Ixhaje «»k nM 1» Imitá daily day« aad PRO VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO—YEAR XVIL tWÄtVftPKS" Cbk^o, III., petek, 31. oktobra (Oct 31), 1924. a> «paalal aaM al paaUee pm*Um4 #a» Im 1I0J, Art «f 0«t. 1, ÜIT. aalhortaad aa Jaaa 14. !•!§. ** STEV.—NUMBER 257. == * ■ . ¿ÉÜ LaFOLLET KORUPCIJI VAT. INTERESOV. Kandidat j« dajal ▼ avojem govoru v Scfaancctadyju, da privat-ni podjetniki povzročajo vao korupcijo T vladi. JJOODNOST JAVNEGA LAST NIB TV A JE V TEM, OB JE ODPETO LJTOBTVtJ. Schenectady, N.Y., 30. olct. — Senator La Follette je na avojem tukajšnjem shodu v sredo z večer priporočsl javno laat in razvoj , .vodnih sil. "Dokler bodo javne naprava v rokah privatnih interesov, bomo imeli korupcijo v vladi," je rekel. "Kadar očistimo naše ekonomako življenje privatnih ; monopolov, tedaj očistimo našo vlado korupcije, ne prej. To je edina pot. Ako pogledam 50 let nazaj, vidim, da je korupcija vedno večja, čeravno delamo vse mogoče poskuM, da bi jo ustavili. Vladna korupcija iz vira iz monopolov in privilegijev, ki jih uživajo privatni podjetniki. Farmarji in delavci ne morejo povzročiti korupcije, ker nhnajo posebnih privilegijev. Delavec, farmar, mali trgovec in mali pod jetnik nima denarja, da bi skladal milijone dolarjev, ki ae pošiljajo v Washington za korupcijo leto za letom; to delajo veliki finančni In ind ustrijski kralji. To delajo ne le v Waahingtonu, temveč v vsa kem mestu in vsaki državi, kjer imajo svoja privatna podjetja in kjer iščejo posebnih privilegijev. "Največji krivci korupcije ao po mojem mnenju lastniki želez niških sistemov, katerih omrežje prn , * , "ftcM po vsej oeželi in doseže sleherno me-ato. Petdeset let že uganjajo korupcijo Železniški baroni in čari narskq zavarovani magnatje. To ao wallstreetski bankirji* ki imajo Železnice v svojih pesteh." La Follette je dejal, da vladna la*t in uprava Železnic tei- drugih naprav ima tudi svdje slabe stra ni. On priznava, da ljudsko lastništvo zahteva ogromno število javnih uradnikov in birojev, ampak ves ta ustroj je odprt; ljudstvo ime kontrolo. V tčtn je velika ugodnost javnega lastništva. in VM- Lepa vest iz Jugoslavije. Inženirji so pozabili naročiti tračnice na novo železnico. 'Kvropski poročevalci araeri •kih lintov molče o vladni krizi V JujToslaviji, sporočili pa so slede- še y est:) Zagreb, Jugoslavija, 29. okt. — Jugoslaviji ima "breztračno" ženico, ki je povzročila vihar pro-tv *h in precej ameha po vai de-Inženirji, ki vodijo gradnjo železnice v Dalmaciji, m po-«•bil. naročiti tračnice. Mostor postavljeni, postaje sezidane '"Komotive, Pullman-vozovi in I ■ drugo je doetavljeno, toda ¿e ni. železnica ae bi ime • "tvoriti 1. decembra, a zdaj je ^ mogoče. lastniki hotelov dalmatinski Rivieri, ki ao poveča-" kVf,jn podjetja za zimako aezo bodo Imeli izgubo buatinei so tudi računali, da •°do Pr'*sžali žito po novi želes-ps ne (»o nič letos. Vaa jeza ** "a ra«'un pozabljivih inženirji; SO danea najmanj priljub-"Judje v Jugoslaviji. J\K0 ,B ODIOEAVAJO *>*U2lNSKB TRAOKDVE. Chicago, m. — Tovarniški de Z?"" W ,'»«ni llarding se Je ože J" ¡"-'d P.r leti, lani Se je pa že T*1 »voje žene. I*toe se je so SanT * **** nisi«! * *nje, * kalero se je preselijo ženo in 18 meaaeev sla ' '"to*. Prišlo je zopet do • l ženo. llarding je pa po-^mokraa, ustrelil avoje da-J '4*0 in „,be On in dete *rla. preden a« pr^pe- » belillglpj^ t^c p. ^ ra'-j"na v bolnišniei. Praglad dnevnih godkov. »šmflki Korupcija v vladi izgine a privatnim lastništvom, je dejal La Follette na shodu v Schenecta-dyju. Burna preiskava glede volilnih skladov; blagajnik stare garde je vihtel pesti. Železniški magnat je priznal neljubo reanico. Delodajalci kolnejo objavljanje davčne liate. Kardinal 0*Connell agitira a kapitalisti vred proti odpravi otroškega dela. ♦ • MAGNAT JE IZ-PUSTIL MAČKO IZ VREČE GOSPODARJI «AJO OD BOGU PODELJENE PBAVIOB. Potrošijo lahke/ denar no svoji volji. Inozemstvo. Angleške volitve; torijako-libe-ralna fuzija ima veČino. Delavska stranka ima več mandatov kot prej. Liberalna stranka uni^na. Sovjeti dobili carska posestva v Franciji. Caristi se morajo seliti. Odločilna bitka za Peking pride kmalu — če sploh pride. V Jugoslaviji je pekdo pozabil naroČiti tračnice za dalmatinsko železnico. • Stari že računajo na poraz. UPAJO PA, DA KONOBBS IZVOLI PREDSEDNIKA. Za ta dogodek m la pripravljajo Chicago, HI. — Starogardnlki so pričeli prihajati do spoznanja, da ne bodo zmagali na 4. novem bra, ampak da upajo, da ae bodo predsedniške volitve vršile v kongresu. Pri tera^ pa. dodajajo, da I^a Follette nima najmanjie priliko, da bo izvoljen. Starini, ki se boje blamaže na 4. novembra, govore, dalMfl fte hitfrtfmJe javiti, kdo bo izvoljen. Starini so edini v tem, da bo La Follette dobil mogoče največ glasov, ne bo pa imel večine vo lilnih mož. Starini priznajo La Follettu aamo 88 volilnih mož. Bolj liberalni elementi med njimi mu jih pa priznajo 107. Različni številki pokazujeta, da starini niso edini med sabo, kako izpadejo volitve, ampak zavedajo ae, da s Coolidgcm ne bo nič, dasiravno m pričeli volilno kampanjo z zmago-noanim krikom, da bo Coolidge izvoljen. Burbonci v demokratični stranki tudi ugibajo o izidu volitev in njih ugibanja as malo ločijo od številk republikanskih starinov. Četrti november ae bliža s veliko hitrieo. &e nekaj dni ih razočaranje bo tukaj za republikanske starine in demokratične burbonee. NAZADNJAŠKI DELAVSKI VODITELJI NISO DOSEO-• U USPEHA. Washington, D. 0. — Ekseku-tivni svet Ameriške delavske federacije pravi v svojem sumarič-nem študiran ju volilne kampanje, da pest voditeljev strokovno organiziranega delavstva, ki je podpirala nazadnjaške kandidate, nI prav nič znižala navduienja strokovno orgsniziranega delavstva, ki podpira kandidate progresivne koalicije. Delovno ljudstvo v tej deželi ni bilo še nikdsr tako ze-dinjeno v političnih bojih m napredek in svobodo človeštvs, kot je letos. , - Nato apelira eksekutiva na vse organizirano delavstvo, naj do konca volilne kampanje podpira La Felletta in Wheel^ja in se bo jnje proti reakcijonfrnim silsm. Opozarja tudi delavstvo, da bodo sadnje dni krožile razne laži, ki bodo imele namen pocepiti delavstvo na dan volilne bitke. Delavci naj nikar ne verjemejo takim lažem. ker prihajajo is tabora delavskih sovražnikov. Washington, D. 0. — W. W. A.t terbury, podpredsednik penafi vanske železnice in po vaem sve tu znan kot naaprotnik organist ranega delavstva na žclezdiMb, * je pokazal pred Borahovlm senat nim odsekom, kot se spodobi M arogantnega železniškega magna ta, ko so ga izpraševali glede njegove aktivnosti v interesu Ood-lidga in na Škodo La Folletta. Iz njegovega obnašanja in govorje nja je zvenelo, da je Bog podeli! gospodarjem pravico, da nMtopa-jo v avojem interesu. Menil j«, a ko je železniška uprava hotola doseči ljudstvo in pokazati, da nacionalizacija železnio tvori ae varnost za vea narod, tedaj ima pravico porabiti železniške dohod ke tako, kot ae mu zdi umestno. Samuel Untermeyer in P^ank P. Walsh ata ujela Attcrburyja ko sta čitala napade na naeljona lizacijo ameriških železnic, zvarila o nevarnosti, ki prihaja od La Folletta in delavskih voditejjov katere sta Atterbury in njogov publicistični agent Ivy Lea dala natisniti na obedne listke v obed nih železniških vozovih na potiall vanski železnici. Untermeyer je spravil v veliko jezo, ko ga izpraževal, ako daje družbi pod« ljena koncesija pravico, da naato-pi kot učna naprava in zaračun troške podučne* kampanje ljudem ki poilljajo tovore ali ki m vozijo s. kot potniki na železnici. Senator Borah, dara way in Bayard, najbolj aktivni pri izpra ševanju, ao ae udeležili razprgve in iz vprašanj in odgovorov je bilo razumeti, da predlože kongresu novo postavo, ki bo prepovedovala železnižkim družbam vporab-ljati denar v take svrhe. Caraway je dejal, da bi lahko vsak delni čfr šel na sodišče in prisilil At terburyja, da povrne denar, ki je bil potrošen za kampanjo in politično agitacijo, ko družba ven dar nima koncesije za poduk, ampak za prevažanje blaga in potnikov. Atterburyjeva izpoved je le potrdila, kar je vsakdo vedel, preden je pričel govoriti, da bodo velike veots tako pokrite, da ne bo imel kaj poročati. Atterbury je goepodar skoraj čez polovice države, daroval je pa le $225 v kampanjski sklad. ' George W. Simmons, sin iz ro-dovine, ki se peča s trgovino že-leznine v St. I^ouisu in ki je postal podpredsednik Merchandise 4 Metal banke v New Yorku pred enim letom, je priznal, da je pisal uradnikom In department nim načelnikom 62 denarnih zavodov v New Torku in v njegovi okolici po dve pismi, s katerimi Je skušal dobiti denar v volilni aklad od mlajših ljudi. Walsh in Carawsy sta se norčevsla is nJega, ker je mialil, da La Follette predlaga, da ae s postavo vzams moč vetiranja višjemu sodišču, mesto da se predlaga asesment k ustavi. Delodajalci in objavljeni davčna llata. Veat, ki povo, zakaj dslodajaloi ne ljubijo pMtava m objavljanje Manama d avko plače v al os v. New York. — (Fed. Preaa.) — VV lepi kaši se nahajam," jo Mrdito rekel neki delodajalec, ko je prišel v avojo piaarno in zagnal jutranji časopis po tleh. Njegov prijatelj, ki je to vest zaupal po-ročevalcu Fedorated Pressa, ga je prestrašen vprašal, kaj ae je zgo dilo. 