livarna II na delah in nalogah talil-ca.
8.4.1988	je bil invalidsko upokojen.
PEČAR Dragotin, rojen 6. 8.1937, stanujoč Bodrež 2, Grobelno. V Železarni Štore seje zaposlil leta 1972 kot valjar v valjarni I. Kmalu je bil zaradi zdravstvenih razlogov premeščen v kalibrimi oddelek na dela skladiščnika. Od leta 1977 dalje je delal v TOZD Transport kot odpremnik.
28. 3. 1988 je bil invalidsko upokojen.
DROBNE Friderik, rojen 13. 8. 1934, stanujoč Cesta XIV. divizije 11, Štore. V naši DO se je zaposlil leta 1956. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD valjarna I. Najprej je opravljal dela in naloge škarjav-ca nato pa adjusterja.
30.4.1988	je bil redno upokojen.
ZAJC Jože, rojen 10..3. 1933, stanujoč Cesta Kozjanskega dreda 6, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1949 do 1953. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO. Nekaj časa je delal v valjarni, nakar je bil v letu 1963 premeščen v TOZD Energetika na dela strojnika energetskih naprav. Pred upokojitvijo pa je bil na delih in nalogah »kontrola in posluževanje črpalk in kompresorjev ter distribue, komp. zraka in industrijske vode.«
31.	3.1988 je bil redno upokojen.
MRAZ Franc, rojen 31. 1. 1935, stanujoč Javorje 19, Gorica/Slivni-ci. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Valjarna II. V tej TOZD je opravljal dela in naloge vozača gredic, valjarja in upravljalca žarilne peči.
31.3.1988	je bil redno upokojen.
PESTIVŠEK Bogomil, rojen 29. 11.1924, stanujoč Tratna n. b., Grobelno. V železarni seje zaposlil leta 1958. Delal je v TOZD Elektroplavž kot livar, vozač vsipnega voza. Dela teh talca in transp. komponent vsipa v peč je opravljal vse do ustavitve proizvodnje TOZD, nakar je bil prerazporejen v TOZD Livarna I.
17.2.1988je bil starostno upokojen.
KRAMPRŠEK Matija, rojen 24. 2. 1944, stanujoč Zg. Tinsko 11, Loka/Žusmu. V Železarni Štore je delal preko 20 let. Sprva je delal v jeklarni kot brusač ingotov, nato kot skupinovodja čistilnice, katera se je leta 1975 priključila k valjarni I. Po lastni želji se je leta 1979 prestavil v mehanično delavnico na opravljanje zahtevnih varilskih del.
29.	2. 1988 je bil invalidsko upokojen.
PUNGERŠEK Miroslav, rojen 1.
4.	1934, stanujoč Turno 22, Gori-ca/Slivnica. Od leta 1952 do 1954je bil zaposlen v Upravi cest LRS, sekcija Celje. V naši DO se je zaposlil leta 1956. Najprej je delal v livarni II kot livar kalupar, strojnik priprave peska in žerjavovodja-not-ranji. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil v letu 1975 premeščen v službo zavarovanja na dela vratarja glavne vratarnice.
15. 3.1988 je bil redno upokojen.
ŽAGAR Ivan, rojen 14. 9. 1927, stanujoč Kanjuce 9, Štore. V naši DO se je zaposlil leta 1973 kot paznik drobilca rude v TOZD Elektroplavž. Kmalu je napredoval na dela in naloge sinterista, katera je opravljal vse do ustavitve proizvodnje TOZD, nakar je bil prerazporejen v TOZD Livarna I.
15. 2. 1988 je bil predčasno upokojen.

'' wmmiš jTriiflr % ;
A
„„tmm	Site,.
«SSi.	.■H*
ISKRAC Alojz, rojen 9. 6. 1932, stanujoč Turno 3/a, Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil
1956.	leta. Prva leta delovne dobe je delal na ekspeditu, nato v energetskem obratu. Leta 1959 je bil premeščen v jeklarno. V tej TOZD je opravljal dela nakladalca, jamskega zidarja ter pripravljal ponov-ce in odlival jeklo iz ponovc v med-ponovce.
11.2.1988	je bil redno upokojen.
HRASTNIK Ivan, rojen 7. 5. 1928, stanujoč Vrhe 54, Teharje. Vso delovno dobo je delal v železarni. Zaposlen je bil v TOZD Vzdrževanje. Opravljal je dela strugarja specialista za elektro-strojna dela, skupinovodje in vodje delovne izmene v obratu strojnega vzdrževanja.
31.3.1988	je bil redno upokojen.
VRBEK Franc, rojen 24. 3. 1930, stanujoč Predel 22, Šmarje/Jelšah. V železarni se je zaposlil leta 1955 kot posluževalec žerjava na ekspe-ditu. V letu 1969 je bil premeščen v skladišče prodaje na dela in naloge skladiščenja blaga. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
31.	3. 1988 je bil predčasno upokojen.
