mk , ho bombe zanetile požare in ovzrolile veliko škodo. Koliko I i . «• IHP di je bilo ubitih in ranjenih, | R01\tY0llYCl /\Ul i znano. Mašinaše vedno Rim, 30. nov. — Dilrtator Mus-sil v Progresivne grupe v manjšini olini je premešal vrhovno po-eljstvo in vrgel nove čete v Al anijo, da ustavi prodiranje T New Orleans, La., 30. nov.— General Alfredo Cuzzo- Očitno je, da Ameriška delav-bil imenovan za vojnega 8ka federacija ne bo podvzela dmini.stra in podnačelnika ar- nobenih korakov, da iztrebi ra-eadnega štaba. Namignjeno je ketirje, ki imajo vodilna mešta bilo, da bo general Ubaldo Sod- v nekaterih unijah. Pokazalo poveljnik italijanske oboro- se je, ko je bila konvencija ene nile v Albaniji, odstavljen, kij učena, da bo stara mašina še , Rimska radiopostaja je na-"^* Uila, da je bilo prodiranje Pasivne grupe so brez moč. trikih čet v Albaniji ustavlje- Proti teJ maš,m' " Tri italijanske divizije, ka- To dejstvo je bilo demonstri-rhn poveljuje general Carlo rano, ko je mašina- zavrgla re-tloso, so odbile grške naskoke solucijo glede odstranitve rake-m svoje pozicije v južnem delu tirjev iz unij AI)F, katero je Ubanije. V sektorju pri Kori- predložil David Dubinsky, pred-i kjer (»|K?rira deveta armada senik unije International Ladies ' poveljstvom generala Var- Garment Workers. Namesto te »(lina, je vse mimo. Letalski je bila sprejeta druga, ki je iz lininter poroča o napadu na vo- ražala le pobožno željo, da um tte baze na grškem otoku |je same iztrebijo raketirje iz svoje srede. Atene.30. nov. — Angleški in I George E. Brovvne, predsodki letalci so bombardirali po- Lik unije filmskih operatorjev »r«ke prehode, skozi katere jn odrskih delavcev, o katerem »lijanske armade' v Albaniji je znano, da je s tesnih stikih s bivajo orožje in bojni mate-Uikaškimi gangeži, je bil izvo-(ir.ške čete Ae vedno pro- jjen za člana eksekutivnega ave-No naprej v Albaniji. An- ta AI>F. Delegatje oblačilne u-m grške bombe so padale njje so se vzdržali glasovanja v Porto Eddo in Durazzo, «1-1 znak protesta. Inki, in Elbasan, opori v Albaniji. Srdite bitke se nadaljujejo v \Policfiska stavka polici Argyrokastrona, zadnje Me italijanske baze v južni *»nijj. Grške čete so zasedle ftanghaj, 30. nov. — Skoro * "alijanske pozicije. Grki I Vje trgovine v mednarodni na-konsolidiraM postojanke v selbini so zaprle vrat« v bojazni pred ropi. ko je zastavkalo 3000 kitajskih policajev. Poli- Clevelandske novice Cleveland. — Podružnica Progresivnih Slovenk v Collin woodu je imela zadnji petek, soboto in nedeljo razstavo ročnih del in druge raznoterosti v Slovenskem delavskem domu. — Dne 27. nov. je umrla Mary Po-ja-nec, roj. Markel, stafa BO let n doma iz Pozerina nad Skof-jo Loko. V Ameriki je bila 27 et in tu zapušča moža. — Dva bandita sta pozno zvečer udrla v gostilno Julije Marolt in odnesla $36 v gotovini. — Avto je povozil 13-letnega Andreja MU hevca in mu zlomil nogo. Odpeljali so ga- v - bolnišnico. — •ank£r^.jn_John Andolšek i odprla novi gostilni v naselbini. — V Mestni bolnišnici je te dni umrl Leopold Pucelj, star 46 let in doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriko je prišel pred 28 leti in tu zapušča dva brata. Francija nastopila [HITLERJEVI fatiprofitsrjem AGENTJE NA DELU V MEHIKI v Havru , , , . . .. N a c t j t organizirali Vichy, Francija* 80. nov. — prgftameriike de- Petainova vlada j« odločno na- pr° ° stopila proti profitarjem in na- , monstracl/e vijalcem cen. Zapr.tila je, da __ bodo vsi aretirani in poaUvlje- VOJAŠKI ČASTNIK pred sodišča. 'Vsi, ki bodo IIGTRPI 1FN i spoznani za kri^ bodo obao-' US 1 WW6n jeni v zapor in plj^itev dei mAk.ai"I> . IL. _ gredi, ki ao naatali, ko je ttenrv Akciji Je po-edi^ odpors A |evo, , [iki trgovcev med katerimi jih je ^ ^^nik. doapel v glavno mnogo, Ki nočejo pn.nau aa m, —- ^^ dft ae udelefti ce- c.n. podvržene toitTOlt MW- nmon|J v tvnl , u.toll^nj.m J. n po^bnl vl«in| genije .o mehlike||(l prwl»«lnlk» dob II obl..t n«dxh»nj« , prof i- , petokolon- Urjev In navijale, cen. Mv Zn«o Je. d« tlM»l«^o Parli, 80. nov. — Ll«t -l« WVrmltvo proti Zdrutenlm dr-Havre je objavil članek i dovo- uvitm v Mehiki in da akuiajo Ijenjem nacijakih avtoritet, kl Unl(ltl harmonijo med ameri> opleuje posledice angleAkega Akiml narodi, bombardiranja Hi^ra.franco- ,0 podtlg.1, »kega prl»tan.44n*a me»U ob prMt«K)ni*k)h voli- Atlantiku . Prv rujM na to ^ M lm.„ pr,u me»to je bi uprl»rjen 14. aep- gl.vn.m tembra in temu J. »ledllo vet * "" drugih. meatu. Samo ena driava ja, k 'J,? . , .___I lahko upa. da bo Imela korlat Članek prhava, da »1»m- ^ B,uraB mwl be katere " Ameriko In Mehiko. T. driava talci, povirožiie ^ „Kij.ka Nemčija, ki po» Prop^ndh proti de- „1 P'!