'Čitajt" mi pravi iu pokaže kolone v Časopisu, ki so bile polne imen davkoplačevalMv. Tam ae je svetilo njegovo ime in poleg imena preoejžnja vsota dohodninskega davka, ki ga je plačal as lansko leto. "Celo leto so me moji delavoi nadlegovali, naj poviiam plačo," je nadaljeval razjarjeni mož. "Odpravil sem jih s beesdsmi, da je business jako slab in če ne bo boljše, bo treba zapreti tovarno. Delavoi m m s tem zadovoljili. Imel aem arečo in naredil četrt milijona odlarjev dobička. Od te vsote sem plačal davek -- prav tole vsoto, ki jo vidiš v časopisu. Zdaj vež, kaj bo aledilo. Moji delavci bodo čitali te številke in v glavo jim pade, da aem jih po tegnil. Pridejo nadme in sahtevali bodo pojasnila* Morda bom imel Itrajk v tovarni v dveh tednih. Tako je. To je nezaslišano kršenje osebnih praviet Damn It!" Buržoazna fuzija dobila večino v Angliji. i Konservativci in naaadnjalki liberalci, ki ao aa sdruiili proti laboritom, ao dobili prataiao večino v novi abor* niči. Delavaka atranka je pridobila na mandatih In bo sopet vodila močno opozicijo. Liberalci ao docela uničeni in itsinejo is političnega livljenja v Angliji. Prihodnji premijer bo najbri Baldwin. Pogodba a sovjetsko Ruaijo ja pokopana. London, 30. okt. — Volilni, rezultat, objavljen ob treh popoldne, je sledeči t konservativci 2tU). laboriti 9U, liberalci »8, drug« atranke 0 mandatov. Izid v 211 volilnih okrajih še ui znan. Poraz liberalne stranke je stra hovit. Herbert Asquith, bivši ministrski predsednik in dolgoletni vodja liberalne stranke, je poražen. Lloyd George, ki je izvoljen, prevMtne vodstvo revnih ostankov liberalne atranke. Delavaka atranka ima že zdaj toliko mandatov kakor v prejšnjem parlamentu To Število se nedvomno poveča, toda fusijü konservativcev in več ko polovice liberalcev bo imela največ poslancev v novi sbornioi in prihodnja vlada bo torijska. Prejšnji premijer Baldwin pride sopet na krmilo. lil. rie rs it» , ** W t-,. POIZKUSNO OLASOVA«JE. Resultat glasovanjs, ki ga vpdi llearstovo čaaopisje širom Amerike,1 do 'Ad oktobra zjutraj: Coolidge 377/>3f, U Kollette 291,64/1. Davi« 1*7.526- Do danea je bilo oddanih 867,763 glaeov. Rezultat glasovanja, ki ga vodi Daily Tribune" v Cfci-do 30. oktobra zjatrajt Coolidge 13,418, La folle«!« 10,IM, Davis 322ft, Forter Ui. POZOR OIXASKI VOLILOI! Slovanski volild v Ohioagn — in niinotsu sploh — kl boda pri hodnji torek valili aooiaMft^ni tlket in La folloMa, morajo pa-zltt, da ae pokvarljo avojega gl« «e. SoetalMUal Uket in progr«. vsak drago ko rebe bo Sa-nadveh asaaUh. Kdor Ufa aa stört, bo ajagova. objavt Jatrl , aa-navodila, kako J« trabe voUtt, da ba ffka Mal PaalU M-rej aa sobotoo »Uvtlke "Ptom« U" la prattUjta navodila pravo-öaaeo tar opoaorü« valo pdjaM 1J« la taaaai Id so vaMM Kitajska zmeinjava. Odločilna bitka med novim raH mam te Vqpojfnjom prid« vaak éaa. 7«ng j« baje MvMnik Koakvo. Psktng, 80. okt. - V prihod njih itiriindvajs«tih urah ae morda odloči, da li ostane kristjansk general Fengjuhsiang a svojim zavezniki gospodar v Pekingu al pride strmoglavljeni diktator Vu pejfu nst s j na krmilo. Sovražno-ati med Pekingom in TienUinont izbruhnejo vMk čas. Vsa je od visno od tega, če ima Vupejfu dovolj vojaštva za akcijo. Njegova armada na severni fronti je po polnoms odressna po Msndžurih in glavne enote so ss že pódele novemu režimu. Večja aila mand turške armade je včeraj okupira la Lančov. Tujezemci, ki se boje krvavih bojev v Pekingu, zapuščajo me sto. ffnogi kitajski voditelji In tujezemski diplomat je delujejo za miren sporazum jned Fengom in Vupejfujem, toda zadnji je trdo vraten. Vupejfu javlja is Tient sina, da naredi mir, kadar pride v Peking in kaznuje 'izdajalskega' kriatjanskega generala. To po meni. da se Vupejfu še čuti moč nega. Danes ae je razširila v tujezem ski koloniji vest, da je krist jsnaki genersl «Fengjuhsiang, ki Je iz vršil Mdnji teden zmagovit puč v Pekingu, zaveznik make aovjet ske vlade, katera je baje financi rala njegov upor. EKSPLOZIJA NA VLAKU. ¿•lastnika družba M Išče Izgovore Vaaooavor, B. 0. — Na kanaj •kem paeiflčnem vlaku se je dogodila stražna rasetrelba, ko se Je vlak nahajal med Nelaonom in Grand Porksom, II. C. Osen» oseb je bilo na mestu ubitih, med nji mi tudi Peter Veregin, načelnik ali starosta duhoborak« kolonije v Britskl Kolumbiji. Več ko Jese oseb J« pa bilo ranjenih,- Raaatrelba je bila tako silna, da j« nekatera mrtva trupla vrgla Is vosa Ljadatvo j« prepričano, da J« razetrelbo povzročil pl.n za r«z-avatljave, ki se Je nahajal v pm di pod vozom &e|e/niea ae i*r<>-verje, da plin nI povzročil ras strelbe. ampak da Je vzroke iske ti nekje druirje : V soboto Južni ve-ti, mm de psi KaJtAavM (¡Wag« Ml «kolle« oblačno ta nejbrf dež tre vi, Kol ne» lud' ob I ob 4 JO. Amerika zahteva ekeekueijo Perzev. Peraijaka vlada J« dobila ultimat, da mora na dosmrtno Jačo ofe soj«n« morilo« koniula usmrtiti Pogodba pokopana. a sovjetsko liusijo J« ' liku oseb je ! vieekonaula. T«h«ran, Porrija, 30. okt. — Ameriški opravnik poslov ja včeraj vročil perzijski vladi noto, ki ualikuje ultimatu, aahtevajučo, da morajo biti morilci ameriškega vieekonaula Imbricja kaanovani s smrtjo. KMvel, kolikor je bilo doslej pred aodiščem, So obsojeni na dosmrtni aspiir. Ameriška nota grosi, da Imdp KdruŽene država storile druge korske, ako se ne ugodi sahtevi. Peraijaka vlada Je v Mikih I škripcih, ker le danes ne ve, ko- 30. okt. — Resultat včerajšnjih volitev do danes ¿jutra j je aledeči i konaervativoi 162, laboriti 77, liberalci 23 in ostali 6 mandatov. Vseh poslancev j« 616 in izid v več ko polovici volilnih okrajev ob tej ur* ni **an. Po prvih poročilih imajo torej k«aaervetivol pretočno večino. Do «daj M konservativci pridobili 60 mandatov, katere ao izgubili v zadnjem decembru. Vseli so Jih liberalcem. Liberalci so strašno poraženi; do zdaj ao isgubili 3U mandatov. Vse kaže, da bo liberalna atranka pomet ena ia političnega življeuja Anglije. Liberalni voditelji, ki so sklenili pakt s to-rlji, so « tem ubili avojo stranko. Kakor stoji situacija dsnes zjutraj, bo delavska stranka obdržala svoje msndate, toda sdrtižena buržoazija v kouservstivni stranki bo imels nsjbrž preteleno večino in prihodnja yiae sopet k«ndid«t onarbietične faši«ta«ske stranke na Bavarskem, i- «« «bodu v Mo-n«kovem obljubil nižja aene kruhu in pivu, če bo njegova stranka zmagala V kljub tej obljubi bodo fa*»aalačl Je mnogo drsgocenlh slik in valniii arhivov. Obenem se imajo iapras« uiti vsi konzulati in drugs posestva bivše ceristične Ituaije na Francoskem ter oddati sovjetskim saatopaikom. Poalsniška palača in druga posestva so bila do včeraj v rokah ruskih emigrsjev, ki so m smstr«li za gospodarja vsega tega premoženja Danes se bodo pa naenkrat znašli na cesti. Mad ea» risi i v Frsuciji je zavladala velika psniks. Izgubili so zadnja ve« liko zatočišča Francoski komunisti izražajo veliko vetelje vsled priznanja so. Vjetske Rusije in nrsvijo, ds Je zdaj Amerika na vrsti. POMOTA NA OLASOVNIOI. Chicago, —■ N« gUsovniei, ki velja z« voiiea v Chieagu in nekaterih predmestjih, j« pomota* ki Je zelo rsrpslils republikance. Pomota Je namreč v koloni repub-likanske stranke. Ime Albert II. Savarlaghaaa, ki je ns listi |>red sedniškili elektorjev, ja (»omotoma natisnjeno Albert II. Hi%ear« ingliam. GleaovnJee ao že tiskana in pomola sr ne da več popraviti. Avtoritete, katerih nsl«ga je, ure« dni glasovnieo, mlklanjajo «Wl-govorni in svračaja krivdo drug na drugega Vprašanje ade) Je. da Ig I« glss "Hvearinghsms" velja« ven, če lw izvoljen s BONPBRSNOA ZADRUŽNIKOV SB VRBI V NSW YORKU. New York, N. V. — Konf^ren« ea sadružnikov, fo J« vseh aa-družnih organisaeij, prične dne 6. novembra Trajala b«» tri dal., Kn" glavnik točk aa programa t varijo zadružne banke PROSVETA SS PROSVETA NARODNE r»TÄROÖwg CLASILO novmm LASTNINA SLOVENSKE I poproma iumoTR IE PODPORNE JEPNOTE <;«n« oyU»oy po do*o»oru Rokopisi ' N.r.^niM> Z«V00 M lete. It J« SB pd teta ia fl.ii, m tri mnn; Chicafo mh aa wu, mu aa pal leta, il.H aa tri m«Mc«. ia m m.....