r Posamezna številka? 1 krono. .TABOK* ruti im, larm nedelj« m pras-ikov, ob 18. nri s d* umom u&nlednjega dne tei etan« eololotuo 180 K* polletno 80 K, oetrUetuo 46 R* mesečno 15 K. Inserati po aogovorn. Pri T«6kratn. objavi popust* N»rov *« ?n opraTi .TABORA«, MARIBOR, Jurčič«?« ulica št«y# 4. ■g** *< iTasTrr^pn Leto: 11. Maribor, sreda 5. januarja 1921 Posamezna številka? 1 krono. UBBDSIŠTV 0 m uubqja ▼ Viri-boru. Jurčičeva ul. it. 4, A nadstropje. Teleion interurb. St. 278. UPRAVA s« nahaja ▼ Jar&e«vi ulici st. 4, pritličje, 4««no. Tal«* ion St. 24. SHS poštnooekonu n-dan at«v. 11.787, Na naroSUa bros d«naqa a« m9 orira* — Rokopisi s« m trači j o. Številka: 3, .VSlOSLtt j WffK1WgMKBBaB5S gCTBgagBSg^^ msassmsamt Kmetijski in delavski kongres v Reški sporazum. ■ju. Ob smrti Koste Stojanoviča. Preostali portfelji. Maribor, 4- januarja. Po zavzetju Reke P° italijanskih vladnih četah in po kapitulaciji D’Annun-zia in njegove vlade se je formirala na Reki takoj nova samostojna reška vlada, ki je stopila v pogajanja z vodstvom vladnih čet, Ta pogajanja je vodil v imenu poveljnika generala Caviglie, general Ferrari v Opatiji. Baza za ta pogajanja je tvorilo popolno priznanje rapallskega sporazuma, na kar je nova reška vlada tudi takoj pristala. Radi teg3 so se tudi takoj pričeli izpolnjevati vsi poedini pogoji, tako izročitev ujetnikov ter onih legijonarjev, ki niso pristojni na Reko, razpustitev legionarskega zbora ter izročitev vseh ladij. Celoten sporazumu obsega sedem točk. Prva točka določa Čim najhitrejšo zamenjavo vojnih ujetnikov, tako onih rednih vojakov, ki so jih vjeli legijo-narji, kakor nasprotno tudi onih legijonarjev, ki so jih vjele vladne čete ter so pristojni na Reko. Druga točka odreja odhod vsega vojnega brodovja, ki ga je bil zbral na Reki D’Annunzio tekom svojega vladanja. Glasom tretje točke se mora takoj konstituirati posebna komisija, sestoječa iz rednih armadnih in mornariških častnikov, ki poskrbi za pospravo vsega orožja in municije ter' zraven spadajočega moteri-jala, ki je last države; k tej komisiji se pritegne še posebna reška komisija, ki bo prevzela odgovornost za to oddajo materijala. Četrta točka odreja odhod vseh fegijonarjev, ki niso pristojni na Reko. Ti legijonarji se. bodo odpošiljali od 5. januarja dalje dnevno s posebnimi Jadranov: Sličice iz Trsta. Stojim pred gledaljščem »Fenice*. Knko sem prišel tjakaj, sam ne vem. Vdal sem se valu velikomestnega pestrega življenja in pritiral me je tik pred omenjeno gledališče. Iz njega se je valila množica ljudi, možkih in žensk, elegantnih dam pa'tudi mnogo siromašno oblečenih. Množica je bila razburjena in izražala svoje razburjenje v živih gestah. Kdor pozna vročekrvno italijansko ljudstvo, ta se podobnim prizorom ne bo čudij. Tržačan je že navajen podobnih prizorov in ne pripisuje tem nobene važnosti. V Trstu so podobne stvari vsakdanja stvar. In kaj je bilo tu? Oh! Nič posebnega, samo to, da ima . Trst eno kategorijo ljudi več, ki stavkajo. Topot so državni nameščenci Di-ogen bi zamarr z lučjo iskal v Trstu človeka, ki še ni stavkal. Vse stavka, vse je 'nezadovoljno. Pod Avstrijo je bilo bolje, mnogo bolje, tarnajo Tržačani. Pa da bi samo tarnali, ne, po ulicah kriče celo zagrizeni in vladi udani fašisti, pro-težirani od vseh oblasti ,eviva 1*Avstrija*. In zakaj ? Samo zato, ker jim je v božičnih demonstracijah policija malo pre-rahljala kosti s puškinimi kopiti. »Solto 'Avstria no se pe^bat>tonava ©.se slava vlaki v notranjost kraljevine, v kraje kamor so pristojni. Poveljstvo reških čet se v tej točki obvezuje, da ne pusti odnesti iz mesta nikakega orožja. Peta točka ugotavlja moč one posadki, ki si jo sme reška vlada vzdrževati tudi še nadalje. To sta dva bataljona oborožene milice, ki pa jo smejo tvoriti samo možje, pristojni na Reko. Šesta točka ugotavlja razmerje redne italijanske vojske do Reke. Italijanske vojaške oblasti in karabinijerski oddelki ter carinske straže morejo prihajati v mesto le sporazumno z mestno oblastjo. Sedma točka pa odreja, da se morajo do 5. t. m. izprazniti otoka Krk in Rab ter obrežje sv. Marka. Ko bodo izpolnjene vse te točke,/se bodo italijanske vladne čete odstranile iz teritorija reške države na mejo. Glede D’Aniiunzia samega je ugotovljeno, da ga italijanska vlada pusti na svobodi, mora pa zapustiti Reko ter se ne sme več vrniti v Italijo. Njegovi legijonarji se morajo vrniti domov, proti njim se radi upora v celoti ne bo kazensko postopalo, prišli pa bodo pred sodišče oni, ki so zagrešili kak poseben delikt D’Annunzio je ostal pa tudi po vsem tem stari komedijant ter je v odgovor na ta sporazum izdal proglas, svoj »Mrtvaški alala*, kakor ga je naslovil, v katerem pravi, da sta v Opatiji odposlanca Reke podpisala mir ter ga zapečatila s pečatom Marije Terezjje in Viktorja Emanuela v rdečem vosku. »Mi smo pa zapečatili,* pravi, »svojo zvestobo z najboljšo krvjo. Zapuščam reško ljudstvo, naj si sanio prisodi svojo bodočnost. Odhajam radi blagra reškega ljudstva, kakor sem le radi njegovega blagra tudi ^r*aB«—M*uiiiM —iiriBiMiBin*winiw—ti— m—uh—uimmi« ■ m n« meio, eviva 1’Avstria.