«' mokracljam. Hitlerja pet« pravi d« ao kolona Je provoclrala Itgrede v liko število hi*, lol, bolniinic ______' ... u.kib. A. „. Finski predsednik resigniral in spomenikov. glavnem meatu Mehike, da u-gtadi pot totalitarizmu, Hitlerjevi agentje ao izbra generala Juana Almazana, po raženega predsedniškega kan didaU, za orodje. .H Njegov na- p M ^Imazanom, ki ae Poročilo jTlirekel za izločitev ameriške- skega departmenta, ki ^ vpliva v Mehiki. Nekateri pravkar objavljen^ kaže, da e leUk| mM gM{U Blokada je težak udarec Italiji " . ...t Fašistična Unija CIO preklicala stavko Stavkar ji odobrili kompromis New Kenaington, Pa., 30. nov. » Stavkarji, Člani unije aluminijskih (lelnvrrv, Včlanjene t Kongresu industrijskih orga nisacij, ao odglaaovali za končanje atavke proti Aluminum Company of America, kl je tra ala en teden. Vai ae bodo vrnili na delo v pondeljek na pod-agi noveg« dogovora, ki ata ga aklenlll unija in kompanija. Stavka je bila končana kompromiaom, katerega ao de-avci še odobrili. Ta določa premeatltev nekega delavca, k ni hotel plačati uniji aaoatale članarine v veoti >12, V drugo tovarno. Stavka, v kateri je bilo prisadetih čez sedem tisoč delavcev, je bila oklicana, ko je kompanija Odbila zahtevo unije da mora odalovlti dotičnega delavca. WaahlnvU»a. D. C„ 80. nov,— Nlšja zbornica je ališala poro čilo, da je Vultee Aircraft Co. Downey, Cal., ponudila zvišanje plače delavcem pred oklicem atavke, kar pa je unija avtnlh delavcev odklonila.Poročilo j« podal kongreanik Jenninga Kan dolph, demokrat li Vlrglnlje Ce bi bila unija aprejela ponud bo, bi ae letni dohodki delavcev s višali za 11,140,000. Federalni jueUčpi tajnik Ro bert H. Jackaon je dejal, da ao stavko provocirali komunist kar pa eo uradniki unije zanl kali. Stavka je trajala dva-nsjat dni. V nlšjl »bomlcl ao bili lo ata vi j en f predlogi glede odprav« i}tayk v industrijah, kl isdelujo-Jo letala, orožja, atrellvoMn bojni material. Rooaevelt ae Je nedavno Izrekel proti aprejetju načrtov v kongresu glede odprave pravice do stavk. rumunsh diktator skuša zatretirevolto Glavno mm$to pod iH>/a-iko kontrolo NAVALI NA ŽIDOVSKE TRGOVINE Kuše, Bolgarija, 80. nov. — Topniško grmenje ae je ališalo na tej atrani reke Donave ia Giurgiuja, rumunakega obmejnega mest«. Potniki, ki ao do-speli aem it Rumunije, pripovedujejo, da skuša diktator ion Antoneacu zatreti revolto gardistov t oboroženo silo. Ti ao povedali, da ao gardlati pobili na stotine oseb v Bukarešti in drugih rumunakih mestih. Gardisti uprisorjajo navale na šidovake trgovine. Več fti-dov je bilo ugrabljenih v Ostro-vi. jBitke ao v teku v aedmogra-šklh mestih. Sem doapelo poročilo, kl pa še ni uradno potrjeno, pravi, da Je kralj Mihael IKibegnil v Jugoslavijo, On je star 18 let In na preatol je prišel, ko so gardisti izgnali kralja Karola, njegovega očeta, U Rumunije. i. 30. nov^^ mlllUrU Parlament bo imenoval naslednika < Helsinki, Finska, 30. nov. -Kiosti Kallio, finski predsednik, je resigniral zaradi slabega zdravja. On je star 68 let in bolezen ga muči že več mesecev. angleška Po™reka bl^|ytul-tvo, vatknit" In "Mehika ne strahovit udarec Italiji. Poro- ,, —..—i..,, čilo bazira na podatkih, katero je prejel department o položaju v Italiji od ameriških diplomatov. To pravi med drugim, da bo Italija izčrpala avoje zaloge bombaža v tem letu ln zaloge drugega blaga v nekaj mesecih. Italija je šla v vojno s pičlimi rezervami v pričakovanju, da bo konflikt kmalu končan. Angleška blokada Je bolj kot Politični krogi pravijo, da bo kttt<,rj kojj drugj faktor omaja-parlament kmalu imenoval "»v |H julijansko gospodarsko atruk-slednika. V poštev prideta fdd- turo v normalnih časih Je I-maršal Mannerheim in premier U|jjH dobivala okrog 84 odstot- Histo Ryti. Zakon, ki je bil kov UVoza po morju. Ta uvoz Je sprejet pred enim letom, dolo- (Jihraltarsko ožino, ka- ča, da parlament imenuje na- u?r() kontrolira Velika, Hrita-slednika. Termin Kallia je imel n|jM |K)teči čez dve leti. "Hlokada je ustavila uvoz ka- Vlada je storila nadaljnje ve( mesa, masti, olja in drugih korake glede nasičevanja pre- potrebščin," prsvi poročlU), kl sme irjtetl ameriškega vmešava nja v avojtjv zadevo." V demonstracijah, kl ao se vršile prod ameriškim . poslani-štvom, so ae allšali vzkliki: "A-merika Je Izdala Almazana" In "Proč z Wallacejem." Nekaj oseb Je bilo ranjenih v demon-atracijah, v kaUyih J« drhal metala kamenje na |>oslopJs i-merlškega poslaništva. Major Gulllermo Garda Gal-legoa, poveljnik vojaške garnizl-Je v Mežico Cltyju, Je bil ainoči ustreljen, ko je skušal udretl v urad komunistične stranke. Policija je potem aretirala 75 oseb in zasegla tri pušk«, |>«tnaj*t revolverjev ln strelivo. vernem in centralnem sektor-»Ibariske fronte. bivalcev, ki so se morali