štel Rü. mMVH «n, lav Im stih -PROSVETA" ■■^■■■■■■■■■■■iÄä "THE EN LICHTEN ME NT" Or«— «fc* »lowb O^l by Um IUt—la M—I R—II» f sslsiy. flabarript>oä7lJäiud Huui (exsept Chicago) aad Oaa Oblcago |«|0, aa4 foraijm countries |S00 aar year. trty t ' -iieiibž» of tU hdčkavtfb httw Ailvfftiatnf rat« oa aad Canada |6 par year; Dmtmm w mklmpmjm m. pr. ( ■«■#■) 4a wmm im • Um MM», dm M TM M Mtofi 11*% ^r [Osl 11-24) potskl* rd«i vmlmgm bw#IBIM< t pomtu« i« privf FRANCIJA JE PRIZNALA RUSUO. Hrzojavka iz Pariza je sporočila, da je Francija ofi-cijelno priznala Sovjetsko Rusijo de jure. In prav nič izrednega se ni zgodilo. Sveta še ni konec in ga menda tudi tako hitro fie ne bo, dasiravno so vsi nazadnjaki Sirom sveta pričakovali izrednih dogodkov. j Francija se je v Evropi najbolj trdovratno vpirala priznanju Rusije, dokler so bili pri vladnem krmilu nazadnjaki, ki so še vedno pričakovali, da se zgodi čudež in se v Rusiji uvede stari carski režim. Čudež se ni zgodil, ampak pri zadnjih volitvah so nazadnjaki prav po-Steno pogoreli, ki so'priSli na krmilo pri predzadnjih volitvah, ki so se vršile pod vplivom vojne histerije, umetno gojenega narodnega sovraštva in v opojnosti človeštvu Škodljivega Šovinizma in blaznega imperijalizma. # Ta demonski vpliv je izgubil svojo moč, opojnost se je razkadila in med francosko ljudstvo je prišla treznost in sicer tista značilna treznost; ki povsod prinese nazad-njakom poraz, kjer se prikaže v toliki meri med ljudstvom, da ljudstvo zopet lahko samo sodi dogodke in se ne ozira na sugestije nazadnjakov, ki imajo namen zadržati razvoj napredka v Človeški družbi. "Rdeči parkeljček", s katerim ao nazadnjaki strašili francosko ljudstvo, je izgubil svojo moč. To se ni zgodilo zaradi tega, ker niso več v Moskvi komunisti v sedlu, ampak ljudstvo se je prepričalo, da se v vsaki deželi razvija napredek po potih, ki odgovarjajo razme-ram in pogojem v nji in da je velika neresnica, ako kdo trdi, da se v vseh deželah na svetu razvija napredek po enakih potih. Abraham Lincoln je izgovoril večno resnico, ko je dejal približno: "Lahko se vodi nekaj ljudi ves čas za nos, vse ljudi le nekaj časa, ampak vseh ljudi se ne more voditi trajno za nos." Komunisti so Se v sedlu v Moskvi. Francija je pa kljub temu priznala Rusijo! Ali ni to dejstvo značilno? AH ne govori, da so plamteče besede Abraham Lincolna resnične, katere je izgovoril ob priliki, ko so sužnjedržci z vsemi sredstvi zastrupavali javno mnenje, ako te odpravi telesna sužnost, da pride kaos, za njim pa konec civilizacije in na to konec sveta? Nazadnjaki v Franciji so nekaj takega sugestirali francoskemu ljudstvu. Pripovedovali so mu, da pride rdeča in krvava poplava Čez vso Evropo, ako se ne stare Sovjetska Rusija in se uvede v Rusiji zopet carski režim. Francosko ljudstvo je nekaj časa v strahu pričakovalo, da se mogoče že prihodnji dan uresničijo prerokbe nazadnjakov. Ali kolikor dalj časa je francosko ljudstvo čakalo, da se uresničijo prerokovanja francoskih nazadnjakov, tolikor bolj je bilo uverjeno, da so prerokovanja francoskih nazadnjakov prazen strah, ki je od znotraj vptcl, zunaj ga pa ni nič. In posledica tega spoznanja je bil poraz francoskih nazadnjakov pri zadnjih volitvah. To spoznanje francoskega ljudstva je delavnemu ljudstvu vsega sveta velik nauk. Ta nauk uči^da se človečka družba razvija v boljše forme, da prihaja popolnejša civilizacija in da njenega prihoda ne morejo aa-držati nazadnjaki, akotudi se poelužijo zvijač, da uka-nljo ljudstvo in zadrte tako razvoj napredka v človeški družbi. Napredek v človeški družbi gre svojo pot naprej. % To potrdi vsa zgodovina Človeštva od tistega dne, ko je človek spoznal, da v,boju za obstanek poveča svojo moč, ako pobere kamen in ga vrže, do današnjega dne, kr> se je človek v starem svetu vsedfl v zračno ladi-jo in preplul v treh dnevih okrog 3000 milj in dospel v novi svet, ko je Krištof Kolumb za veliko krajšo pot potreboval pred 4,32 leti tri mesece ali devetdeset dni. Ali zdaj nazadnjaki razumejo, zakaj je Francija priznala Sovjetsko Rusijo? SLIKE IZ NASELIM. Ohioaf o, SL — Čaa ae pomiče hitreje kot najhitrejši eepeiin, ki je priplnl is Nemčije v Ameriko v oaemdeaetih urah in devetinpet-desetih minutah. Vročina je mino. la, za njo jeaen in ¿aa ca vae dobrote, ki jih prepoveduje osemnajsti amendment Volateadove poete-ve. Volitve ao tu, 4. november bo selo pomenljiv dan, zato bodimo pripravljeni, da oddamo svoja gla» sove delavskim kandidatom. Ameriški auhi zakonkeo tako učinkoviti, da se vidi več ljudi omamljenih kakor pred to določbo, ki tako ostro prepoveduje piti grozdqj sok. Podporna drultva prirejajo zabave, da se ljudje malo razvesele in pozabijo vsakdanje križe in težave. Tudi drultvo "Zvon", »t. 70 S. K. J. se je odločilo za prireditev veseUee z vinsko trgatvijo, da se razvedrimo in veselimo skupaj po domače. Torej rojaki, ne samndite na osmega novembra priti na Raeine ava. in 18. cesto, tam bo dOati vsakovrstne zabave sa atare in mlade. Vinograd bo letos precej dobro obrodil. Oče žnpan jo naprošal par tiaoč galon mošta, imajo ga pa še sa obirat polno brajdo, za kar se viničarji in viničcrke pridno pripravljajo. Mati županova podvižejo • pripravljanjem dobre in okusne večerje. Vabi se občinstvo iz Chieaga in okolice, da so trgatve v najobil-najšem številu udeleži. Društvo "Zvon" ae naprej zahvaljuje ca obilen poset in ob enaki priliki je pripravljeno biti na razpolago.— Odbor. White Valley, Pa. — Tako živahnega gibanja v volilnem letn ša ni bilo v Združenih državah, kakor ja leto«. To jo znamenje, da čaa preobrata tudi v Ameriki ni vaš daleč. «4 V Penni je celo veUko navdušenje za LaFolletta med tiato maso delavstva, ki jc prikladna ln ae je šc svoječaano borila is bolj' ša pogoja v življenja. Jo pa tudi nekaj ponižnikov, ki ae jim ne odpro glava a nobenim ključem, manjši koc kruha č* jim kapita-llcti ponudijo, bolj hlastnejo po njem. To sc jc že pokazalo v mnogih atavkeh. Zavedni delavci jih le vedno imenujejo stavkokaso. Sreča jo lc, da so v veliki manjšini ia zato nc bodo odločilni. Dne 12. oktobra jc bil v Ex-porta cklicsn LaFollette-Wheeler jev «hod. Udeležba ni-bila, kot je voljna. Na chodu ja bilo nebra nih ISO v kampanjski fond; razdeljeno co bile tudi pole za nabira nje fonda po okoUci. Eno polo sem viel tudi jas ter cc z nekako bo-jočnoetjo prvo nedeljo podal pro ti Ploaaant Valleyju. Ko sem prišel tja, je imelo dru štvo št. 41 ravno mesečno sejo. Brž po seji jim razložim svoj na men in z obrazov navsočik sem takoj spoznal, da sem sadel na pravo. Začeli so podpisavati na biralno polo kar povrsti. Neki ro jak jc deroval celo $5, rekoč, ker nI državljan, da bi s glasovnieo isvrševal avojo dolžnost, hoče gmotno toUko bolj podpirati. Na biralna pola jo bila deloma pol na, ko sem zapnščal prijazno in malo elovcneko naselbino Pleasant Valley. To jc znamenje, da so tam kajšnjl Slovenci napredni ljudje. Zanimanje sa bojevita progre sivna kandidata se ja precej po krepilo tudi med tukajšnjimi far marji. Vedae korupcije, grefti ter vedno večji davki so. jih začeli trezniU. in volilei, ki le leta in lete niso glesoveli, bodo letoe od dali glasove progresivnim kandi datom. Vsa ta znamenja kažejo, da čaa preobrata tudi v Ameriki ni vod daleč. Volilcem na White Valleyju priporočam, da so pozorni na a v tomobil a LeFollettovim znakom od poldne do eedmih zvečer. £ene ln volilkC so naprolone, da gredo volit takoj popoldne, da nc bo svečer drenja, ko pridejo drugI delavci od dola. — J. Erits. Rellaira, Ohio. — Nezaveden de-lavee pove pri spovedniei o evo jih slabih in dobrih delih, zaveden pa sede za mizo in piše skromno o delu, sebe in svojih tovarišev ter pošlje spis uredništvu Prosvete. N s pred no mialeči delavec nima kaj akrivati, ampak dvigne svoj glaa proti današnjemu krivična-mu sistemu po vsej aemeljskl obli, ki tlači delovno ljudatvt». Resni ea je, da precejšnjo število delaveev la verjem« svojim izkoriščevalcem, poeebno tn rojeni Američani. Vedno aa kavaajo, kdo bo izvoljen aa precidaate: Kulič ali Janes. I >em okra t je očitajo rep« Mikaneem. da so aaai graftarji in goljufi, slednji pa ravnotako prvim. Trezno mialeči delavec poleg vaega tega lionštatira, da ni razliko med prvimi ia drugimi, kakor so to že davno pokazali. IMavstvo sc1 jc vselej nahajalo v slabih razmerah in Če so vprašali za boljši košček kruha, so dobili svinčenko mesto kruhjf njih organizatorji pa dolgoletne ječe. Tako se jc godilo pod demokratako in se vrši pod republikansko vlado. Nekateri delavci se pa sploh nc brigajo, kdo bo izvoljen, Janez ali KuliČ, samo da imajo prodsednk. ka. Tudi o La "dlettu co tu živahne govorice. 1 iteri ga slikajo preveč rdečegi >t socialista in radikalen ter ociv bolševika. Družim, ki ao bolj naprednega mišljenja, je tak kandidat dobrodošel. Trezno mialeči delavec se lahko iz napadanja na LaFolletta prepriča, da mora biti tak mož zelo velik trn v peti republikancev in demokratov, ki ae zavedajo, če ho izvoljen za predsednika, da bo vzel veliko metlo in očistil belo bilo vse korupcije in samopašno- Kg Rojake in državljane torej poživljam, da pridete poclišat njegovega govornika dne 2. novembra ob dveh popoldne v Miner's Tem ple. Slišali boste o LaFollettovem delovanju sa dobrobit celokupnega delavstva v Ameriki. Prepričan sem, da bo vsak zavedetf državljan oddal avoj glaa kandidatu po zvojem mišljenju. Naj torej vsak glaauje po evojem najbolj som prepričanju. Ker aem slišal, da ni več oceni-telja pri Prosveti, nimam strahu poslati v priobčitev. Tudi jaz ni «om hodil v slovensko šolo, ampak v hrvaško ali primorsko. Kar vem slovenskega, sem se naučil med rojaki, čitat in pisat pa is Prosvete in Proletaroa. Zato priporočam rojakom, slasti iz občine Kaztva, okraj Volocko, da sc naročijo na ta dva lista in bodo sc prepričali, da ta dva lista sta rec sa nas delavec in razblinila sc bo megla z oči onih, ki šc nico spregledali. Imel sem priliko pozdraviti z br. glavnim urednikom Procve-te dne 1. septembra. Premeril sem ga od nog do gleve, če bi mogel najti kaj hapačnega na njem. Pa sem spoznal, da jc na pravem mestu. Rcditega sem tudi prepričan, da na Dvaindvajseti cesti vseepro-ti lažejo, kadarkoli pišejo kaj proti urednikfu Proavete. Priporočil bi mu, naj še naprej zagovarja resnioo in odpira oči nezavednim. Ni me aram povedati, da eem verjel v verske dogme, dokler ni sem začel pazno Čitati Prosvete in mo, kako jc, ko zaetavkamo. Nekateri smo na stavki, drugi gredo stavkokazit. Kako hočemo potemtakem pričakovati uspeh 1 Vsak stavkokaz ima aevsda svoje izgovore, ali kakor jaz razumem, co vai njih izgovori prazni, kar ako jc rec kateri izmed njih take potreben, zakaj ai pa ne išče med čaaom