Poštnina plačana v gotovini -A >. Abb. postale I gruppo L,ena 7U lir TRST, nedelja, 8. marca 1970 Leto XXVI - Št. 57 (7551) 8. MAREC DAN ZENA letos proslavljamo 25 letnico *toQffe nad nacifašizmom, do katere je prvič v zgodovini ta-P odločilno pripomogla tudi Prvič je zapustila po-T^aj pomožnega faktotuma in >e vključila v borbo kot enako-frdven član. Kako kratek je ta Ir® ® primerjavi z razvojem Voveške družbe, so nam do-jasni dokazi številna na-otja, ki obstajajo med trdili0, da je žena enakopravna Pa resničnim položajem že-^ v današnji družbi. Glavni diskriminacijski dežnik, ki se pojavlja v naši ,/ttžbi, je v predpostavljanju označitvi nekaterih vprašanj ? ženske: da dele zaposlene ene vsa vprašanja s svojimi imajo pa še nekaj pro-tetfiOD, ki pripadajo izključno Najbolj klasični primeri vprašanj naj bi bili: to, otroci in vse, kar je v ez* z njimi. Tudi s strani Pjednih strank se je včasih Wo, da so otroci v glavnem Jerina skrb. Ta trditev iz-7° iz dolgotrajne prakse vla-®Jočih razredov, da se vsa , ■ za socialno varstvo odvr-'e na šene. To dejstvo je v fes-Povezavi z načinom eko-^JPskega načrtovanja, kjer je , to šteta kot proizvajalna si-. ‘e moška delovna sila, med-> ko je šna jT®0*-' ženska neplačana delov- bila ženska le ne-pomožna sila; to se u s^a je omogočala produk-n°st moške delovne sile ko plačo. Na prvi za ---- ..... pogled Polovična uporaba delovne JJto zdi nesmisel, potrata s ^ahi kapitalističnega razreda. li°!Ža pri tem pozabljamo, da Rablja kapitalistično ureje-, družba celotno delovno si-’ Ptačuje pa samo polovico j. fafco imenovano produktiv-. delovno silo. Le ob izredni Jj/ebi je bila ženska delovna ^ množično sprejeta, ki pa ^ fo ob ponovnem znižanju JjProševanja po delovni sili, odslovili. Samo v neka-^ specifičnih industrijskih ;td (na primer v tekstilni '*°kah dstriji) se je obdržala za-bečje prikladnosti žensk za to delo in pa zaradi nižjih mezd, katere prijemajo žene kot nekvalificirane in večkrat samo občasne delavke. Ravno v obdobjih velikega povpraševanja po delovni sili, je prišla na dan cela vrsta socialnih potreb, katerim niso mogle več zadoščati takrat zaposlene žene: od nezadovoljive ureditve otroškovarnostnih ustanov, pa do pomanjkanja velikega števila družbenih storitev. Vse to je bilo prej združeno v brezplačnem delu žene-gospodinje, zato se lahko hitro prepričamo, da bi kapitalistični razred z vključitvijo ženske delovne sile ekonomsko več izgubil kot pridobil. Toda izrednega zastoja v pridobitvi ustreznih družbenih služnosti so v določeni meri krive delavske sile same, ki so vedno zapostavljale ta vprašanja v prid boju za izboljšanje delovnih pogojev in povišanje mezd. Kljub visoki prisotnosti žena tako v študentskih kot v delavskih bojih, si šele utira pot misel, da se tako nega in vzgoja otrok ter skrb za dom, od največjih pa do najdrobnejših problemov, ne tičeta samo žena, temveč so splošna družbena vprašanja. Prvi pogoj enakopravnosti je, da imajo vsi iste pravice in vsi enake pogoje, da tiste pravice uživajo. Nesmiselno je torej govoriti, da obstaja enakopravnost med spoloma, dokler pomanjkanje družbenih storitev sili žensko, če se hoče zaposliti, k dvojnemu delu. Zavedati pa se moramo, da boj za zadovoljive družbene storitve ni le težnja po socialnem napredku, ker predpostavlja zaposlitev večine žena, kar bi seveda prineslo velike spremembe v ekonomskem načrtovanju. 8. marec zato ne sme biti le dan, ko se poklonimo spominu borkam za žensko enakopravnost, temveč priložnost, da seznanimo čim širši krog žena samih in vseh, s pomembnostjo boja za žensko emancipacijo. BREDA PAHOR Delavke v boju za kruh vr VČERAJ NADALJNJI RAZGOVORI 0 GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Moro v ponedeljek zaključi prvi del razgovorov o vladi Napovedal je tudi, da bo v ponedeljek poročal Sara-gatu - Delni sporazum glede gospodarskih vprašanj Danes praznujejo ženske svoj praznik v znamenju boja za enakopravnost in boljše življenje, čeprav so že marsikje mnogo dosegle na poti k enakopravnosti. Tudi pri nas je boj še trd. Na sliki vidimo delavke tovarne Lucky Shoe, ki se morajo dobesedno boriti še za košček kruha, saj jim je še pred kratkim grozila brezposelnost in so le s svojim enotnim in odločnim bojem dosegle, da niso zaprli njihove tovarne RIM, 7. — Današnja posvetovanja je Moro pričel ob 10.40, ko je v dvorani «kavalirjev» sprejel delegacijo PRI, v kateri so bili tajnik stranke La Malfa in sen. Cifarielli. Razgovoru je prisostvoval tudi minister Colombo. Nekaj po 11.10 je La Malfa izjavil novinarjem, da jih je poverjeni predsednik obvestil o osnovnih podatkih glede gospodarskega položaja in da se mu za to zahvaljujejo. La Malfa je dodal, da bodo republikanci izrekli svoje mnenje šele po tem, ko se bodo ostale tri stranke sporazumele. Moro in minister Colombo sta nato sprejela delegacijo PSU, ki je bila številna in v kateri so bili: predsednik stranke Tanas-si, tajnik Ferri, namestnik tajnika Cariglia, predsednika parlamentarnih skupin Schietrona in Orlandi ter Preti. Razgovor s socialdemokrati se je zaključil ob 13.20 in je Ferri ponovil stališče PSU, da je glede gospodarskih vprašanj zaskrbljena samo zaradi vrednosti lire niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||iiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuu»iiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii»i"iiiii P0 GROŽNJAH V PRETEKLIH DNEH Izraelci vdrli v libanonsko vas Tel Aviv: «To je prvo opozorilo» t-— --— -y i ,r< -tj. •* ^ _ __ Izraelski vojaki so v vasi razstrelili pet hiš in odpeljali s seboj dva civilista TEL AVIV, 7. — Predsednik izraelskega vojaškega poveljstva je sporočil, da je izraelska enota preteklo noč vdrla na libanansko ozemlje ter »porušila pet hiš civilistov, ki so podpirali gverilce* in uničila dve postojanki libanonske vojske na področju Aita El Shaab. Povedal je, da so izraelci vojaki ubili enega gverilca, ki Je začel streljati proti njim ter zajeli dve sumljivi osebi in ju odpeljali e seboj na izraelsko stran. Po tej operaciji, so se vsi izraelski vojaki vrnili čez mejo. Ta operacija, je dejal, je bila »opozorilo Libanoncema. Pozneje je bilo objavljeno bolj podrobno poročilo o vdoru Izraelcev v libanonsko vas Aita El Shaab, v katerem je rečeno, da so izraelski vojaki, ki so prišli v vas, opozorili prebivalstvo, naj ostane na svojih domovih, in da bodo streljali na vsakogar, ki bi skušal bežati. Hkrati pa so izraelski vojaki v arabščini po zvočniku opozorili prebivalstvo, ^(l>l II „ I, I, I „11,1 Ul 1,11,111111 IllljIlllUlljllllllllllllllllUl, (,11,111| |,|| |,| || IIIIIHIIIIIIIIIIIIIJIIIHUIIII Mil Hill II HI H IH IH! IIHHU ItIH UMI HUlllllIllltl Uliti lil Milil IH U Tant zahteva ostrejše ukrepe 2a odpravo ostankov kolonializma Poziv tajnika OZN odboru za dekolonizacijo JEVV YORK, 7. - Na prvi letoš-odbora OZN za dekoloni-4jJ° je U Tant izjavil, da kljub Hodi.6-!*11 v nekaterih avtonomnih 1° irn ?*h, iR bil° lansko leto ze-O"0 storjenega v naporih za ^“oditev kolonialnih narodov. V ^an.t -ie omenil predvsem pri-ijj južne Afrike, kjer je polo-ti(WjVedno slabši zaradi brezbrižni } mednarodne skupnosti, da uLjtonkretno pomagala zatiranim m- Dalje je govoril o za-.j rasistične politike v Juž-r*ški zvezi ter omenil Rode-iWn Portugalsko, ki proti vsem Cjktotfodnim pravilom in resolucij11, OZN dušijo svobodo tam Irl^Ka afriškega prebivalstva. 1) _ it totos sprejmejo ostrejše ukre-Atrir.a bodo zatirana ljudstva v i^,aut je pozval člane odbora, končno dobila svojo avto-t| j*Jo in neodvisnost. V tej zve-Klavni tajnik OZN poudaril, »fj^odstavlja manifest, ki ga je s^Jola organizacija za afriško (i^ n°st v Lusaki, važno etapo osvoboditve avtohtonega v južni Afriki. ZK Hrvaške Opravljal 0 manjšinah š£°GRAD, 7. — Posebna kolt . av, da izpopolnim obrazložitev tudi s tem, da preučim te dokumente in da malo razmislim. Vpr.: Boste v ponedeljek nadaljevali z razgovori? Odg.: Menim, da bom. Vendar za sedaj še nisem odločil ruti načina niti časa, vendar menim, da bom v ponedeljek pričel z novo serijo razgovorov. Vpr.: Vedno dvostranskih? Odg.: Da, dvostranski. Vpr.: Boste danes poročali predsedniku republike? Odg.: Ne, v ponedeljek, ko bodo stvari jasnejše. Jutrišnji «Avanti» objavlja članek ravnatelja Gaetana Arfeja z naslovom: «Treba je premagati krizo stranke«. V članku je rečeno, da socialisti ne morejo pristati glede ločitve na kompromis, ki bi dejansko pristal na omejitev pravic državljanov in ki bi pomenil omejitev suverenosti italijanske države. Vendar pa nadaljuje uvodničar, da bi to vprašanje lahko rešili brez kapitulacij. Osnovno vprašanje predstavlja slaba volja različnih skupin, ki so razporejene v okviru vseh strank, ki se ukvarjajo s pogajanji in ki so tudi izven okvira teh strank. Arfe pravi, da gre za »stranko krize«, ki je izven strank in ki je stranka socialne reakcije, avtoritativnih nostalgij, stranka za predhodne volitve, za prepir v državi in obnovitev centrizma. «L’UnitA» objavlja jutri članek namestnika tajnika Berlinguerja, ki ugotavlja, da nadaljevanje krize ne povzroča samo tega, da se ne odobravajo zakoni, ki so bili sprejeti že v eni izmed zbornic, temveč se onemogoča, da parlament obravnava pomembna vprašanja, ki so odločilna za gospodarski in socialni napredek. Drugi del zanimivega članka pa je posvečen odnosom z Vatikanom, saj Je zaščita dejanske suverenosti in neodvisnosti države preizkusni kamen za vse stranke. Vprašanje ločitve zakona Je vzbudilo vrsto nejasnosti o politiki Vatikana do italijanske države. iiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiii KOMENTAR AGENCIJE TASS 0 NUOHOVEM POZIVU ZDA grobo kršile sporazum v Laosu MOSKVA, 7. — Poziv ameriškega predsednika Nixona Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, naj sporazumno sprožita ukrepe za zopetno vzpostavitev miru v Laosu, je laoški predsednik princ Suvana Fuma sprejel z navdušenjem, medtem ko so ga v Moskvi sprejeli dokaj hlad no. Sovjetski uradni krogi niso sicer reagirali na Nixonovo pobudo, pač pa je uradna agencija TASS objavila zelo kritičen komentar. Agencija ugovarja ameriškemu predsedniku, da je v svoji včerajšnji izjavi o Laosu pre- več stvari zamolčal, posebno kar se tiče Ameriške udeležbe v vojni. »Ameriški uradni krogi — piše TASS — nočejo imenovati stvari z njihovim pravim imenom ter skušajo pripisovati drugim krivdo za kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1962. V resnici pa je laoški problem nastal zaradi grobih kršitev teh sporazumov s strani ZDA. Prvi logični korak — piše sovjetska tiskovna agencija — bi moral biti konec bombardiranja in drugih a-meriških posegov, o tem pa se v Nixonovi izjavi sploh ne govori.« V tem ozračju bi predhodne vo litve pomenile tudi «versko vojno« in bi taka bitka postavila v vprašanje temelje italijanskega republikanskega sistema. Berlin-guer je v tej zvezi podčrtal, da so komunisti bistveno prispevali k odobritvi člena 7 ustave, ker so se zavedali, da je italijanska republika zrasla na srečanju komunističnih, socialističnih in laičnih pa tudi ljudskih katoliških sil. Morov načrt (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 7. — Po tretjem dnevu Morovih posvetovanj se je u-stvaril čuden in dvoumen položaj. Po eni strani lahko rečemo, da je njegov ugled pomagal k ustvarjanju perspektive za rešitev, po drugi strani pa kaže, da so njegovi načrti za reševanje krize takšni, da bi premaknili sedanje politične odnose znotraj in izven krščanske demokracije. Skušajmo z nekaj primeri obrazložiti Morove načrte, pri čemer seveda ne moremo zagotavljati popolne točnosti. Gospodarska vprašanja: Menda so preskočili pregreje, ki jih Rumor ni, tako da sta Colombo in Carli dopustila možnost, da se rešijo težave slabe konjunkture tudi brez de-flacionistične politike in da se nadzorstvu nad javnimi izdatki ne daje izključnega značaja nadzorstva, temveč socialno kvalificiranih intervencij. Gre za stališče, ki je za socialiste sprejemljivo. Odbori: Podčrtana je bila teza, da mora biti levi center sicer načelo, da pa s tem niso izključene druge lokalne možnosti, kadar obstaja edina alternativa komisarskih uprav. Tudi tu gre za stališče, ki je za socialiste sprejemljivo, nekoliko manj pa za socialdemokrate. Ločitev zakona: Gre za nekako takšen predlog: odgovorimo na vatikansko noto z normalnim diplomatskim ukrepom, s katerim bomo sporočili stališče, ki ga je sprejela poslanska zbornica. Noto samo pa sporočimo senatu, ki bo svoboden, da odgovori. Predlog je zelo spreten, saj bi po eni strani zadostil zahtevam Vatikana po drugi pa bi ostal polno suveren parlament in torej tudi italijanska država. Kljub nekaterim težavam, bi na ta predlog socialisti lahko pristali, zlasti ker je ves Morov načrt usmerjen bolj v njihovo korist. Obstaja pa tudi druga stran medalje. Predvsem vzbuja Morov predlog za reševanje težav, ki jih je ustvaril Vatikan, nemajhne skrbi v KD. Gre za tehnično vprašanje, kaj se bo zgodilo če vlada pade ne zaradi ločitve zakona, temveč zaradi drugih vprašanj? KD bi v bistvu opustila svojo tradicionalno politiko zaščite družine in poti ločitvi. Ideološko bi šlo za nemalo pomemben premik, za laizacijo Krščanske demokracije. Na tej osnovi, verjetno pa še zlasti zaradi osebnih razlogov, prihaja v zadnjih urah do o-strega napada s strani Fanfanija in njegove skupine, ki bi želela manj odločnega predsednika vlade, kot je Moro. S tem pa se vračamo na prvotni razgovor: V teoriji ima Moro vse adute v rokah, da uspe, če pa bo uspel, ne bodo več odnosi v KD in odnosi med KD ter njenimi sodelavci tradicionalni. Na zapleten način, med morjem, nasprotij in ob veliki zmedi se bi ustavil določen premik na levo. Bodo Moru dopustile umirjene sile v KD, da gre naprej po tej poti? V kolikor bodo to napravile, odnosno v kolikor bodo prisiljene, pa gre za novo vprašanje odnosov med KD in Kvirinalom. Ne smemo pozabiti, da mora Moro najprej poročati predsedniku republike, predno prične s konkretnim sestavljanjem vlade. Tukaj pa so v igri ponovno socialdemokrati in ni slučajno, da so ponovili svoje grožnje o predhodnih volitvah in da izključujejo drugačne rešitve, kot bi bila štiristranska vlada. So pa pripravljeni sodelovati v štiristranski vladi, ki bi bila usmerjena v korist socialistov? Odgovor bomo imeli v prihodnjih dneh, ko se bo Moro vrnil k Saragutu. MARIO DEŽMAN službeno mesto pri IACP Zavod IACP sporoča, da so na podlagi sklepa št. 145 upravnega sveta z dne 26. februarja 1970 podaljšali do 15. marca ob 18. uri rok za predložitev prošenj za javni tečaj z naslovi in izpiti za mesto načelnika za splošne zadeve v upravni službi zavoda, ki je bilo razpisano z obvestilom dne 22. januarja 1970. Za katerokoli informacijo se prizadeti lahko obrnejo na urad za splošne zadeve IACP. • Šolski skrbnik javlja, da bodo 28. aprila v vseh osnovnih šolah v pokrajini prvostopne volitve za obnovo vodstvenih organov tretjega odseka (za osnovnošolsko vzgojo) višjega sveta ministrstva za šolstvo. Liste z imeni dveh kandidatov, ki jih mora podpisati najmanj 75 volivcev, bo treba oddati šolskemu skrbništvu najkasneje do 1. aprila do 12. ure. Včeraj popoldne se je ponesrečil na križišču med ulicama Veronese in Besen-ghi 73-letni Francesco Or-landind iz Ul. della Guardaa 31. Vozil se je v avtu, ki ga je upravljala 49-letna Wanda Ugenti por. Crist iz Ul. De Rin 11, ko sta trčila v fiat 850, s katerim je privozila iz Ulice Besenghi 49-letna Anita Romanelli por. De Zuoco iz Ul. Ciamidan 19. Pri trčenju se je ranil samo Orlandini. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo 8 dni. Udaril se je v glavo in v levo koleno ter se ranil po čelu. ZAČETEK IZREDNEGA POKRAJINSKEGA KONGRESA Precejšnja nasprotja in razlike med štirimi strujami stranke Zadevne resolucije so orisali Pesante, Giuricin, Ghersi in Teiner - Začetek razprave o resolucijah Sinoči se je pričel izredni kongres tržaške federacije PSI, na katerem nastopajo štiri struje vsaka s svojo usmeritvijo, izraženo v lastni resoluciji. Na predkongresnih skupščinah, na katerih so izvolili delegate za kongres, je dobila največ glasov Pittonijeva struja «nova večina* (37%), sledi ji Giuricinova struja «za novo PSI v Trstu* s 30,37%, levica s 17,56% in Teinerjevi avtonomisti s 14,70%. Kongres je odprl Dušan Hreščak, ki mu je sinoči tudi predsedoval. Udeležili so se ga poleg delegatov in povabljencev tudi predstavniki KPI, KD, PSIUP in PSU. Hreščak je spregovoril v italijanščini in slovenščini, pozdravil predstavnike strank in izrekel upanje, da bo razprava plodna ter da bo razčistila in izčistila politično linijo stranke. Zatem so orisali zadevne resolucije po vrsti Pesante, Giuri-dn, Ghersi in Teiner. Pesante je orisal resolucijo Pit-tonijeve struje in bil takoj v začetku precej polemičen, saj je dejal, da bi morali v skladu z dialektičnimi potrebami zadostovati dve resoludji, pri čemer je označil stališče Giuridnove struje za «kvalunkvrstično*, češ da se ne opira pravzaprav na nobeno vse- PALAČE HOTEL P»Ri»R#ž TERME 90-LETNA TRADICIJA Kvaliteta na visoki ravni, ugodne. Možnost rekreacije Cene izredno in razvedrila. ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH NOVA MESNICA NA KOZINI (blizu marketa v hiši Rudija Kastelica) Kmetijska zadruga «4. junij* iz Ilirske Bistrice je na KOZINI ODPRLA NOVO MESNICO, v kateri boste hitro in dobro postreženi: S SVEŽIM MESOM VSEH VRST V ZADRUGI VZREJENEGA GOVEDA IN DROBNICE, S ŠTEVILNIMI SUHOMESNATIMI IZDELKI, S SVEŽIMI RJAVIMI KOKOŠJIMI JAJCI, SUROVIM MASLOM itd. ■ ■-->' ■ PRIPOROČAMO SE ZA VAS CENJENI OBISK! državno strujo v stranki. Ko je govoril o krajevnih izbirah, to je o sodelovanju v krajevnih ustanovah, je poudaril, da je za sodelovanje v levosredinskih upravah 52 odstotkov članov, pri čemer je o-dtno štel svojo in Teinerjevo strujo. Rekel je, da se ne smejo zavračati pogajanja za sestavo nove vlade, toda ne pod vsakim pogojem. Politika leve sredine se lah-. ko nadaljuje s srečanjem med sodalisti in katoličani in prednost bi moral imeti obrazec dveh strank, to je PSI in KD. V vlado je treba stopati s pogojem, da se uresničijo vse najbolj važne reforme. Poudaril je tudi, da je treba korenito izlodti iz zakonodaje vse fašistične zakone. Zatem je spregovoril bivši tajnik Giuricin, ki je bil v začetku zelo polemičen nasproti Pesanteju in njegovi struji ter ironično pripomnil, da se lahko za govornika, ki je spregovoril pred njim, uporabi latinski rek «nomen est omen», češ da je bil njegov govor res »težak* (pesante). Nato je nakazal stališče svoje struje do raznih vprašanj. Rekel je, da mora biti stranka trdno povezana z delavstvom in z njegovimi boji. Toda krajevne uprave, v katerih sodelujejo sodalisti, se ne ravnajo po tem in mnogokrat niso besede in izjave v skladu z dejanji. V zvezi z levico je dejal, da se njegova struja v mnogočem strinja z njo. Kritiziral je slovenske člane stranke, češ da niso porazdelili svojih glasov na vse štiri struje, marveč oddali skoraj vse glasove Pittoni-jevi struji in le v redkih primerih levici. Rekel je, da je to huda politična napaka. Le z glasovi Slovencev je lahko Pittonijeva struja dosegla relativno večino, oziroma v tej struji da imajo večino Slovenci. Ghersi, ki je orisal resolucijo levice, je dejal, da teži njegova struja po čimvečji jasnosti. Da je linija levice pravilna, so dokazala tudi pogajanja za sestavo nove vlade, ki so se izjalovila. Očitno je nastala PSU za to, da bi spravila državo čimbolj na desno. Zato ne bi bili smeli niti iti na pogajati ja. Stranka se fnora oprčS na delavske množice, ki zahtevajo korenite reforme. Na vseh ravneh, deželni, pokrajinski in občinski bi morali sestaviti odbore dveh strank, to je socialistov in demo- kristjanov, kar velja še zlasti za deželo, kjer je to uresničljivo. Zato je dosedanja politika PSI zgrešena, to je, napačno je, kar delata Teinerjeva in Pitonijeva struja. Drugačna pa je stvar z Giu-ricinovo strujo, ki pa konec koncev ravna protislovno, saj ji primanjkujejo jasnosti. Vsekakor pa sprejema levica z njo dialog. Zadnji je spregovoril Teiner, ki je zagovarjal avtonomistična stališča. Dejal je, da je PSI v precepu, kajti če gre v vlado, bo vse kazalo, da je popolnoma popustila, če ne gre, utegne nastati v državi velika zmeda in odgovornost zanjo bodo prtili prav socialistom. Konec koncev pa je le predlagal, naj socialisti stopijo v vlado, da se prihranijo nevarne pustolovščine, da se izvedejo nekatere važne reforme in da se ne bo položaj še bolj poslabšal. Ni namreč dovolj trditi, da je leva sredina mrtva, treba ji je tudi nakazati ustvarjalno alternativo, ki pa je sedaj ni. Glede vseh drugih vprašanj pa je avtonomistična struja nasprotna večinski struji. Po ten govorih se je nehal javni del kongresa in po premoru se je začela razprava o resolucijah. Kaže, da bo precej živahna in da bo prišla na njej dialektika s kresanjem mnenj popolnoma do izraza. Malo po poldnevu so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 82-letnega upokojenca Giuseppeja Ma rina iz Ul. Volpi 50. Možu je v stanovanju spodrsnilo in je padel na tla. Ranil se je po čelu in nosu ter se udaril v levo ramo NA SVETOVNEM PRVENSTVU V UMETNOSTNEM DRSANJU Gabriele Seyfert prva na svetu LJUBLJANA, 7. — Danes so v I njih sezonah blestel posebno v Ljubljani zaključili tekmovalni del mnogobojih. Kot kaže bo prihod- LIIME/l , || Irti , _____________________! i UH« i MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE VIA CARDUCCI, 4 - TEL 31.1.88 - TRIESTE