umak niti iz pokrajin, katere Je FJn-ska odstopila sovjetski Rusiji po zaključen ju vojne. Vprašanje rehabilitacije teh dela oblastem velike preglavice. ♦ Venezuelški diplomat ob*ojen v zapor VVashlngton. D. C., 30. nov — Pedro Msuel Arcaya. bivši venezuelški poslanik v Washinf-tonu, Je bil spoznan za krivega oli-Uodtiganja revolte ln obeojen na . , • I zahte'vajo zvišanje plače^f£t~ let zapora ns obravnavi Udon, .m nov. —Ofenziva|riiM zaradipred venezuelskim ^»dlščem v Caracasn. Tako se glasi psro-čilo, ki gs je prejel ameriški dr-lavni department. r ' nov- "" « večje odmerke riža mornarice naiSre- jjfe je naselbina ostala brez morju je preprečilal*1***: 1 hiranje novih prometnih | protekcije tz * taktično oboroženo silo [Afnki kar pomeni, da je to P°d angleško kontrolo. Lu odrezali Italijo od Egejske-D^«! re por terja •"friaru ni minister je uradnoLg morja jn Dodekaneških oto-1 ^zgnana ,'z Turčije «»nil. da je bilo hmt Italijan- kov kjtr m> važne baze. Angle-1 ^»jnih ladij poškodovanih Lkj i^t^ici eo bombardirali iU-tkl l»ri Sardiniji. lijan^ia oporišča v Libiji in Ho- A"Kl«4ka zmaga na morju in mali ji. Bombe, Krete, grškega otoka, eo povzročUe ogromno škoes ga je sestavil dr. VVilliam Hazen na podlagi prejetlhr podatkov. "Italija ne more dobiti kavčuka, volne, surovega bombaža ln ne žitnih izdelkov. Odmerki olivnega olja, masti in masla m bili drastično znižani. Pomanjkanje drugih potrebščin Je veliko In znamenja so se le pokazala, da je polom Italijanske ekonom-ake strukture blizu " Ameriški poelamk konferiral b ipdmkim diktatorjem Madrid, 80. nov. — Amerlšk poalanik Alezander Weddell je imel razgovor s dlktaUH-Jem Francom. O čem sta govorila nI znano. Istočasno je imel an gleški poslanik Samuel Hoare konferenco a španskim zunanjim ministrom Runerjem. Armada narasla na 535,885 mol Inetanbtfl. Turčija. 80 nov Turške avtoritete ao odredile Izgon H. Specka, dopisnika ame-riške časopisne agent ure United Preas, in B Hodg^na, poroče valca londonskega HaU Newa Cbronkle. Eksplozija razbila japonski vlak Cei sto oseb ubitih in ranjenih Aanghaj, 80. mrv. — Ce« sto ljudi je bilo ubitih in ranjenih, ko Je bila proga leleznlce, k spaja tO mesto z Nanklngom pognana v «rak z dlnamltom In so vagoni zgrmell v globino !>»* Sučovu, 50 milj od ftanghaja Na vlaku ao se nahajali Japon ski ln kitajski uradniki, kl so a« nam«ravall udelftltl ceremo nI j v Nanklngu v zv«žl s jsnlpl som "mlrovn«ga pakta" med Japonsko ln kltajsklfn režimom kateremu načelu J« Wang Clng vej, orodje Japonskih mllltarl slov. Omenjeno ž«l«*nlco ojierlrajo ! japonske vojašk« oblasti od oku paclje Nanklnga v decembru | 1087, C ing vej Je prej posla! le 1 legram generalu Kaišeku, vr Washington, D. C,, 80, nov. - -------- Število ameriške oborožene sile hovnemu poveljniku kitaj**« o j« (Kivečalo na 535,885 mož a!borož«t»« sile in načelniku v ade prostovoljci In onimi, kl so mo- v Ctmgklgu, s ,H*lv«m, naj se rall stopiti v armado rla podlagi >*la In kcmperlra z JajKrnsko-zakona obvezne vojaške služIl, HlwinJI J« P"*lv Ignoriral. po poročilu, ki ga J« pravkar -—- objavil vojni department V Bivki francoški smislu načrtov bo ameriška ar- />r#m,,#r v Ameriki mada štela 1,200,000 mož ^ 80. junija prihminjegs leta Bukarešta. Rumunija, — Bukarešta Je pod etično kontrolo, odkar Je vojaška diviaija dospela v glavno mesto, da pomaga pri "vzdrževanju reda" po krvavi ČlatkI, v kateri je bilo eNiogo vodilnih osebnosti prejšnjega rešim« u-morjenlh. Trije voditelji 2e-esne garde, nacijake organizacijo, ki je odgovorna za umore, konferiral i r diktatorjem onom Antoneacujem. Nekaj ur prej so nemške čete, ki so bile nastanjene v pro-vinčnlh krajih, vkorakale v glavno rumunako mesto, kjer gardisti še vedno love svoje šo-vražnlke. Gardlati odprto Isti- -vajo diktatorja Antoneacuja kakor tudi Horiaja Simo, avojega laatnega voditelja. Nemške čel« ao doapel« v Bukarešto ht Plotatlja in drugih krajev. Vai (nldelki • nemških vojakov so bili mobllltirani as takojšnjo akcijo. Uradni komunike grosl a smrtno kaznijo morilcem bivšega premlorja Jor-ge in bivšega finančnega ministra Madgerauja, če l>odo ujeti. Poročilo, ki pa še nI bilo po-trjeno, pravi, da Je bilo nadaljnjih 20 pristašev bivšega kralja Karola postreljenih v distrlktu Ploestl. Nekaj gardlatov, kl ao sodelovali v čistki, v kateri Ja bilo pok lenih 64 političnih Jat-nlkov, j« Izvršilo samomor. I Diktator Antoneacu je apeli-ral ua vojaški' čaatnike, naj vzpostavijo r«d. N«ka vest pravi, da J« moral diktator Imenovati Rada Mlronovlca, Izdajatelja glasila £«l«zne garde, za policijskega načelnika v Bukare-štl. Diktatorjev a|wl Je |M»dprl tudi Kima, načelnik Želszne gard«. Juliu Maniu, vodja kmetsk« stranke; Ion Gigurtl, bivši premier, In