stavka dela kja drugje f Nihče ni priaUjen iti stavkokazit. Delavstvo se mora organizirati in vsi stopiti v eno armado. Delo jc tukaj vsaki dan po tovarnah, ali da bi kdo iskal dela, bi se bolj težko dobilo. Kar jc "Vposlenih pa smo brez skrbi za prihranke. Ni ai treba beliti glave za preštevanje kakih tisočakov. To je vse dobro prcckrbljcno in naši gospodarji ai pridržijo kar vso. Lep pozdrav naprednemu delavstvu. — Hary Tradol. bilo pričakovati, vendar pa pe- Pwletarca. Do takrat sem bil na-JSUTaIIL rüL Wen na Glas Naroda, iz katere- ga cem se toliko naučil, da sem znal ravnotoliko, ko sem ga pre-čital kakor takrat, ko sem prlfel, čeprav jc "delavski list". Bil jc pa neunijski, a jas unijzki delavec takrat in sedaj. Pozdrav članom 8. N. P. ti. — Aloiz Pavlini* Latrobo, Pa. — V bližnji našel bini Derry, Pa., sc jc dogodila dne 25. t. m. družinska tragedija. U-smrtila sc je žena rodom Ameri čanka in ai pognala krogljo v sr co. Zapušča soproga in dva mala otroka. Stare je bila 24 let. Nje no ime je Mcrling, drugo mi ni zneno. Vzrok zmrU jc revščina in brezposelnost. Pa ne da bi kdo mislil, da je bila samomorilka kaka bresver ska žena! Bila jc prava katoličan ka in katoliško vzgojena, ker ao bili tudi njeni starši to. To je pač doas, da nobena vera nc pomaga in ne odvrača Človeka od zlabega. Po mojem mnenju drugego izida nI kakor da opustimo nszsdnja-štvo ln ac priključimo naprednim agitatorjem, katerih atremljenje gre za tem, da sc izboljšajo dru-šabne razmere, ki povzročajo toUko gorja. Podpirajmo delavske liste, kot sta Prosvcta in Prolete-rec. ki nem odpirajo oči do spoznanja. Ksdar nas bo večina na tej etrani, potem jc upanje, da se čimprej predrugači sistem in sa dela vat vo bodo boljši čeeL Volitve ao tu. Potrudimo sc torej vsak po svoji moči in pomagajmo stranki delovnega ljudstva, ki kandidira sa predaednika Roberte M. LaFolletta. 1 novembra oddajmo svoj glaa sanj. Ako bodo tavolje-ni profrcaivci, potem jo vaaj nekaj upanja, da bo bolje sa naa Alani. i Ker gre za dobrobit ljudstva, ae m apieme ozirati na veroiapoved, ampak nastopati moramo vai skupaj kakor eden. UšiU ae od bogatih podjetnikov in "višjih", ki ee ne «tcirajo vere je kdo, ampak ee vai skapaj zbrušeni, da nas lahko zatirajo, čeprav je njih '*e,}tna akupina, naa pa veliko, t^i imajo uspeh, zakaj bi ga ae i*»«'! mi, ka naa je tak« velika vačiaa. Ampak kje amo še mL POflej PETEK, SI. OKTOBRA. 1*24. Oollinwood, Ohio. — Posebnega o delu ne morem piaati kakor da splošno govorijo, kako bodo odslovili delavce. Stara garda naprej straši samo zato, da bi volili kapitalistične kandidate, ker jim nikakor nista povolji LaFollette in Wheeler. Mogotci ae prav pridno pripravljali, da nas bodo še bolj pritiskali kakor do sedaj, zato rojaki žirom Amerike, poaluži-tc se prilike na 4. novembra in po-kalite svojo moč. Ne poslušajte tistih, ki vam prav na debelo pripovedujejo, kako jq dobra repu blikeneke ctranka, saj mislim, da niste pozsbili dobrot zadnjih štirih let, kakor tudi nc onih, ki smo jih imeli od demokratov. Le pomislimo malo nazaj, kake obljube co nam dajali, izpolnili pa nobenih. Jaz sem bil celih štirinajst mese cev brez dela, celi Cleveland jc zkoraj popolnoma spal in obrato vanje industrije ni bilo. To je bilo za čaaa, ko so sedeli na vladi republikanci. So ljudje, ki pravijo, da je vae-eno, naj bo izvoljen katerikoli. Jaz zodim, da taki advokatje gotovo berejo samo časopise, ki nikdar ne napišejo besede dobre za delavca; saj je dosti takih časopisov v Ameriki, ki se sicer štejejo delavski, so pa odločno proti delavstvu in ai nadevajo tek priimek aamo zato, da bi lihko bolj vlekli avojc čitateljc. Če ima «lovek količkaj v glavi in je čital zadnje čase, mora pri mati, da sta LaFollette in Wheeler človeka za delovno ljudatvo, ki se nc ustrašila ca strašila nazadnjakov, kateri ju zlikajo kot na zadnjaka in bolševika. Dajte torej rojaki Šc druge nagovoriti ca koriati nam. Izkušenj imamo dovolj in dokazov, kaj dela stare garda, nc puotimo jo torej več, da bi se vršila korupcija a našim denarjem. Pojdimo vsi 4. novembre na volišče in dajmo svoje glasove Wheelerju in LaFollettu. Naj nihče ae reče, da bodo brez njega vseeno lahko izvolili. Vzak je potreben. — A Močnik. Meteoriti. Krik ranjene zveri. Stara navada atare garde je, d» zažene največjo laž zadnje dni v», lilne kampanje. Krik, ki se rzzl«. ga te dni po deželi, ja: "Ako ne bo Coolidge izvoljen, ne bo nih če; če Ooolidge ne dobi večiue, ne dobi jc nihče in potem dedi kaos." To je krik pošaati, ki j« smrtno zadeta. Prihodnji torek je tre-ha pošast pokopati — in tedaj pride konec, nc začetek, kaosa o e a Delavec, U glasuje aa Ooolidga ali Devica, si splete bič, ki bo *višJ gal po njegovem hrbte. o a e Molitev kapitaliste Kapitalist» O Bog, daj nzm predsednika, ki bo sktbel za moje interese, ti pa skrbi za lisice v brlogu, ptiče pod nebom in delav. ee v Ameriki kakor zam hočeil o e e Delavec, ki glaauje aa Ooolidfa ali Daviaa* obeodi samega sebe o* br ecpoeelnoet' in glad. -e e e Po sedmih letih. Pred eedmimi.leti je Frineijz sklenile, da v nekaj mesecih pomete c sovjetsko vlado s povrija ruske zemlje. Danes, po eedmih letih, je Francija prizniaia isto sovjetsko vlado ln ji sporočila, da želi skleniti z njo pogodbo miru in diplomatič-nc zveze. Francijo jc vzelo sedem let, dz jc prišla k pameti. Koliko ¿asa ie vzame Ameriko! e e a Delavce, U glasuje za OeolUfa ali Devica, ae kr svo nerčejs Is .samega sebe. o e e v Kitajci imajo genersls, ki j« krščanske vere. Piše se Feng-Ju-Hsiang. Tf general je pred neka] dnevi obrnil hrbet bojišču ia p svojil Peking ter izprl svojega višjega poveljnika. S Fengovim pečem je kitajska civilna vojna dobila ene fronto več. Kar je važnega na stvari, js te; Ali je kitajski krščanski genersl večja zverina kot zo ameriški, an- gleški, francoski, nemški itd. kr- ščanski generali f e o o Delavce, ki glacuje aa Ooolidfa ali Daviaa, ai postelje i golimi de. VESTI IZ_PRIRORJI. Sedemdcectletnioa goriškega nadškofa dr. Sedeja. V četrtek 9. t. m. jc praznoval goriški knezo-Škof dr. Fran Sedej avojo sedemdesetletnico. « Letošnja trgatev aa Goriškem. Letošnja vineka trgatev na Goriškem je aeključene. Pridelek grozdje je povprečno dober, ponekod izvrsten, ponekod pa tudi nadvse melenkosten. Del Brd in goriške občine: Čcrnlče, ftempes, Bstuje, Ozeljan, Osek in del Dorn-berga jc toča tako sklestUa, da so prideleli vinogradniki, ki imajo navadno eto do dvesto hI vina, komaj per sto litrov piječe. Ke-kovost vina je letoe prev dobre, ker je imelo grozdje vse pogoje, de dozori kakor treba. Kal j« s odstopom goriškega podAapaaa? Poročali amo pr*d kratkim, da je goriški meetni ped-lupan odvetnik Veraegnacei podel oetevko. Sedaj prizadeti mož izjavlja, da eo vesti o njegovem odetopu netočne, ker ee ni odpovedal evoji šesti, temveč je na svojem meetn in bo še naprej delal v koriet Gorice. % T škaf mla vade jo padal 4-letni otrok Viljem fttefe is Kopre. Njegove asati je pripravljala Sekto ter zlila v škaf vrelo vodo. 0-trok cc jc dokobacel do poeode la štrbaknil v krop, ki mu je povzročil kade opekline po vecm života. Ker je njegovo etaajc opaano, ga je mati prepeljeta v tržaške bol- — Due 12. okt. zvečer je skočila e tretjege nadatropja svojega stane vanja v Trete 271 et na Ivenke Br.toi Prt pedet ai Je razbila ŠO pluje In je oetale na mestu mrtva. V strešno saart eo je gnala družinske e e a Oompagnia belle! "Kukluksklani, frančiškani, kapitani, Wallstreetčeni, oljni beni, f vsi prodani * hlapci zneni, vzi tireni, vai eigeni — delajo veliko reklamo se Kalila! a a e Delavec, ki glaenje aa Ocolidja ali Daviaa* aa ae aae v prihodnjih štirih lotih prav nič pritolevati, kadar mu v prihodnji starki se-pojejo pceom "indžunklna *. J K. T. B. U«a jc poravnala anfleško-turild I Bruselj. 30. okt. — Svet hfs nerodov je včerej delome posnel spor med Anglijo in Torčij« redi Mosule. Hjelmer Brentmg, švedski soeislistični premije £ predložit kompromisni nsčrt, kije bil eprejet. Nečrt se glesi, d» Turki in Angleži primejo sedenjo provlzorično mejo, dokler ni rešeno vprešenje suverenosti Mo-cule. ____ razrarilo . Bomley, Pa. - Naznenjsu, člzmcJndruštve It. S18 B. N. P^j kakor tadi članstvu drufih ^«» društev, da priredimo rinakoj^ getev dne L novembre y sobote. Pričetek jc ob eedmih sveče Pri-reditev bo v korist ekopee gajne. Vrši cc ne Pipetoimu. £ Uljndno vehi« čUne veeh treh društev kakor tod, te Hrvate in delavce druge nosti, de se naše vilno udeleže. ^ godba aa pihale la | rmuNAFoSn iteh. u n, J«*«» rw ««ki.* «"«• Sk.«. «. Kr-k»-. S 2"po*.l V .-B . Ad.