* Ako bi tega ne slišal z lastnimi ušesi, bi ne verjel. Državni nameščenci so v stavki. Bili so socijalisti in fašisti. V začetku je imela stavka značaj mezdnega gibanja, zato so bili ti ekstremi združeni. A glej čudo! Socijalisti so se pogajali z vlado, fašisti pa so odklanjali vsaka pogajanja in njih zahteve so bile-tako radikalne, da so vzbujale že sumnjo, da ima ta stavka, ki je bila prvotno razglašena za mezdne/, drugo, politično ozadje. In temu je bilo tudi tako. Fašist je stavkal za svoiega vrhovnega poveljnika, za pesnika D’An-nunzia. Ko so socijalisti zaznali za to mahinacijo, so dali poziv za zopetni sprejem dela, kateremu so se pristaši tudi odzvali. S tem niso končali mezdnega boja, ampak ga zavlekli v dobo, ko ne bo strašil noben D’Annunzio, za katerega bi stavkali. Fašistom, ki reprezentirajo morda kvečjemu eno četrtino stavkajočih, ne bo proostajalo drugega, kakor da se udajo večini in da vsprejmejo zopet svoje delo. prišel. Puščam mu v varstvo svoje mrtvece, svojo žalost in svojo zmago.* Sedaj, po končanih bojih so bije tudi uradno ugotovljene žrtve, ki jih je terjalo zavzetje Reke. Regularne italijanske čete so izgubile 18 mrtvih ter 142 ranjenih; na reški strani pa je bilo 18 mrtvih, ranjenih pa 51 legijonarjev-vojakov ter 233 civilnih oseb. Reka dobiva sedaj polagoma mirno lice. Odpirajo se tudi že trgovine, gostilne in kavarne pa so še zaprte. Občinstvo sme na ulice le od 7.-— 21. ure. (Konec.) Glavni ngš greh pri celi stvari je bil, in ta greh imamo še danes in se nas bode menda še dolgo držal, da smo bili prepošteni in nismo računali na zločine. Držali smo se predpisov mirovne pogodbe in nobeden hudič nas nebi spravil mimo teh predpisov na stransko pot in nas zavedel k nepoštenim dejanjem. Prišla je prva plebiscitna komisija in ^ njo mistr Pečk in conte Borghese. Eden naš večji prijatelj kakor drugi in prvo kar je bilo, je mistr Pečk zaukazal, da se demarkacijska črta odpravi in dovoli prost prehod vsakemu in prost prevoz v poljubni množini vsemu. Zavrelo je v naših vrstah, protestiralo se je na levo in desno, a. prof. Cvijič, predsednik naše delegacije se je postavil Pečku ih Borghesu po robu, ker najbrže ni bil o rapallski zadevi dovoljno poučen in zato je moral odstopiti svoje mesto ministru Jovanoviču, ki je bil menda v tem bolje poučen. Pričele so prihajati mase ljudi iz vseh delov Avstrije in nosili, vozili in vlačili so živež, les in vse kar se je le premakniti dalo v Avstrijo pri čemer jih je morala naša žendarme-rija, ki je bila rekrutirana iz samih do< mačinov, ki o žendarmerijski službi pl večini niti pojma niso imeli, mirno gl® dati in prenašati roganje te avstrijski golazni. To je bilo pa tudi nakaj zi trgovce na tej in oni strani, ki so delal „kšeft“ po mili volji brez strahu, da jil bode kdo pri delu oviral. „Zitni zavod' »Gospodarska družba" in drugi faktorj so morali vse to gledati križem rok ker, če se je kateremu stopilo na prst® tedaj je pomolil pod nos dotičnemu or ganu kos papirja, podpisanega po fak< torjih v Celovcu, ki so počeli v vsakertl oziru vedriti in oblačiti na plebiscitne« ozemlju v našo‘škodo. Reklamacijski rok je med tem pot® kel, a vendar se je Nemcem s stran! komisije, po Pečku in Borghesu iii morda še kaki drugi osebi, izvzet je $ de Chambrun in njegova delegacija, do< volilo, da so spravili okrog 5000 glas® valcev, raztresenih že desetletja po ceF Avstriji, ki nikdar Koroške videli nisoj še manj pa bili tam roieni, v volilni imenike, ko smo morali mi iz teh bri-sati Korošce tam rojene in vedno tam' prebivajoče, radi tega ker so se nahajali še 1. januarja 1919 v antantbih legijah in se borili proti sovražnikom antantei1 katero so zastopali na Koroškem mistl Pečk in conte Borghese. To pa še vedno ni bil največji zločin, radi katerega smo mi Koroško izgubili. Glavna Ium«' parija pri celi stvari je bila izvršena s? tem, da se je dalo Nemcem po voljlj da se škrutinij ne bode vršil na poedinih voliščih po zaključku glasovanja, ampak šele deloma v Borovljah in VelikovcoJ a v glavnem v Celovcu in da se je da-1 lo Nemcem na razpolago zelenih gla- 25. decembra opoldne. Stalo d'asse-dio, po naše povedano obsedno stanje mesta, seveda radi D’Annunzia. Popolnoma drugače sem si predstavljal jaz to izjemno stanje. flodU gem z pokiro znan- cem, socijalistom po mestu, občudoval to pestro velikomestno življenje, drvenje avtomobilov in postreščkov, oblpke elegantnih dam in mladih gizdalinov. Glavna arterija mesta, corso, je bil poln šetajo« čega občinstva. Prav nič me ni spominjalo na izjemno stanje pod staro avstrijsko vlado, kjer je bilo tako zbiranje strogo prepovedano. „ Spremljevalec se je obrnil k meni in dejal: ' »Ti se čudiš temu. Jaz pa prav nič, ker sem tega že vajen in bi drugače pričakovati ne mogel. Italijanska vlada si tu ne zna pridobivati nikakega rešpekta, še manj pa strahu. Policijo zmerja vsak za cigane in jim nadeva še drugačnih priimkov. Tržačan zmeria vlado, da celo samega kralja. Ako bi hotela policija vsakega aretirati, bi bili tržaški zapori veliko premajhni.