POMLAD 1970 ŠE VEČ KOT BI BILI MOGLI PRIČAKOVATI! MNOGE RESNIČNE NOVOSTI, ŽE PREVERJENA RAVEN... IN OKUS JUTRIŠNJEGA DNEH Nedvomno vas je kdaj zamikalo, da bi kaj več vedeli o gospodarstvu, saj ste tudi brez globljega poznavanja ekonomije spoznali, da je vaš življenjski standard odvisen le od tega, kako gospodarimo. svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju in plesu na ledu. Poslednje so nastopile posameznice, med katerimi sta bili le dve glavni kandidatki za prvo mesto: po predvidevanjih si je končno zmago priborila 22-letna vzhodna Nemka Gabriele Seyfert, ki je v isti dvorani že pred tremi leti osvojila naslov evropske kontinentalne _ prvakinje. Druga je bila zasluženo Avstrijka Schuba, za tretje mesto pa se je vnela nenavadno ostra bitka med Holmesovo in Mangusse-novo, katerima so šele z dodatnim računanjem določili konci vrstni red. Končna lestvica: L Gabriele Seyfert (V. Nemčija) 2 Beatrix Schuba (Avstrija) 3 Julie - Lynn Holmes (ZDA) 4 Karen Mangussen (Kanada) 5. Zsuzsa Almassy (Madžarska) 6. Janet Lynn (ZDA) 7. Davvn Glab (ZDA) 8. Rita Trapanese (Italija) 9. Patricia Dodd (V. Britanija) 10 Caty - Lee Irwin (Kanada). Predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher je priredil danes v skupščini sprejem za zastopnike mednarodne drsalne zveze, organizacijskega komiteja in voditelje posameznih skupin. Istočasno je republiški tajnik za informacije, Boštjan Barbarič, v klubu poslancev priredil sprejem za časnikarje, ki spremljajo prvenstvo. Jutri zve-če>' bo v hotelu »Golf* na Bledu zaključna slovesnost za vse ideležen-ce Ob tej priložnosti bodo zmagovalcem podelili posebna darila. Jutri, v nedeljo popoldne, bodo opravili zadnji nastop. To bo le ekshibicija najboljših, katero bodo prenašali tudi do jugoslovanski televiziji. z začetkom ob 16 uri nja sezona polna usipehov za našega mladega atleta. V drugih skupinah ni prišlo do večjih presenečenj, imena kot Geat ln Novacco so nam že nekaj let znana, manj znano je ime zmagovalca naraščajnikov, ki pa ni dosegel dobrega časa. Danes bo zopet tekmovanje na Opčinah. Bor bo nastopil seveda z Ruzzierjem in s skupino mladih atletov iz Repna, ki so na nedeljskem krosu v Bazordci prepričljivo zmagali. S precejšnjo radovednostjo pričakujemo njihov prvi nastop na uradnih tekmovanjih, saj so v nedeljo pokazali, da so zmožni odličnih rezultatov. REZULTATI: Naraščajniki (1 km) 1. Marchesan (CUS Trst) 3’48”4 Mlajši mladinci (2 km) 1. Sbissa (Libertas Trst) 6’01”6 2. Ruzzier Fabij (Bor) 6’18”2 Mladinci (3 km) Novacco (CSI Trst) 10’52” Člani (7 km) 1. Geat (Italcantieri Tržič) 19’34”4 Ekipno Libertas Trst S Z. Bor Z. P. Knjiga abeceda ekonomije obravnava poglavitna načela gospodarjenja in temelje sodobne družbene gospodarske politike. Napisal jo je Dr. FRANCE ČERNE Opremljena je z vizualnimi pripomočki! Ubaika IčHiigatna TRST . Ulica sv. Fran čiška 20 ■ Telefon 61-792 IZKORISTITE ZADNJE DNI NATEČAJA AVTO - POHIŠTVO NUDIMO VAM FIAT 500 L ŽREBANJE BO 22. MARCA 1970 Danes je razstava pohištva v Ul. Settefon-tane 58 odprta od 9. do 13. ure ZERIAL moška in ženska konfekcija ELEGANCA KVALITETA TRIESTE — TRST CORSO IT ALI A 1 — TEL. 29-043 Pomladanski modeli 00MAČI ŠPORT SMUČARSKI SKOKI V Oberstdorfu 140 metrov V Oberstdorfu v Nemčiji se je začelo mednarodno tekmovanje v smučarskim poletih. V prvem dnevu je dosegel največjo daljavo Čeho-slovak Matouš, ki je poletel 140 metrov deleA Izmed Jugoslovanov se je najbolje odrezal Marjan Mesec,- s 129 metrov dolgim skokom, s katerim je na 13. mestu. Le jjtvicfl i 1. Jpsef Matouš (ČSSR) (140 - 140) 386 točk 2. Rudolf Hohnl (ČSSR) (127 - 149) 380 3. Reinhojd Bachler (Av.) (138 128) 366,5 4. Horst Queck (V. Nem.) (116 - 141) 363,5 5 Jirl Raška (ČSSR) (115 - 145) 360,5 6 Gert Andersen (Norv.) 355,5 7 Walter Steiner (Švi.) 350,5 8. Vaclav Jakoubek (ČSSR) 342,5 9 Ladislav Divila (ČSSR) 338,0 10 Rainer Schmidt (V Nem) 335,5 lep nastop na Lokvah D A l\ K S Nedelja, 8 marca 1970 ODBOJKA Zenska B Uga 10.30 v Gorici AGI - Bor * • • 15.00 v Nabrežini Sokol — FARI Padova • • • Zenska C Uga 08.30 v Gorici AGI B - Bor B NAMIZNI TENIS Deželno prvenstvo 3. kat. posam. 09.30 v Trstu, zavod ENAOLI Nastopajo člani Sokola 16.30 v Trstu, zavod ENAOLI Nastopajo članice Krasa in Doma KOŠARKA Moška D Uga 11.00 v Gorici Parkett — Bor NOGOMET Naraščajniška Uga 12.15 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana — Union • • • Na Lokvah so bili v preteklem tednu smučarski skoki, ki so potekali v odlični organizaciji novogoriškega Avtoprometa in Goriškega smučarskega kluba. Tekmovanje je veljalo za «4. pokal Poldanovec*. Vreme je bilo idealno in so bili s prireditvijo vsi zadovoljni: gledalci, organizatorji in tekmovalci. Skupno je nastopilo 21 skakalcev iz šestih slovenskih društev: z Vrhnike, iz Škofje Loke, s Predmeje, 'z Idrije, Nove Gorice in z Lokev. Največji uspeh so dosegli skakalci iz Nove Gorice, ki so tudi o-svo.jili «4 pokal Poldanovec*. Rezultati: Člani: 1. Kolenc (N. Gorica) 33 - 33 (205.1) 2 Kunstelj (Vrhnika) 31 - 33.5 (204) 3. Podlipnik (šk. Loka) 31 (198,7) Mladinci: 1. Blaško (N, Gorica) 30,5 (188.1) 3 Krivec (N. Gorica) 27 - 2 (196,4) 3 Ogrin (Vrhnika) 23,5 - 24.5 (161,3) Pionirji: 1 Černigoj (Predmeja) 22 (147,1) 2. Velikonja (Predmeja) 23 (146) 3 Bizjak (Lokve) 23 • 23 (123,1) Ekipno: 1. Nova Gorica 754,0 točk 2. Vrhnika 692,5 točk 3 Predmeja 490,5 točk. Kolenc Rajmund 10.30 v Miljah Muggesana — Vesna • • • 10.30 v Padričah Gaja — Don Bosco • • • 12.00 v Trstu, Ul. Sanzio S. Glovanni — Breg tu oo e ikoojanu S. C. jziano - Mladost 30,5 21,5 NA KROSU LIBERTASA Zelo lep uspeh Ruzziera (Bor) AVTOMOBILIZEM VN J. AFRIKE 1. Brabham, 2. Hulme JOHANNESBURG, 7. — Avstra lec Jack Brabham je na vozilu znamke brabham zmagal na mednarodni avtomobilski dirki za Veliko nagrado Južne Afrike v Johannesburgu, veljavni za formulo ena. 328 km dolgo progo je prevozil v 1.49’34”6 s poprečno hitrostjo. 179,763 km na uro. 2. je bil Denny Hulme (N. Zelandija) na melarnu 8”1 zaostanka 3. Jackie Stevvart (Škotska) na marchu 17”1 zaostanka 4. Beltoise (Fr.), 5. Miles (Ang.), 6 Hilli (Ang.) itd. KOLESARSTVO DIRKA MILAN - TURIN Armani najhitrejši TURIN, 7. — Luciano Armani je zmagal na mednarodni kolesarski dirki Milan - Turin. 215 km dolgo progo je prevozil v 5:18’45” s poprečno hitrostjo 40,596 km na uro. 2. je bil Reybroeck (Belgija) po 34" 3 Bo:fava (It.) 41” 4. Soave (It.) 5. Bergamo (It.) 6. Michelotto (It.) 7. Van Vlieberghe (Bel.) in vsi v Reybroeckovem času. TELOVADBA Končno: telovadno SP bo v Ljubljani! Vsi dvomi so razpršeni: letošnje svetovno telovadno prvenstvo bo v Ljubljani. Nekaj časa je namreč kazalo, da bodo Jugoslovani to pr venstvo odvzeli, ker ta ni hotela izstaviti vstopnih vizumov južno- afriški reprezentanci zaradi rasističnih razmer, ki vladajo v tej deželi tudi v športu. Južnoafriška telovadna federacija pa je zdaj poslala organizatorjem ljubljanske ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Bor-COOP 3:0 b.b. Ekipa COOP iz Parme sinoči »i prispela v Trst in je tako t**® predala Boru brez borbe s 3:0. V ŽENSKI B LIGI Breg-Zarja 3:0 V ženski B ligi je sinoči na stadionu «1. maj* v Trstu Brej P . magala Zarjo s 3:0 (15:10, Brežanke so v začetku svoje nasprotnice nekoliko podcenjev in tako so te celo povedle. b-az®®r. je sil pa je bilo, seveda Pre različno, da bi lahko zarjašice up le kaj več kot na časten P° J Vendar pa se je moral Br®6 ... zlasti v začetku — precej potru da je ugnal svoje nasprotnice. V MOŠKI D LIGI Kras-Triestina 3:0 Kras je sinoči premagal v ljah v prvenstvu D lige Ses7,« Triestine B s 3:0 (16:14, 15:1. U ‘ Tnestme ts s ud «, - |0 Tekma je bila obojestransko^]! slaba in gledalci so Prlsos ,-„»11 ___ ____1! so USP\, ga svetovnega prvenstva pismo, s res grdi i£ri- Krašovci s° 0 1 1- • __ •_ _____________4.__ b-Hnh tornn v krifncmn katerim se je odpovedala nastopu I kljub temu v kritičnih tre^asno v Ljubljani. Tako je padla zdaj I (zlasti v zadnjem setu) prav ^ ga tud: zadnja ovira za izvedbo te i poprijeti za vajeti srečanja velike športne manifestacije. | odločiti v svojo korist. Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA Nepričakovana izločitev mladinske ekipe borovk OMA - BOR 2:0 (15:12, 16:14) OMA: Pontini, Mengaziol, Ferrari, Collarich, Grassi, Quattrocchi, Cociancich. BOR: Pečar, Bole, Hrovatin, Artač, Kalan, Švagelj, Pernarčič. SODNIK: Marcon; zapisnikar: Tranquillini. V petek so se mladinke Bora poslovile od nadaljnega tekmovanja na državnem mladinskem prvenstvu, na katerem so lani in predlanskim zasedle odlično drugo mesto v Ita liji. Poraz je bil torej nepričakovan, vendar pa je pri tem botro vala tudi smola. Pernarčičeva in Bezeljakova sta med tednom zboleli in odbojkarska zveza je z razumevanjem odobrila prenos tek-me~2a teden "‘dnf. "Tega ” predloga' pa ni sprejelo vodstvo OMA in tekmo je bilo treba odigrati. Pernarčičeva je prišla na tekmo praktično iz postelje, Bezeljakove pa seveda ni bilo. Pernarčičeva se je kljub svoii bolezni borila srčno, vendar tudi to ni pomagalo. Mlajše igralke niso zmogle zdržati naporov tekme, vendar pa moramo reči. da borov- ke niso igrale podrejene hi hil nrau lahko tudi 01 V TOREK IN SREDO V TRSTU Češkoslovaške odbojkarice proti izbrani ekipi Trsta Tržaško vrsto bodo sestavljale igralke slovenskih društev - V sredo proti Casagrandeju Tudi prejšnjo nedeljo Je tržaški Libertas organiziral pri Opčinah deželno tekmovanje v krosu. Bor je zastopal njegov trenutno najboljši atlet: Ruzzier Fabjo, ln tudi tokrat je naš mladinec dosegel odličen rezultat. Na 2 km dolgi progi se Je uvrstil na 2. mesto ln to s časom 8T8”2, ki ga lahko dosežejo le redki mladino! v naši deželi. Naš atlet Je lahko zadovoljen saj je zmagovalec Rh!««a dober dolgoprogaš, medtem ko je Ruz/i^r v prej* Po daljšem presledku bomo v to rek lahko v Trstu zopet sledili mednarodni odbojkarski tekmi. To krat bo na vrsti ženska odboika in sicer bo izbrana vrsta Trsta nastopila proti češkoslovaški še-sterki Technika iz Brna. V tržaški ekipi bodo nastopale igralke Zarje, Sokola, Bora in Brega. Tako lahko rečemo, da bo to v bistvu obenem tudi tržaška sio venska reprezentanca, saj bodo v ekipi vse igralke iz slovenskih e kip. Raven ostalih tržaških moštev je namreč trenutno še tako nizka, da njihove najboljše igralke za zdaj še ne pridejo v poštev za tako reprezentanco. Članice izbrane tržaške vrste so se na ta dvoboj v zadnjih tednih vneto pripravljale, saj jih čaka te/, ko delo. Technika je namreč odlič na ekipa in jo lahko mirne duše postavimo v isto vrsto z najboljšimi evropskimi ženskimi šesterkami. Na češkoslovaškem državnem prveu stvu je trenutno na tretjem mestu in ker je raven češkoslovaške ženske odbojke dobro znana, si lahko ustvarimo vtis o vrednosti go stujoče šesterke. Čehoslovakinje se bodo ustavile v Trstu le za krajši čas in bodo odigrale dve tekmi. Nato pa bodo odpotovale dalje v Italijo, kjer se bodo udeležile dveh turnirjev v Bergamu in Parmi. Na teh turnirjih bodo sodelovale tudi šesterke CUS Milan, CUS Parma, Presolana, Bergamo in morda še katera. V Trstu pa bodo gostje nastopile najprej v torek, 10. t.m. proti tržaški izbrani vrsti, dan kasneje, v sredo, pa se bodo pomerile še z ekipo Casagrande iz Sacileja. Obe tekmi bosta v telovadnici v Ul. della Valle z začetkom ob 21.15 KOŠARKA V 1. jugoslovanski košarkarski ligi je v Skopju splitska Jugoplasti-ka za las ušla presenetljivemu porazu. Potem ko se ji je Rabotnic-k! dve minuti pred k ncem tekme približal na same tri točke je v zadnjih sekundah Jugoplastika » nekaj meti razliko povečala in zmagala s 77:72. SNEŽNE RAZMERE Lokve 115 cm Črni vrh 150 cm Velika planina 180 cm Krvavec 250 cm Jezersko 80 cm Pokljuka 150 cm Vogel 360 cm Kranjska gora 160 cm Trbiž 150 cm Ravascletto 130 cm Nevegal 150 cm Sappada 150 cm Žabnice 150 cm Višarje 250 cm Planica 140 cm Krvavec 210 cm Zelenica 300 cm V prvem nizu so borovke obdr* v (žl v trm U1Z.U ou izufv— _ q pobudo v svojih rokah do 9- • ^ to pa so nasprotnice odločno OBVESTILO Športno združenje Gaj® vešča, da se bo vpisovanje balinanje začelo 9. t. m. in zaključilo 16. t. m. v baru štinčič na Padričah. Odbor nile v napad, «plave» so ,, ^sko vse ono, kar najdemo na "^venskih tleh, kajti ta tla so 'a dolgo slovenska samo v smi-fizične prisotnosti naših pred-“®°v, šele pozneje so postala slo-J*'3'® zaradi manifestacije slo-;®*ske narodne zavesti. V tem gjjtedu so veliki narodi v dru-položaju, predvsem pa jj^odi z dolgoletno državno tračno- Sodobna humanistična in “jtiafotična misel pa ustvarja “biosfero, v kateri med kultura-^ velikih in malih narodov ne ™&mo apriornih razlik. V taki rjhosferl mali narodi lahko razijo svojo kulturo ne samo kot Otielavci v kulturnih gibanjih ve-J®>i marveč jo razvijajo samo-^jno in se lahko kulture velita malih recipročno oplajajo taed Ker seboj. je arhitektura disciplina, taore, vsaj v modernem smi-3 dasta ti šele na določeni stop-J* gospodarskega razvoja, je sa-arhitektura malega naroda ,e®io ^ mlajša kot je njegova 'ptara nasploh. "a slovenskih nacionalnih tleh največ spomenikov ba-J""16. klasicistične in secesijske ^■aitekture, ki so jih pod vod-J'®1*1 drugorodndh mojstrov u-w?riali slovenski ljudje, ne žagajoč se, da so pri tem sode-v kulturnih gibanjih daleč /tega ambienta- kot je bil njiju nacionalni prostor. Vendar ^ 'beditem, kot plod. elementar-, ljudske ustvarjalnosti, nasta-la originalna ljudska arhitektu-u ^ de smemo tu že porabiti ta j?®ta — M so ji dale svoje e forme rokodelske spota*10^' človeka, ome- ju* materialna sredstva, pred-■Jtai a}; pa saTn0 kamen in les, ,. kot edini subjektivni faktor, ji aa obstoj na malo radodarni jj^lji- Stilne arhitekture, ki ima-j. svoje spomenike na sloven-tleh, imajo bore malo ali Nacionalnega pečata, njeni j^bski ustvarjalci, kolikor jih .sploh bilo, so z malimi izje-C*11! anonimni vse do baroka, pojavita prvi bolj vidni i- Jiani Gregor Maček in Matej j^ved. Njun vpliv je že tolik-h ■ da literatura govori o ljub-ij ki baročni šoli kljub takrat-j^Plivni navzočnosti italijanskih ^taktov v Ljubljani, aele na pragu tega stoletja, ko (j bio Slovenci že visoko razvi-d^taovne veje kulture in urnet-j2!u — posebno literaturo, pes-vU°> glasbo, slikarstvo in kitovo — se pojavijo imena H5, arhitektov, ki pa so v res- vedno boljši primer za «mitteleuropski», kot pa ambient, ki mu pogosto ip Napredujočo slovensko kultu-| J®taga časa in prostora. 1k° 80 arhitekti Maiks Fabiani, Hudolin Jager ta Josip Pleč- I ta^aks Fabiani se je rodil v Kob-j« Krasu leta 1865. Realko HijCNčal v Ljubljani, visoko teh-foU* Solo pa na Dunaju. Tu so-% le štiri leta v ateljeju Otto-s^efagnerja, prvaka avstrijske leta 1917 pa postane red-tjj^tafesor za kompozicijo, arhi-^čtasko risanje in umetnostno V/1*10 na dunajski undverzi. bLp* * * * v'l svet°vni vojni je največ C 111 delal v Gorici, kjer je 1>1. »U °l&nijevo življenjsko delo ob-arhitekturo, urbanizem, zgo-k]JNc> arhitekture In esejistiko. Vr>Vo strokovno delovanje lah-ti4ji®®delimo na tri dele: na du-dpbj ljubljansko in goriško ob-k !U Razen v teh treh mestih «, j. —• tudi drugod po Avstri-Urj.‘'ekdanji slovenski narodni 1>H v Trstu (hotel Balkan) je k. 'Nsd drugim tudi njegovo de- lw*n'John Jager se je rodil v tj^rern pr( Rakeku leta ,®voje študije je končal na ik- ta. Tudi on je delal nekaj V Zy ateljeju Ottona Wagnerja. VtrUtku stoletja gradi Jager v IhviKu avstroogrsko in rusko v Žh^0, pozneje pa se preseli dobi prvo nagrado za ur-^tl('hl načrt Minneapoliša in ll»» ta>t «builder of Minneapo-^ njegovo realizacijo do ^ *vojega življenja, do leta .^ager je pomembno sodelo-Nfi nastanku sodobne ameri-, J#CS*W;ure. \|e Plečnik se je rodil v LJub-1872 kot sin predmest-kf taizarja. Najprej je bil il-•« išlva v Gradcu, potem pa ktjjjtaon, ne da bi prej dosegel ^šolsko izobrazbo, delal v Najp ta Ottona Wavnerja na Du-hfpri, Tu je pozneje po lastnih "h taih realiziral nekoliko več-^j^NJektov, med katerimi sta v znana trgovska hiša «Za- cherlhaus’/) in cerkev sv. Duha, ki sodita med najlepše spomenike avstrijske secesijske arhitekture. Čeprav brez formalne izobrazbe, moderno bi rekli pravi Kselfmade man», je bil trikrat kandidat za naslednika Ottona Wagnerja na Akademiji likovnih umetnosti, a je bil zaradi svojega nacionalnega porekla tudi trikrat zavrnjen. Bolj gostoljubna mu je bila Praga, kjer so ga leta 1911 izbrali za direktorja U-metno-obrtne šole. Tudi tam je projektiral nekoliko velikih objektov, med katerimi so najbolj znana dela na gradu Hradčany, rezidenci predsednika CSR Tomaža Masaryka, ki je Plečnika zelo visoko cenil. Leta 1920 so ga povabili na novoustanovljeno tehniško fakulteto v Ljubljani za rednega profesorja. Kot Fabianijevo, lahko tudi njegovo življenjsko delo razdelimo na tri obdobja: dunajsko, praško in ljubljansko, od katerih poslednje pomeni kulminacajo njegovega umetniškega ustvarjanja in pedagoškega^ dela. Umrl je v Ljubljani leta 1965. Imenovani trije pionirji slovenske arhitekture so izraziti sodobniki, saj so se vsi trije rodili med leti 1865 in 1872. Vsi trije so se šolali na Dunaju na isti šoli, vsi trije so otroci dunajskega kulturnega ambienta. Njihove življenjske poti so si zelo podobne. Tudi umrli so v razdobju desetih let. V dostikrat presenetljivi podobnosti njihovih življenjskih poti se odražajo nekatera bistvena svojt> zgodovine slovenskega ftaro\'v in razvoja slovenske kulture: flrovincialno poreklo njenih velikih mož, njihova želja po spoznavanju velikega sveta, avstrijski kulturni ambient, dvomi okoli narodne pripadnosti, dolgotrajna odsotnost sleherne o-blike narodne državnosti, narodnega gospodarstva in visokega šolstva, odvisnost slovenske tehnične inteligence od gospodarstva zunaj narodnega prostora, stalna izpostavljenost ekonomski emigraciji. Med imenovanimi tremi arhitekti je za nastanek in razvoj slovenske arhitekture gotovo najpomembnejša osebnost Jože Plečnik. Lahko ga imenujemo usta- novitelja slovenske arhitekture, njegovo ljubljansko delovno dobo (1920-1956) pa klasično dobo te arhitekture. Neposreden povod za ta zapis je esej Marca Pozzetta, ki ga je v luksuzno opremljeni knjigi izdala založniška hiša «Alba Edi-trice» v Turinu pod naslovom «Jože Plečnik e la scuola dl Otto Wagner». Že prej je Marco Pozzetto napisal biografski esej o arhitektu Maxu Fabianiju (izdala leta 1965 občinska uprava mesta Gorice), ki sicer ni dobil tako lepe grafične oblike, ki pa je v vsebinskem pogledu prav takšen izraz in dokaz velike zavzetosti in literarne veščine odličnega poznavalca rojstva modeme arhitekture v Avstriji in v stičišču avstrijskega, slovenskega in italijanskega kulturnega prostora. Dunajski arhitekt Otto Wagner (1841-1917), ki je na začetku tega stoletja vodil specialno šolo za arhitekturo na Akademiji za likovne umetnosti na Dunaju, je ustanovitelj tako imenovane dunajske Wagnerjeve šole za arhitekturo, ki je kot žarišče novega, «mademega» gibanja v arhitekturi odigrala veliko idejno vlogo v vsem vplivnem prostoru avstrijskega glavnega mesta Dunaja, tedaj zelo pomembnega evropskega kulturnega središča. Idejna smer prve modeme dobe je prinesla v likovna izrazna sredstva povsem novih elementov, ki jih je privzela Iz kultur Srednjega tn Daljnega vzhoda in ki so jih narekovala nova tehnična sredstva,predvsem železo, steklo in beton. I-dejna smer prve modeme dobe je v likovni umetnosti dobila več imen, v nemškem kulturnem proštom največkrat svečani imeni «Jugendstil» in «Secession». Vendar bi bilo neupravičeno za vse nove načine likovnega izražanja uporabljati skupno ime «stal», saj se je hkrati izoblikovala cela vrsta povsem samostojnih umetniških osebnosti, ki so dunajsko 'Limet niško središče in njegovo secesijo vzele le kot Izhodišče za samostojno umetniško pot. Večina slovenske inteligence se je med prvo svetovno vojno šolala na Dunaju. Tudi mladi umetniki, ki jih je privlačeval čar velikega sveta in njegovih kulturnih središč, so iskali vir za nova spoznanja predvsem na Dunaju. Tako imajo mnogi slovenski znanstveniki in umetniki, med njimi tudi Ivan Cankar, svojo dunajsko dobo. Razlogi za to, da si je Marco Pozzetto izbral prav umetniški Ma-xa Fabianija in Jožeta Plečnika kot predmet svojega proučevanja, so hkrati razumljivi in koristni. S tem, ko proučuje njune umetniške osebnosti, ne razlaga samo njunih umetniških idej. Pomaga nam spoznavati pogoje, v katerih je nastajala likovna umetnost našega stoletja, in njene osebnosti. Spoznava nas z vplivom raznorod nosti avstrijskega kulturnega pro štora na nastanek in razvoj moderne arhitekture, posebno pa z vlogo, ki so jo pri tem odigrale Inž. Marjan Tepina (Nadaljevanje na 5. strani) e la scuda di Otto Wagner revije Ovitek krasne Pozzettove knjige o Plečniku MLADIKA ŠT. 2 Zapisati v uvodnem članku (podpisan je D. S.) «Ali se mladina z mamili pripravlja na življenje?)), da skuša tudi naš dnevnik «nekam minimizirati)) znani tržaški škandalozni dogodek, pomeni, da je šla tokrat «Mladika.