« ÎK ji. OKTOBRA, 19U. _ gardi «dirJiMi ¡jer fo najbolj boli. k republikansksfakam- \tg h odbor» in Unter-,ts se skoraj «tepla mod ssvo. 111, 30. okt. — Pre- ¡^Jede volilnih sklsdov, ka-,odita eens\orje Borah in jletd v Chicagu, je bila vČe-Uku viharna, da je akoraj pri- do prelepa. Mgn V. Hodgea, blagajnik Mikenskega uarodnega odbo- je bil tako jezen, ko mu je Jel Untermjrer, pravni za aik progresivcev, atavil rez-alačn vprašanja, da jVaiiakal j ^ parkrat je hotd planiti Svetnika. FreiakavaJaa ja šp-I okoli prispevkov, lki ao jih Liladkorne družbe atari gardi finolitev Coolidga. Hodgea ae jpjjal. tajil, pestil in krišal, aoo jt pa le priznal, da »o go-n ^be, ki ao na čelu aladkor-p trunta, dale po $10,000, ¡00 itd. fojbolj je razjezilo Hodgeaa, p je začel Untermyer izpraše-ti, kake intereae ima on v elad-ikbi truitu. "Ako nimam bolj: I profesionalnega stališča ur vi, poirem avoj klobuk," je tvoril Untermyer. Napoaled Hotlgcn priznal, da ima aa j0QO ali 415,000 delnic pri |y 8ugar korporaciji; pri isti Ubi je tudi bil nameščen kot krni svetovalec. • intermyer jo ponovno pritiskal Jiodge*a. naj pojasni, zsksj ni mdnem izkazu priapevkov ro-dikanake atranke imen Morga-Garvja in drugih velikih kapi-Sov. Hodgea ae je sopet nare-keutbnega in dejal, ds ne ve. hjnovejši izkaz znaša okrog »/XX). Ines pride na vrsto Butler, keduik republikanskega ne-Mfa odbora in Prenk L. kh. predsednik kampanjakegS ora Ktare garde v državi lili- i Nato bodo zaslišani nekateri itelji La Follette-Wheelerjcve finje. ■ • KRIS TOV SLUtABNIK MI PBO-n KORUPCIJI JBZI SB LB VA OPOJNB * PIJ A ČE Ampak pet tteoč njegovih tovari-lev je dragega mnenja. Waabingten, D. 0. — Rev. Cle--reuce True Wilaon, tajnik metodi-stovskega temperenčuega odbore, hodi po shodih in govori proti is* volitvi JLa Follette. Ne teh shodih pripoveduje, de js senetor se "mokreče" in de je i svojo oposi-cijo in obstrukeijo v senatu povzročil, de je bilo izdanega po nepotrebnem na miljone dolarjev denarja. Sveti mož seveda ne, pove, da je La. Follette obstruiral proti poželjivosti in grabel^vu bančnih, Žolesnižkih in drugih pri-vstnih bisniških interesov, proti korupciji in tatvini narevnih ze-kladov, ki so ljudaka lastnina. Povdarjal je, da ni človeka v Zdrulenih državeh, ki bi zaslužil večjo grajo kot La Follette. Ravno ob tistem čaau je pet tisoč duhovnov rssnih ver, krse upajo imeti v politiki drugačno mnenje kot njih Ikofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, izdalo skupen poziv sa isvolltev La Fol-letta predsednikom. V tem apelu navajajo štiri vzroke i 1. On bo napravil konec korupciji v Weak-Ingtonu. 2. Pomagal bo Ameriki voditi pri svetovnem, rssoroženju in tako odpravil trojke sa mllits-risem. 3. SkuŠel bo rešiti temeljne gospodarska vprašanja in veroval bo demokratični proeef v ispp-menjevi gospodarskega" sistema. 4. Glas zanj pomeni glas za usta-no vite v nove strsnke, ki ima v svojem progremu vitalna ideje. Končno pravi apel, da vprav njegovo delo pokazuje, da je naj-večji ameriški konstruktivni državnik. Dolavtko novici. -m (Federsted Press.) rbs strojnikov v Detroit« sprejeta, ktroit. — Organizacija stroj-lv v Detoritu je izvojevsla (Mje pogodbe od Scotten-loti Co. Druge, doslej odprte Inuce podpišejo pogodbo še Wfn."Strojniki so s tem isvo-ali $1.15 inezde na uro in osem-ik. Ijuka unija povišala doneska. lew York. — Asewnent ze šla-krajevnih krojaških , unij v » Vorku, «padajočih k Amal-gol clothing Workers, jc bil kj« 'In i povišan od 35 ha 60 tovn« ted«.ji. Povišek je prišel «akljtifka na zadnji kon-iBji omejene organizacije. ^A NAZADNJAKOV 81 NI OBNESLA. tiahington, D. 0. — Mnogim Peudn», zakaj so Coolidge-Jutrlji Kampanje odločili, da '•jm nuenik davkoplačevel 1,1 *'»«te 'lohodninakega dav^ 11 *> ga plačali. Demokratje «l» w> Dtarogardnlkl zaredl Hv/,;li ,H korikf fa po^. *»»oMi, da je D»via boga- fcjh.ige v primeri z njim pe m. Lj Ml'« K progresivna ' k oslici js •nformaeije o ^■'anigerdniki so . r ^J priobčijo imena Pe\ale,.v ¡„ vw(g vp|Äja«" nV|ev ne po-retkeije if bU-ali javaosU kot vos pravih sodili dsv' ine na pro-ris da kdo Ooo-avo-iile, pro-|v mi- h" »a », P nt I« 'ta pr, .•i ^*R05VITA Corkov z roka v roki t kapitalisti. KateWkl kardinal v Boitonu pa-maga delodajaleem v boju proti odpravi otroškega dala. Boeton, Maai. (Fsd. Preaa.) Država Maesachusette bo na volilni dan 4. novembre gleaovale tudi o novem členu svesne ustave, s katerim se omejuje otroško mezdno delo. Referendum o tej sede vi je le poevetovelen, ampak od isi-de jc precej odviano, kako bo gle-sovala legislature, ko pride člen ua retifikecijo. Vse nazadnjaške sile v Masse-chusettsu so da delu za poraz amendmenta o otroškem delu. Louis A. Coolidge, blagejnik United Shoe ksohinery Co. in ksto-liški kardinal O'ConneU «te voditelje reekcije, ki js proti osvobo-ditvi otrok is tovarsn in bombažnih delavnic. Ljudsko Štetje v letu 1920. ke-že, de je bilo takrat ujpslenih 413,549 otrok od 10. do 15. leta v industrijsh In okrog 600,000 ns fsrmeh. Messechusetts ima dober delež tega števil* Ne tisoče otrok dels v tkalnicah in predilnicah, ki so glevne induatrije te drševe. Kardinal O'ConneU je 3. okto-"bra poslal okrožnico na vse duhovnike v svojem področju, posivsjoč jih, nsj sklicujejo shode katoliških Žena in razpravljejo o amendment proti otroškemu delu. Eden odstavek okrožnice se Čits: ,4Prlporočsm vsm, da med mašo dne 5. oktobre opozorite vaše f* rane ne nevernoat, ki se skrivs v smendmentu o otroškem delu. Opomnite jib, nsj se ne possbijo registrirati in ne volilni dan gla-aoVati proti temu smendmentu." Bostonski župsn Curley, ki je tudi ketoličsn, je dne 3. oktobra še obsojsl otroško delo, toda dne .8. oktobre je že neznenil, de je odkril, de je emendment proti otroškemu Aslu — beljševiškega izvora Hcnator David Walah .tudi ketoličen, ki ponovno kandidira, še podpira amendment, ampak na tikem. Med lažmi, ki- ao naravnost smešne, katere resširjs reskeije proti emendmentu, je tudi te, de ja amendment delo koklukakleoov in — obenem? — tretje Intvnie-cionale. Premirje v Arabiji. - Mod no-vim kreljcm Hedžeea Alijem la Vehebiti je bilo aklonjeno premir-je. Kralj AU «e je morel ne za hleva Veke bitov odi«*i svoji usmeri. de se proklemire tudi se kalifa Kadar izpolniš šenaki vse želje, Je Imela, tedej si bo Umisli stvsr, katere ne bol mo- ketere la novo M "zvszda" ps lnsaa Chicago. — Tak vtia napravi Richard Dix v vlogi igre "Man* ha 11 an", ki jo nrikasujejo ns plstnu v gledališču MoVickers, na udeleženca, ki je videl igro. Biohard Dix. Povest je pripravil Paul Sloa ne a pomočjo Franka Tuttls is Jeffery Fsruolovc novele "The Definite Object". Igra "Manhat tan" pokazuje dobrodušnega mla dega aamca, ki Čuduo trpi jia ne ki bolezni, katera ga vznemirja in dela brezbrižnega. Peter Minuit, to je glavna oaeba v igri, katero predstavlja Dix pa ae hoče po-vzpeti in ae mu z delom tudi po areči. "Manhattan", bravijo, da je.prva igra, v kateri nastopa Dix v glavni vlogi. Pokazal je, da to ni zadnja. V tej igri, ki je predetavljana tekočI teden, je precejšnje število drugih znanih igraletv kakor Jacqueline Logen, Oregory Kelly, George Seigman in Gunboat Smith Izročitev kitajske vshodns fte-lesnios sovjetski Busljl. — V Muk denu v Mandžuriji ao ae v nedeljo seključile pogejenje med zastop niki sovjetske Rusije In msndžur akim vojaškim guvernerjem gle de isročitve kitajske vzhodne fte lesnice. Ne ruskem konsulatu ao vihrale sovjetsko sestave. Nov dogovor se krije v glavnem s prej šnjim, ki je bil sklenjen dne 31 meje t. 1. Vsebuje le neksj izprs memb, ki se je nsnašalo ne rok« v katerem more Kitajska sopet ku piti to železnico. NsksJ misli Anstels Frises. tilsd in ljubezen ste dve polovl-ci svets. Vae življenje ae auče se-9 okolu njiju. Bolest js svets. Svetost solz počiva ne dnu vaeh religij. ¿ivljenje ae nam sdi krstko radi tega, ker ga merimo po naših neumnih upih. Siatemi, katere so akonatruira-i filosofi, niso nič drugega nago imaginarne pripovedke, s katerimi se zabave večno detinstvo lju di. • , Humanizem se^uoi akoraj is sa mih mrtvih. Tj,JAtsrl Šive, pomenijo neskončno^malo s osirom na one, ki so šiveli. KskŠuo vrednost ima torej Šivljenje, ki je še krajše kakor naš spomin t NesreČs ni nesreča sato, ker trs j^dolgo Čase, temveč sato, ker v njej vidimo, kako gre vse mimo juu in pridemo naposled do spo-znanja, ds smo samo mi ljubil) in da smo ljubili ssmo senje. Lepo drevo in mirne misli": kaj ja .lepšega na tem svetu 1 Človek čuti neskončno potrebo po ljubezni. Bsš to je, ksr ge približuje boženstvu. Videti, slišati, čutiti— ali to ne pomeni isživljeti sef In ksj je nale življenje drugega kot neprestano umiranje in vsakdenje Izživljanje novega poglevje našega življenja. Če bi odpravili vae aanje In pri-kasni, bi jsgubils semlja svoje ob. like in svojo bervo. Bredi večne iluzije, v ksterl živimo, je trdno sesidrena samo ene stver: bolest. Ne gorečem greni-tu bolssti je šele Človek sgredll svojo ljubesan in hrabrost, Junaštvo lu usmiljenje. Slofesska Ntrriaa UsuntJiH Pidptru Jedioti mrp. 17. JMIJ« tea?. V Mifl IIIIMII. GLAVNI «TAN. Ètêf-m BO. LAWNOALg AVg^ CHICAGO, ILUNOI^ IivrUvalni odbori UPRAVNI OOSEKi Qna»TS, E.rb^i.^ Okl«, Prod A. VUmr, S408 S H..II. A». Cklcsjr«, IU.. Jako T*r4*tJ, In U, Slrabae*. Pb., Mm QmrUk, 414 W. Hsjr It.. gprtagfUld, III. BOLNIIBI OOiBKi OaggONil OKROSJSi BIbs Novak, eeodaadalk. taiT^S 3m. Uvadate Ao«. CkUiff, lil« J^li® OFBIOIJi I I CsS^^^loaa®^ IAPAONO OKBOSJBi AbIbb IbIbt, Bbs 104, drast, Kana* aa legoeaeod. . tetoX'rHEíívSc Nedsorni odbori Fraok ZbMb. prmifèmlku Hm W. Mik 9U CUeaga. 