* »Izjemnega stanja pa bodo pač spoštovali,* sem opomnil. »Oh, kaj še. Čakaj malo in videl boš, da je tudi to sama komedija.* In imel je prav. Ni trajalo-dolgo in začulo se je kričanje in prepevanje. Kakih sto do dvesto fašistov, na čelu jim italijanska irikolora s črnim dolgim trakom, je prihrumelo po corsu, prepe vajoč pesmi reškega velikana in kričeč . pnijubljeuii vzklik: #eia* eia_ alala*. „N* trgu della Borsa je govoril neki mladenič' z živimi gestami. Kričali in vpili so, ka« kor bi jih bilo tisoč. Spremljevalec me je dregnil in obrnit sem se v smer, kamor je kazal z‘roko. Ugledal sem kakih petdeset policistov, ki so zaprli pot, ki pelje na trg deli’ unita. »Le tnalo počakaj in videl boš, kako s# jim bodo umaknili.* Res so se fašisti obrnili na to stran in udrli v divjem teku z vihrajočo zastavo proti stražnikom in — prebili kordon umikajočih se policistov. w Radovedni smo jim sledili. »To je naša policija, da veš. Kara-binijerji in finnnea so še nekaj vtedni, a ti niso za rabo. Mi, socijalisti, se te današnje komedije ne udeležujemo, ket nam je tuja. Poglej tam naše, kako se jim smejejo.* Res sem ugledal gruče možakarjev, ki so opazovali ves prizor od daleč in uganjali razne šale na račun fašistov. Na glavnem trgu je bilo vse živo. Pred namestništvom je bilo polno vojaštva in policistov. Fašisti se navalijo na vrata, pred njimi trikolora, a vojaštvo, ojačeno s linahco, ki je prihitelo v hrbet fašistom, jih razpiši po celem trgu. »Žalosten konec,* omeni spremlje* valeč, »a odjenjali ne bodo vseeno. Spra-vih pe bodo, pg na fcoga dfugcM- Škod*^ iovnic kolikor so jib pač zahtevali; Čeprav je dokazano, da se je tudi v Avstriji izgotovilo sličnih glasovnic iti kuvert v poljubni množini, kar je bilo ugotovljeno na dan plebiscita po tem, da niso bile vse glasovnice iz enakega papirja in ne z enakim tiskom. Ugotovljeno je tudi bilo, da so bile skrinjice drugi dan, t. j. 11. oktobra 1920 odprte, v nekaterih je tičal celo ključ, čeprav so bile po glasovanju vse s ključi, ki so jih poedini člani pri sebi nosili, zaprte in z uradnimi pečatom zapečatene. V hiši, kjer so bile skrinjice, je bi! okoli polnoči „kratek stik** in luči so naenkrat ugasnile. Ko so prihiteli naši tja, sta sedela angleška vojaka (morda tudi preoblečena Nemca) pri svečah, ko sta že popreje napodila našega orožnika proč. V sobi, kjer so se nahajale skrinjice, se je slišalo glasno ropotanje, katerega so pa povzročile podgane, po zatrdilu hišnika drugi dan, čeprav v dotočni hiši, ki je popolnoma nova, še nikdar ni bilo podgan, najmanj pa v prvem nadstropju, Da nam se niso smilili ljudje, spustili bi mi po tej konštataciji, kake druge podgane v poslopje in s tem preprečili plebiscit in rapallsko pogodbo, a poštenost nam ni pripustila tega, čeprav smo v tistem trenotku vedeli, da smo j plebiscit 'izgubili, ker smo ga morali izgubiti. ■ 5000 neopravičenih' glasovalcev je napodil iz Avstrije mistr Pečk k glasovanju in če so nam zamenjali le 3000 belih glasovnic z zelenimi, da to 11.000 glasov v našo škodo, a z vsem tem smo dosegli število 15.000 zavednih slovenskih glasov. Da se je res dogodil zločin, naj služi v dokaz tudi dejstvo, da je v coni A bilo nastanjenih nekaj čez 82.000 prebivalcev, od katerih je imelo glasovalno pravico po predpisu .§„50,. san-žermeoske mirovne pogodbe nekaj čez 24.000 glasovalcev.- Nemci so dobili z inportiranci, ki so prihajali brez vsakih dokumentov glasovat — ker s svinčnikom pisana glasovalna izkaznica, brez vsakega uradnega potrdila in identitetnega dokaza, ki jo je posedoval vsak inportirani volilec in z njo glasoval, ni noben dokument.— v celem nekaj čez 22.000 glasov, a Slovenci 15.200, kar nam da čez 37.000 glasovalcev, torej za celih 13.000 več, kakor je pa bilo upravičenih. Ge pa vzamemo, da je prišel na vsake tri prebivalce en glasovalec, tedaj bi moralo biti v coni A nastanjenih 111.000 prebivalcev, Po za Jugoslavijo oddanih glasovih pa pridemo po istem ključu do spcjznanja, da je z vsem je časa za take neumne komedije. Pojdimo raje h kosilu, ki bo — upam — danes nekaj boljše nego druge dneve,* Šli smo proti domu. Nad nami pa je v sinjem ozračju 1 plaval aeroplan, ki je prihajal z D’ Annunzijevega tabora in metal letake, podpisane od re«kega nasilnika, v katerih toži, da se je na vigi-lijo pnčel pred Fleko bratomorni boj in v katerih pravi, da hoče Italija razen glasovitih sicilijanskih vesper in veroneške velike noči še reški božič (natale fiumano). ,Kaj hočeš. D*Annunzio je vedno velik v njegovih besedah in njegova armada je vedno zmagovalna. Le še par dni, počakaj bratec. Vederemo.