G«org« Bratianu, bivši vmlja sUr« liberalne stranke, se nahajaj^-v vladnih poslopjih, kater« stražljo vojaški oddelki. Oeem ubitih v eksploziji plina New Vqrk. 30. nov. — Bivši francoski pr«mi«r Camiile Chau-temps Je d«»spel sem na |»arnlku Kzcambion. Kaj Je njegova misija. nI znano. CfcauUmipe Je povedal, da J« zapustil Vlchy Toppenlsh, Wash„ 80 nov, — j preti štirimi m«a«d In da so ga Oarm ljudi je izgubilo življenje, | na potovanju nadlegovali A|»an. trlnajat pa Je dobilo težke |io .ki In angleški uradniki. V škodil v eksploziji pllpa, kl ae razgovoru e reisirterjl Je blvš j» OTIP*"« V skladišču Rlrhey premier dejal, "da Američani Gilbert Co. Preiskava je Ufoto ne smejo napačno sinliti frsii-vila. da je plin uhajal Iz poftvsr- coakega Utufstva. I>uša tega Jene cevi. Skupina 20 delavcev P zapustila aklšdlšče nekaj minut pred eksplozijo in si rešila življenj«. ljudatva ae nI spremenila. Francija se bo ponovno dvignila na avojo prejšnjo pozicijo In upam, da Ji bo Amerika pomsgala." Švedska ne dobi ameriikih letal Washitufton, D. C„ S0, nov,— švedska ne bo dobila 140 bojnih letal, katere Je naročila v Združenih državah^pri Vultee Aircraft (Ut. Vladni krogi m na-znanih, da bodo ta leUla do-stavljena Kanadi. Dovoljenje za prevoz letal v Kanado je bilo že izdano. Vladne avtoritete aa pojasnil«, da Svedaka he more dobiti letal, katere je naročila, ker je možnost, da bi prišla v nacijake rok«. Glasovi iz PROSVETA THE ENLKJHTBNMENT GLASILO IM LASTNIMA slovsnsss na sodni rourohni jbonots ' Org•• W »«MMm4 kr N«IUmI BmmOi 4rU»« (l*v«n ObJr»«») ta KmutMt leu. II M m Ulrt toto; ca cfclrgo u m<« toto, 91.71 u pol tota; M ImimbmIvo to v atu'*ju. m >iiM—rti»U, to m» *»•• i. Naator u »aa. Ur l»a »Ok ■ Itota« J PROSVETA MH4I Sa. UoaMi Ara* (M—g*. llttiMto i b . mkmkkk of thk FEDSBATSD rSKSS | rJJJJJJ^KiMIM^r^^ffffffffftTTI"!1^........... DU,«, v ulitopaju M priimrr dejo. Med te zgagarje spada tudi kongresnik Martin Dies, ki Se vedno išče komuniste tudi tam, kjer jih ni in jih nikdar ni bilo — tudi pod Roo-aeveltovo posteljo včasi imgleda — na nacije in fašiste v Ameriki se je pa spomnil šele zadnje čase in pri iskanju nacijskjji saboterjev in Apionov je tako neroden (ali pa nagaja), da išče one, katerim je federulnu policija že davno za petami. Skratka je M-nrtin Dies s svojimi preiskavami neameriških aktivnosti — velika cokla za federalne organe in s svojimi enkapudami jmredi več kvara kot koristi. Značilno Je to, da je Diesov odsek zadnje dni spravil v javnost r>00 strani debelo "belo knjigo" o protiameriški propagandi in v vsej tej knjigi sta samo dva kratka, .stavcu o klerofašističnem gibanju "fathra" Coogltlina in njegovih krščanskih frontnikov! — • Bistvo demokracije je, da,pušča svojim sovražnikom proste roke, naj jo davijo in dresa-/ jn i nožem kolikor hočejo. Demokracija se . zanaša na svojo življenjsko silo, ki je tako močna, da prenese. Iiajhu/še ml »rtv. Ampak ' največja in najmočnejša življenjska sila Ima svoje meje. Demokracija je — ljudstvo, ki |e toliko prenese kolikor prenesejo po«ametniki, ki v demokracijo verujejo in so jo pripravljeni braniti. Nekje mora biti meja. Ameriška demokracija Je v resnem |»oložaJu, za ta njen položaj so |»a prihodnja štiri leta odgovorni oni milijoni posameznikov, ki no \ Dali* » a*«l«Ji b«4.oslopja, kjer ao bili zbra- Volitve v premogarski uniji West Ne w t on. Pa.—Dne 10. dec. se vrše volitve uradnikov rudarske unije UMWA, tako za glavni urad kot tudi za distrikt-ne urade. V našem, to je v 5. distriktu, kandidira za distriktnega nadzornika naš človek in član SNPJ, zelo zmožen, delaven in pošten član lokala 2353 in več let tudi njegov predsednik. In to je Viktor Povirk iz Yukona. Viktor je jako ugleden in upoštevan pri vseh, ki ga poznajo. Tudi okoliške lokalne unije so sklenile na svojih sejah, da gfe bodo volili v ta urad, obenem pa ga članstvu priporočajo. Bojaki, v zapadni Pennsylvani-ji nas je veliko slovenskih pre-mogarjev in mislim, da smo upravičeni, da je tudi eden naših v distriktnem uradu. To lahko dosežemo, če boste glasovali ga Viktorja Povirka 10. dec. Na konvenciji UMWA 1. 