-> iskat znamenito dlako v jajcu najbrž samo zato. da bi se mogla obregniti ob tistega, ki ga imajo v želodcu njeni ustanovitelji še iz časov, ko se ie imenoval naš dnevnik partizanski. No, pa: Bogžegnaj! Sicer pa je uredništvo, verjetno iz istih razlogov izbralo poezije mariborskega T. Kuntnerja (o katerem sicer pravi: «Pesnik je vendarle. ..»), pesmice, ki omenjajo »zagrizenega partijca«, ((čudež Marije Snežne« in še kaj. Novogoriški Marijan Brecelj nadaljuje z objavo prevoda slovaške Zubekove povesti ((Pomlad Adele Ostrolu-ške», londonski Lev Detela je poslal «Staro,, zelo staro pravljico« («za odrasle otroke«) z «nelevjim» upanjem na koncu: poleg tega e-dinega pripovednika pa so se ponovno oglasili še: vztrajni Slavko, dalje Bruna Pertot. Boris Pangerc, samoukinja Anica Gartner; zagrebška avstrijska pesnica Ina Jun Broda, za katero njena prevajalka Milena Merlak Detela poudarja. da «piše v dveh jezikih«, je odstopila dve pesmi, od katerih je prva pretresljivo doživetje iz zadnje svetovne vojne. Med ostalimi prispevki je urednikova čestitka msgr. dr. Jakobu Ukmarju na častnem doktoratu, ki mu ga je podelila ljubljanska teološka fakulteta: iz poročila Dani- lllllllllllllllllll||||||||i||||||||||||||||||||||l||lll,,,,,,,,11,,lll||lll|||||||,lllllllllllllllllllllllll,|||,||||,|||||lll,,,ll|ll|,l,llllllllllllllllllllllllll|l|||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||lltl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||HIIIIIIIIIIIII TONE SVETINA - UKANA Težko pričakovana tretja knjiga velikega partizanskega teksta Prepletanje romana in kronike, domišljije in krute stvarnosti neštetih človeških usod Pri zavodu Borec je izšla tret- ja knjiga velikega partizanskega teksta, znanega romana Toneta Svetine UKANA. Celotno delo ob- sega 2400 strani, kar kaže, da gre za resnično veledelo, kd mu v slovenski književnosti ni primerjave. In da gre za literarno stvaritev, ki že sama po sebi zasluži zaradi svojega značaja, obsega in tematike, ki jo obravnava, vse priznanje. Tudi zanima- Grad Hradčani v Pragi, del ((Rajskega vrta* z granitno monolitno vazo iz Mrakotina 1923 — 1928 nje slovenskih bralcev za Ukano je bilo doslej izredno. Prvi dve knjigi sta izšli v ponatisu, za tretjo pa je prav tako vladalo veliko pričakovanje. Pisatelj Tone Svetina je medtem dobil za Ukano že dve priznanji, gorenjsko literarno nagrado in nagrado Prešernovega sklada, kar predstavlja izjemno priznanje slovenskemu pisatelju. Vse te okoliščine so seveda pomembne tudi pri poročanju o zadnji knjigi tega obsežnega pripovednega teksta. Ce ugotovimo še to, da je zdaj, ko imamo pred seboj tretjo in zaključno knjigo romana, laže presojati celotno stvaritev, potem moramo kar ob začetku poročila poudariti, da je Ukana kot celota izredno uspel pripovedni tekst, ka ga tretja knjiga prej samo utrjuje kot pa zmanjšuje. Pisatelj, ki mu Je uspelo napisati tako delo, tako zanimivo, napeto pripovedovano in privlačno napisano, ki je uspel prikazati dobršen del našega osvobodilnega boja, zasluži polno priznanje. Sicer pa so mu to priznanje dali slovenski bralci, kd so s tem pokazali, da je netočna trditev o nezanimanju za tovrstno literaturo. Ce je delo zanimivo, dobro napisano im kvalitetno, potem ga bralci radi jemljejo v roke, pa čeprav pripoveduje o vojni in o osvobodilnem boju. Ni torej res, da bi za tovrstna dela ne bilo več zanimanja pri slovenskih bralcih. Zanimanje je, če je le roman privlačno In dobro napisan. To pa Ukana vsekakor je. Seveda so tudi pri tem tretjem delu Ukane ostale nekatere šibke točke Svetinove pripovedi. Medtem ko je treba pisatelju priznati predvsem izredno fabula- tivno sposobnost, pa je na drugi strani delo marsikje preveč raztegnjeno. Svetina zna izredno pripovedovati, zna plesti zgodbe in usode. Njegovi junaki kar naprej nekaj razmišljajo, modrujejo, ugotavljajo resnice in krešejo iskre svojega duha. Očitno je, da skozi njih usta govori pisatelj, ki razlaga svoje misli, ideje, probleme človeka. Toda če bi bila pripoved v tem pogledu konci-znejša, bi bila strnjenosti in e-fektnosti teksta samo v korist. Seveda je treba zato priznati pisatelju tudi kompozicijske sposobnosti, saj je z zgradbo tako obsežnega teksta, v katerem je toliko dogajanj na raznih krajih in v katerem nastopa toliko o-seb in se plete toliko različnih usod, gotovo ni imel lahkega dela. Na žalost -pa je v tem delu pisateljeva kreativna ."Visobnost stopila v ozadje. Pisatelju je o-čiitno šlo, da bi prikazal osvobodilni boj na Gorenjskem in Primorskem čim bo! j popolno, čim bolj podrobno. Tako je delo postalo, če že ne kronika dogodkov med osvobodilnim bojem, pa vsekakor.vse bolj zgodovinski roman. Roman s prikazom zunanjih dogodkov, ne pa toliko roman s prikažem človeških usod v zgodovinskem dogajanju. Tako nam v tretji knjigi Ukane prizadevanje pisatelja za vse večjo dokumentarnost postavlja v ozadje umetniško pripoved. Pa še nekaj je, kar lahko zasledimo sedaj, ko prebiramo in obnavljamo celotno delo. Zlasti v prvi knjigi Ukane je pisatelju šlo za prikaz usod ljudi, junakov, ki jih je postavil v ospredje svoje pripovedi. Slo mu je za roman, ki naj bi prikazal tudi to, kako posku- ........................... ■ ■ ■ ■ r ■■ n i iiitti 11 ■ l ■ I ii ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ .mi.iiiiiiiiiii................... Mariborsko kulturno pismo Vrsta kvalitetnih koncertnih nastopov Hrupni predpustni čas. ki je zlasti na Štajerskem vekovna tradicija, če se omejim zgolj na slame kurente s Ptujskega polja, v tistih veselih in norčavih dneh v Mariboru ni povsem zavrl tokov kulturnega življenja. Nasprotno! Prav v ta ((predpustni čas presneti«, se je kot meteor z neba pojavil na opernem odru mariborskega Narodnega gledališča «Dobri vojak Švejk» v uglasbitvi ameriškega komponista češkega rodu Roberta Kurke. Oživeti Svejka, svetovno znanega junaka Haškovega popularnega romana na opernem odru je težka naloga, ki pa se je libretistu, kot komponistu izredno posrečila. Tudi operni ansambel je bil kos zadani nalogi in Izvedel opero v vseh njenih komponentah parodije, kornijse in klica človeške vesti proti nasilju vojne, z velikim umetniškim poletom. Lik Svejka je, odlično predstavil tenorist zagrebške Opere Franjo Paulik, ki si boljšega Svejka v imenovani operi ni mogoče zamisliti. Vse v vsem velik uspeh, ki je tudi pri kritiki in občinstvu naletel na veliko odobravanje in odmev. Dirigiral je Boris Švara. Verjetno bo mariborska Opera s Svetkom gostovala ^udl v Trstu. Zato bomo o prvi m doslej edini uglasbitvi legendarnega junaka Svejka in o velikem uspehu te opere v Mariboru v kratkem še podrobneje poročali. V gosteh je bilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s pretehtano uprizoritvijo Sartrove drame ((Nepokopani mrtveci*. Simpatični umetniški ansambel se ie pod režijskim vodstvom Franclja Križaja predstavil kot zrel umetniški kolektiv, ki s svojim delom vse bolj stopa v ospredje v slovenskem gledališkem prostoru Dan pred celjskim gostovanjem Je mariborska Drama izmenično gostovala v Celju, nato še v Ljubljani in na Jesenicah z odlično izvedbo «Legende o svetem Che» pod režijskim vodstvom Branka Gombača, s katero bo kmalu gostovala tudi v Trstu. Tako se bo tržaško občinstvo lahko osebno seznanilo z uprizoritvijo, ki sodi med najboljše predstave mariborske Drame. Visokega priznanja je bila ob letošnjem velikem Prešernovem prazniku deležna tudi mariborska kultura. Z nagrado Prešernovega sklada je bil nagrajen dramski igralec Anton Petje za umetniške upodobitve Lawrenca Sha-noria v igri Tennesseeja William-sa «Nočd Iguane«, Jupitra v Plau-tovem ((Amfitrionu« v izvedbi in na odru tržaškega Slovenskega gledališča In zadnjega velikega lika Cheja v drami Primoža Kozaka ((Legenda o svetem Che.i, ki Jo bodo kot sem že omenil, kmalu videli v izvedbi mariborskega ansambla tudi tržaški ljubitelji gledališča. Za svoj osebni vpliv na snovanje mariborske in štajerske likovne umetnosti Je bil z enako nagrado nagrajen tudi mariborski akademski slikar, pedagog, restavrator in gledališki scenograf Maks Kaučič. Njegov nemimi slikarska temperament se le razživel v raznolikih tehničnih variacijah In prešel v umirjeno abstraktno gradnjo. Rzstavljal le večkrat doma in v tujini posamič ali v skupini mariborskih likovnikov. Neminljive so njegove zasluge tudi za razširjanje likovne umetnosti na štajerskem v okviru Društva mariborskih likovnikov. V razstavnem salonu maribor skega Rotovža privablja ljubite Ije likovne umetnosti razstava del umetnikov severovzhodne Slovenije. Razstavljenih je 79 del 23-tih umetnikov vseh smeri. Razstava je spominska na prvo likovno razstavo v Mariboru pred 50 leti katere pobudnik je bil general Maister. Vsakoletna skupinska razstava mariborskih likovnikov vključuje umetnike iz Ptuja, Murske Sobote in več koroških mest. Prikazuje plodove letnega obdobja vseh umetnostnih smeri, kar ustvarja poživljajočo podobo nenehnega snovanja in u-stvarjanja štajerskih in pomurskih umebnikov. Glasbeno življenje so prejšnji mesec popestrili številni koncerti, ki vnašajo v kulturno življenje Maribora vedno več. mednarodnega duha. V ciklusu komornih koncertov so se zvrstili odlični recital pianista Alda Clccolinija, ki sodi v sam vrh svetovnega formata. Njegove odlike so prišle zlasti do veljave v izredni interpretaciji treh Debussjrjevih kompozicij Prčlude, Sarabande in Tocoato. Suverenost izvajanja vzbuja vzhičenost, tolikšni sta njegova tehnična kultiviranost in umetniška poustvarjalnost. Češkoslovaški godalni kvartet Dvofak iz Prage, ki slovi po vsej Evropi, je razen Beethovnovega godalnega kvarteta v f-molu op. 95, predvsem zablestel v originalnih izvedbah Dvofakovega godalnega kvarteta v es-duru. ki vitalno izžareva čustveno toplino češke ritmične melodike in prvi kvartet Leoša Janačka imenovan Kreutzerjev kvartet. Janaček je z njim svojevrstno in mojstrsko nadaljeval Smetžmovo ta Dvofa-kovo tradicijo v združevanju realističnega izraza z umetniškimi spojkami It’-’ '-'H glasbenih prvin. Tehnična do /rienost posa- meznih členov kvarteta in njihova glasbena uigranost uvrščata kvartetni ansambel v glasbene vrhove komornega muziciranja. Samostojni koncert pianistke Nevice Merlak-Coraddo iz Trsta Je v predstavitvah del komponistov Bacha, Galupija, Griega, De-bussy.ja, Martucoia ta med njimi slovenskega skladatelja Demetrija Zebreta, dokazal visoko zmogljivost in umetniško raven mlade virtuozinje. Požela je mnogo odobravanja kar naj ji bo spodbuda pri nadaljnjem vztrajnem delu ta umetniškem poglabljanju- Pomnožen orkester mariborske Opere, ki.se z vsakokratnim nastopom vse bolj uveljavlja tudi na koncertnem odru. je pod vod-vodstvom Vladlmira Koblerja Izvedel nadvse uspešno glasbeno matinejo, ki je obsegala uvertu-ro h Gluokovi operi Ifigenija na Tavridi, Sohubertovo Osmo simfonijo, imenovano ((Nedokončana« ta Gershwtaav ((Koncert zb klavir ta orkester«. V Gershwtao-vem koncertu se Je predstavil pianist Aci Bertoncelj s svojo temperamentno ta tehnično dovršeno uigranostjo. Nedeljske glasbene matineje Imajo velik odziv zlasti med glasbeno mladino, ki so 11 ti koncerti tudi namenjeni. Tako se na neposreden način vzgaja bodoče koncertno občinstvo, kar potrjuje dvojno vrednost matinejskih koncertov. Višek simfoničnega koncertnega užitka pa je mariborskemu občinstvu nudil orkester Zagrebške filharmonije a izvedbo uverture Gllrikove opere «Ruslan in Ljudmila«, Hachmanlnovega Koncerta za klavir ta orkester v c-molu št. 2 in Beethovnove simfonije št. 3 v es-duru op. 85, na kratko «E-roica« imenovane. Pod vo-Mvem dirigenta Igorja Gjadrova se ie predstavil orkester z vsem svojim žarom ta interpreta čilskimi kvalitetami zavoljo katerih slovi ne samo doma ampak tudi v Evropi ta Ameriki. V Rahmani novem Koncertu za klavir in orkester se .je predstavila mlada in simpatična pianistka Pavica Gvoz-ijič s svojo zrelo in doživljeno bravuro, ki je navdušila občinstvo. Po nenehnih aplavzih ie morala pianistka dodati še Papan-dopulov solistični klavirski koncert. Koncert Zagrebške filharmonije |e kot velik kulturni dogodek zaključil ob kancu meseca bogato ta pestro februarsko kulturno življenje v Mariboru. Emil Frelih šajo Nemci vriniti izdajalca v poveljstvo gorenjskih in primorskih partizanov, katerega končna naloga bi bila uničenje komande IX, korpusa. Zato nas je zlasti v prvi knjigi močno pritegnila u-soda Ane, Bliska in drugih poglavitnih useb romana. Vsi ti ljudje v tretji knjigi stopijo v o-zadje. Zato nas njih usode spričo številnih tragičnih usod drugih borcev ne pretresejo več tako. Ukana je torej iz prvotnega koncepta postala vse bolj roman o’ prikazu osvobodilnega boja. In lahko rečemo, da je tretja knjiga posvečena izključno boju slovenskih partizanov, boju slovenskega naroda z okupatorji in do mačimi izdajalci za osvoboditev vsega slovenskega ozemlja. Iz prikaza usod posameznikov v osvobodilnem boju ‘je Ukana postala epopeja osvobodilnega boja ljudstva, boja, v katerem usode posameznikov stopajo v ozadje. Zato je tudi prikaz vsebine tretje knjige lahko preprost. Boji slovenskih partizanov z okupatorji od jeseni leta 1944 pa do konca vojne ta prikaz obračuna z izdajalci ter krvniki, to je v dveh stavkih povedana vsebina tretje knjige Ukane. Seveda bo bralec srečal tudi v tej knjigi znance iz prvih dveh delov romana, tako na partizanski kot na nemšk' strani. Spoznal bo nadaljevanje spopada med partizansko obveščevalno službo in gestapom, spoznal bo, kako so padali komandanti in preprosti borci drug za drugim, kako pa je slednjič tudi nemške glave doletela pravična kazen. Seveda z izjemami na tej in oni strani. Kljub temu, da lahko govorimo o prepletanju romana ta kronike, prepletanju pisateljeve domišljije ta prizadevanju za čim resničnejši prikaz osvobodilnega boja v vsej veličini, kljub temu, da nas preširoka pripoved tu ta tam tudi utruja, pa moremo reči, da je Svetinova Ukana uspelo delo, kakršnega doslej slovenska literatura ne pozna. Zanimanje za Ukano je zato utemeljeno ta priznanja, ki jih je pisatelj dobil tudi. Prepričani smo lahko, da bodo bralci tako kot doslej radi segali tudi po tretji knjigi Ukane, zlasti še, ker so pisateljeve odlike — spretnost pripovedi, zanimivost, privlačnost in resnicoljubnost — očitne tudi v tej knjigi njegovega romana. Ta epopeja slovenskega osvobodilnega boja, kakor lahko označimo Svetinov roman, zasluži zato kljub nekaterim pomanjkljivostim polno priznanje. Sl. Ru. la (ali Daniela, kot piše trž. ital. dnevnik?) »eoiruKa zvemo, da ir ma letos prvič trzasai «Z,avo prispeval dva lesoreza iz le+a 1<»Q. Zunanja oprema i° o'Ma ista kot je bila v prvi številki. s. r. LITERARNE VAJE ŠT. 4 Četrta številka mesečnika dijakov siovenskin srednjih šol na Tržaškem in Goriškem se vsebinsko ne razlikuje od dosedanjih. Na uvodnem mestu je objavljeno nadaljevanje povesti Borisa Pangerca ((Neurja in viharii«. Sledijo zelje učencev III, razreda sr, šole «Igo Gruden« v Nabrežini ob nastopu novega leta, v katerih je izrečenih mnogo lepih misli. V stalni rubriki ((Znanstvene zanimivosti« sta kratka zapisa ((Strupeni metulji« in ((Pogled v vesolje« ter predstavitev Nobelovih nagrajencev za fiziko, kemijo in medicino. Ivan Sirca (II. Klas. licej) lepo piše o jamarstvu, Franc Mahnič (III, Klas. licej) pokaže dovolj znanja o pomenu morja, Patricija Mauri (I. b Trg. zavoda) opisuje svoje sanje v sestavku «V džungli«. Henri (šola France Prešeren) piše o doživljajih letalskega pilota v sestavku «Dan kot drugi« in dokazuje, da mu daru ne manjka. Miroslava Leban (V. razr. Trg. zavoda) opisuje ((Popotovanje iz - Trsta v Ljubljano«. Piše prijetno, lahkotno, neproblematično Običajnim (tokrat sicer kralji) Strtim srcem sledita pesmici N. Puntarja . (Učit.) življenje in Pameie (U-čit.) Sama, nato pa Kulturne novice v katerih so zapisi o Trin-kovem koledarju 1970, emigrantskem Zborniku svobodne Slovenije 1969 (Argentina) ter o pesmi Sfmks: kaj si, bolečina?, ki |o Je v samozaložbi izdal v Gorici mav-hinjski župnik Stefan Tonkli s pesniškim imenom Venčeslav Se-javec. Sledi še pojasnilo (očitno v odgovor na neko našo pripombo k 3. številki) zakal pišejo v Literarne vaje tudi profesorji in o strogi nepristranosti objavljenih kritik. V rubriki «Iz preteklosti« pišeta Emil Guštin in Katja Kralj (V z. 1.) o slavnem fiziku Jože-fu Štefanu, prof. Sah pa se spominja prof. Vinka Vouka. V športni rubriki objavlja Bo-ris Pangerc intervju z boksarjem Ninom Benvenutijem. Menimo, da bi ta intervju lahko v najboljšem primeru našel mesto v glasilu slovenskih dijakov v zamejstvu šele potem, ko bi prišel na vrsto vsak količkaj pomemben slovenski športnik v zamejstvu in v matična domovini. Pa tudi opraviče-vanje Benvenutijeve pripadnosti fašistični MSI (zato. ker je po njegovem izmed vseh strank najbolj italijanska?) je za lase privle-ceno, saj bi po tej logiki morali mti vsi pravi Italijani v MSI, pa k sreči niso. štev’1 ko donolniuteio risb* Marka Oblaka ter linorezi . Klav'11 -a Radettiia (na ovojnmO. Ro— »o Kralj. Maile š*rnec. Milana Grnd-na, Vf^terla Wnsuja, Sergija Štoke in Karla Bana. J. k. Po zadnjem prizoru oper« »Pikova dama* v izvedbi ljubljanske Opere v Kulturnem domu Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,3, najnižja 3,5 ob 19. uri 5,5 stop., zračni tlak 1017,2 raste, vlaga 50%, veter 10 km/h zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, *. marca JANEZ h Sonce vzide ob 6.31 Cn zatone 18.00 — Dolžina dneva 11.29 b ' na vzide ob 6.46 in zatone ob is.» Jutri, PONEDELJEK, 9. marca FRANČIŠKA PO TISKOVNI KONFERENCI AKADEMSKEGA SENATA Sporno vprašanje je sedaj sklepčnost splošne skupščine Takojšen odgovor študentov na izkrivljeno tolmačenje o pristojnosti take skupščine - Za študente je splošna skupščina posvetovalnega značaja in ne sklepčna V opoldanskih urah je bila včeraj sklicana posebna tiskovna konferenca, na kateri je rektor v imenu prisotnega akademskega senata orisal stališča akademskih oblasti do študentske zasedbe in do polemik v zvezi z gradbeno preosnovo tržaškega vseučilišča Vsled te konference, na kateri je rektor poudaril nepopustljivost a-kademskih oblasti In navajal kot nepremostljivo oviro študentsko resolucijo z dne 3. marca, v kateri naj bd se «zahtevalo priznanje sklepčnosti študentske skupščine v> kot «edinega resnično odgovornega upravnega organa univerze«, so študentje v zasedenem poslopju novega vseučilišča izdali posebno tiskovno poročilo, v katerem še enkrat — spričo očitnega izkrivljanja pri tolmačenju njihovih zahtev — pojasnjujejo svoj predlog In v prvi vrsti zahteve, zapisane v ((zloglasni« resoluciji z dne 3. marca. V uvodnem delu sporočila ugotavljajo študentje, da je zahteva po skupnem zboru vseh vseučiliških komponent predpostavljala, da Je tak zbor ((posvetovalnega« značaja, in torej ne «sklepčen», kar pomeni, da je v pristojnosti organov vse-učidiške uprave, izvajanje (alt ne) limit iiiiiiuiitiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Ob desetih rajonov samo dva slovenska! Odbornik Vigini je (e dni izdelal podroben načrt, kako naj se decentralizira občinska uprava z uvedbo rajonskih konzult. V ta namen je predložil pristojni svetovalski komisiji predlog za razdelitev mesta in okolice v deset »rajonov«, ki bodo samostojne u-pravne enote. Ti naj bi bili: 1. zahodni Kras (Križ, Prosek, Kon-tovel in druga naselja) — preb. 5 tisoč, 2. vzhodni Kras (Bazovica, Trebče, Bani, Gropada, Padriče in Opčine) — preb. 8700, 3. Bar-kovlje (od Grljana do openskega tramvaja v mestu) — preb. 28 tisoč, 4. škorklja - Školjet -Koionja (UL F. Severo, Ul. Ri-smondo, UL Pindemonte, Ul. Va-lerio do Konkonela) — preb. 27 tisoč, 5. Vrdela - Sv. Ivan (od Rotonda del Boschetto navzgor, vključno z Uonjerjem) — preb. 16 tisoč, 6. Rocol - Kjadin - Sv. A-lojz (vanj so vključeni rajoni pri Lovcu, naselje Sv. Evfemije in Katinara) — preb. 32 tisoč, 7. Sv. Jakob - Pončana (do Sv. Vida in Rocola ter Valmaure) t- preb. 35 tisoč, 8. Skedenj - Čarbola (od pokopališča do Sv. Jakoba) — preb 18 tisoč, 9. Valmaura -naselje Sv. Sergija (od Rovt, Ko-lonkovca do naselja Sv. Sergija) — 32 tisoč preb., 10. mestni center. Glede kriterijev, na osnovi katerih je odbornik Vigini izdelal svoj načrt, moramo opozoriti na deistvo, da nikjer ne omenja »jezikovnega« ali »narodnostnega« kriterija, kljub zahtevam marsikaterega občinskega svetovalca, tudi iz vrst levosredinske večine. Nikjer ga ne omenja, kakor ga tudi ni nikjer upošteval: jasno namreč izhaja, da ne bodo Slovenci prišli do veljave v osmih rajonih. z izjemo dveh kraških, kjer smo pač Slovenci premočna večina. Vsekakor pa se bomo na to še povrnili. smernic in nasvetov takega skupnega zbora V podrobnem pomeni to, da sprejema taka skupna skupščina samo neke splošne smernice o razvoju vseučilišča in večjih vprašanjih, aa so pa upravni organi (akademski semait, rektorat, upravni svet m razširjeni upravni svet) «povsem samostojni« in «delajo na osnovi obstoječih zakonskih določil«. Vio-ga take skupščine bi torej bila predvsem ((spodbujanje k reševanju vprašanj« in ne ((prevrat obstoie-čega reda«, česar se je najbolj bal rektor, prof. Origone in to tudi dal Jasno razumeti med triurno tiskovno konferenco, na kateri ni v bistvu bilo povedano nič novega, temveč predvsem potrjena že znana stališča, poleg vabila tisku, naj skuša posredovati in pomiriti študente (kar so prisotni časnikarji, zastopniki vseh deželnih dnevnikov odločno odbili). Na vprašanje našega urednika je rektor, prof. Origone, dal lastno verzijo razvoja zadnjega študentskega nastopa. Trdil je, da je prišlo najprej do »moralnega in fizičnega pritiska« nanj, ko so študentje zasedli rektorat. Pri tem pa je očitno zamešal vzrok in posledico, saj so študentje zasedli rektorat šele tedaj, ko Je rektor odbil vsakršno obliko dialoga a njimi Dejal je, da je pripravljen na dialog, toda ne pod pogoji, ki jih postavlja študentska skupščina. Na vprašanje dopisnika videmskega dnevnika, kaj namerava storiti, da bi se položaj normaliziral, je rektor odgovoril, da bi lahko prišlo do neformalnega srečanja na kon-feienci, ki jo organizira dežela, vendar so se nekateri profesorji temu protlvili, ker so bili mnenja, da mora priti do direktnega stika. Naj omenimo še posebej poseg ravnatelja znanstvene fakultete Marussi-Ja, ki je Izrekel pikro pripombo na račun »nekomunikativnosti« v najbolj neposredno človečanskem smislu. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je rektor potrdil trditve deželnega svetovalca Cuffara, da ni bilo še zajamčeno kritje za oelotno vsoto, ki je potrebna za izgradnjo vse-učilišldh klinik na Katinari in obtožbe ravnatelja Marussdja, kakor tudi prof. Origoneja deželnim oblastem, ker niso upoštevale potreb univerze. S tem v zvezi so odklanjali neposreden napad odbornika De Carlija Z zasedene filozofske fakultete smo prejeli sporočilo, da je odprta skupščina vseh vseučiliških komponent te fakultete sklicana za ponedeljek ob 10. uri. jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj) s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1969, potrdila delodajalca o plači v letu 1969 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca. Tajništvo KZ Prijave dohodkov (Vanoni) za 1.1969 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti. tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnic ne pošiljajo več na dom, ker so kljub temu podvrženi nudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos kot običajno izpolnjuje v uradnih urah (8-14, ob četrtkih 8-12 in 15-18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri naa (ni V Č«dadu sestanek deželnega odbora PSIUP Danes se v Čedadu sestane deželni odbor PSIUP. Sestanek bo še posebno važen, ker bo odbor poročal o delu stranke za pripravo občinskih in pokrajinskih programov za prihodnje upravne volitve. Nadalje bodo ugotovili odnose z drugimi strankami in gibanji, ki bodo lahko sodelovale s PSIUP v enotni politiki, ki bo v skladu z zahtevami delavcev in študentov v boju. Osrednje vodstvo bo na sestanku zastopal Vin-cetizo Ansanelli. Odgovor ministra za šolstvo o habilitacijskih izpitih in uvedbi zakona Bellisario Poslanec Albin Škerk je te dni prejel odgovor, ki ga je poslal minister za šolstvo Ferrari Agradi na njegovo pismeno vprašanje o ureditvi položaja profesorjev na slovenskih srednjih šolah, ki so po 10 in več letih še vedno izven sta-leza. Minister odgovarja, da je bila shema pravilnika za habilitacijske izpite za pouk na slovenskih srednjih šolah odposlana državnemu svetu 11. oktobra, potem ko je višji svet za javno vzgojo izrekel svoje ugodno mnenje. Kakor hitro bo objavljen zadevni dekret predsednika republike, pravi minister, bodo razpisani habilitacijski ispiti za pouk na slovenskih srednjih šolah in po izpitih se bo lahko izvedel zakon z dne 25. julija 1966 štev. 603 (Bellisario) tudi za slovenske šole. Samo ena pripomba. Koliko časa bodo morali slovenski šolniki še čakati na objavo dekreta predsednika republike? Tudi ob praznikih zdravniška služba INAM Tržaški socialni zavod INAM je po dolgih pogajanjih z zdravniško zbornico uredil zdravniško službo, ki bo delovala za celo pokrajino tudi ob nedeljah in praznikih. Kdor potrebuje zdravniško pomoč od 8. ure pa do 20., naj ob nedeljah in praznikih telefonira na št .68-514. Za nočno zdravniško pomoč ostane nespremenjena telefonska številka 37-265. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 8. marca ob 16.30 Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI igra v štirih dejanjih Zadnjič v Kulturnem domu! Zaradi posebnega uspeha Finž-garjevega dela pri občinstvu in številnih prošenj, naj ga ponovimo, se je Slovensko gledališče v Trstu odločilo za še eno, zadnjo predstavo Naše kr v 1 v Kulturnem domu. če torej igre še niste videli, jo to not ne zamudite Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom predstave, rezervacije po tel. 734-265. JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V sredo, 11. marca oh 20. uri v Tolminu, v četrtek, 12. marca ob 20. uri v Anhovem, v petek, 13. marca ob 20. uri v Postojni. iiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiTtMiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuii OD MEDJE VASI DO MILJSKIH HRIBOV Uspele proslave praznika žensk Včeraj so bile prireditve v 19 krajih Letošnje proslave 8. marca, mednarodnega ženskega praznika, so bolj številne kot prejšnja leta in potekajo v posebnem obeležju, v okviru proslav 25. obletnice osvo boditve, utrjeni zavesti enotnosti in soudeležbe žensk pri ostrih sindikalnih bojih ne samo za izboljšanje mezd in delovnih pogojev, ampak tudi za rešitev socialnih problemov in utrditev demokracije. Ta zavest in povezanost na tradicije in ideale narodnoosvobodilne borbe prihajata do izraza na vseh prireditvah v mestu in na podeželju. Spodbudno in razveseljivo, pa je tudi dejstvo, da na prireditvah aktivno sodeluje vedno več mladih žena in deklet. Največ prireditev je bilo sinoči. Povsod je bila velika udeležba in nadvse zadovoljivi uspeh: kratki na govori, petje, recitacije, predstave in veselo razpoloženje. Sinoči so bile proslave v Miljah, čamporah, pri Sv. Barbari, v Griži, Štramarju, Trebčah, Padričah, Lonjerju, Dolini, Boljuncu, pri Magdaleni, v krožku »Pečar«, na Opčinah, na Proseku, v Repnu, pri Sv. Jakobu, v Vi-žovljah, Medji vasi in Cerovljah. Danes bodo proslave v Bazovici (v novem prosvetnem domu), v Ric-manjih ter v Podlonjerju. ba priložiti običajno dokumentacijo, morajo prispeti na Osrednji zavod za statistiko, Istdituto Centrale dd Statistica - Rim, najkasneje do 30. junija prihodnjega leta. Vsaika nagrada znaša 1,500.000 lir. Jutri skupščina mladinske konzulle Predsedstvo mladinske kanzulte sporoča, da bo skupščina konzulte jutri, 10. t.m. ob 18.30 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Razpravljali bodo o perečih vprašanjih tržaške univerze, posebno glede urbanistike, ter o zaključku priprav in predlogov za znižanje starostne dobe volivcev. NA VRDELI ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredita v Kulturnem domu v Trstu dva konoerta t okviru revije pevskih zborov Primorska poje V soboto, 14. marca ob 20.30 nastopijo naslednji zbori: MLADINSKI ZBOR GM — Trst, Opčine FANTJE IZPOD GRMADE MOŠKI ZBOR PD MIREN — Miren DEKLIŠKI ZBOR GM — Nabrežina MOŠKI ZBOR — Postojna MOŠKI ZBOR LIPA — Bazovica MOŠKI ZBOR PETER JEREB — Cerkno MOŠKI ZBOR SPD TABOR — Opčine MEŠANI ZBOR SVOBODA — Izola MO-VT /BOR SREČKO KOSOVEL - Ajdovščina Vstopnina 500 \jr, pevci to dijaki 300. Prodaja to rezer-vaetje vstopnic od četrtka naprej na sedežu SPZ, Ul. Geppa 8, tel. 31-119. V nedeljo, 15. marca ob 17. nastopijo naslednji zoori: MLADINSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina MEŠANI ZBOR SIMON GREGORCI C — Orehek MEŠANI ZBOR VENČEK — Dutovlje PIVSKI NONET — Pivka MEŠANI ZBOR SLOVENEC — Boršt MLADINSKI ZBOR STUDENO — Postojna MOŠKI ZBOR IDARJA — Benečija MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR - Trst MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN — Nabrežina MOŠKI ZBOR VENČEK — Dutovlje MOŠKI ZBOR PD FRANC ZGONIK - Branik MEŠANI ZBOR FRANCE PREŠEREN — Boljunec GORIŠKI OKTET - Nova Gorica MOŠKI ZBOR JADRAN — Vrtojba Nova ulica C. Antoni Včeraj so na Vrdeli, točneje na Lonjerski cesti ob križišču z Ulico N. Cozzi poimenovali novo ulico po znanem italijanskem filozofu slovenskega porekla (rojen je bil namreč v Senožečah) Carlu Antoniju. Na stavbi št. 3 je občina vgradila ploščo, ki jo je po kratkem nagovoru župana odkrila pokojnikova žena gospa Mina. Pred svečanostjo poimenovanja ulice se je župan v spremstvu pokojnikove žene in sorodnikov poklonil spominu Carla Antonija na njegovem grobu. Na Reki predavanje prof. C. Calzolarija Jutri dopoldne ob 10.15 bo dekan tržaške gospodarske fakultete prof. Claudio Calzolari predaval na Reki o kakovostih in cenah prehrambenega blaga v Trstu in na Reki. Predavanje bo v dvorani VI. gospodarske fakultete na re-ški univerzi. Prof. Calzolari pripravlja o tem problemu obsežno študijo, pri kateri sodelujeta tudi prof. Vinko Tadejevih z reške in dr. Aleš Lokar s tržaške univerze. V TOREK ZVEČER Sestanek S6Z z dolinskimi obrtniki Odsek za obrtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju organizira v torek zvečer ob 20.30 sestanek za obrtnike iz dolinske občine. Na sestanku, ki bo v dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik, se bodo domači operaterji pomenili o tekočih problemih obrtništva in o bližnjih volitvah za obnovo pokrajinskega odbora za o-brtništvo in upravnega odbora stanovske bolniške blagajne. Združenje bo v prihodnjih dneh organiziralo podobne razgovore tudi v drugih središčih tržaške pokrajine. Zaradi izrazite aktualnosti problemov vabimo domače o-brtnike, da se teh razgovorov u-deleže polnoštevilno. • Da bi se oddolžil spominu dveh pred kratkim umrlih strokovnjakov, M. Boldrtalija to L. Uvija, ki sta oba poučevala statistične vode na rimski univerzi, razpisuje Osrednji zavod za statistiko dva nagradna natečaja za dve neobjav ŽJeni statistični deli, ali pa a dve dah, ki bosta objavljeni v času od 1. Januarja letos do 30. maja 1971. Ustresne prošnje, ki Jim je tre- Slovensko prosvetno društvo IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi danes, 8. marca 1970 ob 17. uri večer PREŠERNOVA MISEL IN BESEDA Sodelujejo Stanko Kosmlna, učenca osnovne šole, člani dramske skupine, otroški pevski zbor Kraški slavček in moški pevski zbor Igo Gruden. Vljudno vabljeni 1 V torek, 10. marca bo predaval v Slovenskem klubu dr, LJUBO BAVCON, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani, o temi: SOCIALNOPATOLOŠKI POJAVI NA SLOVENSKEM IN NJIHOVO PREPREČEVANJE Predavatelj, ki je tudi sodelavec inštituta za kriminologijo v Ljubljani, bo govoril o gibanju in strukturi kriminalitete ter drugih socialnopato-loških pojavov. Vljudno vabljeni vsi, zlasti pravniki, zdravniki in vzgojitelji. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 11. marca ob 20. uri v mali dvorani glasbene šole prvi interni nastop gojencev glasbene šole tovajane bodo skladbe za klavir, violino, blokflauto, harmoniko in kitaro. Vstop prost />s m mala Triglav SINOČI V POLITEAMA ROSSETTI Pester recital Mine in Gaberja V Politeama Rossetti sta sinoči nastopila znana popevkarja Mina in Giorgio Gaber, ki sta predstavila tržaškemu občinstvu antologijo iz njunega repertorja. Kljub zelo visokim vstopninam je njun nastop privabil res veliko občinstva, ki je navdušeno sledilo izvedbam. Ponovitvi sta na sporedu samo še danes v popoldne ob 16.30 in zvečer ob 20.30. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o večeru obširneje poročali v torek. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani V VHODNI VEZI KULTURNEGA DOMA je odprta vsak dan od 9. do 20. ure RAZSTAVA 0 TABORIŠČIH ki sta Jo ob 25-letnlcl osvoboditve pripraviti SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA to ZDRUŽENJE BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV — ANED Mali oglasi ■CITROEN« — mehanična delavnica Samaritlanl In Mlceo In prodaja oa-domeitnth delov. Ulica Rlttmerer 4/a 1NSTHUKCIJE daje diplomiran ekonomski tehnik. Telefonirati 766-460, nova stereo plošča Jugotona. Igra instrumentalni trio Lojzeta Slaka, pojejo »Fantje s Praprotna«. Dvanajst prelepih: Triglav Ne Joči dekle V domači dolini Pomlad prihaja Dobravska polka Pozdrav z Dolenjske Mamici žuženberška polka Triglavski valček Sosedov Francelj Moj dom je zaprt Polhar ';00' OOOOOOOOOOOOOCC >0000,00006000 Gledališča VERDI Danes bodo od 9.30 do 13. ure za-čeli pri gledatški blagajni prodajati vstopnice za drugo predstavo Verdijeve opere «Ernani», ki bo za a-bonma C (parter in lože) in A (galerije In balkon) v torek ob 20 30. Nastopili bodo Ruggero Bondino, Linda Vajna, Renato Bruscm, Carlo Cava, Laura Cavallieri, Raimondo BottegheMi n Vito Susca. Opero, ki jo je režiral Carlo Piccinato,, bo dirigiral Ottavio Ziino. POLITEAMA ROSSETTI Mina in Giorgio Gaber bosta danes dvakrat ponovnla svoj recital: popoldne ob 16.30 in zvečer ob 20.30. V četrtek, 12. t.m., pa bo sedma predstava za abonma Stalnega gle-dailišča. Na odru bodo predstavil delo Alda Trionfa In Tonina Conta »Sandokan«. Delo bodo ponavljali do nedelje. Nazionale 14.30 «11 cavallo in doppio-petto«. Diane Baker, Dean Jones. Sledijo slikanice. Eden 14.30 (cRoso-1 ino Paternb, Sol-dato« Nino Manfredi, Jason Ro bards. Fenlce 15.00 (dndagine su un citta-dino al dl sopra dl ogni sospetto«. G M. Volontč, F. Bolkan. Technl. color. Prepovedano mladini pod 14 letom. Grattacielo 14.00 »Metello«. Lucia Bose, Massimo Ranieri, Ottavia Piccolo. Ekcelsior 15.00 «L'Amica», Lisa Ga-stonl, G. Ferzetti, E. Martlnelll. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Interrabang». Haidee Po-litoff, Corrado Pani, Beba Lončar Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 «Le false ver-ginl». Marta Hyer In Vincent Priče. Prepovedano mladini pod 14, letom. Alabarda 14.30 «Quel!a dannata pat-tuglia«. D; Oummings, M. Green-wood. "Xurora 15.00 «violenza al sole«. Technicolor. — Prepovedano mlad ni pod 18. letom,-Cristallo 15.00 »Topaz« Hitchčock. Technicolor. Capitol 14.30 «Quei temerari sulle lo-ro pazze scatenate, scalcinate car-rlole«. T. Curtis, VValter Chiarl in Lando Buzzanca. Moderno 14.00, 19.30 ln 22.10 «Fun-ny girl». Barbra Streisand in Omar Sharif. Zadnji dan. Impero 15.00 «L’uomo venuto dal Cremlino«. Anthony Qulnn. Technl. color. Vittorio Veneto 14.30 «Come, quan-do perche«. Philipe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «1 lunghl giorni delle aqui!e». Curd Jurgens, Crlstophei Plumer, Michael Caine. Abbazia 16.00 «C'era una volta II VVest«. Charles Bronson, H. Fonda. C. Cardinale, J. Robards. Techni. color. Astra 15.00 ((Indianapolis«. Paul Nevv. mann. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. marca 1970 se Je v Trstu rodHo 11 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. (JM-RLI SO: 87-letna Mara Trojan vd. Dell se, 80-letma Maria Jurlsse-vich vd. Pujsa tor, 79-letnl Albino Godina, 654-etna Maria Chertl vd. Sgo. baro, 68-letnj Silvio Puntar, 66-lelni Olovanni Furlan, 64-letna Luigia An-chele vd. M-ilkovic, 71-letna Domeni, ca Cha-lvien vd. Deiurl, 85-letna Aliče Deslmon vd. Centls, 83«letna Rosa VVrischer vd. Polil. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, Istrska ulica 7. Al Ga-leno, Ulica S. Cilino 36. De Leiten-burg, Trg sv. Ivana 5. Mizzan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ulica Bonomea 93. Godina al-rigea, Ulica Ginnastica 6. G. Papa, Ul-ca Felluga 46 (Sv. Alojzij). LOTERIJA BARI 54 25 51 24 31 CAGLIARI 79 22 46 84 55 FIRENCE 29 26 72 36 59 GENOVA 75 88 58 39 66 MILAN 83 23 7 80 50 NEAPELJ 34 89 9 55 22 PALERMO 29 74 48 22 24 RIM 45 78 9 71 80 TURIN 58 62 80 87 48 BENETKE 30 63 ENALOTTO 54 51 48 X 2 1 2 2 X 1 X X 1 2 2 KVOTE 12 — 2.572.000 11 — 88.600 10 — 8.300 NINO <1RI S> PROSEK danes ob 16 uri kinemaskope barvni film: STRAZ1AM1 MA Dl BAČI SAZ1AM1 Igrajo: Nino Manfredi, Patnela Tiffin, Ugo Tognazzi KINO NA OPČINAH danes ob 15. url technicolor film: IL CERVELLO Igrajo: David Nlven, Jean Paul Belmondo, E. Wallach. Bourvil Razna obvestila POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI vabi vse člane na redni občni zbor danes 8.3.1970 ob 15. uri v dvorani Prosvetnega doma v Bazovici. Odbor Danes, 8. marca ob 20.30 bodo bazoviške žene praznovale v prosvetnem domu v Bazovici mednarodni praznik žena. Govorila bo tov. Nadja Pahor. Vabljene vse žene! Danes, 8. marca ob 19.30 bo v društveni dvorani v Ricmanjih PROSLAVA 8. MARCA Na programu je govor, nastopi godibe, pevskega zbora in otroške folklorne skupine. Vljudno vabljeni vsi! Prosvetno društvo «ŠKEDENJ» vabi k skioptičnemu predavanju «lz dežele belih brez» Z besedo in sliko prepleteno s pesmijo in recitacijo nas bo vodil od Moskve do Leningrada predavatelj Stojan Spetič. Predavanje bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva v Skednju. Vstop prost! Vabljeni! Kasta priredi v l| četrtek, 12. t.m- K_V>»4 ob 20.30 v malt ■ m J 1 dvorani Kulturnega doma predavanje o temi: Narodne manjšine v Italiji Predaval bo univerzitetni prof. Karel Siškovič. Darovi in prispevki S P D T vabi vse ljubitelje narave na predavanje prof. MIRKA KAMBIČA iz Ljubljane «BARVE IN OBLIKE V NARAVb ki bo v petek 13. marca ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trsitu. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Ljudska prosveta Danes objavljamo na tretji strani recenzijo o tretji knjigi Ukane. Avtor omenjenega romana Tone Svetina bo na povab-lo Slovenske prosvetne zveze obiskal 24. marca Trst (Kulturni dom). 25. marca pa Gorico (Prosvetna dvorana). V svetoivanskem Marijinem domu v Trstu bo danes, 8. marca ob 17. uri nastopila igralska skupina iz Ul-ce Risorta z naslednjim sporedom: Gospa v minikrilu (skavtinje), V šoferski šoli (skavti), Srčnost na preizkušnji (Mar. družba). V počastitev spomina pok. ne Bajec daruje Edvard Mart 1000 lir za prosvetno društvo denj. Namesto cvetja na 8"» ^ Anice Dolhar darujeta Pina m bert Bi-rsa 3000 lir za prosvetno “V štvo Ivan Cankar. Ob 4. ob smrti nepozabne mame Frančišk Suta daruje hči Vera 2000 Ur jaško matico. , , vamv- V počastitev spomina pok. ka Pregarca darujeta Amalija gust Castellani 3000 lir za Dv*’" matico. strlca V počastitev spomina pok- Franca Rešaverja darujejo' n . n Bojana, Savica in Aleksi] 5000 Dijaško matico in 5000 lir za beno matico. jo- V počastitev spomina pok- •• ^ sipine Bajec roj. Srebot, sta^llžjfu me prot. Ambrozeta daruje o Terčelj 5000 lir za Glasbeno ma Ob 29. obletnici smrti Pepri® ruta se ga spominjajo mati in stre ter poklajajo 2000 lir za Dija- ško matico. V spomin na spomin na arago , rU. no Josipino Bajec roj. Srebot . jeta hčerka Zofija in nečak nij z ženo 10.000 lir za P-d-denj. 7 j ^ v- V počastitev spomina pok. * pj. ka Pregarca darujeta Zora >n ^ p- Kariš 2000 lir za P.d. &lav(* Ricmanj. Insjpl- V počastitev spomina pok. J ne Bajec daruje Josip MetlU*^^ lir za za prosvetno društvo “^aznjk3 žena daruje Rozalija lir za prosvetni dom v Ker se ne more udeležiti ^rižmančič.f Bazo vic*- Flavio Posega daruje 'Jjper- prosvetno društvo Slavko Ska le. V počastitev spomina P°^ |anl{ ce Dolhar daruje Angela glav- 2000 lir za prosvetno društvo ko Škamperle. a- V počastitev pok. Pepe Bajc ^ rujeta Marija Gerk in Pierina jal vsaka 500 lir za prosvetno štvo v Skednju Emil Furlan e£ je v počastitev spomina PePe v 1000 lir za prosvetno drujt' Skednju In 1000'lir za »Delo*- V počastitev spomina pok. dr. ^ da Baše -'n Zdravka Pregare3 ^ ruje družina Silvana Mcsesn^13 l% lir za Dijaško matico in 2500 Glasbeno matico. y. V počastitev spomina pok. jgoO ka Pregarca daruje Iva Batit lir za Kasto. Danes je pet let, odkar je preminil pri cestni nesreči n® Sardiniji voditelj Komunistične partije DAVID PESCATORI Z vedno enako žalostjo se ga spominjajo žena Maric®> sin Robert in sorodniki Krožek za družbene Id politične vede »Pinko Tomažiči. V sredo, 11 marca ob 20. uri bo v sejni dvora ni Federalnega komiteja KPI v Ull cl Capltoltna 3 ob stoletnici Lenino vega rojstva predavanje o temi »LE NIN: pomen znanstvenega razisko vanja v zvezi z odgovorom na so dobna vpraianja mednarodnega de lavskega gibanja«. Govoril bo Boris Ziberl, profesor na visoki šoli za sociologijo, politične vede In novinarstvo v Ljubljani. Sledila bo diskusija. Vljudno vabljeni. Konzorcij pridelovalcev vin trža-ške občine obvešča vinogradnike tržaške občine, ki bi radi razstavljali na letošnji vinski razstavi- v Križu (27., 28. tn 29. Junija tj.), da spo ročljo svojo prijavo do 31. marca Prijave sprejema Kmečka zveza. Ul. Geppa 9. Trst. SPDT priredi v nedeljo, dne 15 marca sfučarski Izlet v Sappado. Vpisovanje v Ulici Geppa 9, tel. 31-11» Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca Izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave sprejema urad v Ull d Foscolo I. ZAHVALA Dne 3. t. m. smo spremita k zadnjemu počitku dragega & nepozabnega moža ANTONA TURKA Prisrčna hvala zdravnikoma dr. Cergolu in dr. Vadla'oV' ter osebju sežanske bolnice, č. g. župniku Srebrniču iz Tomaj3' pevskemu zboru iz Dutovelj, sosedom za vso pomoč, d#r°’ valcern cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počasti njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA ŽENA TONČKA In sorodstvo Križ pri Tomaju, 8 marca 1970 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z na1111 ob izgubi našega dragega moža in .»četa ALOJZA MIHALIČA Posebna zahvaia g župniku, darovalcem cvetja ln vs;lfl’ ti so ga spremili na zadnji pori Družina MIHALIČ Boljunec, 8. marca 1970. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in so z nami na£° pozabno vfi- ANICO DOLHAR pospremili k zadnjemu počitku, naj lepša hvala. pose^ zahvala gospodom msgr. Klincu, msgr. dr. Škerlju in Sestra, svakinji, nečaki In drugo sorodstvo Trst, Gorica, Trbiž, Kranj 8. marca 1970 Potek akcije n postavitev spomenika padlim za svobodo v občini Devin-Nabrežina Vse kaže, da je iz predpriprav, sklepov na raznih sejah in ostalih znakov že dozorel čas, da lahko ugotovimo, da bo prostor, namenjen za postavitev osrednjega spomenika podlim za svobodo v naši občini, kmalu zadobil podobo, ki že ves čas po osvoboditvi sili v ospredje vsega našega prebivalstva. Načrtovano odkritje tega spominskega objekta, ki naj bi v letošnjem maju obeležilo 25-letnico zmage nad fašizmon, se je moralo na žalost zaradi tehničnih o-'Jir ^ umakniti pozi jšemu datumu. Mešani spomeniški odbor, sestavljen iz vseh demokratičnih političnih skupin v občini, legaliziran z zastopnikom občinske uprave ter ostalih organizacij, si je vsekakor zadel nalogo, da v tekočem letu nepreklicno realizira zamišljene načrte. Mnoge postavke so odborniki že Povoljno rešili, odkar je občinska uprava zastopana v odboru po svojem predstavniku, so postale seje životvomejše. Z zagotovljeno finančno podporo občinske uprave, razumevanjem kamnarskih podjetij *a nabavo potrebne količine kamna, moralno podporo vseh naših organizacij in sklepom o udarniškem delu naših kamnosekov, lahko * gotovostjo sklepamo, da bo letos Naseda res meso postala. Spomeniški odbor bo moral v bodoče računati z materialnimi tažkočami, saj so dosedanje nabiralne akcije z obljubljeno občinsko Podporo vred, nanesle le približno Polovico potrebnih denarnih sredstev. Nujno potrebna je vsestranska pomoč občanov. Vsem dosedanjim darovalcem denarnih prispevkov se odbor toplo zahvaljuje, čeprav je ta način prispevanja nekoliko poniževalen za tako plemenito stvar. Ne gre tukaj za običaj-u° nabiralno akcijo za nabavo ven-ca umrlemu občanu, kjer se prispevajo milodari. Našim 180 padlim °bčanom se moramo oddolžiti z izdatnejšimi prispevki; to zahtevajo čast naše kamnarske industrije, svojci padlih kamnarjev in cela občina Devin-Nabrežina. Dosedaj smo naleteli na polno razumevanje naših malih ljudi* ki so z odprto tako poklonili svojo skromno pomoč za ta vzvišen namen. Potrkati pa moramo na vrata in srca imovitejših slojev naše občilo; mali prispevki malih ljudi naj Sm bodo za vzgled, kako naš skromni živelj pojmuje oddolžitev žrtvami, ki so darovale svoja življenja za boljšo prihodnost vseh občanov. Spomeniški odbor apelira na vse s&vedno prebivalstvo, oa priskoči * izdatnejšimi prispevki na pomoč. / ,°klonjeni denar oddajte nabrežin-\ 8ki hranilnici in posojilnici, ki Posluje ob torkih, šetrtkih in so- ■ ootah popoldne. Lahko nakažete tudi pri Tržaški hranilnici v Seslja-fu — Sassa di Risparmio — Sistia- ■ n° — na tekoči račun štev. 3264/1 P°d šifro: Comitato Monumento «al tortigiano* - Duino-Aurisina. Vsem, ki se bodo v bodoče z ' razumevanjem odzvali temu pozivu, J Je spomeniški odbor, v imenu mater, vdov in sorodnikov naših Podlih borcev, prisrčno zahvaljuje! Vaščan S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Odobren občinski proračun za leto 1970 92 mil. dohodkov in 70 mil. primanjkljaja Največji dohodek od trošarine, največji stroški za osebje ■ Poročilo župana o javnih delih Prijave Vanoni SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE opozarja y*e trgovce, gostince, obrtni-*ei skratka vse slovenske go-•Podarske operaterje, da so Prispeli obrazci za letošnje ®*včne .prijave Vanoni. Tajnico ^ VSem zainteresiranim !*» razpolago, da jim sestavi let°šnje prijave. Opozarjamo, da je rok zelo kratek zaradi vellkonočnih praznikov, ki letos padejo zadnje dni marca, 'uradi tega ne odlašajte in čim prej na sedež SGZ, Trst, Jtt. Pilzi 8, ter prinesite s se-k°j vso potrebno dokumenta-eijo. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja Na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer je dolinski občinski svet odobril občinski proračun za leto 1970. Za odobritev proračuna so glasovali svetovalci enotne liste (KPI in PSI), proti pa svetovalci LSS in KD. Letošnji proračun dolinske občine predvideva skupno 92.029.616 lir dohodkov in 162.070.373 lir izdatkov. V proračunu so tudi postavke za občinski vodovod. Primanjkljaj (70.040.757) naj bi krili z državnim prispevkom iz sklada za Trst (19 mil. lir), z dodatnimi davki (17 milijonov 566.088) in s posojilom (33 milijonov 474.669 lir). Tudi dolinska občina ima največji dohodek od trošarinskih in dodatnih davkov (predvideni dohodek za leto 1970 znaša nekaj nad 45 mil. lir), nato družinski davek (12 mil.), davek za industrijo, trgovino in obrt (4,5 mil.), soudeležba pri prometnem davku (10 mil.), prodaja zemljišč (14 mil.) itd. Med največje izdatke spadajo stroški za: plače stalnemu osebju (21.846.184 lir), nestalnemu osebju (5.148.650), za plače stalnemu osebju občinskega tehničnega urada (12.091.932. lir), za izterjevanje trošarine (10 milijonov 751.500 lir), za osnovne šole (4.077.900), za plače stalnemu osebju na osnovnih šolah (2.263.354) in nestalhemu osebju na osnovnih šolah (7.743.750), za srednje šole (2.373.700), za živinozdravniški konzorcij (1.262.300), za javno razvet-ljavo (6 mil.), za javne vodnjake in pralnice (2.350.000), kritje primanjkljaja uprave občinskega vodovoda (6.925.500), za vzdrževanje in popravilo ulic in trgov (2.400.000), za popravila občinskih cest (1 mil. 700.000) itd. Župan Dušan Lovriha je med diskusijo obrazložil predloženi proračun in omenil, da se letošnji proračun bistveno ne razlikuje od lanskega, razen izrednih dohodkov, ki jih je lani občina dobila v zvezi z zgradnjo tovarne GMT, za javna dela in kritje primanjkljaja. Poudaril je nujnost reforme krajevnih financ, večje avtonomije krajevnih ustanov in izdelave medobčinskega regulacijskega načrta. V svojem poročilu seveda ni mogel mimo problemov, ki nastajajo z gradnjo tovarne velikih motorjev pri Boljun-cu in ki povzročajo občinski upravi precejšnje skrbi. Nastale so težave v prometu, ker so zaprli cesto Dom-jo-Boljunec in je velik promet s tovornjaki, ki odvažajo material, zelo je prizadeta športna dejavnost, dokler ne bo dograjeno novo igrišče, hudo je prizadeto kmetijstvo zaradi obsežnih razlastitev, zdaj pa se porajajo ugovori proti občinskemu regulacijskemu načrtu, da bi ustanova za industrijsko področje lahko zajela še nove površine. Dolinska občina se temu upira in bo odločno zagovarjala svoj regulacijski načrt. Prav tako si bo morala prizadevati, da bo v novo tovarno sprejeta, brez diskriminacij, domača delovna sila. Župan je v svojem poročilu nato naštel razna javna dela, ki so bila dokončana v preteklem letu, in dela ki bodo prišla še na vrsto. Lani je bila dograjena občinska hiša v Gročani (20 milijonov lir), od katerih 8 mil. v breme občine). Zaradi birokratskih in drugih ovir ter neuspešnih dražb niso bila o-pravljena dela s sredstvi iz sklada za Trst za leti 1968 in 1969. Na dražbi je bilo oddano delo za novo športno igrišče, zvišati pa so morali izdatek od 50 na 54 milijonov lir. Dela se bodo začela v prihodnjih tednih. Oddana so bila tudi dela za ureditev cest v Boljuncu (21 mil. lir), za cesto iz Križca v Kamnje itd., pričakujejo pa odobritev načrtov za ureditev vodovodnega omrežja v Boljuncu in Dolini (5 mil.), za ureditev javne razsvetljave v Boljuncu in Dolini (10 mil.) itd. Odobreno je bilo finansiranje za turistično cesto Prebeneg-Mač-kovlje (60 mil.) od katerih 12 mil. v breme občine). Deželni tehnični odbor je dal ugodno mnenje za novo | v najemu); površino, na kateri go-občinsko telovadnico (57.497.000 lir), 1 ji oljke in število dreves. odobreno je finansiranje za ureditev poljskih poti v davčni občini Boršt (15 mil.), Ustanova za industrijsko področje je pred kratkim sporočila, da bo krila stroške za javno razsvetljavo od meje s tržaško občino do Krmenke, dežela pa je obljubila 35 mil. ter za ureditev in tlakovanje ceste, ki povezuje Draško cesto z državno cesto pri Pesku. Največje in najvažnejše delo, ki ga finansira občina, je zgraditev kulturnega doma v Boljuncu, (100 mil. lir), deželni tehnični odbor zdaj preučuje načrt. Ko je omenil probleme kmetijstva je župan med drugim pripomnil, da bi morala deželna ustanova ERSA čimprej izdelati področne načrte, in je ponovil zahtevo po volitvah za vodstvo kmečke bolniške blagajne na Tržaškem. V zaključku svojega govora je dejal: «Naša demokratična levičarska u-prava bo zaključila svoje enotno uspešno delovanje v tej občini, kolikor bodo volitve za obnovitev občinskega sveta, s proslavo ali s proslavami 25. obletnice osvoboditve izpod fašističnega jarma. Ob tej priliki bomo še enkrat počastili spomin naših junaških partizanov, ki so padli za svobodo, demokracijo in enakopravnost in bomo še enkrat izkazali našo zvestobo idealom antifašizma in miru*. Kdor ne bi v roku izpolnil prija ve izgubi pravico do državnega prispevka približno 260 lir za kilogram pridelanega olja. Prošnje za te prispevke bo treba vložiti pozneje, ker Pokrajinsko nadzorništvo za prehrano še ne razpolaga z zadevnimi tiskovinami. Tajništvo KZ SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V ponedeljek, 9. t.m., se bodo sestali ob 16. uri vsi odbori sindikata slovenske šole. SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA V torek, 10. marca, se bo sestal ob 15.30 odbor slovenske šole. Dnevni red: 1. Priprave za proslavo 25. obletnice obnovitve slovenske šole. 2. Razno. 25. OBLETNICA OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE V torek, 10. marca, se bo sestal ob 17. uri srednješolski odbor za proslavo 25. obletnice obnovitve slovenske šole. V Marijinem domu v ROJANU bo danes, 8. marca ob 17. uri GLASBENI VEČER Nastopijo: — Harmonikarski ansambel «Mixamar» (sen. in jun.) — Mladinski zbor «Slomšek« iz Bazovice — Ansambel « Slomšek » iz Bazovice Med odmori srečolov. Vabljeni. Uspela Prešernova proslava v Zgoniku Dirigent Oskar Kjuder čestita Jožetu Faloutu za njegov uspešen petkov nastop na koncertu GM, kjer je kot solist igral rog V četrtek zvečer se je tudi prebivalstvo iz zgoniške občine oddolžilo spominu svojega velikega genija na uspeli Prešernovi proslavi. Organizacijo tega kulturnega praznika si je prevzelo domače prosvetno društvo »Rdeča zvezda*, proslava pa je bila v prostorih športnega krožka Kras v Zgoniku. Najprej je spregovoril nekaj u-vodnih besed predsednik prosvetnega društva Janko Obad, nakar je sledil govor o Prešernovi osebnosti, ki ga je imel predsednik Krasa dr. Jan Godnič. Predavatelj se je v svojem kvalitetnem goyoru dotaknil velike ustvarjalnosti, ki so bili posledica globokih notranjih doživljanj in občutkov. Dr. Godnič je tudi poudaril, da ni Prešeren svetla zvezda samo za slovenski narod, saj je bil tudi glasnik bratstva med narodi. In pesnikovih misli, ki jih izraža v svoji Zdravljici, bi se morali oprijeti še posebno dandanes tisti, ki so odgovorni, da ni miru med narodi. Spored je obsegal še številne re citacije pesnikovih stvaritev, medtem ko je izmenoma pevski zbor iz Saleža - Zgonika zapel pod vodstvom Janka Obada štiri pesmi, 9. marca 1885 se je v znani rudarski družini Kogojevih pod stožčastim hribcem z romarsko cerkvijo sv. Antona in Kalvarijo v ozadju rodila naša jubilantka Fanči Kogoj - Lapajnetova. Njena mladost je potekala do zrelih dekliških let na prelomu stoletja, v romantičnem okolju živahno prebujajočega se rudarskega mesteca. Kulturno -prosvetna in socialna gibanja tedanje dobe so mlado dekle kaj kmalu pritegnila v svoje vrste. Že v šoli je nastopala v igralskih in pevskih vlogah, po končani osnovni, gospodinjski in čipkarski šoli pa se je z vso vnemo posvetila dramskim in koncertnim nastopom. Odigrala je do prve svetovne vojne dolgo vrsto najrazličnejših vlog domačih in tujih avtorjev, ki so ostale starejšemu rodu Idrijčanov v najlepšem spominu. Idrija je imela tedaj tri močne dramske amaterske skupine, vrsto >""l"iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii°*. ki je preveval celotno pripev je stopnjevalo še priznanje r naPlavzi poslušalcev, ki so nam-napolnili dvorano do zadnjega Z*}6ka. Nastopilo je 10 zborov in JPJjini oktet iz Pirana. Poleg do-zborov so bili še posebej j?*® pozdravljeni zbori iz zamej-t';q> ki so prireditvi vlili svoj u !ebno neposredni elan. Zbor cSla-jč0* Pod vodstvom Vladimira Švare ;,.*apel Mirkovo *Na trgu» Vinkovo ri,p0» in Apihovo cBilečankn*. * tVesna* pod vodstvom Frančka ,lajalo Venturinijevi pesmi *Lov-Sj in t Nocoj pa oh nocoj» ter fr^onitijevo «Vstajenje Primorske*. ®or »Primorec*, P°d vodstvom O-LrUa Kjudra Gobčevo «0j podju-8 *• rusko narodno v priredbi Ser-** Žarova in Rozinovo *NaŠa •L-pa*. z zborom tJacobus Gallus» vodstvom Ubalda Vrabca pa je revija, tako po zahtevnosti pro-1 ugotovili marsikaj dobrega v posa-grama kakor po izvajalski plati | meznih pesmih, moramo naglasiti ■ -i • v i T_____• 1 : _ _17........ n/i«H nl/»nr» • m Z,- A dosegla višek. Izvajal je Gallusovo nChristum natum*, Ukmarjevo »;» Sporočilo KZ pridelovalcem olja Kmečka zveza sporoča vsem pridelovalcem olja, da morajo do 15. marca izpolniti pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu prijavo o obdelovanju oljk. Navesti je treba skupno površino posestva (tudi morebitna zemljišča, ki jih ima kdo ■iimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuitiimiiHiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiu Lep življenjski jubilej: 85 let Fanči Lupe j neto ve prav dcbrih pevskih zborov, več glasbenih orkestrov in godbenih društev. Razumljivo je bilo, da so se vse te skupine še posebej potrudile in v plemenitem medsebojnem tekmovanju požele mnogo odobravanja hvaležnega občinstva. In naša Fanči se je v svoji katoliška ;-socialni izobraževalni skupini, s svojim srebrno donečim sopranom ter vso občutnostjo odigranimi pevskimi in igralskimi vlogami nadvse uspešno vključila v kulturno -prosvetno dejavnost živosrebrne doline. Ne le v rodnem mestu, tudi krajih na podeželju, kjer je s svojo skupino gostovala, je požela od občinstva mnogo hvaležnega priznanja. Po poroki s Francetom Lepajne-tom, prav tako iz znane rudarske družine, je šla njena življenjska pot v Jugoslavijo. Okupiran’je bil rodni kraj, odgovorna rudarska služba družinskega očeta pa jo je vodila iz Logatca v Velenje, Zabu-kovico in Celje, kjer je mož France kot upravnik tamkajšnje rudarske šole 1. 1939 nenadoma in mnogo prezgodaj umrl. Poslej se je z vso vnemo posvetila sinu in trem hčerkam, ki so se izšolali v Ljubljani, kjer jubilantka sredi otrok, vnukov in pravnukov praznuje svoj visok življenjski jubilej. Še zmerom rada zapoje priljubljene Gregorčičeve, pa druge narodne in stare idrijske pesmi, prebira časnike in knjige. S svojci se odpelje na izlete v mnoge kraje naše domovine pa tudi izven nje, presrečna, da imamo po zaslugi velikih žrtev minule vojne zdaj tudi košček slovenske obale, se kljub visoki starosti še vedno rada okoplje v valovih sinjega Jadrana. In kadarkoli se s sinom Bogomirom ter drugimi svojci popelje v priljubljeno rodno Idrijo, se ji vzra-dosti srce ob pogledu na nove stanovanjske bloke in naselja, novo moderno cerkev, regulirane vode, asfaltirane ceste in lepe Športne naprave. V njeni mladosti je še kljukala znamenita «šina», vabil mogočni rudarski zvon rudarje na delo. Na stotine oljnih svetilk se je vsipalo ob večerih iz jaškov in se porazgubljalo vsenaokrog do zadnjih hišic gori pod gozdom. Stale so še mogočne grablje in zajemale ob povodnjih na tisoče in tisoče kubičnih metrov drv in hlodovine. Mali rudniški železnici sta dovažali rudo v drobilnico in od tod dalje v žgalnico, pela so težka kladiva v rudniški kovačiji, spretni livarji so vlivali mogočna kolesa in druge potrebščine za rud nik. V staroznanem magazinu so izklicavali imena rudarskih družin ter vsipavali žito in druge natu-ralije v nastavljene vreče. Vozniki težkih parizarjev so pokali z biči in s kozla črnožolte kočije se je oglašal postiljonov rog. In ko se iz te mladostne vizije ozre njeno oko na sedanji mogočni na predek mesta in rudnika, na visoki standard motoriziranih rudariev, ji nehote uide iz ust vzklik: «Joj. ka ko lepa si zemljica draga, kako krasno gnezdece nastaja v naročju živosrebrne doline .. .» Draga Fanči! Vsi, ki Te poznamo — in teh ni malo, zbiramo ob današnjem dnevu žena k Tvoji jutrišnji 85 letnici najlepše že Ije, da bi ostala še dolgo le, ^ nove jubileje tako čila ter da bi n Tvoj* oko Se dolgo radostilo sadov težko preizkušene preteklo "■ti na poti v novo, še svetlejšo L a Kalvipki Ana Lapanja slavi danes 87. rojstni dan ...........umi.................................................................im.... V TOREK NA PADRICAH V «OGRADI» PRI SV. IVANU Redni občni zbor p.d. «SIovan» V torek je bil v Padričah redni občni zbor domačega prosvetnega društva «Slovan», ki se ga je udeležilo veliko število vaščanov. Občni zbor je otvoril predsednik društva Silvester Grgič, ki je pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili tudi predstavnik SPZ prof. Svetko Grgič, podpredsednik gozdarske zadruge Josip Žagar ter predsednik Š.Z. «Gaja» Karel Grgič. Nekaj pomembnih besed je spregovoril tov. Svetko Grgič, ki je najprej v imenu SPZ pozdravil občni zbor ter mu želel veliko uspehov, nato pa dejal, naj padriško društvo nadaljuje svoje delo in poslanstvo v taksnem duhu, s kakršnim so bili prepojeni vaščani med zmagovito narodnoosvobodilno borbo. Kot vaščan in pevovodja domačega pevskega zbora pa je pou daril ter zaželel vsem vaščanom, da bi bili tudi v nadalje tako delavni in enotni na vseh področjih kulturnega, športnega in sploh vsakega udejstvovanja, kot so bili njihovi predniki. Naše prosvetno društvo ima precej načrtov za nadaljnje delovanje: kako pa bomo vse to opravili, bo seveda povedalo samo delo. Na našem občnepi zboru smo tudi izvolili oziroma pomladili nov odbor, ker upamo, da bodo mladi odborniki krepko poprijeli za va-,eti in s sodelovanjem vseh vaščanov pokazali česa zmorejo. Za novega predsednika je bil iz voljen Rafael Grgič, za podpredsednika Pavel Racman, za tajnika Darko Grgič, za blagajnika pa Vla- in sicer Luna sije, Zapuščena, Planinsko in Zdravljico. Številni prisotni so toplo nagradili izvedbe pevskega zbora, ki se je ob tej priložnosti predstavil v čisto prenovljeni obliki. K zboru je namreč pristopilo veliko število mladih pevcev, ki zaenkrat še ne pridejo popolnoma do izraza. Če pa bo mladina marljivo nadaljevala po tej poti, bodo prav ti mladi pevci že v bližnji prihodnosti tvorili os celotnega zbora. K uspehu tega kulturnega praznika sta odločilno pripomogla gosta Slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen in Livij Bogateč. Tržaška umetnika sta mojstrsko podala Ribiča, Judovsko dekle in Uvod h krstu pri Savici. Domače občinstvo je z burnim ploskanjem nagradilo njuno občuteno izvaja-nj6. Spored so dopolnile recitacije domačih mladincev. Nastopili so Magda Rebula, Pierina Furlan, Milva Budin, Tamara Blažina, Igor Guštin, Zvonko Simoneta in Boris Si-moneta, ki so podali Nezakonsko mater, Učenca, Vrbi, Od železna ceste in Hčere svet. Ob zaključku so vsi prisotni * dolgim aplavzom izrazili svoje zadovoljstvo nad uspelo proslavo, v vaški gostilni je bil pozneje drugi del sporeda — improvizirani družabni do Grgič. Za odbornike so bili izvoljeni: Silvester Grgič, Emil Grgič, Silvan Grgič, Svetko Grgič, Ljud mila Žagar ter Danilo Žagar. Rafael Grgič Gallus*, oktet iz --------. -----5 - - - [la Brij in iz Tolmina in tako bi lahko zbiranju mladih pevcev v zbore , ,h . r tudi pri nekaterih ostalih zborih 1 Ivan Silič D ‘ Prispevajte ga DIJAŠKO MAIICO! Pri Sv. Ivanu, v «Ogradi», živi mimo in vedro življenje Ana Lapanja, ki prav danes, na praznik [ napredne ženske, slavi svoj 87. rojstni dan. Prav gotovo ni današnja slavljenka nikoli mislila, da bo njen 8. marec tako pomemben. Sicer pa je bila že v svojem 27. letu, ko se je 8. marec začel slaviti kot mednarodni praznik. Ana Lapanja je prava Svetoivan-čanka. Rodila, se je pri «Frdeni-čih», torej skoraj v središču tega znanega tržaškega predmestja, ki pa je bilo v njenih mladih letih še dokaj odročno, malone vas, ločena od ostalega mesta. Končala je slovenske šole, vseh osem razredov, saj tedaj pri Sv. Ivanu ni bilo niti govora o italijanski šoli. Po končani obvezni šoli, današnja slavljenka ni mogla v višje šole, pač je morala na delo. Njen oče je bil vrtnar in še tako mlada Apa je bila delovna moč, ki se ji oče ni mogel odreči. In delo je bilo tedaj g:avna in edina skrb, kajti toplo je bilo časa za počitek in za razvedritev. Procesije, verske svečanosti nasploh, razne prireditve, besede in veselice v Narodnem domu so bile e-dine priložnosti, da se je naš človek nekoliko oddahnil in razvedril. Današnja slavljenka se še vedno z radostjo spominja, kako se je odela v sloVtensko narodno nošo in skupno s sovrstnicami odhajala na prireditve in svečanosti. Pa je vsega tega bilo bolj malo, kajti oče ji ni dajal preveč svobode. Ana Lapanja se je dvakrat omožila. Prvič, let? 1907. je vzela Jo sipa Novaka, ki so ga svetoivanski je umrl že leta 1912. in se je Ana lete 1920 ponovno omožila, tokrat z Antonom Dolencem, ki pa ji je po samih dveh letih tudi umrl. In tudi otroci so jo zgodaj zapustili. Za vsemi Je žalovala, toda najbol; za hčerko Nelo, kajti smrt jo je ugrabila pri samih 17 letih. Iz gornjega izhaja, da življenje naše današnje slavljenke ni bilo niti lahko, niti veselo. In vendar se Ana danes spominja svojih mlajših let z določeno vedrostjo in se bolj šali, kot pa objokuje svoje nekdanje težave, ko je kot perica z dvemi, celo tremi zavoji čistega perila hodila vse do Ulice Marghe-rita, ker je tramvaj tedaj odtod dalje v mesto stal le tri solde, vtem ko je od Bošketa stal pet soldov. Čestitkam številnih sorodnikov in večer. 