* Stisnila eva si roke in odšla vsak ✓roli svoji strani domov. Fašisti pa so Še dolgo, cel popoldan razgrajali in kričali kljub izjemnemu stanju, kinematografi. so bili odprti, slovenski Marijini družbi pa se je prepovedala navadna za njih nenevarna otroška božičnica. Tako izgleda enakopravnost v italijanskih be-oedfih. tem v corii A naša večina, ker trikrat 15.000 da 45.000, a dvakrat 45.000 pa 90.000. Torej bi imeli v celi coni še vedno 8000 prebivalcev več, ki so za Jugoslavijo, kakor pa onih, ki so za Avstrijo. To so suha dejstva o koroškem ple biscitu, oziroma zločinu, a obenem tudi dokaz, da je bil ta zločin vprizorjen po diplomatičnih trikih, sicer na zelo neokreten način, ali dovoli spretno za našo kratkovidnost. Za naše mase je zadostovalo, da jim je sam g. minister Jovanovič povedal, da je pač vprašal „Na-rodni svet“ da-li je siguren zmage, na kar je dobil pozitiven odgovor, ker pri obstoječih razmerah drugačnega dobiti ni mogel, kar je sam dobro vedel, a k temu pesku je hotel primešati še drugega in sicer zopet zelo nerodnega, namreč, da so bile krive nedovoljene špekulacije „raznih družb" in„zavodov" in privatnih oseb, da smo plebiscit izgubili. Seveda so se vsedli vsi na ta lim; v Srbiji in na Hrvaškem si cel naš plebiscitni aparat še danes predstavljajo za tolpo ničvrednih slovenskih tolovajev in roparjev, a rapallska pogodba se je medtem popolnoma posrečila. Ti gospodje, ki so nam ti dve žalo-igri vprizorili, bodo vedeli tudi zakaj so privezali za nevidljiv steber v Beogradu generala Maistra, toliko časa, kolikor je pač bilo potrebno. Sedaj pa, ko se bližamo dnevu, ko bode stopilo vprašanje naše koroške zibelke zopet v ospredje, naj pa ti gospodje ali njih namestniki storijo svojo dolžnost in naj rešijo vsaj to, kar so na Koroškem hote storili. Koroška zadeva se da povoljno za nas rešiti, če zavzamemo pravo stališče pri vrhovnem svetu v Parizu, kjer se nahaja tudi gosp. de Chambrun, ki je o celi zadevi natančno poučen, ker je bil priča cele mahinacije, kakor tudi vsi drugi gospodje člani bivše francoske delegacije, ki so nam govorili že tedaj: „ N e z a p u ščajte te zemlje, ker je vaša l a s t Rožan. Notranja in zunanja politika. * Naslednik Koste Stojanoviča. Kakor se poroča iz Beograda bo z začasnim vodstvom finančnega ministrstva poverjen notranji minister Milorad Draškovič. O njegovem definitivnem nasledniku se danes ugiblje sicer že mnogo,.vendar pa gotovega še ni nič. V kombinaciji so Vojo Veljkovič, Vojo Marinkovič ter tudi sedanji notranji minister Milorad Draškovič. V zadnjem slučaju bi postal notranji minister Kosta Timotijevič. * Prevzetje doslej po Italijanih zasedenih delov Dalmacije se bo izvršilo najbrže že tekom prve polovice t.m.i tako, da bodo 15. t.m. že vsi v rapal-Iski pogodbi nam prisojeni kraji Dalmacijo pod našo upravo. Prevzetje otokov Raba in Krka, kakor tudi Sušak in ozemelj v Sloveniji se bo izvršila malo pozneje, na vsak način pa še tekom tega meseca. * Razdelitev države. Razdelitev naše države v okrožja, kakršna predvideva ustavni načrt, se je poverila posebni komisije ministrstva za konstitu-anto, ki je s svojimi deli že pričela ter jih pridno nadaljuje. Vseh okrožij bo najbrže 28. * Vprašanje mednarodnega sodišča. Doslej je že 22 narodov podpisalo zapisnik radi ustanovitve mednarodnega I sodnega dvor«. * Polom komunizma. Nop vlada Nikole Pašiča je sklen la na prvi seji. da bo nadaljevala z po Vesničevi vladi započeto akcijo proti komunistom ter izvedla vse odredbe z najtršo konsekvenco. Komunistični listi so ustavljeni že vsi v celi državi. V Beogradu se nadaljujejo preiskave, ki so dognale mnosro obtežilneera. Doslej je bilo aretiranih preko 150 oseb. Odmev tega vladinega nastopa je dokaj ugoden. Mnogo zavedenih pristašev komunizma se sedaj spreobrača. Nekateri komunistični občinski zastopi so sc spremenili v socialistične. Iz komunističnega palamentarnega kluba je izstopilo že več poslancev, * Delavsko vprašanje. V parlamentarnih krogih govore, da bo eno izmed prvih skrbi nove vlade, sestaviti komisijo strokovnjakov, ki bo proučila delavsko vprašanje ter predlagala odredbe za ureditev tega vprašanja. Vlada dr. Vesniča je razgnala komunistično sfrapko, ki je pripravljala državni preobrat, kakor se govori. Nobena vlada pa ,ne more biti nasprotna delu sindikatov ter njihovemu boju za zboljšanje gmotnega stanja. Blagajniške knjige in ostali spisi sindikatov se bodo vrriili delavstvu, ko bo policijska oblast izvršila preiskavo ter ugotovila, da se denar ni rabil v prevratne namene. * Slovo arditov od Reke. V pon-deljek so na podlagi pogodbe v Opatiji zapustili arditi s posebnimi vlaki Reko ter se odpeljali preko Trsta v Italijo. Na Reki so ostali samo še domači le-gijonarji, ki so sedaj tudi zasedli meje reške države ter prevzeli slražrio službo. Promet v reški luki se je tudi že pričel. * Izmenjava ujetnikov na Reki. Izmenjava, ujetnikov tako z reške kakor tudi z italijanske strani se je že izvršila. Italijanska vojska je imela 171 reških ujetnikov, Rečani pa 100 italijanskih. Dnevna kronika. , P Kosta Stefanovič. | V pondeljek ob 1. uri ponoči je umrl v Beogradu demokratski poslanec ter sedanji finančni minister Kosta Stojanovič. Z njim smo izgubili ne le enega najboljših demokratov in najpoštenejših politikov naše države, nego tudi enega najboljših finančnikov in njegovo mesto bo težko zasesti 2 drugim možem tako širokega obzorja. Stojanovič je bil še do Silvestrovega zdrav, ta večer pa je ponoči nenadoma