1938 je bil toliko delaven, da je o njegQvih predlogih pisal tudi list Pittsburgh Press. Tudi letos je bH delegat na konvenciji naše organizacije. Tisti, ki me poznate, veste, da ne pretiravam. Viktorja Povirka priporočam edino z namenom, da v prvi vrsti izboljšamo uredništvo naše UMWA, kar bo nam samim v korist. Obenem bi z njegovo izvolitvijo njemu samemu dali. malo priznanja za delo, ki ga je že izvršil za dobrobit delavstva, kakor bi mu tudi s tem odprli pot še do bolj pomembnega urada, kjer bi s svojo požrtvovalnostjo, zmožnostjo in neustrašenim delom lahko Še veliko koristil. Premogarji v 5. distriktu! Priporočite Viktorja Povirka svojim rojakom iiv tudi drugim sodelavcem, naj glasujejo zanj 10. decembra. Joaip Jovan. = Delavska delegacija g peticijo, katero je podpisalo 100,066 oseb v prilog zaprtim uradnikom unije krznarskih delavcev, v uradu federalnega justičnega tajnika. Poročilo zastopnika Herminie, Pa.,— V zadnjem dopisu sem omenil, da se podam v Strabane na priredbo Cankarjeve ustanove iz Clevelanda. V soboto zvečer ni izgledalo, da bo velika udeležba na veselici in tudi ni bilo kaj posebnega, nekaj morda vsled tega, ker je bila še druga veselica tisti večer v naselbini, drugič pa je bilo tudi vreme zelo neugodno. Tisti, ki smo bili tam, smo vztrajali pozno čez polnoč, nato pa smo se razšli z upanjem, da bo prihodnji dan boljša udeležba. In tako je tudi bilo. S par Clevelandčani sem se podal na počitek h gostoljubni družini Bartoljevi. Tam smo še malo pokramljali in šli k počitku. Z menoj sta bila Tony Perušek, ki je drugi dan imel težko vlogo v igri, kot tudi njegov prijatelj Turkman. Zjutraj sem šel v štiri milje oddaljeni Meadow Lands in ne zaman. Mary Gruden je ponovila naročnino, čeprav še ni Mla pote-čena, kakor tudi družina Uniček, na Cankarjev glasnik pa L. Gross in v Strabanu Viktor Vo-dišek, prejšnji dan pa je obnovila Prosveto Amalia Cesnik, kakor tudi mrs. Tomšič, mrs. Mi-dofar, Jos. Bostjančič, mrs. Cha-dež in mrs. Smrdel. Tako sem bil torej manj v skrbeh, kako bom krJJ stroške, ki nastanejo, če gre ^Jovek 50 milj daleč. V jpedeljo ob 2. pop. sem se vrnil v Strabane, oziroma me je pripeljal sin Andyja Martinčiča. V dvorani je bilo že vae živah-no^tn je izgledalo, da bo velika udeležba. Sestal sem se z zastopnikom Prosvete iz Johnstowna Fr. Cvetanom, kot tudi z Janko-vichem in Petemelom. Torej smo bili kar štirje potovalni zastopniki skupaj, ampak srečal sem jih posamezno. Igra se je pričela še dosti točno. Navzoče sta pozdravila John Koklich iz Strabana in Louis Ka-ferle iz Clevelanda. Takoj v prvem prizoru se je videlo, da bo igra zanimiva. Tone Perušek in Josephine Turk sta svojo ljubezensko vlogo, pomešano s petjem kot je sedaj moderne, dobro izvršila, kakor tudi njuni stavke proti VetfMelj« jeklarske pnije aa konferenci starši — Milan Medvešek kot "Kozoglav" in Anton Eppich kot "Bučeglav". Zadnji je reB pravi komedijant. Tako je tolkel "marš einz" po odru kot bi šele danes prišel iz avstrijske armade, Mislim, da ima še Hitler malo takih, ki bi se tako postavili; tudi škoda, da ga Charlie Chaplin ni poznal, da bi ga porabil v svojem filmu "Diktator". Tudi Medvešek je svojo vlogo dobr^ izvršil in zagovarjal srbo- in rusafil-stvo. Well, tisti, ki smo bili v Ameriki ob času prve svetovne vojne in med ljudmi, smo videli veliko takih jJrizorov. V drugem delu so bile pevske točke, ki so zelo razveselile navzoče, kar je bilo videti iz aplav zov. Plut in Belle imata še vedno take glasove kot smo jih slišali 1. 1929 na Yukonu, le da sta še bolj izpopolnjena in izvežba-na. Precej rtas je navdušil John Lube. Ako bi ta rojak imel priliko pohajati glasbeno šolo, bi lahko postal še slaven pevec. Občinstvo je takoj v prvem nastopu kvarteta postalo pozorno nanj; pozneje je nastopil sam in je na željo občinstva moral še ponoviti. Zanimiva pevka je tudi Tončka Simčič. S Plutom sta se v duetu prav lepo obnesla. Pevce Je spremljala na klavirju Molly Tlut. Med točkami so bili govori v prilog CU po L. Zorkotu, Kafer-letu in tudi Milan Medvešek jo je pogodil o hlapcu Jerneju. Resnične so bile tiste besede. Pritožbe posameznika ne pomenijo nič, z nasiljem tudi nič ne opraviš, le v združenju je moč,^le v organizaciji te bodo gospodarji spoštovali. Cankarjeva povest o hlapcu Jerneju je še danes na mestu in resnična — mogoče še bolj kot takrat, ko jo je spisal. In med nami je dosti takih pb^ rabljenih starčkov, kakor jih je bilo tudi v Strabanu. Ta igra naj bi se ponovila še v kakem drugem kraju. V okraju Westmorelandu bi jo lahko uprizorili, če bi ae, zavzela federacija SNPJ. Po programu smo se precej časa zabavali. Veliko ljudi je prišlo tudi iz sosednjih naselbin. Videl sem celo našega znanega br. Selaka iz Star Cityja, W. Va. Segli smo si v roke z mnogimi prijatelji iz več kot tucata naselbin—br. J. Pire iz Midwayja mi je še prinesel naročnino za Prosveto, ko sem sedel v dvorani. Končno smo se poslovili, tako tudi z - navdušenimi delavci za dobrobit človeštva iz Clevelanda, nakar sem prisedel k Jacku Ambroziju in smo se odpeljali proti Moon Runu, kjer sem prenočeval. Naaladnji dan sem obiskal ne* kaj Moonrunčanov, nato šel v Cliff Mine in Imperial. V teh naselbinah so mi ponovili naročnino mrs. Piatotnik, Mike Ras-nik, Jos. 2itko na Prosveto in Frank Bogataj na Proletarca, ns farmsh pa Gorenčevi in Ko-kal. Prvi