10. Fraok rak. »aIV Pmnr A*mH ClavalaU, O, WUlUm liiUr, 4444 k Clair Vojakova usoda. | Vojak je aedel v zakopih vao jeaen in vao zimo in je že komaj čakel, da bi ae vrnil v domovino. De bi me že vrag tja neael, al je mislil, da samo enkrat poglsdsm doms. Ta hip se mu vrag že tudi oglasit "Kvo, me, as j ei me klical, Korolcvf" Da, ti bi rad domov Y Samo za kratek teden. Če hočeš tudi za tri, se ponosno vzrsvna hudič, samo svojo dušo mi moraš zapisati. Je že prav, samo kako smem zapusti*! svojo strsžo tukaj f Te bom Že jas ns-domestovsl. Tako sta sklenila vojak in hudič pogodbo: Vojak poj-de domov in oatane tam tedeu, dva ell tri, vrag bo pa mesto njega aedel v zakopu iu opravljal njegovo alužbo. No, eleci ae, mu pravi vrag. Vojak eleče avoj šinjel, odloži čapko in odda hudiču tudi pužko in vae drugo. Predno ae je zavedel, je že bil tudi doma pri avojcih. Vre g ei je opsssl jerinenje in je s svojo puško počen i 1 v za kop. Bil je precej neroden, elužba mu je bila nbvs, mislil j« pa, da jo bo ,že opravil. Toda Že prvo noč mu je rep primrznil k zemlji. Zjutraj je vlekel in vlekel in ee komaj o-evobodil. Voješka elužba je paA težke 1 Trpel je tudi žejo in gled, aej je bil doslej vojen, da ae vlači po oštarijah. Tu pa !«• oštarije ni ti kantine nimajo. Ha/ven lega nI samega aebe razum»*!, sieer dru gekrsti ni posnsl vesti, če J* ps aedej moršl na povelje s bsjone. tom napasti in oklsti nesnsne ljudi, so ae mu skoraj amiliii. Pote-kal je prvi teden,, njemu se je pa sdelo. ds služi že vse leto Tudi Je že bil poln uši in kosmata brada mu je areale. «le ae je semrga ae be ustrelil. BUo je vprav strašno Tako je liudič sedfd v zakopih, trepetal la šklepetal io j« konerm drugega t*dna od nrznanegs ds rovelce dobil po pošti mošnjlček s tobakom Mofojiček 4 je obreil na rep, odleglo mu pe^i > Končno je vojeku potekel do pnatni rok, poslovil ss je od dvoj-rev ia ee vreli v aekepe.Vedve ga kndič zagleda, že strga uniformo ia orožje e seK vrle rm »kupaj vojaku pred noge in s^ zedere» Kako se vrega morete vzdržati takšno bedarijo!f ln jo jedffBa ia zakopov ter |»ri tem ~ — 1" . k« LBPI SODNIKI V LOUIBIAVL Baton Rouge, La. — (Federetcd Preas.) — La FoUettpvi alsktorji v državi Louislani, ki ao bili vrženi s ursdns glasovnice radi nekih tehničnih ovir, so tskoj vložili prisiv ,toda zvezno prisivno sodišče je odločilo, da se rasprava o tej sadevi vrši 3. novembra >~ en dan pred volltvemi, ko bodo gla-sovuice žs tieksns in resposlsne na volišče. Ni čude, če Le Follette previ, di sodišče ne morejo služiti dve., me gospoderjeme. Denes služijo privatnim kspitalistiČnim inters-som. potegne iz sskopo eelo ^»ozabi ne za{ js béle ne U nečin Vesti 12 Jugoslavijo. Nogo si Je alomil v železerni v Atorsh dels vee Fridel J a kop. Pe dls mu je težks železns cev ne no go. Oddsn Je bil v ccljeko jsvno bolnieo, Težka telesna poškodba. V Sta ri vasi v brežiškem okrsju je pri šlo dne 1. junijs t. 1. med dvems gručama fsntov ns cceti proti v«, čemi uri do prepirs. Ns eni strs-ni se je nahajal tued drugimi Ivsu Veretovšek, posestnikov sin iz Stare vasi. Ko je zspssil med nseprot* niki nekega Rajerja, ga js hotel nspssti, a ta je sbežel pred njim. Obdolženec ae je obrnil neto do Kejerjvvcge tovariše Merilne Huršiče, ga brez povode eunll v levo strsn prai, težko rsnil pljuč, ns krila ter s tem povsročil smrtne nevarnost. Okrožno aodiščs v Celju je obsodilo Verstovšeki^pa a mesece težke ječe. Peiar v Oornjl Knngoti. Dno 1& okt. sjutrsj je izbrnhnil pri Frsneu Lebsrišu, posestniku mlina in pilsrn4 v Gornji Kungoti, nensdoms požsr, ki se je tsko hitro razširil, da Js kmslu upepeMI ves mlin. Na krej nesreče Je aieer prispela požarna'hramba is Msri* i I »ora, ki je po dveurnem naporu rešile del pilarne in atenoveajsko poslopje s pohištvom, ftkede Je ogromne. Poseeteik j« m vero v sn le ze nesnetno vsoto. Ksko je požsr nest si. nihče ne ve. Pri ga!a-»ju je vodje meriborskih gasilcev g. Foller podel v vodo. pa sa pri tem le nesnstno poškodoval. Trgovina i dekleti v «kaplja. Komisar leUznišks policije v Skoplju je eretirsl Kemele Ah dulovičs is Tatove, ki j« im#l nri sebi dve mladenki. Kno izmed njih, Zivke Aršie is Kregujevee, ja kupil v Nilu za 1100 Die. Mladenki sta bili vrnjeni atarlem. MU ustrelil svojo «mo Ne Hpodnjem Berelke, župnije Crrk Ije ne Gorenjakem, se ja dne 10. okt odigrale velike rodbinake tragedija Mimon Naglil s« je pred tremi leti vrnil Is Amerik« ia prinesel a seboj mnogo denarja. Pe povratku v doasoviao se ie tadi olenil k praeoj premožni kišl H svojo leno pe ni živel v dobrih oe moš It, Clavalaad, Okla. Zdruiltveoi odbori Pvodaadolki Fraok Aleš. IIB4 k Oraofeed Ava« Ckteaga, IU. Mas Ovsa, SSSS Mik lUCkUaM, IU. Jot» Ibakf §404 OHso Ci»i Clsvslaodi Oois» VBHOVMI SORAVNIRi Dm F. J. Koea, llll K dele Avo, t VIA PISMA. M ea nanašala aa pasla al asedsadalka ea oaeUvai Pfa4seialHve ». N. F. J., MTH So. LawadAe Av^TCMbb««. III. alélva adl VSB SAOSVS SOLNIêKB FODPORS SB NASkOVBi S. N. F. A* eesr-ae u. Uwedala Avbh D EN AHNS PtíllUA TVE IN STVARI. W so iMaJa al. lawlvalosta iWbvb lo ledaatB v«bš« ea aaalovBi TaJaUlv« S. N. F. In SSST-SI Se. Love* la Ave^ ChlBBgo, III. VSR SADRVE V IVI I 1 BLAOAJNIIRIMI POIU ea naštt|a|o ob oaslevi BlegejoUlva S. N. F. J* SMI4S Sa. taw adata Aooa Ckšeaga, III. Via avllalka sUJa MilaMal* ■ .L lanâàulaM ^k.ry a, Praak Zalla«, praoeadalhw aadaaraBss adbaea. jlgaa eaalav |e Val ^y k Osti mÜ. —J»- aalaaL---m sSak bmi kaa tudi vdal pijančevanju in čeato prlpovsdovsl svojim prijateljem, da bo leno ustrelil. Ueodnega dne js bila lene ue polju, kjer je lela ajdo. Med delom js prišel k njej tudi mol, ki je bil zelo nataknjen. Prijel jo js za roko in oddal nanjo 5 revolverskih atrslov. Streli so blil smrtonosni. Po krvavsm dejsnj < je zločinec isginil in gs oblasti doslej la uiso issledile. Poneverba na novoeadaki polti Polletje v Novem Sedu je erettag. Is polUrje Čiričs radi poneverbe 36,000 Din drlsvnega denarja. Člrič je l(il oddsn v zapore novo* aedakege aodlšča. Nesreča i motnarjsai. V okolici Meribore se trgstev pridno nsde ljuje. Po stsrih običajih mo/ajo fantje na dau trgatve streljati, da islsnejo iz grozdjs ksče, s ks-terimi v Hlovenekjh gorieeh stre-Ujo otroke, de ne zobljejo preti trgstvijo elsdkegs grozdjs. Tudi Gelper Ksjžsr ls Ksmniks js dns 10. okt. mislil, ds mors izstreliti molnar v znamenje, da v vinogradu berejo. Spravil ee je v neki greben in nepolni! možnsr e smodnikom. V zadnjem hipu ps M Js js nsrodnemu fantu vžgsl smodnik in s njegove levice etS( efrčs le kezslec in pslee, ds ja b'lls roke namah /isto krvava Hudo ga je poemodilo tudi po ohrasu in mu ranilo usta. Fsnt se js tskoj podsl k rešilnemu oddelku, kjer so gs obvezsli In prepeljsli v bolnico. Nevarna družina. — Mlet na Ane Himončič ter njena dva eino-ve Jole in AloJsiJ so pred krotkim čaw»m vlomili v etenovenje Ivena Lallče v Mtukih ter odoeeli velike množine obleke, perils, čevljev In drugih vrednosti. Skupne škods, ki jO ja nsprsvils tripure-sne deteljirs l^ešiču znaše okrog 5000 Din. Po vlomu so vel trije neananokam pobegnili. Lepe Nvllje ia nesvesti ljubev nik — Mlada earajevska šlviljs Mstilda Motitiljo je vodila globoko in prvo dekliško IJubesen z lepim Rafkom iz Travnika. Lepa Je bila kot kaplje prve pomladanaka rose toda siromašns. HvsJ vsakdanji težki kruh al Je elužlla e II venjem po hišah in pri tem vedno mislils ns ekorsjšnjo ar«čo, ko ee ji Ispfdnl edina ia prva ŽSlja njene ognjene mledoetli skupni dom s dregim Kafkom, ki gs Ji je ljub-ček tolikrat obetal! Hamo ns to Je mielils in sieer tčžke življenje ji je bilo sete lahko in lej»o O vsem tem je sonjals n'preste-no, dok Ur nI nastopila bridke prevare. Prišel je den židovskega velikega poate le lepa Matilde je odšle v hladnem večeru ne izpre-bod v drevored Tu je srečale svojega ljubljenec Kafka s drugim dekletom in obenem svedals, ds je tadi Še saročen, Mlsdenke ja peč imele dener, one pe ne Mree ji je okaroeaelo od |>reaanBČ»nje In čutile je globoko, de se njo ni vel P>če ne svetu. In v reseiei ao ob devetih sva-ler slišali stenovslei bile, v ksterl je prebiveie tadi ona, is kleti čndn« glseove. Poklkali se t^koj policijo, ki je neto odprle vrete in asšia lepo MotUdo ne mrzlih tleh nspol mrtvo ln ivljajošo se v grosnih mukah. Polog njs js lafta-le atekleniae, v kateri je bil poprej Hzol. 1 Prepeljali se je sleer takoj v bolnieo, e bilo je Is prsposno. ta čes nskej minut je Isdihnlle, govoreč asprsstano o nezvestem svojem ljubljsnou, ki jo js preVa* ril in potem radi njene rev|Alna sapustil. VABVAVZLO XV KAVTALA. Z laloatnlm srcem nssnanjam eorodnlkom, anancem in prijateljem tultao vsst, de Je sa vedno preminul moj ljubljeni soprog in oče JAKOB KOVAČ. Umrl Js IS. oktobre, 19S4 v bol-nilnlei v New Ksnnslngton, Pa. Pokojnik js bil doma v Msdvo* dsh, fers Preske ne Goreajekem, stsr sedaj 40 let. Pogreb ae je vršil po aivllnem obredu v New Kennaington, Pa. Bil je šlen dru« št ve "Rudele Budočuost" It. 472 8. N. P, J. ns lleraierville, Ps , katerega člani so mu pololili v ssdnji pozdrsv krasni vsase na njegovo krelo in ge korporetlvno spremili k ssdnjemu počitku, ter resni člsnl so dsll ne rsspolago svojs evtomobile In s tem pripo. mogli pri pogrebu, ss ksr ss vsem nejlepla sshvalim. Lepa hvala bratu tajniku za ves njegov trud in polrtvevelnost, ter bretu predsedniku ze ginljiv negrobnl govor ob odprti goaiill mojegs dragega eoproga. Iskrena hvala sorodni* kom is Brownsville, Ps., se dsro-v s ni venec In $a udeležbo pri pogrebu In sis«ri drulinl Kromsr In Mrs. Kuls. Uvela lokalu št, 3900 U, M. W of A. flafeking, Pe., ter drulinl Dernovlek Is Wiek Ms* ven, Ps., d rutini John Oorlek is Uheewieks, Ps., se cvetljiee, ven e« in vdeležbo pri pogrebu Hvale Mr, in Mrs. Msrtin Mikoviš, ki so mi III ns roke, pomsgsl! in me to-ležiU v uri le lost ne nesreč«. Mojs iskrene