zbolel, dobil je vnetje možgan in ledvic ter po treh dneh težki bolezni končno podlegel. Pogreb se je izvršil včeraj v torek dopoldan na državne stroške ter se ga je udeležil tudi regent Aleksander sam. Pokojni minister Kosta Stojanovič je bil star 54 let. Rojen je bil v Macedoniji v bližini Bitolja kot sin preprostih staršev. Po dovršenih študijah je postal profesor matematike ter je bil na tem polju prvi učenjak v Srbiji. Kot poslanec se je že pred 20 leti posvetil gospodarstvu in financam ter je bil kot strokovnjak čislan tudi izven ožjih mej domovine. Pokojnik je bil tudi vnet .Jugosloven že pred prevratom. Blag mu spomin. — Naša razsvetljava. Svoječasno se je zagotavljalo, da se bo napeljevanje električne luči vršilo dalje ter da dobe v najkrajšem času razsvetljavo tudi druge ulice ne le onih par glavnih, sedaj pa je preteklo že precej časa pretežna večina našega mesta pa je kljub temu še vedno v egiptovski temi. Po: sebno neverjetno je, da se ni poskrbelo takoj spočetka « razsvetljavo‘Tatten- bachove ulice, ki je vendar ena najbolj prometnih, kjer se jiahsja tudi naš Nar6dni dom. Važna in neobhodno po* trebna je /azsvetljava v tej ulici tudi še radi tega, ker je sedaj, to edina ulica, ki je prosta za vozovni promet, odkar je Gosposka zaprta. Cas bi bil, da bi se merodajni činitelji zganili. — Krojaška obrt v Mariboru je v zadnjem času občutno prizadeta, Mnogo mojstrov je že dlje času brez posebnega dela, in so primorani odpuščati pomočnike. Vzrok tiči v dejstvu, da je blago v Mariboru vsled previsoke carine predrago in da si večina ljudi, ki si nabavijo novo obleko, rajše preskrbi v Gradcu v konfekcijah, kjer stane obleka kljub podraženju in stroškom vsled ugodnosti naše valute še vedno polovico manj, kakor bi veljala pri krojaču narejenu v Mariboru. Skrajni čas je, da se pri naši carini napravi temeljiti red. -- Shod klerikalcev. V pondeljek zvečer se je vršil v dvorani Strokovne zveze v Splavarski ulici shod klerikalne stranke. Shod, katerega se je vdeležilo kakih 50 oseb je otvoril posl. Vesenjak ter dal besedo dr. Hohnem, ki je poročal o političnem položaju v Beogradu in tudi na splošno. Zdihoval je, da je klerikalna stranka dobila pri volitvah dosti manj glasov, Kakor pa je pričakovala. Radi tega in radi zbližanja radi« kalcev in demokratov ter radi nemoči Stojana Protiča, tega največjega prijatelja klerikalcev so sedaj v konstituanti brez moči. V opoziciji pa se nahajajo v glavnem radi tega, ker so proti sedanjemu demokratsko - radikalskemu ustavnemu načrtu ter za avtonomijo, končno pa zahtevajo tudi, da se upošteva Radič ter tudi ne morejo priseči na kralja. Svojo jeremijado je zaključil z apelom na navzoče, naj delajo za prihodnje volitve, ki morda niso tako daleč kot bi kdo mislil. Pri tem je oči-vidno mislil, da bo konstituanta, ker je njegova stranka v opoziciji nezmožna za delo ter bo razpuščena. Iz te moke pa ne bo kruha. Sicer pa bodo prihodnje volitve izpadle za klerikalce še slabše. — Proti porotnim sodiščem. Čeha*, slovaška republika je ukinila delovanj* cele vrste porotnih sodišč z motivacijo-;, da ta sodišča ne bi sodila nepristransko oseb, obdolženih zadnjega komunističnega puča. V justičnem ministrstvu pa se i?«* deluje odredba, s katero se bodo porotnai sodišča v Čehoslovaški republiki sploh ukinila, ker ne odgovariajo več modernim nazorom justice. Želeti bi bilo, da bi temu zgledu sledila tudi naša država. — Ura na Pragerskem. Ob časa prevrata je kolodvorska ura na Pragerskem nenadoma obstala. Tako čaka še danes novega ^rr>vrata, da se na pristojnem mestu v, ndar kdo iznajde in se domisli, da čas hiti naprej ter da so baš kolodvorske ure za to napravljene in postavljene, da kažeju potnikom kako čas hiti naprej. — Koroški večer za koroške dijake — begunce se ne vrši dne 11. januarja 1921, kakor je bilo prvotrio javljeno temveč se vsled nasta* lih težkoč pri pripravah preloži na soboto, dne 22. januarja. Večer se vrši v veliki dvorani Narodnega doma ter sodelujeta tudi naša Glasbena Matica ter vojaška godba. Jedro večera pa bodo tvorili nastopi koroških dijakov. Prosimo vsa naša društva in organizacije, naj se na to. prireditev ozirajo ter naj na ta dan ne' prirejajo drugih prireditev, ker je namen te tako vzvišen, tfa je dolžnosl nas vseh brez razlike, dajo podpiramo. — Plesni venček privatnih nastav-Ijencev. Danes v sredo dne 5. januarja 1921 se vrši v vseh gornjih prostorih Oficirskega doma plesni ,venček pri’ vatnih nastavijencev. Začetek ob 19. uri, V plesni dvorani igra popolna godba delavnice južne železnice. V okusno pripravljenemu zimskem vrtu bode igral društveni salonski orkester pod osebnim vodstvom gosp O. Roba. Postavljeni bodo različni šotori. Za koti-lijone je najbolje preskrbljeno. Predpriprave, s katerimi je odbor, že skoraj dokončal, kažejo, da bo ta venček eden najlepših te sezone v Mariboru. — Ljudsko knjlžilco na Pragerskem ie ustanovila no-drav^ka oocjruj?