80 let iraškega rojaka Ivana Šuca Sedmega februarja je v Kranju slavil svojo osemdesetletnico kraški rojak Ivan Šuc. Slavljenec se je rodil leta 1890 v Dutovljah, služboval pa je v Trstu, Gorici, Ljubljani in nazadnje v Kranju. Čeprav je bil po poklicu policist, je ta svoj posel opravljal predvsem kot človek naprednega duha in kot zaveden Slovenec. Ta njegova naprednost je prišla ničkolikokrat do izraza še pred vojno, ko je znal pred kranjsko policijo prikriti mnogo ljudi, zavesti preiskave na stranski tir ter reševati komuniste in druge napredne ljudi pred aretacijami. Med drugim je s pravočasnim opozorilom leta 1940 preprečil, da bi v domačem društvu policija našla karkoli, kar bi lahko kompromitiralo njegovo napredno dejavnost. Pred prihodom Nemcev v Kranj je cele noči sežigal razne politične dokumente in s tem preprečil aretacijo marsikaterega javnega in političnega delavca. Okupatorji so od njega med drugim zahtevali naj razkrije kranjsko celico komunistične partije, vendar se je znal tako spretno izogniti temu ukazu, da ni do tega nikoli prišlo. Zato pa je postal okupatorjem sumljiv in končno so ga tudi aretirali. In ko je poleti 1944 čakal na obsodbo, je preskočil 2 metra visoko žično ograjo in ušel gotovi smrti. Že naslednje jutro se je priključil partizanom, pri katerih se je boril tudi njegov edini sin in že leto 1943 padel. Do konca voje je z zaupnimi nalogami deloval v Cerk- domačini poznali bolj pod vzdev-, svetoivanskih prijateljev se pridru-kom «Pepi od Keke.» Toda Ivan, žuje tudi naš dnevnik, ki ji želi ki mu je bila povila tri otroke, ji I še veliko vedrih in zdravih let. Marco Pozzetto o arh. Plečniku (Nadaljevanje s 3. strani) osebnosti slovenskega ali polslo-venskega rodu, z vlogo tedaj — glede na Dunaj — perifernih kulturnih središč Ljubljane,. Trsta in Gorice. Razlaga nam medsebojna vplivanja teh središč, posebno pa pomen umetniških osebnosti, ki so izšle iz stečišča avstrijskega, slovenskega in italijanskega kulturnega prostora, za nastanek in razvoj moderne arhitekture. Marco Pozzetto je to storil z izrednim smislom za analiziranje družbeno-političnih razmer kot pogojev za idejna gibanja v umetnostih in za porajanje umetniških osebnostih. Iz knjige, o kateri govorimo, je dobro razvidno, da je avtor z največjo skrbnostjo in analitsko natančnostjo proučil ogromno dokumentacijskega gradiva preden se je lotil zahtevne toda hvaležne naloge — razlage Plečnikove življenjske in umetniške poti: iz predmestne mizarske de lavnice v sredo Evrope, na Dunaj in v Prago, pa spet nazaj v Ljubljano, da ji na svoj način zapoje hvalnico kot ji jo je tolikokrat za pel njegov umetniški sorodnik Ivan Cankar. Večkrat se dogaja, da umetniki začno svojo življenjsko pot doma, dosežejo z lastnimi silami in z bolj ali manj slučajno pomočjo razgledanega učitelja mednarodno raven, potem pa se za* vedno od pravijo v veliki svet, da bi na to način dosegli pravi uspeh Ivan Cankar ni mogel storiti kaj takega, saj je lahko samo v Ljubljani in za Slovence pisal in govoril v jeziku, s katerim je mogel in znal razkrivati svojo slovensko tenkočutno dušo. Fabiani in Plečnik bi lahko ostala v velikem svetu, saj ste jima to dovoljevala značaj njunega udejstvovanja in ugled, ki sta si ga pridobila zunaj svoje ožje domovine. Vendar sta se oa vrhu svoje ustvarjalne moči vrnila tja, od koder sta se napotila v veliki svet. Le Jager je ostal daleč. onstran oceana, a je z oporoko najpomembnejši del sam "ga sebe, dokumentacijo svojega u stvarjalnega opusa, vrnil domovini. Lahko rečemo, da so vsi trije na tek način hoteli vrniti svojemu domu tisto, kar jim je le-ta dal, namreč to, da so mogli sploh začeti, nazadnje pa obogateti evropsko arhitekturo s tistim, česar ni mogoče dobiti drugje kot na Krasu ali v Ljubljani. Gotovo je tudi Marcu Pozzetto pomagala ljubezen do tega lepega sveto, da mu je uspelo prodreti globoko v umetniško dušo treh njegovih velikih sinov Na ta način postaja Marco Pozzetto eden od najboljših poznavalcev porajanja modeme arhitekture, udeležbe slovenskega in italijanskega elementa v njej in tistih njenih osebnosti, ki nas zaradi prirodne povezanosti, ki jo čutimo do njih, najbolj zanimajo. V njegovem, vse pozornosti vrednem delu, zaslužijo, poleg — _ v Plečnikovi šoli smo rekli «teža-škega* — dokumentacijskega dela, največje priznanje njegova lastna odkritja in dognanja o rojstvu modeme arhitekture. Med temi je posebno zanimiva teza, da se je modema arhitektura začela še preden je bila zgrajena prva »modema« zgradba, da se je pravzaprav začela s teoretičnim delom Otta Wagnerja »Moderne Archi-tektur«, da se je potemtakem moderna arhitektura prej «mislila» kot »gradila*. Presenetljivo enako misel je bil po svoje doživel in izrazil prvak modeme arhitekture medvojnega časa francoski arhitekt Le Corbusier, ki je dejal, da je arhitektura «pure creation d’esprit», se pravi, čista stvaritev duha. Iz načina, kakršnega si je bil Marco Pozzetto izbral za to, da bi italijanski in evropski kulturni javnosti predstavil ustanovitelja slovenske arhitekture Jožeta Plečnika, veje vrhu vsega še izredno demokratični odnos do umetniške ustvarjalnosti. Le ta zares ne sme poznati nobenih predsodkov, ki bi lahko idejno, prostorsko ali časovno omejevali njeno človeško univerzalnost. Pozzettovo spošto vanje jezikovne kulture je nena vadno, da, presenetljivo. Le človek resnično humanističnega duha, le pravi ljubitelj kulture in umetnosti se je lahko odločil za to, da je zapisal tekste drugorod-nih avtorjev, ki v knjigi dopolnjujejo njegove lastne razlage, v njihovih originalnih jezikih — v angleščini, francoščini, nemščini, češčini in slovenščini. Dejstvo, da so vsi ti teksti, tikani v Turinu, brez slehernih ortografskih napak, dokazuje izredno delovno vestnost avtorja in njegovih tiskarskih sodelavcev. Knjiga Marca Pozzetta »Jože Plečnik e la scuola di Otto Wag-ner» je primer resnično kozmopolitskega, humanističnega in demokratičnega esejističnega pripovedovanja. Ing. M. T. nem, po osvoboditvi pa se je z vso vnemo posvetil vzpostavljanju nove oblasti. Kot odbornik, član borčevskih organizacij v občini in na terenu je bil vedno v prvih vrstah in še danes pri svojih 80 letih je aktivist Rdečega križa, zbiralec krvodajalce' in kolikor mu moči dopuščajo aktiven delavec v vrstah komunistov, socialistične zveze itd. Je tudi nosilec več partizanskih odlikovanj. Za živi ien iški jubilej so mu pri-š'J čestitat številni predstavniki oblasti in organizacij pa seveda tudi posamezniki, ki ga spoštujejo in cenijo. Janko jtazlina ple^dglas TVRDKE ROEHM & HAAS - DARMSTADT Akrilni nezlomljivi material v prozornih mlečnih in barvnih ploščah za: zunanjo svetlobo, svetlobno reklamo, cestne znake, okna kabin, sprednja stekla za motorne čolne, laboratorijske Instrumente za: industrijo, gradbeništvo, ladjedelništvo, letalstvo PALICE - DROGOVI - CEVI ®ple>dglas varnostno akrilno steklo, ki ga lahko . . . režete — vrtate — rezkate — stružite — obrobite — vtisku-jete — brusite In loščite! POOBLAŠČENA PRODAJALNA -ZANCHI TRST, VIA DEL CORONEO 4 - TEL. 29 684 PnmorsSci^nGvmt NEDELJA, 8. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 3 30, Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 čembalo; 10.00 Godala; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 M. Kranjec: Povest o dobrih ljudeh; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.30 E. Bassano: «Otroci so, kakršni so»; 17.30 Pesmi Nadiške doline; 18.00 Koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: Poklici; 21.00 Plošče; 22 00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.00 Tamburaški ansambel; 10.30 Tržaške; 12.15 Športni pregled; 14.00 El campanon. KOPER 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 Veliki orkestri; 10.30 Melodije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Pojeta W. Goich in C. Richard; 14.30 Naši kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Pestra glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 10.45 Glasbeno nagradno tekmovanje; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Komični oder; 13.30 Planet Neapelj; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.10 Nedeljski ansambel; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Pisan spored; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.15 Ital. kvartet; 21.55 Orkestri; 22.25 Melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne prognoze; 12.30 Program s C. ViUo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Magični radio; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16 20 in 18.04 «Sanremo 1970»; 17.00 Športna nedelja; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Sopranistka Zinka Milanov in baritonist L. Warren; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Izkrcanje v Normandiji; 22.10 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi; 12.20 Webrova klavirska glasba; 12.50 Faurejeve skladbe; 14.05 Folk. glasba; 14.10 Pariški simf. orkester; 15.30 J. Genet: »Le serve»; 18.00 Svetle in temne točke F. Goye; 18.45 Aktualnosti; 19.05 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.50 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.45 Klavirska glasba; 10.10 Rossinijeve variacije; 11.55 Basista Tancredi Pasero in N. Gjaurov; 12.20 Plošče; 13.30 »Pro mušica antiqua». SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12 00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 In-form. oddaja; 8.05 Ludvvig Ach-tel: Pogumni krojaček; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — ž. Kraigher-Ksenija; Spomini na Štjak; A. Kos: Sredi noči; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14 05 Holandske pihalne godbe; 14.30 Ljubezen na prvi pogled - humoreska; 14.50 Ansambel J. Privška; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni stereo; 17.30 C. Kosmač-M. Mejak: «Tan-tadruj»; 18.17 Dve Beethovnovi sonati; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer»; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Zabavni zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14 00 Kmetijska oddaja: 15.00 Šport; 17.00 Spored za najmlajše: 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Športne vesti in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Greene: »Samokres naprodaj*; 22.10 Športna nedelja. II KANAL 17.10 G. Cataldo: Buon viaggio Paolo; 18.50 Popevke. 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.20 Film: »Storia immortale» z Wellsom. PONEDELJEK, 9. MARCA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Pianist Intra; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Orkester Casamassima; 15.40 Folklorni drobci; 16.00 Mozart, «Don Juan». KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba: 8.00 Poje Celenta-no; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Malo besed, veliko glasbe; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe: 11-30 Od melodije do melodije; 11.45 Znani po pevkarji; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Šport: 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za nula de; 16.05 Športni pregled; 16.20 Lahka glasba; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18 00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dežela; 13.15 Program z Luttazzijem; 14.16 Pisan spored; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.20 Glasbena paleta; 18.45 Glasbena mavrica; 19.05 Kulturne aktualnosti; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist E. Bastianini; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje M. Tessuto; 10.35 Telefonski pogovo ri; 12.35 Kratki življenjepisi; 13.00 Športni pregled; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 «Sanremo 1970»; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.50 Nocoj smo v gosteh pri...; 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske plošče; 21.30 Brez naslova; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 10.45 Haendlov concerto grosso; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Debussy in Saint Saens; 14.30 Mahlerjeva Simfonija štev. 1; 15.30 De Falla: «La vita breve»; 16.40 Boccherinijev Kvintet, opus 47; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarstvo; 19.00 H. Pin-ter: »Rojstni dan* (drama). FILO, 8.00 Koncert te espaniola*; 10.20 Haydnove klavirske skladbe; 12.00 Folk. glasba; 12.05 Dunajski simf. orkester; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Pai-siello: «La serva padrona*. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 In-form. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Ansambel J. Kampiča; 10.15 Pri vas doma; 12 10 Dve viziji D. Žebreta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40_Pihalni orkestri: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 15.40 Učiteljski pevski zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel L. Slaka; 20.00 Beograjske glasbene slavnosti; — v odmoru: »Kulturna kronika*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 M. Miron: Pesmi v prozi; 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Orkester Mauriat. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Človek in vesolje; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Sredi noči*; 23.05 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o... 22.15 Simf. koncert; 22.45 Parlament ita lijanskega zedinjenja. SEJA OBČINSKEGA SVETA JE BILA V PETEK ZVEČER Soglasno odobren letošnji proračun števerjanske občinske uprave Primanjkljaj bo znašal 9.131.000 lir ■ Na seji je bil prvič prisoten novi tajnik dr. Emidij Sussi • Odobren nov organik občinskega osebja: predvideno je znanje slovenskega jezika za sprejetje v občinsko službo 30IFUZIJA t; 10.10 Albeniz: »Šui- Z odobritvijo letošnjega prora- sveta. Po odobritvi zapisnika prejš-i-i- i- 1 nje seje, so svetovalci soglasno sprejeli spremembe v pravilniku občinskega osebja. Podobno kot v Sovodnjah so vnesli v tekst pravilnika prednost znanja slovenskega jezika za najemanje v občinsko službo. Nato je župan Klanjšček predlagal, da bi povečali plače občinskim uslužbencem. Ti so pred časom od občine to zahtevali, občinska uprava je poizvedela kakšne plače imajo uslužbenci v nekate-rin drugih sosednih občinah in zaradi tega je župan predlagal, da bi se plače povečale. Strošek naj bi bil v letu 1970 večji za 914.000 lir. Tako pri uradnikih kot pri o-stalem osebju naj bi prejšnja najvišja plača postala sedaj najnižja. Poudariti je treba, da imajo občinski uslužbenci poleg plače, ki se dviga sorazmeroma z leti službe in s prehodom iz nižjega koeficienta v višjega, še mesečni dohodek po 8.000 lir v pričakovanju u-reditve celotnega stanja javnih u-službencev in mesečno draginjsko doklado v višini 21.600 lir. Poleg tega imajo seveda še trinajsto plačo. Svetovalci so novi organik sprejeli soglasno. Pred glasovanjem pa je svetovalec Slavko Štekar večkrat zahteval, da bi istočasno u-redili tudi prejemke čistilk v šolskih stavbah. Te se pritožujejo, da so njih prejemki nizki, zaradi tega bi bilo pravilno povečati jih. Župan pa je odgovoril, da ni prejel do sedaj nikake pismene zahteve s strani čistilk, da je njih status različen od onega, ki ga imajo stalni uslužbenci, zaradi tega ni moč istočasno glasovati in zah teva svetovalca štekarja je bila zavrnjena. Je pa odbor pripravljen vzeti v pretres prošnje, ki bodo dospele. V nadaljevanju seje so svetovalci sprejeli še druge sklepe. Ureditev parkirišč pri občini bo stala milijon lir več kot je bilo prvotno predvideno. To ker je bil prej za to določen znesek premajhen ob podražitvi raznih storitev. Nadaljnjih^ 238.000 lir so morali plačat: ubužbi CESIA za povečane stroške pri gradnji vodovoda. Občinskemu zdravniku dr. Rutarju so povečali mesečno nagrado. Prihaja enkrat tedensko v ambulanto, istočasno je tudi šolski zdravnik. Svetovalec Štekar je obžaloval, da občina nima urejenega inventarja in da je ambulanta ostala v ,.biin-ski hiši, kjer so v teku poprav- JUG. TELEVIZIJA UD 8. D« 14. MARCA 1970 NEDELJA, 8. marca 9.25, 20.00, 22.55 Poročila: 9.30 Pod lipo v Ravnici; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja; 11.30 Oberst-dorf: Smučarski poleti; 14.45 Nove melodije — posnetek; 16.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 19.00 Rezerviran čas; 20.35 «Naše malo mesto* • humor; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled; 22.20 Žene Kosova včeraj in PONEDELJEK, 9. marca 20.00 in 22 20 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba: Matematika; 16.10 Francoščina; 17.50 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica; 18.05 H. Škofič: Trije čuvaji — basen; 18.15 Obzornik; 18.30 Graničarji: 19.05 »Muzikora-ma»; 20.35 I. Samokovlija: Plavolasa Židinja — drama; 21.35 Po filmskem svetu: Beograd 70. TOREK, 10. marca 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16 10 Angleščina; 17.15 Veselje v glasbi: Kaj je orkestracija; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače; 19.05 Operacijske raziskave; 19.30 Promet in alkohol; 20.00 Dnevnik; 20.35 Hitchock: »Ujamite tatu*, ameriški film, sledi Veselje v glasbi: Kaj je impresionizem, ob koncu Poročila. SREDA, 11. marca 20 00, 22.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 15.00 in 16.00 Nogomet Vojvodina :Ujpest Dosza; 15.45 Test z glasbo; 17.45 Trapollo HH 33; 18.30 Obzornik; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop: 20.35 Teh naših petdeset let; 22.05 P. I. Čajkovski; Romeo in Julija — balet. ČETRTEK, 12. marca 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Matematika; 17.45 J. Menart: Čudežna kitara; 18.00 Nevihta v otroškem vrtcu; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni — humor; 20.35 V. Neff: Preudarne poroke; 22.05 Umetnost v današnji slov. družbi; 22.55 «Zgodbe za vas* — film. PETEK, 13. marca 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Kako se krepim; 17.45 »David Copperfield* — film: 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.00 Mozaik; 19.05 Sodobna francoska družba; 19.45 Cikcak; 20.35 »Stožec tišine* — film; 22.05 Malo jaz, malo ti — quiz. SOBOTA, 14. marca 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Pingvini; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 17 45, 18.30 Košarka Gr vena zvezda : Olimpija; 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 19.45 Cikcak: 20.35 »Zlati jelen* v Brašovu; 21.35 Rezervi rano za smeh; 21.50 «Destry» — film; 22.40 TV kažipot. čuna v petek zvečer je tudi šte-verjanska občina napravila svojo dolžnost in ustregla zakonskim do ločilom, ki so letos strožja. Medtem ko so prej nekateri občinski in pokrajinski sveti sprejemali pro račune tudi v poletnih mesecih, do loča novi zakon, da morajo biti proračuni sprejeti pred začetkom sončnega leta; ker je zakon stopil v veljavo šele pred kratkim, so kontrolni uradi dovolili še letos majhno zamudo. Na Goriškem morata proračun odobriti še goriška in tržiška občina, pokrajinska u-prava ga bo sprejela verjetno, kot poročamo na drugem mestu, v torek. Vrnimo se k števerjanskemu proračunu. Upravitelji imajo vezane roke, ker je prebivalstva malo, ker so dohodki zelo majhni, ker ni v občini bogatašev, ki bi lahko plačevali večje davke. Zaradi tega je pa občina obsojena na upravno životarjenje in lahko le upa na dobro voljo deželnih ali vladnih zastopnikov za kak prispevek s katerim je moč izvesti najnujnejša javna dela. Števerjanska občina je po številu prebivalstva med petindvajsetimi občinami na Goriškem na predzadnjem mestu. Zaradi tega je tudi njen občinski proračun majhen in v zelo veliki meri upošteva razne možne in že gotove deželne prispevke, ima pa tudi občuten primanjkljaj v višini 9.131.000 lir, ki je za malenkost manjši od lanskega, vendarle pa zelo bremeni sedanji in bodoče občinske proračune: letošnji primanjkljaj bremeni vsakega občana za približno 100.000 lir. Celotni proračun, upoštevajoč redne in izredne dohodke, predvideva 88.852.