me Je pripeljal nazaj na Imperial, kjer sem prenoče-vsl pri Jsmnikovlh. V Bridge-villu pa sta ponovila Prosveto tajnik John Nemanich ln L. Ms-rusieh. ^ Podal sem se še v Sygan, ker sein hotel videti, kako nspredu-je delo pri povečevanju 8k>ven- UHljr se X thrfcaL) Peklenska simfonija groie Severni dei.hiAob Temzi, ki i* hii® poldanskih urah razdejan Po nemSKih T \ napadih, so začeli najprej'izpr?z ,^^ bivalstvo, ki je stanovalo v bližini h r no zdravili. - * *m* Pred dvajsetimi leti f (Iz Prosvete, 2. decembra 1920) J Domače vesti. Eksekutivs JRl j« «kH četrti redni zbor, ki ae vrti v Chkagu novega leta 1921. J Delavske vesti: Znižsvsnje mezd in ^ vanje obratov po vsej Ameriki. U inozemstva. Irsks civilna vojna -e je m širila na Angleško. Sovjetska Rusija, Lenin j t infonnirsl WJ narodov, da ao aovjeti naredili mir P" (Dalje to prve taleee.) \ dali Roosevčltu msndst, nsj krseija ostane živa, sdrsvs ini moens. velt sam ne more ničesar rtonti^ noet onih, ki verujejo v djj^™«: . ^ dsn in neč n. straži in odlečno P^^ STa^thbovuah Lvlie, 18- septembra.—Tr K trg je bil na sobotn B dan kljub slabemu vre- ihi dan kijuu --------- Slo dobro obiskan. Polna teTost rudniškega delav-U seveda pozna v vsem tr-fokem gospodarstvu, kljub ^ da tudi rudar pole* vseh Snih izboljšanj delavskih do težko kljubuje jikemu tujskemu valu, ki se vedno ■ občutno uveljavlja posebno Lm industrijskem revirju. *7m ao bili v soboto običajni jgjalci živil iz Savinjske do-Z Dolenjske. Precej je bilo L runih vrst po razmeroma Ifisokih cenah. Dolenjska ja-15 do 6 din kg (lansko teto ) slive 8 din kg (lani 1 do -p),'grozdje 12 do 14 din delčke sveže smokve 10 din S»dja je letos zelo malo ter i svojimi visokimi cenami I nedosegljivo trboveljskemu. Od soJivja so nudili idižnike po 5 din kg, melan-5 do 6 din kg; zelena pa-je poskočila že kar na 2 j komade za dinar. Prvi le-jj voz krompirja, so hitro rodali po 2 din kg. Sicer gre nas krompir v prodajo tudi 225 do 2.50 din kg. Jajca so 8 km. za 10 dinarjev, Mle-pki proizvodi so v glavnem ili isto ceiio, vendar je med j prodajalci mleka jak da se cena spet zviša, .ine je letos malo na ponudile tisti, ki jo dobiš na trgu, pelo draga. Tokrat so nudili felinčke po 36 do 44 din za r, kokoši pa po teži 40 čp 50 kljun. V splošnem lahko tr-jo, da Trbovlje glede cen vseh jenskih potrebščin prednjači-najdražjim slovenskim meji ter prevladuje vtis, ko da trboveljska draginja samovolj-jospodarica, kateri se mora osnik ukloniti brez ugovora, ne daj, da bi se kdo le lahko tožil. nikjer ne bo našel za-ibe, vse kar se bo čutilo pri-!to, bo skočilo po taki črni ! Najbolj občutijo draginjo »eda državni nameščenci In Ii ljudje s skromnimi pokoj-imi! Skrajni čas bi že bil, da * našim protidraginjekim od-im dalo jaejih pravic ter bi ini oblastveni činitelji sploh Ij pazili na dostikrat prav svo-Mljno gibanje cen, ki bodo, če bo to nadaljevalo v tem tem-^med industrijskimi sloji go-rfo ipravile razpoloženje, ka« »nam je v današnjih časih »no! .1 Halbaerth ss je pri aretaciji zagovarjal, da je žato hranil tako veliko zalogo usnja, ker se bosta njegova sina kmalu vrnila iz Amerike ter prevzela opuščeno tovarno usnja v Kopališki ulici. Seveda oblasti takšnega zagovora niso mogle upoštevati. Sicer pa konfiniranca ta "smola" ne bo hudo prizadela, saj ga cenijo na okoli 20 milijonov din premoženja. Njegova last so najlepši vinogradi v mariborski Okolici, najbolj znan pa je velikanski vinograd med Kalvari-jo in Piramido, ki predstavlja s posestvom vred že ogromno premoženje. Poleg tega je Halbaerth tudi večkratni hišni lastnik v Mariboru. Ima same velike večnadstropne stanovanjske hiše, kjer mu morajo najemniki plačevati visoke najemnine. p© dolenjskihVino-Igradih ni petja po tej ceni ni dobiti, ker so večino zaloge pokupili že v poletju za nizke denarje trgovci, zlasti pa špekulantje. UežeVno vreme je že močno "okvarilo še one redke jagode, ki so se k s^eči obdržale na trsju. Nerasveeelji-vo sliko nudi novomeški trg. Ne stojnicah, ki so bile ostala leta Polne žlahtnega grozdja, dobiš etos v najboljšem primeru ka- poglavarstvo je izsledilo mo zalogo skritega usnja preko štiri milijone din, so-1 je zaplembo" potfcfflb ter "o kazensko postopanje pro-Jpekulantu. Dne 19. septem-"je bila izrečena sodba: Val-Halbaerth je obsojen na 6 prisilnega bivanja v m trgu ob Kolpi. Včeraj Jne ho ga ^ odpeljali v »tvu policijskih organov pilno bivališče, ki je 18 km 'ieno od železniške postaje. Ni na polotoku 180 me-nad Kolpo. Pvw>nt odobrava energično Janje oblasti, ki je potreb-M* hočejo zatreti špekulacijo, našega narodnega go-gtva. Vprašanje pa. J«, * zaplenjenim usnjem. r'(no bi bilo, če bi mestno! ■v*r*tvo zaplenjeno usnje ™ }*> nizkih cenah trgov-] j***ttkrjem, da bi se cena R nekoliko znižala, Izkupi-» naj bi občina grabila zal ^ "krbstvo. tirani Valter Halbaerth | 'r ' "/^vljan. Njegov >!l v Ameriki, kjer si je ,, i »r««molenje. Tu- kotif^n i ranega Valter ^ *» ameriška državljana ^ Iel fcvita v Chicagu, ,nz« Hirja ter se specialnem chicaftkem ; ' "iar„ki atroki. V I* živita njegovi Novo mesto, 20. septembra.