* ***** &H£u*ur 'i£n nica „Prosvete®. Knjižnica je za ta po*'štvom na deželi in manjšini, kakor nemčurjeni kraj, kjer je mlajša genera- večjim odrom. cija obiskovala le šulferajnsko _ šolo, šport. Prejeli srna prvo novo- ^velike važnosti. Ker je knjižnica še ne- letno številko športnega tednika. Vsebi-popolna, so naprošeni prijatelji ljudske na: Ob novem letu. — Nevarnost pri prosvete, da prispevajo knjige in denar (sankanju. — Menci na naslov »Ljudska knjižnica, Prager- dere v Boh. Bistrici. Sko, šola.® — Prvo splošno društvo jugoslo-venskih vpokojencev v Mariboru ima danes v sredo 5. januarja ob 18. uri v dvorani gostilne Halbvvidl v Vetrinjski ulici odborovo sejo, h kateri se vabijo vsi odborniki, udeleže pa se lahko tudi drugi člani, ki niso v odboru. — Trafikanti — pozor! Vplačila ža dobavo tobaka za mesec januar se morajo položiti v izmeri zadnje dobave do najpozneje 7. januarja. — Pravoslavna služba božja za Božič, se bo vršila dne 7. januarja ob pol 10. uri v pravoslavni kapeli vojne realke. K službi božji se uljudno vabijo tudi civilisti pravoslavne veroizpovedi. — Uradniško vprašanje. Rešitev uradniškega vprašanje je sprejeta v delovni program nove vlade pod Nikolo Pašičem.' V svrho čimboljše rešitve tega vprašanja bo najprej posebna komisija proučila primernost kvalifikacije sedanjih uradnikov v državi, zlasti višjih. — Regent potuje v Bosno. Regent bo v kratkem odpotoval v Bosno, kjer bo ostal nekoliko časa v llidžu. Prehrana beguncev. Poslanec Juraj Demetrovič je odpotoval kot vladni zastopnik v Kraljevico in Cirk-venico, da organizira prehrano beguncev. Sankališče Belve-— Rud. Badjura: Smuška terminologija. (Nadaljevanje.) Prinaša več prvovrstnih slik. Cena po- samezne številke 5 kron. Naroča se pri »Splošni zvezi v Ljubljani". -f- Športni polmesečnik v cirilici je pričel izhajati v Beogradu. Cena temu ilustrovanemu listu je 6 kron. -f- Sportski kalendar je izšel v Zagrebu ter vsebuje poleg drugega tudi seznam vseh športnih klubov in organizacij v Jugoslaviji. Slovesi, narodno ^sdališče. Repertoire bodočih dni: V torek -t. jan.: „V Vodnjaku0 in -Popa Galatea", operi v enem dejanju, At). A— 15. V sredo 5. jan.: »Vrag“, ab. C—It. V četrtek 6.: Malinea ob po! tl. -Božične slike0, otroška predstava oh zelo Znižanih cenah —- Popoldne ob to.: „M»m’zf-!le Nitouehe“. — /večer ob pol 30 uri: »Pohujšanje v dolini 8ent-flo)ijanski“, izv. abon. V petek 7,Zaprto V soboto S.: »Pri belem konjičku®. Ab. B-16. Mladi sleparji. Nemški izrek: kakor stari (tiči) pojo, tako žvrgolc mladi, se da raztegniti tudi še na.drugo pot: kakor neznatni, neimoviti mali ljudje vidijo slepariti —. Trumbid zopet odvetnik. Dr. obče čislane bogataše tako poskušajo Ante Trurnbič je na sestanku s svojimi tudi oni na lahek način priti do veliko svoji tovariši odvetniki izjavil-, da se bo po Svetil svojemu odvetniškemu poklicu. — Znameniti nemški slikar umrl. V Monakovem je umrl dne *i. januarja slikar profesor Brane pl. Defrepger. — Dr. Bethmann - Ilollvveg umrl. Bivši državni nemški kancler dr. pl. Beth-mann-Hollvveg je umrl po kratki bolezni v nedeljo v Hohenfinu v Nemčiji. — Grozna potresna katastrofa v Ameriki. «Oai!y Cronrde® poroča iz Buenos Airesa z dne 30. p. m. Poroča se o-novih potresih, pri katerih , je bilo mrtvih ali ranjenih 7000 oseh. Izgubila se je zlata ura na poti iz Limbuša v Maribor. Pošten najditelj vaj jo odda proti nagradi g. Blažu Zafošniku v kavarni »Central0. — Selnica ob Dravi. Naše učiteljstvo je na dan sv. Stefana aranžiralo krasnouspelo šolsko božično prireditev v korist ubogih otrok. Spored je obsegal 1. živo sliko »Jaslice® s petjem, 2. šaloigro »Bratranec", 3. božično dre- priti denarja. Ce jih ta način pelje na pot hudodelstva, ki jim s svojimi posledicami uniči celo življenje, na to ti mali ljudje, katerih edino premoženje je poštenost,- ne mislijo nič. Nasprotno, uver-jeni so, da kakor veliki, sleparji ostanejo pri nas navadno nekaznovani in v soci-jalni družbi tem bolj spoštovani, čim večji sleparji so pravzanrav, bodo tudi oni izšli brez kazni. Pri tem ne pomislijo nič na drugi znani nemški izrek: »Die Kleinen hangt man, die Grossen la$st man lauten — Po teh načelih se je ravnala družba mladih mesarskih vajencev-in pomočnikov, ki je lani zgodaj spomladi prišla na idejo kako bi se dalo zaslužiti z lojem V prvi tovarni za milo. Idejo sta praktično izvedD dvk starejša gospoda te družbe, neki Štraus, in Benedek. Načrt je bil jednostaven in vendar prefrigan. Mesarji so oddajali loj večinoma v tovarno za milo. Člani te družbe so si preskrbeli loj, katerega so donašali v malih množinah po 5— 8 kg v tovar- po večkrat na en dan. Kolikor se je dalo preračunati, je bila tovarna na ta način osleparjena nad 170.000 K. Ko je sleparija prišla na dan, je glavni kolovodja Štraus s svojim tovarišem izginil iz Maribora. Tako so prišle zapeljane žrtve, med njimi po 17 let stari fantje pred porotnike kot sleparji. Dokler niso bili kot taki zasačeni, so tvorili z razkošnim življenjem ono družbo, ki imponira po razsipanju denarja, za katero se dalje nihče ne briga, najmanj pa gospodarji, ki bi moraii vedeti, da vajenci in mladi pomočniki s poštenim denarjem ne morejo tako povratno