RUPNIK Jožef, rojen 7. 1. 1936, stanujoč Sp. Selce 6, Grobelno. V železarni seje zaposlil leta 1975 kot pleskar v GKSG. V tej TOZD je opravljal še dela zidarja in zaradi zdravstvenih razlogov vratarska dela.
14.	3. 1988 je bil invalidsko upokojen.
SELIČ Marta, rojena 10. 1. 1937, stanujoča Vodruž 25, Šentjur. V železarni seje zaposlila leta 1957. Delala je v »bentonitih«, komunalnem oddelku in nazadnje v TOZD Družbena prehrana kot priprav-ljalka živil.
25.1.1988	je bila invalidsko upokojena.
OZIS Rafael, rojen 20. 10 1934, stanujoč Javorje 32, Gorica/Slivni -ci. Prva njegova zaposlitev je bila v Cinkarni Celje. V letu 1963 seje zaposlil v naši DO. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Valjarna I kot posluževalec peči, valjar fíne proge, vlagatelj gredic v plam. peč ter na zahtevnih valjarskih delih.
31.3.1988	je bü redno upokojen.
PAVLIC Džuro, rojen 31.3. 1931, stanujoč Vrbno 54 a, Šentjur. Prva njegova zaposlitev je bila v »Beton«, Štore. V letu 1956 sije pridobil lastnosti delavca naše DO kot livar v TOZD Elektroplavž. Na predlog vodstva je kmalu napredoval na dela in naloge delovodje aglomeracije, katera je opravljal vse do ustanovitve proizvodnje TOZD, nakar je bil prerazporejeii v livarno I, prav tako na dela delovodje.
15.3.1988	je bil redno upokojen.
PAJK Ivan, rojen 2. 12. 1932, stanujoč Javornik 28, Štore. V železarni seje zaposlil leta 1957. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Kontrola kakovosti na delih in nalogah »odvzem in pripr. vzorcev za klasično analizo«.
23.	2.1988 je bil invalidsko upokojen.
ROZMAN Anton, rojen 12. 1. 1928, stanujoč Kompole 4, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila 1947. leta. Po odsluženju vojaškega roka seje ponovno zaposlil v naši DO. Skozi vso delovno dobo je delal v modelni mizarni kot izdelovalec zahtevnih modelov in vodja skupine.
10.3.1988	je bil redno upokojen.
KOROŠEC Miroslav, rojen 31. 3. 1932, stanujoč Teharska 122, Celje. V železarni se je zaposlil leta 1956. Nekaj let je delal v valjarni kot izdelovalec etiket Zaradi zdravstvenih razlogov je bil 1969. leta prerazporejen v službo zavarovanja na dela in naloge »varovanje premoženja«.
3.3.1988	je bil predčasno upoko jen.
TOPLIŠEK Stanko, rojen 8. 10. 1927, stanujoč Loka pri Žusmu 95, p. Loka. V železarni se je zaposlil leta 1971. Delal je v TOZD Elektroplavž kot posluževalec drobilcev. Zaradi ukinitve proizvodnje TOZD je bil premeščen v TOZD Livarna I na dela in naloge -H» Pripravljanje sestavin vložka in nakladanje koksa in peska«.
4.5.1988	je bil invalidsko upokojen.
MEDIČ Milan, rojen 5. 8. 1951, stanujoč Ljubljanska 56, p. Celje. V železarni se je zaposlil 1973. leta. Vso delovno dobo je delal v TOZD Jeklarna kot livar na KN.
30.	5. 1988 je bil invalidsko upokojen.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža in starega očeta
FRANCA NOVAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, darovalcem v druge namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala govornikom Jožetu Knezu, Rajku Markoviču in Alojzu Fidlerju za poslovilne besede ob zadnjem odhodu iz rojstne hiše in ob odprtem grobu.
Hvala za pomoč sosedi MICIK1 TO FANT, štorskim godbenikom in pevcem ter župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi dragega moža in očka
FRANCA ČREŠNARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje; sosedu Fajdigi ter sestri Darinki pa za pomoč v stiski.
Iskrena hvala dr. Hrušovarju, dr. Seličevi ter osebju Zdravstvene postaje Štore za njihov nesebičen odziv in nudenje medicinske pomoči v času pokojnikove dolgotrajne bolezni.
Hvala govorniku ob odprtem grobu, godbi na pihala in sindikatu Železarne Štore,
Žalujoči: žena Marta, hčerka Beba in sin Rado.
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
KARLA KARMUZLA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Železarna Štore, Partizanu Kovinarju, TOZD MO, godbi na pihala.
Hvala tov. Fajdigi za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči:
sin Darko, Marjan z družino, Irena z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V imenu vseh upokojencev TOZD DPG, ki smo se udeležili izleta dne 11.6.1988, se zahvaljujem za povabilo na izlet in prijetno počutje, ki ste nam ga pripravili.
Ana Zupanc
STORSKI2ELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 — 1/72 z dne 20. 2.1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.