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Okrog devet milijonov in pol je davkov občinskega in državnega značaja, večjo vsoto pa zavzemajo prispevki in posojila. Deželna pomoč se kaže tudi pri izdatkih, saj so v občinski proračun vključeni tudi prispevki za šolarje, dijake, reveže, za katere dobi občina podporo s strani deželne uprave. Občinsko upravljanje* bremeni števerjance s 13.809.000 lir. So pa tudi nekatere zanimive postavke v novem proračunu, Predvideni izdatek 16.420.000 lir za dokončno popravilo županstva. S tem v zvezi je občinski odbor zaprosil deželo za pomoč in občinski svet je ta sklep ožjega odbora v petek zvečer tudi potrdilo. Postavka v višini dveh milijonov in pol lir namenjenih za upravljanje občinskega vodovoda. Po mnenju odbora bo treba, sedaj ko je goriško mestno podjetje namestilo novo črpalko na Oslavju, imeti na razpolago osebo, ki bo vodovod dejansko upravljala. Zgoraj omenjena bremenitev občine za ceno vode, kajti znano je, da je voda v Števerjanu zelo draga. Zaradi tega želi občinska uprava prevzeti nase del cene vode. Ta postavka pa bo postala veljavna le, če ne bodo tudi števerjanskega vodovoda pri ključili omrežju CAFO; v tem drugem primeru bi šli vsi stroški na račun tega vodovodnega konzorcija. Milijon in pol lir je namenjen gradnji treh avtobusnih čakalnic na Sovenci, Dvoru in Bukovju. Dvajset milijonov lir je namenjenih popravilu poti krajevnega značaja. Ta denar naj bi prišel z dežele, podobno kot v prejšnjih letih. Deset milijonov lir pa je namenjenih za asfaltiranje cesto po Ščednem, ki naj bi jo že letos a-sfaltirali z 80-odstotnim prispevkom dežele za turistične ceste. Debata o proračunu je bila precej obširna, vendar je pomenila le razgovor med županom Klanjščkom ter odborniki Terpinom in Koršičem na eni strani ter svetovalcem opozicije štekarjem na drugi. Tu pa tam se je še kak svetovalec oglasil, a le za kako postransko stvar. Proračun so svetovalci odobrili soglasno, prav tako so se soglasno izrekli o vseh drugih točkah, ki so bile na dnevnem redu, za razliko od neke druge slovenske občine, kjer svetovalka o-pozicije stalno glasuje proti vsem sklepom, ki jih predlaga odbor. Ob začetku seje je župan Klanj šček predstavil novega tajnika, dr. Emidija Sussija, ki je bil tokrat prvič prisoten na seji občinskega ljalna dela. župan je odgovoril, da niso nikdar imeli v posesti ključa ambulante in da niso mogli zaradi tega ne katalogirati imovine, nit' ne prenesti inventarja v začas ne prostore županstva. Župan je še poročal, da je dežela nakazala 15.000.000 lir za popravilo cest. V teh letih, z nadalj njimi prispevki, naj bi popravili cesto ki veže Ušje z Ašči in z Bregom. Tudi ojačenje in ureditev javne razsvetljave bosta verjetno kmalu gotovi. Odbornik Terpin pa je govoril o nujnosti gradnje ljudskih stanovanj (eno šeststanovanjsko hišo bodo pričeli graditi v kratkem), ker se večina mladoporočenih pa rov izseli iz Števerjana, ker nima na razpolago primernega stanovanja. OBMEJNI PROMET V FEBRUARJU Nad 976 tisoč ljudi odšlo preko meje na Goriškem Tudi v Beneški Sloveniji je bil promet živahen - Urnik za prehode II. kategorije za prepustnice in dvolastnike Tudi v preteklem februarju, ki je. tisoč tujih državljanov, pretežno Ju- sicer za tri dni krajši od januarja, se je osebni obmejni promet na go-riškem področju približal enemu milijonu prehodov; skupaj je na tem odseku prešlo mejo v obeh smereh 976.445 ljudi; od tega s potnimi listi pri Rdeči hiši 257.432 ljudi (361.724) itolijanskih in 165.707 drugih državljanov, predvsem Jugoslovanov). S prepustnicami in dvo-lastniškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 449.014 ljudi od tega nekaj nad 274 tisoč italijanskih in skoro 175 tisoč jugoslovanskih državljanov. Tudi v Beneški Sloveniji je bil obmejni promet v februarju dokaj živahen. Tako so samo s potnimi listi na prehodu pri Stupici našteli 91.313 prehodov oseb v obeh smereh; od tega je bilo nad 72 tisoč italijanskih državljanov in skoro 19 I goslovanov. K temu je treba prišteti še prepustničarje in dvolastnike, ki so šli na drugo stran na šestih mejnih prehodih tega področja, ki jih je tudi bilo precej. Ker smo že pri mejnih prehodih naj navedemo tudi urnik poslovanja prehodov 2. kategorije (za prepustnice) v marcu. Prehod pri Mirniku je odprt od 7. do 19. ure; Prehodi: Jenkovo, Plešivo, Ceglo, Števerjan Podsabotin, Rafut in Devetaki so odprti od 6. do 19. ure; prehodi Solkan I., Šempeter, Miren in pri Jam-ljah pa od 6. do 19.30 ure. Prehodi H. kategorije, namenjeni samo za dvolastnike pa imajo naslednji umik: Ceglo od 7. do 19. ure; Uklanci, Štandrež od 7. do 18.30 ure; Solkan II. od 7. do 18. ure ter Palkišče-Mikoli od 6. do 19.30 ure. SPOROČILA SINDIKATOV Zagotovila vodstva Finmeccaniche za NSG: še letos pripravljen načrt za obnovo Nadaljuje se stavka v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Sovodnjah avgusta lani glede ukrepov za dvig proizvodnje in zaposlitve v tovarni Nuova San Giorgio v Stražicah je bil včeraj na prefekturi v Gorici na pobudo podministra za delo Toro-sa sestanek predstavnikov treh pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter notranje komisije tega podjetja z glavnim ravnateljem Fin-mcecanica dr. Francom, ki so ga spremljali visoki funkcionarji te družbe. Prisotni so bili tudi goriški prefekt, vodje tovarn NSG ter SA-FOG in upravni delegat, deželni odbornik Dulci, dr. Sburlatti od Inter-sida in drugi. Predstavniki Finmeccaniche so poudarili, da so takratne obveze še vedno veljavne in da proučuje sedaj finančna družba primeren način za dvig proizvodnje in zaposlitve v okviru bodočega razvoja NSG. Tako rešitev naj bi začeli izvajati že proti koncu tekočega leta. Med tem časom bodo tovarni zajamčili dovolj naročil za zaposlitev sedanjih uslužbencev. Sindikalni predstavniki so vzeli DOSLEJ SO PROBLEMU POSVETILI DVE SEJI V pokrajinskem svetu se je pričela debata o letnem proračunu pokrajine Proračun bodo odobrili po vsej verjetnosti v torek Govorniki so obravnavali splošno problematiko V torek zvečer bo pokrajinski I debate bomo podrobneje poročali svet po vsej verjetnosti zaključil' v eni izmed prihodnjih številk na- debato o letošnjem proračunu in o tem bodo verjetno glasovali svetovalci levosredinske koalicije. V petek so pokrajinski svetovalci pričeli debato o proračunu, potem ko je ustrezno poročilo podal odbornik za finance Perissin. Na petkovi seji so govorili načelnik komunistične skupine Meni-chino, liberalni zastopnik odv. Zu calli, zastopnik PSIUP Poletto in demokrščanski svetovalec Germa-no. Zelo kritične so bile pripombe komunističnega in psiupovskega svetovalca, ki sta povezala obstoj levosredinske koalicije v pokrajinski upravi s krizo iste koalicije v državnem merilu. Govor je bil v glavnem o splošnih problemih, bolj malo pa o problemih, ki se direktno tičejo pokrajinske uprave. Tako je sicer ob vseh proračunskih debatah. Kritično je bilo tudi stališče liberalnega zastopnika. V vseh govorih pa smo opazili določeno zaskrbljenost za probleme, ki se tičejo gospodarstva naše pokrajine, sodelovanja z Jugoslavijo In z drugimi podonavskimi državami, obstoja vojaških služnosti. O celotnem poteku proračunske Proslava praznika žena V PROSVETNI DVORANI V GORICI Verdijev korzo 13 danes, S. marca ob 16. uri Program: 1. GOVOR O POMENU PRAZNIKA 8. MARCA. 3. KULTURNO ZABAVNI PROGRAM, nastopajo: a) učenci osnovne šole lz Solkana s pestrim sporedom; b) moška pevski zbor 3. PROSTA ZABAVA pil pogrnjenih mizah. K obilni udeležbi vabi odbor. V zvezi z obljubami, ki so jih te izjave na znanje, vendar so izra-dali na sestanku v Rimu dne 28. I žili svojo zaskrbljenost glede bodočega razvoja tovarne ter nakazali nekaj svojih predlogov za rešitev krize: 1. Obdržati je treba tisto število delavcev, kot jih je imela tovarna ko so se odcepili od SAFOG; 2. Obveza za dokončno rešitev celotnega problema čimprej, vsekakor pa pred koncem letošnjega ieta; 3. Proučiti je treba predlog deželnega odbornika za industrijo glede nakupa potrebnega zemljišča na področju industrijske cone v Gorici z olajšavami, ki jih nudita deželna uprava in krožni sklad, da bi tam uredili novi sedež tovarne NSG. Sindikalni predstavniki so na koncu predočili podministru Torosu in drugim udeležencev sestanka zaskrbljenost prizadetih delavcev in vse goriške javnosti, zaradi predolgega trajanja krize v tej tovarni z državno udeležbo. Tudi v nastopnem tednu bodo nadaljevali s stavkami po tekstilnih tovarnah v Podgori, Sovodnjah (in Zdravščini) ter v tovarni umetnih vlaken v Podgori. Stavke so proglasili trije tekstilni sindikati CGIL, CISL in UIL v okviru splošnih stavk te kategorije. V tekstilni tovarni v Sovodnjah bodo stavkali jutri, v ponedeljek 24 ur od 6. ure zjutraj do 6. ure v torek. Naslednje dni do vključno v soboto bodo stavkale posamezne dnevne in nočne izmene po eno ali dve uri v vsaki izmeni. V tekstilni tovarni v Podgori bo jutri pravtako 24-urna stavka za dnevne delavce in turniste v oddelkih: tkalnica, barvarna, belilnica, posebna služba in odpadni oddelek. Ostale dni, do vključno v petek bodo stavkali po eno uro dnevno v posameznih oddelkih. V torek 10. t.m. bo 24-urna stavka tudi v predilnici tega podjetja. V tovarni «fiocco» v Podgori pa pa so že danes od 6. uri zjutraj začeli delavci z 48-urno stavko, ki se bo zaključila v torek od 6. uri. šega lista. Jutri v Gorici zaključek debate o orgariiku Jutri zvečer ob 18.30 uri bo v Gorici ponovna seja občinskega sveta, na kateri bodo zaključili razpravo o organiku občinskih uslužbencev, ki se je raztegnila kar na sedem sej. Predvidene so potem še nadaljnje seje, ker bodo morali začeti z razpravo o občinskem proračunu za 1970. Letni občni zbor posojilnice v Sovodnjah Kmečko-delavska posojilnica v Sovodnjah bo imela v nedeljo 15. marca redni letni občni zbor svojih članov, in sicer ob 11. uri v H ■•m n ■111**1111 nuli iii im n iihii n iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiigiiiiliiiillni,,ii mm m mm, mmm,,, mm ummu, ||||() IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Trije ranjeni pri trčenju avtomobila in avtobusa Delavec iz Števerjana je padel z mopedom Sinoči nekaj po 20. url Je na.dovani tudi obe vozili, zlasti pa cesti med Pevmo in Oslavjem avto I avto. lancia appda trčil v Ribijev avtobus, pri čemer so bili ranjeni trije delavci, M so se peljali z avtom lz Števerjana proti Gorici. Avto je vozil 47-letni Giovanni Susterinl Iz Gorice, Ul. Lunga 53, kateremu so v splošni bolnišnici ugotovili udarec v prsni koš. zlom reber in druge poškodbe ter so ga pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Z njim Je bil 53-letni Anton Brešan iz Pevme, Ul. Bellaveduta 15, ld so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na bradi ln druge poškodbe ter se bo zdravil v bolnišnici 15 dni. Se najbolj srečen Je bil 6fLletnl upokojenec Ignazlo Velldnd iz Gorice, Ul. Vittorlo Venete 43, ki so mu ugotovili le nekaj prask ln so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh. Pri čednem trčenju sta bfli poško- Ob 19.40 so pridržali v splošni bolnišnioi za 15 dni 43-letnega delavca Ivana Škorjanca iz SteverJana, na Dvoru 6, ki je padel z mopedom v Ul. Bellaveduta v Pevmi. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, zlom desne ključnice ter poškodbe na obrazu. Smrt v Doberdobu Včeraj je umrl v Doberdobu Andrej Gergolet, po domače Hitrotov, ki je imel komaj 65 let. Pogreb bo danes, v nedeljo ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Doberdobu. O pokojniku bomo obširneje poročali kdaj pozneje. Prosvetno društvo »Jezero* in vsi drugi znanci in prijatelji izrekajo pevcem zbora Jožefu, Evgenu in Ladiju iskreno sožalje ob izgubi njihovega očeta. občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Kdor se sam ne more udeležiti zbora lahko pooblasti kakega drugega člana. Bilanca in drugi doku menti so na vpogled članom na sedežu posojilnice. Včeraj-danes HOJSTVA, SMHTI IN HO KO K t Od 2. do 7. marca se je v goriški občini rodilo 32 otrok, umrlo je 21 oseb, poročili so se 3 pari in 7 so jih oklicali. ROJSTVA: Mario Arcangeli, Mar-co Freducci, Mauro Vit, Mario Vit, Stefania Roccia, Elisabetta Culot. Mara Sambo, Luisa Stacchitti, Lu-ca Panozzo, Massimo Ceccotti, Ga briella De Santis, Tiziana Anto-nucci. Rita Scorianz, Antonella Pun tin, Paolo Ranut, Anna Stecchina, Norma Palumbo, Massimo Piva. Mario Oblasia, Teresa Valentinčič, Francesco Bedina, Fabrizio Car-cangiu, Fabio Fermo, Massimo Val le, Antonella Munafo, Enrico Spes-sot, Alessandro Vit.turelli, Federica Benvenuti, Lucio Piccolo, Mauro Gulin, Laura Candotti, Tiziana Gallo. SMRTI: 18 dni stara Gabriella Simoni, gospodinja 68-letna Anna De Sergio por. Caiazzo, upokojenka 77 letna Maria Brezgar, 88 letni Er manno Calligaris, upokojenec 81-letni Marco Mondolfo, gospodinja 77-letna Luigina Pisk vd. Cej, upo kojenka 9.7-letna Elsa Schimana vd Murrer, gospodinja 60 letna Napo lina Lutman vd. Paulin, upokojenka 80-letna Maria Marecich vd. Sepuca, upokojenka 76-Ietna Angela Malosso vd. Ometto, upokojenec 71-letni Eduardo DTppolito, gosp« dinja 63-letna Anna Dolhar, invalid 80 letni Egidio Spazzapan, gostilničarka 60 letna Gabriella Comelli vd. Marvin, eno uro stari Mario Vit. invalid 75-letni Benedetto Bendoric chio, gospodinja 88-letna Maria Namer vd. Bellina, vulkanizer 48-letni Riccardo Foladore, 70-letni Lodovico Gaddi, gospodinja 83-letna Irma Radicich; gospodinja 77-letna Caterina Bastiancig por. Tinonin: gospodinja 85-letna Maria Bressan vd. Bergamasco. POROKE: geometer Roberto Col-la in vrtnarica Marinella Grazzina: uradnik Mario Sussan in gospodi nja Marinella Collini; delavec Al berto Gabbi in šivilja Palmira Mauri. OKLICI: lesni trgovec Sergio Pe senti in uradnica Maria Grazia Stambul; uradnik Benito Concion in uradnica Nadja Makuz; uradnik Gaudenzio Blanch in delavka Do retta Zanutto: elektrotehnik Mario Petri in otroška vrtnarica Gabriella Bais: upokojenec Giuseppe Kra sna in gospodinja Antonietta Bello-podčastnik Gabrielle Sollai in delavka Giuseppina Frata; oficir Giuseppe Donato in uradnica Agnese Tabassi. KLUB «SIMON GREGORČIČ* v Gorici vljudno vabi na gospodarsko-politično predavanje o temi MESTO SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU Predaval bo univerzitetni profesor dr. France Čeme iz Ljub; ljane. Predavanje bo v klubski dvorani, Verdijev korzo 13, v torek 10. marca ob 20.30. Odbor CORSO. 15.15: «GU avvoltoi haiUM farne«, S. Mc Lame in Ciin* Eas>twood. Ameriški kinemaskop® v barvah. VERDI. 15.15: «U giovane normale*' L. Capolicchio m J. Agrent. Kin®" maskope v barvah; mladini izp°“ 14. letom prepovedan MODERNISSIMO. 15.30-22.00; »P1110 come un angeio, papa mi toče mo-naco... di Monza«, L. Buzzanca in 1. Villani. It. kinemaskop6 T barvah; mladini izpod 18. leto*0 prepovedan. _ VITTORIA. 15.: «John in Mary», D-Hotimann m M. Farrow. Angie®® barvni film; mladini izpod 14 tom prepovedan. . CENTRALE. 15.15: «Uccider6 Wil«« Kid«, R. Redford in K. R055’ ameriški film v barvah. / riič AZZURRO. 14.00: «Quemada». Mar’ ion Brando in R. Salvador K|I)®' maskop v barvah EXCELSIOR. 14.00: «John in ry» M. Farrow Dustin Hoffm«0"' Barvni film. PRINCIPE. 14.00: «Assassino per ® testimone«, A. Cord in B Eklun«-Barvni film „ SAN MICHELE. 17.30: «King K°ns gigante della foresta«. \uvu iioricu SOČA (Nova Gorica): «Samomodjj... ski komandos«, ameriški barv«1 film — ob 16, 18 in 20. ^ DESKLE: «Revolveraši ApaškeP* klanca«, ameriški barvni film ob 17. in 20. .jjj ŠEMPAS: «Planet opic«, amens*-1 barvni film — ob 16. in 20. . KANAL: «Zvezda», ameriški barv film — ob 16. in 20. SVOBODA: «James Bond 007 Cas n6», angleški barvni film " 16, 18 in 20. ^ PRVAČINA: ((Davitelj iz Bost Pj noči dežurna lekarna Cristof°lel ' Travnik, tel. 29-72. TR2IC ^ V Tržiču je danes ves dan m Jr noči odprta lekarna dr Rismo« Ul Toti 52. telefon 72701 DEŽURNA CVETLIČARNA ^ Danes |e v Gorici odprta cv j čarna Bandelj Jožef, Travnik. 54-42 Razna obvestila O VINOGRADNIŠTVU IN k TARSTVU bo predaval v 10. marca ob 20. uri na Val grj. v Števerjanu (v prostorih PD ški grič) ravnatelj in enolog 1 družne klet) Dobrovo v Brdih L nimir Simčič. . i| Planinsko predavanje o prire'*! Slovensko planinsko dr^B tvo v Gorici v petek, 13. t m- 20.30 v Klubu «S Gregorčič* ^ Verdijevem korzu 13. Predava* . Jože Andlovič, član himalajsk® prave leta 1960 o vzponu n* AJ)0, pumo (7937 m) Predavanje bo Fj življeno r. lepimi barvnimi tivi. Vabimo vse planince m telje narave. Občni zbor v Sovodnjah — ke bolniške blagajne (mutue) ^ danes, 8 t m z začetkom ^ 11.30 v sejni dvorani občini ^ sveta v Sovodnjah Na dn€V,oVa-redu )e poročilo odbora o d® m-nju ustanove lani; ho <**■ sledila skusija o bodočem delu in ° pih v korist članov AVT0PR0MET GORICA • NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE Dnevjjc obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge športne dejavostl Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči ln restavracij z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami - Ob sobotah “* nedeljah ter Draznikih ples „ Informacije tel 22-911 21-44S PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Uuca d'Ansta IKO — Pel 2H-45 - tjOKlL* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAU* I^orškHinevnlk Veljaven od 8. do 14. marca 1970 /_ OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) Uspešno boste | j posredovali sodelav- lI cem svoje navduše-_y nje. V neki čustveni zadevi si še ni-**• povsem na jasnem, vsekakor bodite pri vsej stvari zelo Previdni. Z izletom, ki se nanj Pripravi late, ne bo nič. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne prikrivaj-\ te še naprej načrta, j ki ste ga bili izdelali, marveč ga čim-prej dajte v jav-Jost in storite vse za njegovo “sledno izpolnitev. Lahko ste »rez skrbi glede nadaljnjega ***V:'1a nekega poznanstva. DVOJČKA (od 21.5. do 21. 6.) V zvezi z nekim obsežnim poslom, zahtevajte še nekaj dodatnih jamstev, ker stvari v l*shlci niso tako rožnate, kot zdijo. Vaš značaj ni ravno dostaven: da bi ne prihajali 'prepogoste konflikte z oko-a°°. ga nekoliko obrzdajte. M] RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Vi še vedno delate na star način in z instrumenti, ki še malo niso sodobni; menjajte *VoJ način dela in tudi priponke zanj, če nočete slediti f*kovi poti. Draga oseba bo vas zahtevala neko uslugo, ® Pot ji tega ne odrecite. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Ko ste se že spustili v igro, spoštujte in upoštevajte brez nadalijnje- ! ga vsa njena pravi- v nasprotnem primeru u-t'®'e priti do nevarnega spo-. Vse preveč ste skrom-' pa ni čednost, ki ugaja do katere gojite nežna DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Zelo boste zaposleni, pri tem se ne boste mogli ogniti tudi reše-. vanju manjših na- pazite na svoje energije, J bi jih ne porabili več kot * Potrebno za drobne zadeve, * večje bi vam jih več ne lajalo. Veliko ljubezensko od- TEHTNICA (Od 23. 9. do 22. 10.) Sfcrb-, no preglejte vse, I kar je bilo doslej storjenega v vašem poslovanju, a tega se lotite zato, ker nimate prave predstave o resničnem stanju stvari. Odpravite svoje dvome glede iskrenosti ljubljene o-sebe, ker so brez podlage. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Predloga, ki vam bo v kratkem postavljen, nikakor ne zavrnite, pač pa si vzemite nekaj časa in ga natančno proučite. Obetajoč konec tedna: na razpolago imate več programov, izberite najprijetnejšega STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Ne razpravljajte o sklepu oziroma odločitvi nekega svojega predstojnika; niste za to poklicani, a tudi bi to za vas ne bilo najbolj koristno. Med zaljubljenci bo prišlo do manjših sporov brez sleherne resnejše posledice. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Odlomite se in čimprej začnite z reorganizacijo svoje delovne ustanove, ker je že skrajni čas. Čustveni odnosi se bodo še naprej solidno razvijali, zahvaljujoč se predvsem vašemu potrpežljivemu razumevanju in dobri volji. (D VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posrečilo se vam bo ponovno pridobiti vse, kar ste pred kratkim po nesreči zgubili. Udeležili se boste zabavne predstave, ki vas bo nadvse razpolo-žiia. Ne opravičujte vseh napak, ki jih je opaziti pri neki sicer simpatični osebi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V teku dne ooste uspešno opra-| vili vse zadeve, ki jih imate v programu. Vaša sumničenja v zvezi z neko žensko osebo so brez vsake podlage. Primoram boste zavrniti prošnjo nekega znanca, katerega preteklost ni najbolj častna. KOTIČEK ZA MLADE BRALCE SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE IN LJUDI Dragi mladi bralci! Tokrat ste se lepo odrezali, saj smo prejeli kar goro odgovorov in vsi so bili pravilni. Se nekaj bi vam radi zaupali, in sicer da so največ odgovorov poslala dekleta, zato se nikar ne čudite, če je žreb določil, da gresta knjižni nagradi dvema dekletoma. Ingrid Carli iz Bazovice, Ul. Iga .Grudna 31 — učenka 5. razreda osnovne šole v Bazovici bo prejela lepo knjižno darilo; prav tako pa Jagoda Kjuder iz Lo-njerja št. 244-1, ki obiskuje 1. razred srednje šole «Sv. Cirila in Me-todia« na Katinari. Za tiste, ki morda le niso znali odgovoriti na postavljena vprašanja, moramo zapisati, da je bila objavljena slika spomenika bazoviškim žrtvam. Spomenik je bil postavljen na gmajni pri Bazovici, na kraju, kjer so bili 6. septembra 1930 ustreljeni, Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič. Danes objavljamo sliko zelo znanega mostu, ki je bil dograjen leta 1906. Pred 60 leti je bila to največja tovrstna zgradba na svetu. Most sta gradila avstrijska inženirja Redlich in Berger več kot dve leti in med tem doživela tudi hudo nesrečo, ko je narasla voda spomladi leta 1914 odnesla celotno leseno ogrodje. Kot gradbeni material pa sta uporabila izključno krašld kamen. Naj navedemo, da j znaša dolžina oboka celih 82 metrov. Med prvo svetovno vojno leta 1916 so Avstrijci most razstrelili. Že spomladi leta 1918, ko se je tronta pomaknila na Piavo, je inž. Berger (Redlich je medtem u-mrl) vodil gradnjo novega želez-nega mostu. Po prvi svetovni vojni (leta 1922) pa je italijanska o-blast zgradila nov obok, prav tako iz kamna, vendar je bilo potrebno nosilna stebra na obeh straneh utrditi z železobetonom. Tudi vrh mostu je povezan s ploščo iz betona. Morda vas bo zanimal še podatek iz obdobja med obema vojnama: takrat je namreč naš vipavski rojak Križaj poletel z letalom pod obokom. Ker je most del zelo pomembne železniške proge, so ga tudi zavezniška letala nekajkrat napadla, vendar je most utrpel le manjše poškodbe. Obnovitvena dela ob koncu vojne so se zavlekla do leta 1947, ko je bila proga ponovno usposobljena za reden promet. Želimo vedeti: 1. Cez katero reko je speljan most? 2. Kako se most imenuje? 