živeti. Porotni šepat je izrekel nad to družbo trdo obsodbo. Karl Narad in Ivan Črnko sta obsojena po 2% leti, Henrik Obeleis 1 leto težke ječe, Franceta Spinglerja pa so porotniki oprostili krivde. Ta' iz navade ali iz bolezni ? Franc Zajšek iz Nove Cerkve je predmet, vreden, da ga študirajo naši kriminalistični psihijatri. Po zanemarjeni detinski vzgoji je že z 14 letom pričel s tatvinami na debelo. Od tedaj dalje pa do danes, ko je pri svojih 40 letih že osivel," je ves čas svojega življenja prebil v tatvinah in ječah. To pot ie sedel že tretjič pred poroto. Ne krade iz potrebe, ampak iz navade, aii -ta navada mu je prirojena, je podedovana bolezen, kakor je pravilno izvajal njegov zagovornik. Ce bi Zajšek ne bil siromak, bi kljub Svojim tatvinam ne bil tat, ampak kieptomanist in kot tak spoštovan član naše družbe, katero bi drago okradel, a še dražje plačal, prišel bi tudi pred poroto, ampak kot porotnik, ne na zatožno klop in še manj v ječo. Zajšku so to pot naprtili' 3 tatvine v glasovitem ptujskem okraju. Eno po-skušnjo tatvine prizna, druge dve pri Cehu fn Krambergerju v Krčevini (pri Ptuju) pa taji. In ker drugih dokazov ni, so mu porotniki verjeli in potrdili samo to kar sam prizna. Obsojen je na 3 leta težke ječe, to je edino zdravilo, ki ga pozna. naša krščanska kultura za take bolezni. vesce ter prosto zabavo. Udeležba je no, ga izročili skladiščniku na ime ka bila nepričakovano velika. Cisti dobiček, terega znanih mesarjev, skladiščnik je znaša 1160*30 K. Vsa čast našemu sel-' —*-J:' * -------------------* J " ' niškemu- učiteljstvu, nadučitelju Majcehti. Kultura in umebiost. prevzem potrdil. A namesto, da bi od-posebno gospodu, dajalec loja šel z listkom naravnost k blagajni po denar, je nesel listek domov, kjer se ie k 5 kg spretno pripisala se ena številka recinvo o rnko, da j vr^j0 zborovanje železničarjev, ki je bilo je potrdilo se glasilo na 55 kg. b temi! , , v , . , \ Najnovejša poročila. Splošna stavka železničarjev v Gradcu. DKU, Gradec, 3. .jan. Kurjači in pre-mogarji graškega kolodvora Južne železnice so zahtevali takojšnjo izvršitev od personalnega zastopstva zahtevane mezdne regulacije. Premogarji so odklonili oskrbo lokomotiv s premogom, dokler še ne izpolnijo njihove mezdne zahteve. To je imelo (za posledico, da je železniški promet skoraj popolnoma ustavljen. DKU. Gradec, 3. jan. Zvečer se je -}- Božične slike. V četrtek dne 6. t. m. ob pol 11. uri dop. je dijaška ,jn j.am sprejemalo namesto 150 K za P^fi^kvarPb zel° znižanih cenah. Otroci; 5 |1 Zakon o upravi fondov. Kakor (je bilo objavljeno s finančnim zakonom za 1. 1920-21 je bil trgovinski minister pooblaščen, da sme izvesti •izpremembe in Izpopolnitve zakona o unravl fondov, da bo mopla uprava fondov upravljati ne samo dolgoročne hbc,te':arne posle, marveč tudi kratkoročne, kskor jih upravl'ajo druge banke in s katgrimi se uprava fondov dosiej tli bau!la. | Ungaro-Croata-Kopajtič. Predsedniki ozir. imejitelii našega največ-jeqa brodarskega društva *Unqaro-Croata« Kopajtič, dr. Grupi in Bonetič so odpotovali v Beograd ter imeli tam pogovore z ministrskim predsednikom, ministrom prometa In finančnim ministrom radi pretvorHve imena tega društva v »jugošlaver.sko paro-brodno društvo«. | K«rz zlata enak srebru. Finančni minister je odredil, da se pri napla-Čiiu davka na obrt in pri carinarnicah izjednači kurz zlata s srebrom. 1 Cirkulacija nemških mark se yeča. Zadnji nedeljski izkaz nemške državne banke pokazuie povišanje cirkulacije mark napvam zadnjemu tednu za 1691 milijonov mark. Splošen promet je sedaj rarastel nekaj nad 6i milijard mark' | Angleško - ruska trgovinska • pogajanja. Krassyn se sedai oogaja z anglsško vlado o ukinjenju blokade in o garanciji, da ne bodo ruske pošiljke zlata zaplenjene na račun dolgov carske Rusije. | Grški dolg Franciji. »Journal« poroča, da dolguje Grčija Franciji Skupno 816 milijonov frankov. • | Litvinska in angleški kapital. Ang-eški veleindusirijalci in veletrgovci so~podvze!i korake pri uoravni komi siji srednje Litvinske v svrho nalaganja svojega kapitala. Predstavniki velike Industrije In angleških bančnih zavodov so izjavili, da bo Anglija nsnram srednji Lilvlnski zavzela dobrohotno stališče, v kolikor se vlada obveže, da bo ščitila interese angleškega kapitala. Komisjia je izjavila v svojem odgovoru, da so vsi dogovori meti njimi in predstavniki že notrjeni od vlade. | Poljsko - madžarska trgovina. Po merodajnih informacijah poljskega vira se bo v najkrajšem času zaključil trgovski dogovor med Poljsko in Madžarsko na osnovi kompenzacije. | Izvozni kredit na Angleškem. Angleški parlament je določil, da otvorl »Averseas Trade Credits Insurance Act« kredit 26.000.000 fun’ov šterlingov za angleške produkte, namenjene izvozu v Čohoslovsško, "Jugoslavijo, Romunijo, Armeniio, Litolnsko, Georgijo, Estonsko in Bulgarijo. | Poljska trgovina. Poliski konzulat je izdal komunike, k! dokazuje, da namerava Poljska sedai v mirovni dobi pristopiti delu ekonomske sanacije zemlje. Poljska je bogata na surovinah, špeci'elno na