— Dolenjski vinogradniki imajo v novomeškem s rezu zasajenih okrog 2600 ha površine z vinsko trto. Med ostalimi, manjši mi goricami so najbolj znane vinske gorice, ki se razprostirajo ob levem bregu Krke s slavno Trško goro, ki ima med vsemi vinskimi goricami najlepšo lego na Dolenjskem. Po svojem dobrem pridelku so znane še gorice v Grčevju, dalje one pri Beli cerkvi, Hrušici in Straži. Tudi v okolici Trebnjega, Dobr-niča in Mirne peči je žlahtno trs-je, ki da večkrat prav lepo množino dobrega pridelka. Letos na lažolst vsega tega ne bo, kajti kakor ostali posevki so trpeli v ogromnem obsegu tudi vsi naši vinogradi. Prekomerni dolgi mraz, razne ujme, zastoj v vegetaciji in končno palež so opravili svoje uničevalno delo do dobrega. Rezultati tega uni čevalnega dela se vidijo predvsem sedaj, ko stojimo tik pred trgdtyijo, katere je (naš vinogradnik bolj žalosten kakor vesel. Vinska letina je v novomeškem okraju dala povprečno vsako leto 28,000 hI vina. V iz redno dobri letini celo do 35,000 hI. Za pridelek so dobili vinogradniki milijonske vsote. Letos bo vsega pridelka največ 9 do 11 tisoč hI. Naša ugotovitev pa ne pomeni samo silnega pad ca količine vinskega pridelka na Dolenjskem, temveč hkrati tudi dokaj žalostnega stanja naših vinogradnikov,- ki bodo kljub težkim žrtvam za zboljšanje vinogradov ostali — brez kupne moči. Povrh vsega mizernega stanja se bo morala vsa količina letošnjega slabega pridelka brez izjeme sladiti, sicer bo tudi ta majhna količina, ki pride v pošte v zgolj za domačo4 uporabo, prav slaba. Lanske zaloge vina so že popolnoma pošle. Naš revni vinogradnik, ki vsako leto komaj čaka, da vnovči svoj pridelek, je po prvih mesecih trgatve, od-nosno pomladi, prodajal vino po 8.60 do 4.5Q,.din liter. Zdaj je cena spričo slabe letine poskočila na 8 din. Vendar vina tudi ulasovi iz naselbin (Nadaljevanje i i. strani^) skega doma. Povem vam, da Um Lev i (on Mfg. Co. v Rrooklynu, Člani unije mednarodne bratovščine, kl ao aaatavkall proti N. Y., dobivajo hrano. So res korajžni fantje, ki poleg starega doma, ki je bil še precej ep, še investirajo $18,000, kar je pogum za tako naselbino. Ath-pak v slogi je moč. Apeliram, kadar bo otvoritev, da se rojaki iz vseh krajev odzovejo in pomagajo do dobrega uspeha. To se lah co reče, da so bratje za nadalje vanje naših podpornih in kultur nih društev. In to vodi v pravo smer, v socializem, sicer počasi, pa sigurno. Zidati je treba iz jubezni do svojega bližnjega, zase in za naše potomce, v poli tiki pa bodimo tolerantni. Spoznavajmo ljudi' po njih delu predno jih volimo v urade, pre-študirajmo jih prej, če so jim judski interesi več kot pa lastni V Syganu sta ponovila Prole tarča Lesjak in Dermota. Anton Zornik, zastopnik. ^ ' Vsakega malo J en ne rs, Pa.—Kakor je razvid nq, ima Prosveta mnogo dopisnikov. Tu in tam naš urednik zmeraj skrajša dopis. Jaz mu ne za merim—kaj pa hoče, če jih ima preveč, obenem pa že tako na pravi, da je prav. Pisatelji Prosvete se torej Če dalje bolj zanimajo, Prosveta pa je tudi najboljši slovenski Jist v Ameriki. Jaz se kar doma poču tim, Če pridem v drugo hišo in vidim, da je Prosveta na mizi ali kjerkoli. Slišala sem nekega ro jaka nečlana, ki je rekel, da Pro-sveto bi rad bral, ker se mu do-pade in je dostavil, da si jo bo mogoče še naročil. Nisem nobena zastopnica, toda vseeno priporočam Prosveto, kjerkoli vidim, da so rojaki za to. Tukajšnji člani druitva 503 precej dobro delujejo na društvenem polju. John Jurca je dobil kar sedem novih članov. On je napreden in dela za društvo kar je v njegovi moči. Katy Kre-gevich je dobila tri člane ;^udi nji gre zahvala, ker je že toftko storila za društvo. Jože Tursich je dobil dva člana, mr. Kristnja enega — svojega sina — spoda podpisana pa enega. Torej 1 novih članov je bilo predlagani na seji. Mislim, da je Uf prece lep rekord za tako malo nasel- bino. Društvo se gah valju je sa vaš trud vsem skupaj. To je zelo epo od vas članov. .Vsi tisti člani, katerim je jednota pri srcu, delujejo kar je v njih moči na ta ali drug način. Ne pozabimo, kar ste storili sa društvo 503, vam ne bo nikoli Žal, ker to smo storili za svojo organizacijo. Torej bodimo še pozorni. V slogi e moč. Vsi za enega, eden za vse. ■Kaše društvo je tudi imelo domačo zabavo po seji 17. nov. v prid društvene blagajn«. Vstopnina je bila prosta. Kadi slabega vremena se