hvsls vsem akupej, hI ste prišli od blisu in delaš, ter ss po frebe vdaležili Aa eabret lepe vala članom društva, Al ee teko lepo vradili pogreb mojemu ljubemu soprogu, ter šuli od njegu vam mrtvaškem odru. Tebi drag* nopoetjibnl/ moj soprog in oče, letimo, počivaj u miru in lahka bodi tebi emarllka svobodna aemlje. žalujoči ostali Marijs Koveš, so. progs. Freak, sin in Mary, hči Vsi v Mpriagdsle. Pe. od rojeke Huían Bajte, de prekliče v «aaopisti vea nereeniáoe gov or un», kar s njimi spodbuja večni prepir pri meji drulinl, eieer je pe čas, do se to la Miri-letno prsreksnj« prenehe ia a stvari mir. Zohievam, de ee mi vrne äsje pošteno ime. lepim In mirnim (potom. drugaČB bom pri-eil Jen niotopiu^lnljeklm potom. Frank NTonieh, 91« Arnolde Ave., Indianapoll. Ind (Adv.) - Vseuž. prof. dr. Borit Zarnik: 0 bojih v živalstvu. (Dol j«.) Množina «trupa, ki ga gad na~ enkrat izbrizga, je zelo majhna, komaj dvajseti del groma in atrup ssm na sebi je dokaj slab. Treba^je le rano pod vezati, izpra ti z roanganovoprekislim kalijem sli klorovim kalcijem in piti v obilici žgane, pa ae ni bati zlega. (Zakaj vpliva žganje tako bla godejno na Zle posledico kačjega ugriza, že ni natančno pojasnjeno. Da otrova ne razkroji, vemo, kajti kačji otrov ostane v alkoholu uaizprcmcnjeu. Najbrže pospelu-je alkohol izločevanje strupa v želodcu. Jski alkohol namreč silno razdraži želodčno sluznico, vsled tega ae razširijo v njej žile in njih vejice, kar ima zopet za posledico, , da se lir že izločuje strup v želodec, kjer je seveda neškodljiv.) Ugriz žlebozobnih kač, kobre in ščitarke, povzroča mnogo manj «Itfiiečiu kakor otrov cevozobnic; to vsled obilega živčnega strupa, nevrotoksina, ki ga nahajamo pri žlebozobnicah, dočira imajo eevo-zobnice te snovi zelo malo. Kratko po ugrizu je cela okolica rane popolnoma neobčutljiva, ko da bi bil vbrizgat kokaina. Kmalu je celo telo neobčutljivo, bolnika in poloti omotica in spanec,, srčno utripanje mu počne pojemati in nsposled popolnoma omotvičen izdahne. Cc pa bolnik okreva, izgine polagoma v 1—2 dneh ne« občutljivoet, hrt* posebnih zlih posledic se prebudi iz omotice ln v kratkem je čil in zdrav. Naj omenim tu še na kratko Calmettovo lečenje kačjega ugri-■sicer je to ie izven mej naše za tvarine, pa gotovo bode zanimal «■«njenega bralca ta krasni napredek prirodne vede. Načelo je isto kakor pri eepljenju prbti steklini- ali devici. Calmetto cepi konje s kačjim strupom, počeaiii s silno majhnimi mnoiinsmi, ki jih konji brez opaenosti preneeo; pologoma stopnjuje množino vcepljenega strupa bolj in bolj. Živalsko telo se namreč počasi privadi na' otrov, tako da prenese konj po par tednih že dvajaet-kratno množino strupa, ki je drugim konjem smrtonosns in naposled, po 16 mesecih, celo dvestokratno množino. Vzrok tej pri-kezni je te, da se stvarjajo v krvi polagoma snovi, takozvani anti-toksini, ki se vežejo s toksini v neikodljive spojine. Ko so konji dovolj nedovzetni za strup, jim pušča kri, iz katere dobavlja sirotko.' Če vbrizgano živali ali človeku, ki ga je uklala kača, 10—20 gramov te sirotke v Žile, nima ugriz prav nobene zle posledice. Seveda je treba za otrov vsake kačje vrste druge sirotke; če smo cepili konja s strupom na-očarke, tedaj nas varuje njegova sirotka le proti posledicam ugriza naočarke. Vendar se je poereči-lo dobavljati tudi zdravilno airot-ko zoper strup več različnih kač in sicer na ta način, da ao cepili konja ob enem z več različnimi o-trovi. Slavni učenjak, ki je rešil že toliko tieoč ljudi gotove emrti, je izkuail po naključju aam na ee-bi svoje odkritje. Nekoč ae je pri predavanju, ko je kaaal, kako odvzemati naočarki atrup, tako neprevidno približal kači, da ga je krepko uklels. Colmette seže ta koj po etekleniei s zdravilno si rotko, si jo vzbrizga in nadaljuje ob ogromnem eplavzu svojih slu-iateljev hladnokrvno svoje pre davanje. Ostal je popolnoma ne poikodoven. Pa etrupen ni samo sok žleze-strupnice, nego strupena je cela kača, vse tekočin«; njenega telesa delujejo otrovno, ako jih vbrizgamo drugi živali. Pa ne eamo kače z otrovnim organom, tudi ta* kozvane nestrupene kače, naša belouška in smoknlja, imajo krvi pa tudi v ustnem soku strupene cnovi; pa ker ee ▼ prirodj nikdar ne prigidi, da bi se kri take kače pomešala š krvjo druge Živali, ta strupenqpt ne pride I poitev. Otrovnoet belouškine krvi je torej prikazen, ki za žival nima nobenega pomena, lep,primer, da je "smotrenost" žive prirode le navidezna. Daai ao kače-etrupnice-ua^osob ljene ugonabljati e svojim pogu bonosnim orožjem tudi živali mnogo večje nego so one same, s6 njih navadna hrana le manjše ži vali, ki jih kače obvladujejo brez posebnega boja. Naš gad ae hrani z mišmi in krti, tupatam izprazni ptičje gneado, pa tudi žab in krastač ne zaničuje. Te živali aeveda takoj poginejo, če jih je zadel strupeni zob, le malo minut — in po njih je. Tudi jedilni list najhujših strupenie se ne razliku jc mnogo od gadovega: naočarka ceni v prvi vrsti razne večje kuščarje, žabe in manjše glodavce, za priboljšek kako kokoš ali jerebico, istotako tudi klopotača. Is opazovanj Audubona vemo, da ume slednja zelo epretno loviti veverice. Ivo Bor 11; ZADNJI VAL. (Dalje.) ^ "Nasprotno I Hotela sem vaa eelo proaiti, da večerjate z nami! Tesno je sicer pri naa, pa aaj smo si tako rekoč domaČil" Zdi ae mi, da sem se do tega hipa le ie nekako nadejal, ali se mi ne posreči, fla se tega sestanka kako iaognem ... No, dečka, na kateri aem bil privezan, ae je obrnila zdaj na to etran in vdano sem spremljal gospo proti njenemn domu .. . Pri navadni petrolejki je služkinja pripravljala obed v ie precej prostorni kuhinji, ko ara vstopila. V sobi zraven, naravnoet natlačeni a pohištvom, je svetila na majhni mizici druga taka luč. "StanaI Goepoda doktorja Košana sem pripeljala I" je vakliknils gospa tja v to sobo. Na fotelju v kotu se je zganilo in počaai ae je varavnala dekletova vitka postava. "O, to je pa prijetno presenečenje!" je re-kle s čudno mirnim glssom ln stopila bliže. Roka pa ji je vendar selo drhtela, ko ml jo je dala. Mati je raalagale, kje in kako sva ae naila. ona je poslušsla, kakor de jo zelo zanima. Nato ee je takoj lotila, da pomaga materi pogrniti mizo. l)a bi ji videl obraz, je bilo preveč temno. "Poglejte, še električne razsvetljave nimamo tu aunajl" je rekla. "8icer pa sem se vsaj jas že aelo privadila tem leščerbam. In skoraj, da mi je ta poniina lučka še ljubša." "Toda na zrak vendar pridno zahajate?" sen» vprašal, le da nekaj rečem. Mati jo jc zatošila, da ne, in kako je vaaka beseda zaman. "Kh, naj je tako vseeno!" jr» *komignila Stana "Pa ni rea, gospodična!" sem rekel a poseb- nim povdarkom. "Prav aedaj, ko trka že pomlad na vrata ..." "Mama pravi, d« mene žavnoht veaelo casmejala. "Pa te tudi!" »e jo razburila gospa. "In jgino zato mi pojdeš kar /. goapodom doktorjem I Ilir «' »eh«j naj te vzame! Tam gori jc zdaj go- še toplo iii prijetno in tebi menda malčka ilnigi-ga, nego aoincc in r.rak!" Čutil aem, da radi trka Inna !" ae je na- rea ne nisem groaa name. kino jaz ona je neznosno mater» prav inoram pritrditi iu jo naravuoat povshiti m seboj. Toda glej — deska se jc le zadela in ustavila. Kar je mogel najti besede! Nekaj kakor ailna pred toliko odgovornostjo jc tciko legla Saj naj gre, naj me magari spremlja, ne emem lareči te be*edr ! So ae*-- ae ustrelil, da poreče, čeprav navi-drzno le - Šalo: No, »daj vidiš, da me goapod doktor niti ne mara * seboj f Toda tudi molčala In i« molk m? mi jc rdel dolg "Pa |Mijdem no' jr izpregovorila nenadoma "Se .da bo enkrat mir' Tods seveda moram prej kej pripraviti t" "Nič ni treba pripravljali, 4e pošljem im te-boj! Sam Bog mi je vdahnil to muci! Saj je do-volj, da je ragledala vas, ki ate ml tam. pa je že vaa drugačna! No. čc |>a prav hočeš, oatani še do nedelje; .ampak takoj v pohdeljck »e mi spraviš} ln vi. goapod doktor, jo «• ušraa popeljete mi pr» »to, če ne bo hotela same, kaj ne daf" "To pa drage valje!", »em se takoj prilagodil lu ¿e a kakim veseljem! Samo da nisem bil jaz kriv! Samo, da se je sama odločila! Mend\ arm rea poital še popoln fataliat, torej popoln strshopetee, bolje mords celoj atrahovidec It ln kakor da amo vat prerojeni, se je tudi večerja svršila v najvedrcjši vc«r|aeti. Ker amo gleUalis. « še zamudili o~ in ni mi bilo niti šal, ker amo kili adaj ubraal tako èieto na druge strune — amo odili vai trije ie-v kavarno in preživeli lep, brezskrben večer. "Vi snate čaratil" mi je poiepetala gospa, ko smo ao oblačili. "Naravnost neverjetna iapre-membal" Uboga mama I Ubogi etari čarovnik že celo 1... • e e In zdaj aa pondeljek, ali torek jo pričakujem. Na posUjo da ne smem, ker ne vem, kdaj pride. Toda takoj*potem ae zglaai pri meni. In čudno miren aam ves. Še ponavljam: naj ae agodi božja volja! a na ve« t tistem pomenu kakor prej. -Nič več ni groze t prsih pred bodočnostjo, kvečjemu nekoliko plaine radovednosti. Oblake vidim izza gora, a ni, da morajo noaiti te-io in pogin * Zakaj ▼ tem se sevedh ne varam, da se nekaj dogodi .. . In io pravim, da aem pripravljen na vaa, aem pripravljen tudi na tisto, kar aem od kraja smstrsl ga največje zlo ... Samo ie kom mogel, io mi udje epet ne odr-▼eno... , Vaekekor je adaj ona, Id jo čaka vse nadaljevanje . .. Moje arce je vdano in ae ne uatavlja več — vse drugo, pravim, mora izvriiti, dovriiti