lesu, cementom. n?.fii in industnskim steklom. Da se omogoči izvoz, je sklenila poljska clada nkinuti vse tskse, ki so se do sedaj plačale, posebno in v prvi vrsti za izdelan in noizdslan les. Izvozri-čarii lahko plačajo poljsko blago tudi v poljski valuti. Na drugi strani potrebuje Poljska bombaža,volne, gurniia, avtomobile, električnih naprav i.t.d. Kavo se je zamoglo do sedaj uvoziti samo omejeno, nad tem ko je' ssdr.j uvoz popolnoma svoboden. Iz Trsta se bodo uredili šoeciialni poliski trgovski vagoni, ki bodo vozili koloni-jalno btego na Poljsko, a od tam se bodo vračalf s poljskimi produkti. | Čehoslovačka-italrsnska konferenca v Trstu. Dne 28. novembra so se pričela v Trstu trgovinska pogajanja cb prisotnosti vladnih in trgovskih delegatov. Pretresalo se je sosebno vprašanje transporta po italijanskih železmesh, sprejemanja blaga v tržaških skladiščih, a specijelno transiine trgovine republike preko pristanišča v Trstu. To vprašanje je za Čehoslo-v?ško zelo velike važnosti, to pa posebno sedaj, ko stoji pred vpostavo trgovskega prometa z južno Rusijo. Trst ni v današnjih razmerah rrimeren za tranzitno trgovino ter bi bilo potrebno, d3 se zgradba dve skladišči po 800 m2. Razpravljalo se bode o ureditvi posebne čehoslovaške Urinske ekspoziture v Trstu, s čimer bi odpadlo mučno In nerodno zacarinjenje pošiljk na meji. Rešilo se bo končno vprašanje reklamacij na italijanskih železnicah in pogoste;' tatvine na Llovdu Triestino, koje primankljaj znaša tud! do 30°/0 pošiljk. | pozobal vse gliste do zadnje ter se [ električnega toka iz kraia v kraj. Taka - J1:-.— — —t—in i~ -~i------------------- jj0 n< pr> gen{n> b0 telefoniral 8 svojo nevesto v Ljubijani, to le nevesto na le slišal, ampak obenem tudi videl. dijakom srčno zahvalil za to »okusno« jed. Elektrofotografija. V Ameriki so iznašli zopet novo čudo, elekirofoto-grafijo, t. j. fotog afiranje na daljavo poiom električnega toka. Prvi poskusi so se obnesli le na krajše daljave, rozneiši že na 200 km, najnovejši Washington—St. Louis Da celo ?e na razdajo 2000 km. Par ški »Malin« je dobival svoje slike iz olimpijade v Anverzi že na ta način. V zvezi s to iznajdbo, toda ne še dovršena je druga, s katero se bo lahko videlo potom Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni „Taboru! Glavni urednik: Radivo} Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. lidk ©znanlSa. Spreime se saCeSo*l58»nHšt, mlajša moč. Ponudbe na upravo lista. Sna zimska in ena po* letna moška obleka, predvojno blago a 2500 K in lepi moški lak-čevlji (št. 42) za 600 K se proda. Vrazova uiica 6-11. 5 / ZcjiaMa se Jo te?ka zlata ura na poti iz Limbuša v Maribor. Pošten najditelj naj jo izvoli oddati proti dobri nagradi pri g. Blažu Zafošniku v kavarni »Central«. Krafnpsr SseH se proda po j K 1'60. Vetrinjska ul. 17. 1 t Gonilni šsrrsssrsii : iz pravega la usnja v raznih ži-' rinah. Šivalni in vezalni jermeni j v zalogi pri Ktravos, ■ Aleksandrova cesta 12. 5—5 912 Slawk© Lešnik kolar oso Pod mostom it. 10 sprejema vsakovrstna Uolarska in v stroko spadajoča dela. Postrežba točna! Cene solidne l iutssinito!; 1 Limon v orig. zaboiih po 300 komadov a K 200’— ' Sazoo in fi»r. Nenavadna jed. Ravnatelj neke višje šole* je prr daval svojim di;akom o človeški hrani in izjavil, da bi se lahko navadilo tudi na hrano, ki se jim zdi nepriietna, kakor podgane, m*čke itd. Posebno okusne da so baje deževne gliste, ki se plazijo ob deževnem vremenu po cestnih lužah in blatu. Jako izborne da bi bile na juhi mesto »špagetov« ali makaronov. DPaki so si ta nauk zapomnili. Pri prho-irjem rojstnem d^evu ravnatelja so nabrali na Polju nebroj takih glist, jih doma spražili ra maslu in mu jih 1 \/ira8<0HlTIfilak preientirali v šo'i kot darilo. V naj-1 mirnem večje začudenje dijakov je gratulant Sveče Riža j (~*n J v originalnih zabojih '»'Mj ali odprt 4 2-2 Caf v paketih 1 dkg a K 2’— 6 « < K 10*->- 10 « « K 16'— 12 « < K 20'— Poper beli in črn Piment Cassia pošilja vsako množino po železnici in pošti tvrdka Maribor, Slomškov trg 6. (GSeichstrom) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlass), ter tm plan proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. P©zoe! Pozor! šivalni stroji iz Amerike in Anglije so dospeli za rodbinsko rabo in šivilje v vseh opremah za krojače, čevljarje in druge tovarniške svrhe, kakor tudi Siapr« linger igle in prvovrstne 916 Dobiva se v trgovini Singer šivalni stroji Bourne & Co Maribor, Dravska uiica 10. Izdelek in materijal kakor pred vbjno. ufeonptna basih v fclarSfooru, ^8eSssan$3powa cesta št. 11 - |S&hota in Heilkavec« $pf©lesnat Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovaniu. Kupuje in prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontčra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Dale kredite: Pod najugodnejšimi pogoji Izdaia: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta in inozemska mesta. Dale predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku- lautneje. r]f 'alga iz^aia: Tiskovnt jsadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.