3. Kateri slovenski mesti veže danes železniška proga, ki se prav tu zajeda v ozko dolino? naslov: Uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici — Ul. 24. mag-gio 1. Upoštevali bomo odgovore, ki jih bomo prejeli do vključno 17. marca. Srečno! UIUllUllllllllllllUIUIIIIIIIIIUUIIUIIlUIUIIIIIIIUIIIIUIIIIttlIllllllimimiHIUIUHIUUIHIHUIUIIIIIIIHHUIHtHI DOMNEVE AMERIŠKEGA STROKOVNJAKA Tudi Sovjeti imajo svojo «superraketo» Lani sta se baje dva sovjetska poskusa ponesrečila Na področju astronavtike vlada že nekaj časa nekakšno «prerrtirje». V ZDA se je v zvezi z bodočimi načrti NASA veliko govorilo na račun skrčenja finančnih sredstev za vesoljsKa raziskavanja in tudi v zvezi s prihodnjim poletom treh kozmonavtov na tretji polet m Luno čez obilen mesec dni, v Sovjetski' zvezi pa so pred dnevi izstrelih tudi že 335. umetni satelit vrste «Kozmos», toda to je praktično vse in smo torej daleč od burnih dni, ko so si veliki poskusi sledili drug za drugim. In vendar tako v ZDA, kot v Sovjetski zvezi mov, s katerimi se ubadajo sovjetski strokovnjaki pri izdelovanju velikih nosilnih raket, ki bi morale ponesti sovjetske kozmonavte na Luno. Dr. Charles Sheldon pravi, da delijo njegovo mnenje tudi mnogi drugi opazovalci, ki menijo, da so bile sovjetske rakete vrste ((Proton« namenjene prav temu, da bi ponesle sovjetske kozmonavte na krožno pot okoli Lune in nato, seveda na Luno. To je bilo v sovjetskih načrtih v preteklem letu in po tem, kar piše dr. Charles tudi poskusi se nadaljujejo, pa čeprav niso tako bučni. V zvezi s sovjetskimi pripravami in sovjetskima načrti na tem področju je pred dnevi prišla zanimiva vest iz — ZDA. Ameriški izvedenec dr. Charles Sheldon je izrazil mnenje, da je sovjetski vesoljski na/črt trenutno v zastoju Odgovore pošljite čimprej na naš zaradi določenih tehničnih proble- viiiuiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii i|iiiiiiiiiiiiiiiiit|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii ii iiiiiiiiiii iiiiiiiiiiui n mu n iiiii im iiiii ii mini iiiiiii 11111111111111111111 Saša Dobrih SAD MAŠČEVAN J A nadaljujejo s programi, pa čeprav; Sheldon, sta umetna satelita »Koso iti morda nekoliko omejeni. In ' 211108 3°0>’ 'n »Kozmos 305», ki so ju Sovjeti lansko leto skušali izstreliti, imela vse značilnosti za pot do Lune in za kroženje okoli prirodnega satelita naše Zemlje, vendair pa brez posadke. Oba umetna satelita so Sovjeti izstrelili z raketami vrste »Proton«. En umetni satelit je, kot dokazujejo razni podatki, zbrani z oporišč po svetu, napravil le eno «obilno« krožno pot, okoli Zemlje i2Pi Prusi..u- metna satelit, torej «Kozmos 305», pa je, .kot pravijo v istih krogih, raztrosil po vesolju «precej Vesoljskih odpadkov«, kar pomeni, da se je razletel. Dr. Sheldon je eden izmed vodilnih ljudi kongresne biblioteke v VVashingtonu in je o gornjem spregovoril na zborovanju predstavnikov ameriških krogov, ki se ukvarjajo «s tehničnimi problemi sedanjosti in s programiranjem bodočnosti«. Dr. Sheldon je na tem zborovanju med drugim povedal, da Sovjetska zveza izpopolnjuje o-’ ziroma že preizkusa raketo, ki bo veliko močnejša od ameriške rakete «Satum 5», s katero so Američani prišli na Luno Kakor je znano, razvije von Braunova raketa «Satum 5» začetno potisno silo 3 milijone in pol kg, sovjetska raketa, o kateri je govor, pa more, ali točneje bo mogla, kot menijo ameriški izvedenci razviti začetno potisno silo 6 milijonov kilogramov, to se pravi 6000 ton. «In vendar — pravi dr. Sheldon — to še ne pomeni, da bi ta raketa mogla ponesti v vesolje breme, ki bi bilo dvakrat težje od vesoljske ladje »Apollo« s posadko.« Kakor menijo izvedenci, Sovjetom še ni uspelo izpopolniti tako imenovanega visoko energetske-’ ga goriva, s kakršnim razpolagajo Američani in ki poganja tretji člen ((Saturna 5». Kakor vidimo, gornji podatki niso povsem zanesljivi, vsekakor pa nakazujejo, da se v Sovjetski zvezi pripravljajo na večje poskuse. .... VODORAVNO. 1. zelen dragulj, I 8. starejši ameriški filmski komik (Buster), 14. sodobni italijanski pisatelj (Alberto), 15. naročilo, pia-čanje vnaprej, 16. čist vinski cvet, 17. kemična prvina, 18. oznaka za neznanca, 19. tovarna v Kamniku, 20. glavno mesto Jordanije, 21. o-cet, jesih, 22. pritok Kame v SZ, 23. Zemlja, 24. milijonsko japonsko pristanišče blizu Osake, 25. glavno in največje mesto Georgije v ZDA, 29. kastriran petelin, 30. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 31. registracija, 32. zavitek, omot, 33. vrsta nogometnega udarca, 34. naslovni junak znane Levstikove povesti, 35. provansalski pesnik (Predene, 1830-1912), 37. trska, 38. pripadnik davnega evropskega naroda, 39. rimska dvojka, 41. župan v naših krajih za časa Napoleonove Ilirije, 42. tisoč kilogramov, 43. okusnost, 46. osebni zaimek, 47. zarja, svit, 48. sveta knjiga starih Perzijcev, ki vsebuje .Zaratustrov nauk, 49. poganstvo, 51. vladarjev stol, 52. sodobni slovenski pesnik, literarni zgodovinar in esejist (Anton), 53. pot za pešce in kolesarje ob cesti. NAVPIČNO, l.i drobci nesnage, 2. orodje za koptoje, 3. starogrški didaktični pesnik, 4. telesna poškodba, 5. reka, lcl teče skozi Shakespearovo rojstno mesto Strat-ford, 6. špansko moško ime, 7. KNJIŽNE ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ZA LETO 1970 MODERNA DRUŽBA Zbirka je namenjena tehničnim, gospodarskim, socialnim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle tri knjige, M s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričljivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. Izšle bodo te knjige: Stane Krašovec: ČLOVEŠTVO, LAKOTA IN KRUH (Včeraj — danes — jutri) John K. Galbraith: NOVA INDUSTRIJSKA DRŽAJ7A SVET V ČASU, KI PRIHAJA (1970—1980) Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. Naročniška cena: platno 200 din (10 mesečnih obrokov po 20 din). VVilliam Shakespeare: ZBRANO DELO IX.—X. Za leto 1970 je založba pripravila dvoje knjig Shakespearovih Zbranih del: Deveta knjiga: TROILUS IN KRESIDA, DOBER KONEC VSE POVRNE MILO ZA DRAGO Deseta knjiga: LJUBEZNI TRUD ZAMAN. KRALJ RIHARD II., KRALJ JOHN. BENEŠKI TRGOVEC V zbirki je izšlo doslej že osem knjig; s tema dvema se zbirka bliža h kancu. Slovenci dobivamo z nio nmč celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov. Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki dobe zbirko za 100 din (celo platno) oziroma za 120 din (polusnje). Ceno lahko poravnate tudi v 5-mesečnih obrokih po 20 din (celo platno) oziroma po 24 din (polusnje). A. S. PUŠKIN: IZBRANA DELA Pesniško delo klasika ruske tn svetovne književnosti Aleksandra Sergejeviča Puškina obsega liriko, epske pesnitve, tragedije, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Izbor njegovega najpomembnejšega dela bo založba izdala v šestih knjigah: I. knjiga: PESMI II, knjiga: POVESTI HI. knjiga: POVESTI, ČLANKI, PISMA TV. knjiga: DRAME V. knjiga: PESNITVE. PRAVLJICE VI. knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN "SL** k^lg tiskanih na brezlesnem papirju in vezanih v celo platno. Cena za naročnike: roče nazbfrko obrokov po 35 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se na- Henrik Sienkievvicz: IZBRANA DELA SS? nnlSfin ™ Je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z No-nastomain V Vegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: ska h^rati 2 Junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija ljubezen- deiainia'oiavniheii?^fS™taiJ° z,d?0.I?fclIrl1 >ntrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih Junakov. - Založba bo izdala njegovo izbrano dllo v desetih knjigah: MALI VITEZ KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga QUO VADIŠ SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knji** POTOP — 1. kn jiga POTOP — 2. knjiga Vseh deset knjig bo izšlo v letu 1970. in sicer v dveh zaporednih ciklih* m) pet knjig Kniige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena za naročnike vseh, 10 knjig: 650 din. Znesek lahko poravnate tudi v 13-mesečnlh obrokih po 50 din. BIOGRAFIJE V popularni zbirki ki ji ne manjka vnetih bralcev, bodo Izšli trije življenjepisih romani ln sicer-Mimi Malenšek: POJOČI LABODI (Kette in Murn) Arthur Luther: DEMON (roman o Lermontovu) Rudolf Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC Knjige bodo t skane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike-celo platno 200 din (10 mes. obrokov po 20 din) in polusnje 230 din (10 mes. obrokov po 23 din) UGODNOSTI ZA NAROČNIKE sssjisstff —• knM" zbM' “““■ SPREJEMA TRŽAŠKA KNJIGARNA V TRSTU (Ulica sv Frančiška 20) — všf TODIGPRI*E V SLOVENIJI- S PRILOŽENO NAROČILNICO PA LAHKO NAROČITE ZBIRKE DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA. MESTNI TRG 26 IIZREZITE IN POŠLJITE V OVOJNICI NAROČILNICA Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke za leto 1970: MODERNA DRUŽBA W. Shakespeare: ZBRANO DELO A. S. Puškin: IZBRANA DELA H. SIenkiewicz: IZBRANA DELA BIOGRAFIJE Naročnino bom plačal: pl. 200 din IX - X pl. 100 din, pus. 120 din pl. 350 din pl. 650 din Pl. 200 din, pus 230 din — takoj — v predpisanih mesečnih obrokih — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Zbirke, ki jih naročate in ustrezne pogoje, prosimo, obkrožite.) Kraj in datum: Podpis: Knjige pošljite na naslov: ! S I S r fc> N 1 2 3 4 5 6 7 8 V 10 U 12 13 14 15 16 1 ■ 19 ■ ” ■ * 1 22 , p 1 * 27 ■ H * ■ ■ ’ H M J ■ 35 36 37 ■ 39 40 41 _ ■ r 43 44 46 _ ■ 46 49 50 51 52 53 pritrdilnica, 8. merska enota zn Zlato in dragulje, 9. izraelski zunanji minister (Aba), 10. Beotijec, 11. avtomobilska oznaka Tunizije, 12 film z različno vsebino, povezano z osnovno idejo, 13. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 17. švedsko pristanišče v Botnljskem zalivu, 20. vozilo na bencinski p gon, 21. prepis, 23. žitna plese: 24. slovensko pristanišče, 26. s vernoameriški lovec na kožuhovini 27. tržaški pisatelj (Danilo), 2 bivša britanska kolonija v Juži Arabiji, 29. ameriški vojaški reve ver, 31 odtegovanje pri jedi, 3 prvo literarno delo, 33. luksuzn stanovanjska hiša, 34 japonsko i blačiio s širokimi rokavi, 35. spn memba, faza, 36 ameriški čmsl boksar, bivši svetovni prvak v te ki kategoriji maka, ki ni več mogel krotiti svojega želodca, so P° v5# zavili v odejo, potem so pa maščevalci tolkli po njem * kar so imeli pri rokah; s pestmi, z okovanimi čevlji ? ^ netnimi pasovi, z bajonetnimi nožnicami, ne meneč s / jj#8 padajo udaroi To so bile tako imenovane ekseibP je * kazni tovarištva, ki jih Je vojaška uprava tolerirala 0, t# Lebringu, temveč tudi drugod. Nesrečnež, ki je zap00^!^ kazni, je navadno obležal nezavesten, razbitih ust, zobovja in črno marogastega telesa. To je bila kaz® čenča.' ^ Divja ploha udarcev je odmevala po prostoru, J (jfi kaznovanega pa je postajalo vedno tišje. Tedaj se J® gem hodniku začul Skobirjev glas: «Namersta tepejo!« (jj#1. Nič drugega. Toda že to je bilo dovolj, da ®° .jj tjJ' Davtovič, Fajdiga in Turina skočili pokonci in P1®”1 pil j od koder je odmevalo pretepanje. S Skoblrjem, ki J t njimi vred tam, so skočili na osuple kaznovalce in ji*1 ^ z Namerstovega ležišča. Dva izmed njih sta poP8® hodniku, kjer sta pomolila sve štiri kvišku. «Zverine, ali ga mislite ubiti!« je vpil Skobir. «Ali ne veste, da ni pri pravi pameti?« se je drl jp Maščevalci, dva Nemca, dva Madžara, en <2eh ^ s* Poljak ali kaj, ki so si opomogli iz prve osupl^^^efS'' strnili v grozečo fronto, preden je bilo mogoče N izmotati iz ovoja. Podoba je bila, da hočejo navaliti n® stove branilce. «Kaj, vi hočete braniti tata? Vi...!» «Vi — vi, ki ste sami taki...!« «Gliha vkup štriha!« (Nadallevanje mirnninTvii TTTMT tTL MONT"OC»1 « n ttci.rvon BS-flOR m «4-838 - Poštni predal 55« - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Tetetoo 33-82 - OPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne »5t ib UK ' ---' r> ietna naročnina za inozemstvo 15.500 ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postna tekoči račun O-mn UT nni letna 5 200 Ur celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 ur, posamezna stevuaa v teanu m neaeijo ou w »«uuj uuuumovj, w um n.uuu uu. ^u.uui ”°V^a ,ETn-5:m - ža S^LADH DZS. Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-21«, tekoči račun pri Narodna banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cen. oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpa: trgovski i50 tržaškega tiska Jr« ™ « „žaško in goSško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt tSodatš PubblldtA ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in ■■■■■H 150. Clnančno-upravni 250 osmrtnice 150 Ul * tiska Založništvo tržaškega tiska Trst PO ZAKLJUČKU MLADINSKEGA PRVENSTVA PRIJATELJSKI DVOBOJ SPLOŠNA A SKUPINA Mala dvorana Kulturnega doma je bila polna tekmovalcev, mladine in staršev 6. povratno kolo DERTHONA - TREVIGLIESE Turiano LECCO - LEGNANO Clerico MARZOTTO - SOTTOMARINA Vittorio Lattanzi MONFALCONE - BIELLESE Marti PADOVA — VENEZIA Lupi PRO PATRIA — ALESSANDRIA Martinelli SEREGNO - ROVERETO Vannucchi SOLBIATESE — TRIESTINA Rodomonte TREVISO - VERBANIA Lenardon UDINESE - NOV ARA Stagnoli ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU. NAPA TER LAK USNJU nerM OKRASNE B0VICE iz v različnih barvah KUNE in OBOGATITE SVOJO GARDEROBO Članski pokal je pripadel SAK Jadran, prevzel ga je M. Dolhar Prosek-Kontovel je osvojil mladinski pokal Košutova je dobila pokal za najboljše ženske dosežke Nagrajeni so bili seveda tudi najmlajši udeleženci 4. ZŠI Bor na končni lestvici zasedel dobro peto mesto Peter Starc je s 176 točkami najboljši strelec ekipe Italsider je zasluženo osvojil prvo mesto na lestvici, saj so njegovi , igralci pokazali najpopolnejšo igro. Doživeli so le en poraz, ki ga jim je zadel CGS v povratni tekmi. Zanimivo je, da ni Italsider nikoli dosegel visokih rezultatov, ker je trener v «lahkih» tekmah rad poši ljal na igrišče rezerve. Borovi mladinci so osvojili peto mesto lestvice. Dosegli so več uspehov v povratnem delu prvenstva. Tu so osvojili 4 zmage (proti Don Boscu, CRDA, Servolani in Mivar-ju) v prvem delu pa le dve (proti CGS in Servolani). Najlepše tekme so odigrali proti Lloydu, Don Boscu in obe proti CGS. Odločilne važnosti za Borovce so bili nastopi Petra Starca. Z njim na igrišču so zgubili le dve tekmi (72:73 prc ti CGS in 56:59 proti TS Basket), zmagali pa so v ostalih treh. Trener Lakovič, ki je dobil ekipo v roke decembra, se je posluževal 13 igralcev. Od teh sta dva (Pavel Barazzutti in Adam Kapič) naraščajnika, Ivo Sosič in Andrej Daneu pa sta pustila košarko. Kapič je dal 2 točki, Sosič pa eno. Standardni igralci ekipe pa so sledeči: Sandi Pertot (rojen leta 1952, visok 184 cm) je kapetan ekipe in igra vlogo pivota ali pa krila. Odlikuje se pod koši in v prodprih. Ker igra precej ostro, mora zapustiti večkrat igrišče zaradi 5 osebnih napak. Vseeno pa je odličen strelec in je dal 118 točk v 14 tekmah (poprečno 8,5 v srečanju). Martin Kralj (Jetnik 1953, visok 183 cm) je zunanji igralec. V zadnjih tekmah mu je trener podelil novo vlogo v obrambi in je pokazal svoje odlične sposobnosti v protinapadu. Nekajkrat je igral s člansko ekipo in se je zato moral odpovedati mladincem. Odigral je 12 tekem in dosegel 90 točk (poprečno 7,5 v tekmi). Valter Hrvatič (letnik 1954, 182 V četrtek je SPDT v mali dvorani Kulturnega doma nagradilo najboljše udeležence letošnjih 4. j ZŠI. Dvorana je bila za to priložnost že kar tesna. Predsednica dr. S. Mašera je osebno izročila nagrade tistim, ki so jih zaslužili in nekaj teh prizorov je ujel v svojo kamero tudi naš fotoreporter. Dom GO-Virtus 3:6 V tem tednu je bilo v prostorih Doma prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ekipama Virtu-sa in Doma, oba iz Gorice. Za slovensko ekipo so igrali: Lucijan Černič, Igor Komel in Rudi Pavšič, Srečanje je bilo živahno in večkrat je bilo videti lepo igro, posebno ko sta se pomerila Černič in Sviligoj, ki sta bila tudi najboljša izmed obeh ekip. Ostala dva domska igralca sta se dobro izkazala, posebno v napadu, kjer sta imela do sedaj težave. Rezultati: Dom — Virtus 3:6 Černič — Carli 2:0 (21:18, 22:20) Pavšič — Sviligoj 0:2 (13:21, 17:21) Komel — Mascalchin 2:0 (21:10, 21:15) Černič — Mascalchin 2:1 (21:17, 17:21, 21:17) Pavšič - Carli 0:2 (7:21, 10:21) Komel - Sviligoj 1:2 (21:11, 7:21, 14:21) Černič — Sviligoj 0:2 (15:21, 17:21) Pavšič — Mascalchin 0:2 (11:21, 15:21) Komel - Carli 1:2 (15:21, 21:15, 21:23) Ker se je Dom prijavil za promocijsko prvenstvo, bo moral odigrati še nekaj tekem, da bi prišel do prvenstva dobro pripravljen. P. R. ki mu ne da miru. Najbrž je prav to privedlo Cirilo Pirc-Korpa, da je spet stopila za zeleno mizo in to celo z nepričakovanim uspehom, saj si je privoščila celo zmago nad državno prvakinjo Radmilo Stojšič in je sploh bistveno pripomogla k visoki uvrstitvi svoje ekipe. Uspešno prvenstvo je opravila tudi druga slovenska ekipa, ki je nastopala na tem prvenstvu, ljubljanska Ilirija, katere glavni namen je bil obstanek v 1. jugoslovanski ligi. To ji je uspelo kljub precejšnji smoli, saj je kar dve tekmi izgubila z najtesnejšim izidom 5:4. LESTVICA Mladost (Zagreb) 8 8 0 16 40:4 Olimpija (Ljub.) Senta Novi Sad Partizan (Bač) Proleter (Čoko) Ilirija (Ljubljana) Partizan (Beograd) 8 7 1 14 35:12 8 5 3 10 30:21 8 5 3 10 33:27 8 5 3 10 30:25 8 3 5 6 19:33 8 2 6 4 22:32 8 1 7 2 20:35 T-ar PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redn° linijo z zahodno Afriko »' nudi prevoze po vsem sve,u, modernimi transportnimi la ‘ jami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnil* na upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA« - pira.n' Župančičeva ul. 24 in na nas« agente po vsem svetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Viran Telefon: 73-470 do 73-477 NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Lep uspeh igralk ljubljanske Olimpije Uspeh igralk ljubljanske Olimpije na letošnjem ekipnem državnem prvenstvu je zelo pomemben. Lani je bila Olimpija četrta, zato lahko opazimo znaten napredek v primerjavi z lanskim letom. Za ekipo ljubljanske Olimpije so nastopile mlade igralke Martinčeva, Jeler-jeva in Perstoškova ter izkušena večkratna državna prvakinja Cirila Pirc-Korpa. Zanimivo je, da so razen Perstovškove sodelovale vse tri ostale igralke tudi na 3. mednarodnem turnirju za Borovo nagrado. Že tedaj sta bili Martinčeva in Jelerjeva nadarjeni in dobro obetajoči igralki, danes pa sodita že v samo elito jugoslovanskega namiznega tenisa. Dobro znana igralka Cirila Pirc-Korpa je že pred časom nehala nastopati. V vsakem pravem športniku pa ostane nekaj. Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salami ŠUIMKARICA LJUBLJANSKA TIROLSKA MBINAT EMONA LJUBLJAjjj TRST (J L Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse lcra)e tudi * inozemstvo HOTEL SL0IV LJUBLJANA TITOVA UL. 10 - Tel. 24601 — Telex 31254 YU Slon cm) je standardni «playmaker» moštva. Ima odlične možnosti, da se razvije v dobrega igralca. Ker se posveča režiranju igre, zadene manjkrat koš. Odigral je vseh 16 tekem in je dal 83 točk (5,2 v tekmi). Stojan Hrvatič (letnik 1954, 183 cm) je zunanji igralec. Ima dober strel na koš, vendar pa rad kom-plicira enostavne reči. Tudi on je odigral vsa srečanja in je izkupil 112 točk (7 v tekmi). Mladen Škerlj (letnik 1952, 183 cm) je začel komaj letos gojiti košarko in se mu to pozna v tekmah proti bolj izkušenim nasprotnikom. Vseeno pa se je uveljavil v obrambi in na odbitih žogah. Navadno igra vlogo pivota. Udeležil se je vseh tekem in je dal 72 točk (4,5 v tekmi). Renato Štokelj (letnik 1952, visok 174 cm), je zunanji igralec. Ker je precej nizek (s košarkarskega vidika), je met iz razdalje njegovo edino orožje. V 14 tekmah je dal 14 točk (1 točko v tekmi). Danijel Zavadlal (letnik 1953, 135 cm) je precej točen strelec a pre-poredkoma izkorišča to svojo lastnost. Ker je precej visok, ujame v obrambi precej odbitih žog, . v napadu pa ne pride v tem do izraza, ker je precej šibak. Ni igral le v eni tekmi in je dosegel skupno 20 točk (1,3 v tekmi). Mladen Šare (letnik 1953, visok 195 cm) je najvišji Borov mladinec. Seveda pokriva mesto pivota. Začel ..................................................................... se je komaj letos športno udejstvovati in to se mu pozna, ker ni dovolj prožen. Vsekakor pa trener precej računa nanj za prihodnje prvenstvo, v katerem bi moral priti do izraza kot odličen pivot. Ker je malo igral, je dosegel samo 5 točk. Petih mladinskih tekem se je ude ležil tudi Peter Starc (letnik 1952, 190 cm), ki običajno nastopa s člansko ekipo. Pokazal je, da je najboljši mladinec v Trstu, kar priča tudi njegov izkupiček: 176 točk, to se pravi 35 v vsaki tekmi Končna lestvica mladinskega prvenstva: Italsider 16 15 1 30 Lloyd 16 13 3 26 CGŠ 16 13 3 26 TS Basket 16 8 8 16 Bor 16 6 10 12 CRDA 16 5 11 10 Don Bosco 16 5 11 9 Mivar 16 3 13 6 Servolana 16 3 13 6 Don Bosco je zgubil eno tekmo brez borbe in so mu zato odšteli eno točko. LIV OBVESTILO ŠZ Mladost iz Doberdoba vabi nogometno ekipo naj se zbere ob 8.15 danes, v nedeljo, pred gostilno Peric v Doberdobu. Tekma proti ekipi S. Canziano bo v Škocjanu ob Soči ob 10. uri. A 8. povratno kolo BARI - TORINO Giunti BRESCIA — SAMPDORIA Pieroni FIORENTINA - BOLOGNA Acernese JUVENTUS - NAPOLI Bemardis LANEROSSI V. - LAZIO De Robbio MILAN - INTERNAZIONALE Sbardella PALERMO - H. VERONA Branzoni ROMA — CAGLIARI Angonese 6. povratno kolo AREZZO — PIŠA Trono CATANIA — TARANTO Lazzaroni CATANZARO - COMO CanteUi CESENA — FOGGIA De Marchi GENOA — LIVORNO Mascali MODENA — MANTOVA Vacchini MONZA — REGGINA Serafini PIACENZA - REGGIANA Riccardo Lattanzi TERNANA — ATALANTA Gialluisi VARESE - PERUGIA Di Tonno SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst. UL Mazzini 53 let. 733-361 Prijatelje io znance naprošamo da nas obiščejo Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna rBStavrael* Nožni bar z mednarodnim artističnim programom. Bistro z delikateso, ekspresom, snack - barom in slaščičar Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni NOGOMET DANES KOŠARKA E3 SUPERMARKET LDUBLDANA _