eama I... Naj pokaže, ali tna I... Če zna, pojdem i njo do konca . . . aeo Oj dekle, kako žalostno nalogo ti je neložfla usoda: zapeljati atarcal . . . e a e Težko aem nepieal ta atavek, zaradi nje tež-ko. Todo zapisati ocm ga moral, da bom nekoč pozneje videl, kako mi je bilo ta dan .... ' XVI. Moj Jakob pravi: "Prerano, preranol Kaj pa če pride alanet" Jodo ie bf goepod Bog po-alušal Jekobe, bi najbrše čakali ie voaj mesec dni na pomlad. Potem bi oe okuholo vae to, kor potrebujemo zo zimo, ob prov beonem oolncu in ne-koj dežju vmee najpozneje do oredi oktobra in bi Že epe t lahko začeli a zimo. Toda goapod Bog mora mialiti tudi na tiste, ki si jih je uatvsril tu spodaj bolj za veselje nego zo koriot in ki molijo in hvalijo manj s ustnicami, nego a svojimi ovetočlmi orel in evetočimi očmi. In misli celo na takega ubogego etaree, ki mu je to aolnce in ena njegovih šivih evetie vzbudila v orcu novo pomlad . . . "Hej, z dovoljenjem, bratec! Povej, koko da ti je zdoj neprestano na jeziku ta "steree"T Poglej prve štreni 4eh zaplokov, koko si se besede naravnost ogibal in bal! In vender ti je bilo ta-kret lehko preeej vseeno, dočim danee---1" Ah ne. je že praV: takrat jo morolo mledoet v meni opominjati starost, naj se ne sili preveč v ospredje — dsnes mora kerati eteroet mledoet L. Ker jo je preveč, ker jo je le preveč in bi lehko pozabila, kje se je zbudila, kom oe neeelilo ... A s tem in o tem tudi dovolj I Semo toliko, da smo vsadili med to evotje križ, nagrobni spomenik!... In ie dolje spet! Zekaj preveč bridko je zdaj postajati ob njem . . . Stana je namreč paiila' in je bila tu. Pa heko Je prišlo! Vedra in veeelo, kokor to solnee Um aunoj! In v hipu mi je padla o pm vsa tista teša, ki sem jo začutil, čim oe je pri-' kosala epodej v dolini. .' * "Kvo me!" j« vskliknila. ko je privihrela aa verando. "In vso prerojeno, vso prenovljeno! Ah še ko oem zagledala to drago doliaieo! In moja lepa oobo — kar šunelo je solnee skozi široka od-prta balkonska vr^ta! In adaj sem ie to gori aa najlepiem gričku in pri najbolj slatin človek« tega svete! Cujte, ljubi atriček. pepaček, srček ali kakor še hočete — ali oi bova eeflej noj bolj odkritoarčne prijatelja na tem svetu, najbolj topla. aajbolj iskreno, brea sence, brez pege, kakor to oolaoe tem aunoj f Ko ee imava vendar prav gotovo tako rada! Vi mene Ia jas vas! Reeite da. da kačete. pa ne bo bolj srečnege dekleta tieoč ur hoda 1" (Dalje prihodnjič.) že dolgo je znano, da mnogo živali ne pobpgne, ako oe jim bli ža kača, nego oetanejo okamenele na svojem mestu, ne da bi trenile, kot da so začarane. To je fta lo povod mnenju, da imajo kače neko tajinetveco moč, "ktrupeu dih", ali pa da "hipnotizirajo" plen o svojini s repi m pogledom. Kakor pokagujejo natančna opazovanja, ni na stvari ničesar ču dežnega. Veliko živali namreč nc pozna kač kot eovražnik jim \>i tij. Akq oe kača brzo giblje, pač beže kokpr pred veemi hitro premikajočimi ae predmeti; če pa ee jim bliža kača počasi, nimajo nobenega atrahu pred njo, njih nagon nima za kačo nikake reakcije, temveč le radovedno ogledujejo nenavadno prikazen; elično ka kor se.tudi ptič ne vstraši palice, ako mu jo pomoliš prav počaai, nego jo mirno motri. Le opice po znajo kače dobro ter beže, če jih le od daleč ugledajo. Da nimajo glodavci nobenega etrahu pred kačami, nam kažejo poskuei. Deli oo h klopotači veliko podgano. Klopotača zvita v ovitek je vzrav nala glavo in mrklo gledala pri tepenko, grozeče klopotajoč o svojim repom. Pa podgana oe ni bri-gola za grde poglede, nego je počela oglodovati svojega nasprotnika sredi telesa ter zagrizla veliko luknjo vanj, da je poginil! lato tako ao opazovali, da so tri miši, ki so jih zaprli med okno h gadu, tega oglodale in do koati razgriz-le. Da se kače v teb klučajih niso znale braniti, je pač tako razlaga ti, da ao njih duševne zmožnosti na ailno nizki atopnji in so prila gojeni njih nagoni le prilikam, kakor jih nudi prosta priroda. Pa tudi v prirodi imajo kače-strupe niče nasprotnike, kateri oo jim kos. Srditi boji ao poale-dica tega razmerja, boji v katerih ao kače več tli manj v obrambi in kaj lahko podležejo kljub svojemu toli opaanemu orožju. Razne ptice-ujede oe dokaj rade lotijo kač. Kot obramba jim služi pri napadih na kače njihovo perje, a katerim preotrezajo ugrize, ali pa oe dvigajo v zrak, da oe ognejo etrupenim zobem. Z razno golaznijo, v prv> vrati pa a kačami, a« ¿rani orel-kačar (cir-caetua gallicus), kanji podobna ujeda, ki ae v poletnem čaau tudi naših krajih mudi;' prezimuje namreč v severni Afriki. Če ae vrže na kačo, jo agrgbi takoj . i glavo in je ne izpuati, naj ae ie tako zvija; pa če tudi ne prime kače na pravem meetu, mu golazen vendar ne more mnogo ikodi-ti, ker je perje tako goato, da ga dobro Čuva pred etrupniki. Tudi za kragulja (astur palumbarius) je ugotovljeno, da oi rad privoiči gada ali modraea. V bližini Mo-nakovega oo opazovali tak boj. Na planoti blizp male šume se jc aolnčil gad. Naenkrat se bliskoma apusti nanj iz višine kragulj. Gad vzpne takoj glavo proti njemu in mu pokaže zobe. Kragulj se brzo dvigne, da ae mu izogne. Med tem jo hoče gad pobriaati v bližnjo šumo. Kragulj pa se hitro zopet vrže na bežečega gada, ga zagrabi s kremplji za rep in poleti ž njim v zrak. Zibejoč oe oemtertje okuša gad z glavo doseči avojega nasprotnika, da go ukolje, todo to go brž izpuati, da pade v globočino. God,* ki oe" je potolkel se zvije v svitek, a ima 'MIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII KLOBASE oe tolike moči, do dvigne glovo in se postavi v bran, ko se mu kragulj zopet približa. S svojimi pe-rotmi ga poskuša kragulj pobiti, pa se mu ne posreči. Naenkrat pa šine ujeda od strani urno s kljunom proti glavi strupniee, ki takoj na to smrtno zadeta tleskne po tleh. V naslednjem trenotku Že drii. kragulj glavo v kljunu, jo stare ter se dvigne nato a plenom po& oblake. Malodane izključno a kačami ae živi ujeda iz tropične Afrike, dolgonogi jastreb-perjaničar (gypo-geranus serpentoriuo). Ta čudna ptica je žerjavove velikoeti, ima slično dolge krake, toda oboroži na s krepkimi kremplji, telo pa je pftve.njede; raz glavo mu itrle nalik grivi dolga peresa, zato ga nemški zovejo "sekretir", ker spominja na pisača, ki si je zataik-nil pisalno pero na uho. Ta ptica se z neverjetno spretnostjo na-valjuje na vsakovrstne kače. Ver-reauz zelo Živo popisuje boj per-janičarja s ščitarko. Začne boj s tem, da se ptiču našopiri perja-ifea- Divje se vrže na kačo ter jo brzo česne o svojimi kremplji. (Dalje prihodnjič.) z Ali vai, kaj trpi veliko Morilo slovenskih delavcev r Ameriki vsled spolnih bolezni, ki so posledica občevanja g vlačugami? Ako na rsi. naroči si knjigo "Zajedalo!", katero dobiš pri Književni matisi 8. V. F. J. • Slabotni nervozni, bolohni lju-* dj# bi mogli «tat to. Spletno J« bilo dekaaano od _ lahnih, utrujenih, nervoanih, Ia«rpanih ia bo-UhujoMh 4MI. 4* nI adravila. ki hI jim dalo tako niti« odporno« aH holjlo adravje kot Nuea-Tea«. Kadar m poiutlU aUbo In »o morata JaaU ali «poti, ste «trajatiI ia iamaleal v jutro In m vam ilvei napeti; kadar vam Jo ftaladaa pokvarjan. Imate umasaa joaik ia a lak okna v uatih. tedaj ki aaorak vaaU Nuta-Tona dola «adoia prt vaoh tektk ala-iajlk. Zakaj T Sate kor Ja ananatvan gm ditoU krvi te aiveov. Čudovite lo kaka kltia povrao MvaSaoat te mo4 iamaioata tivaana Ia milicam. Dote kaeate rdate kri. molu. umlrjoao II vea In aa Jako indovit aaSia po- Nu««-Toao aa prodajo ■ akaolntnim raaa-m«vanjam, oka loteča jomUoto par dal po aaveOHlk ia niate aado voljni ■ roaaMflMB. da lakka vrnoto ootelo, kjer ste kupili te da vami traovoe rado v olj« povrao vaa deaar. Oo m ao j oiutlte dobro, tedaj ja vate doit-no.t,^dawMnwa* Naea-Toaa, ker »«biti Priporoèano, joméeao la aa prodaj v vaoh lekarnah. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PtSl PONASE PRODUKTE. imamo Ia vi ia ee Grecerfjom, oUdiilarjem In v pee-dajalae ieleaaino dame primeren pa- Hit pH večjih naročilih. Pišite pe ormadje aa: FRANK OGLAR. •401 Sapartar Araaaa, ClaTalaa4, O. ITALIJANSKE HARMONIKE Ml ladelujemo Ia importlramo vaoh vrat raino delane iTAUJANSaCZ HAZMONUCZ au ATT A scnaNZLU a co. Str Mae laloaS A v... Dap«- TO, Chleafa. IU. Bolečine hodiai revmatične, nerj giČne ali krči hitro olad te, 6e rabite ^ SEVERAS gothardol I*Tr*tno lokalno sredeti ta hrbtno hromoat, oki reloot in otrploat mik 'mejte ga vedpo pri rokai Cona SO aH 60 centov. i * F- SEVERA CO t DAR HAPIDS, IOA KADA BI IZVEDELj za Matt in Heleno Novak, nahajata nekje v Detroit«^ Ona je pisala, pa nam ni d| slova in ne vemo kam od Poprej sta bivola v Okl^hoi po proeiva, da se nam p ako boota čitola ta ogla«, ki, ki vejo za njiju mulo nam iatega sporoče za kar hvaležna. Ignac in Terezija Boz 91, Imperial, Pa. (Adv, KLOBAS Pitanih prascev mesa in p dišavami, prekajene z "llii lesom se prišteva, že od časov izvrstnim prigrirkou sci, popolnost pravih dišav, nja in vsa priprsva, m zmožnost in priliko pomit! činstvu najboljše vrste »k Namen mojega oglasa ni pi čati, temveč dati priliko pokuaiti dobre klobaae. funt je 35c, poštnina Poiljite naročila na: Ank pold, P. O. Naylor, Mo. (A O Zopet nove Sloven»! tor plošče. Vae po T74SS TV4SS 77401 VeeeH drual polka, roiko Maaurka. Kana.| Dee a« aapov.dt aa Nate la revel. Smal monika. Ooreaakl vaW.k. Na akok Oko