oddaljeni člani niso udeležili, ker je bila cesta kakor steklo. Udeležili pa so se bližnji člani. Res smo se prav po domače zabavali, še "povštertanc" smo plesali,^kakor v starem kraju na svatbi (Jote Tursich si je drug° 'zbral za tisti ples). Dosti je bilo smefik in vrjska. Takih zabav nam je treba, da se malo razvedrimo. Jože Tursich in Frank Pleši-vec sta kar sama opravila delo pri sodčku. Sta prav fajn za taco delo in se društvo vama zahvaljuje. Tudi naš tajnik, j« pomagal, kar je bilo treba. Društvo mamo finega tajnika in bo takega težko dobiti, kadar on odstopi. Mislim, da vsakdo nI za tako delo, ker je tako tetavno Na 15. dec. bo društvo imelo letno sejo. Vsi člani so vabljeni da se je udeležijo v polnem šte vllu. Mary Tursich, 503, Tržaška senzacija pred sto leti Poletje 1840. Tržaški zaliv, Na obali se.vse tare ljHdl. Ob obali je zasidran neki parnik. Ljudje šo razburjeni. Vsi mahajo z rokami„ govore vsevprek in e-den je bolje informiran, kot drugi. Vsi občudujejo parnik. Vsi se čudijo vražji iznajdbi, s katero so pripluli Angleži v Trst. Kadeči se dimnik — to še gre. Dasi so bili stsrejši dslgo mnenja da ima tudi tu hudič prste vmes, so se ljudje na ta pojav Že privadili, Toda na svojih jamborih nima niti enega jadra, celo pomožnega ne. Nikjer nI videti niti e-nega kolesa. Kako se giblje, kaj žene to skrivnostno ladjo po širnem morju? Priznali so že kadeče se ladje s kolesi, ki so jfh gnala po svetu. Toda tu so bile ste- f h. d« uran i ob otvoritvi ** in Mary. Od leve na (ave. f APP. s« govorniškeoi ne gladke, nikjer ni bilo videti "zabojev" sa kolesa. I*dja je bila gladka kot jadrnica. v , Edino skromen moftiček petdesetih let se ni čudil tej hudičevi barki v zalivu. Mirno se je sprehajal po obali v svoji črni siflcnji in s rdečo kmečko marelo. Tu in tam je vael ščepec tobaka ii svoje tobačnice, natlačene tobaka za njuhanje. Moi je izgledal dokaj filistrski. Pozorni pa so postali ljudje na njegovo stro-kovnjaško pojasnjevanje: Ladja se giblje s pomočjo vijaka, ki je pritrjen nevidno na koncu ladje pod vodno gladino. Izgleda prav tako, kot njegov vijak, ki ga je isdelal on Še svoječasno pri svojih poizkusih. To je bilo v Trstu 182«, v Parizu 182», ln spet v Ti^ stu. Toda niso se zanimali ia njegove poiskuae, niso hoteli dati denarja za njegove sanjarije. Minila so leta. DrugI so uresničili njegovo iznajdbo. Drugi tri umfirajo, on pa mora živeti v pusti vsakdanjosti. Njegov par nik na vijak, "Clvetta", I* rja vi nekje v mrtvem pristanu. Petdesetletnlk filistrske zuna-njščlne Je bil cesarsko kraljevi mornariški intendant, katerega imena v radovedni množici ver jetno ni poznalo več kot par lju at4i.. Vedeli so pa mnogi, da Je '•Iprkv čudaški ln da nihče ne ve, kaj se kuna v njegovih motga-nih. Mož pa se Je pisal Josip Re selj. Bil je rojen 29. junija 1793 v Chrudlmu na Češkem, umrl pa je 9. oktobra 1857. v Ljubljani. Od opisanega dogodka je minilo 12 let, ko se mu Je spet porodilo upanje, da bo imel tudi nekaj koristi od svoje iznajdbe. 1*62. Je razpisala angleškt vliula nagra do 20,000 funtov tistemu, ki do kaže. da Je iznašel ladijski vljaH> Ta razpis je bil precej značilen. Anglija, zibelka moderne morna rice, ni vedela, kdo Je izumitelj vijaka. Višina nagrade p« Je bi la dokaz, kako pomembna Je Iz najdba. Po delu Angleža Bouima o vijačnicah, je angleški trgovk-Cummerovv v juliju leta 1829. prijavil patent vijaka, kl ga Je "prejel od nekega v Inozemstvu živečega tujca", 8 tem Je nazna čena pot do Roslja, kateri je v svoji lahkomiselnosti zaupal v*« načrte nekemu poaredovaUu U' pred 1. 1829. in so tako proko Pariza dospeli v London. Ravno tako z zaupanjem je poslal iznajdi telj angleški admiraiiteti tudi svoja pisma in dokumente, da bi dokazal pravico do nagrade. Hi Io je to rist let pred njegovo smr tjo, In nato je čakal In Čakal. Ča kal In upal zaman kot celo svoje življenje. Posredoval je celo nad vojvoda Ferdinand Maks, ustu-novltelj avstrijske vojne morns rice. Nagrade nI prejel — še do kumeHtov mu niso vrnili, fttlri inštirideset pro« I k* v as Je pote govalo za nagrado. 20,000 funtov pa Je bilo razdoljenih petim ne znanim Angležem. Danes vemo, kdo Je pravi Iz-najditelj. ftsat lat po smrti Je do živel priznanje tudi Reselj. Pred dunejsko tehniko so mu postavili vol (k spomenik in ga slovesno od krili ob cesarjevi navzočnosti V Ljubljani imamo cesto z njogo vim imenom Vs« to malo pozno priznanje motu, ki Je povzročil preobrat v morjeplovbl In omogočil mnogim n*slut*no boga stvo. « Ali ato le naroilll Proaveto ali Mladim*! Ilet »vojemu prijatelju sli sorodnike t domovino? To je edini dar trajne vrednosti, kl ga sa mal denar lahko pošljete svoj Problemi priseljenca Tukaj neaakonlto pred 1. julijem 1924, pa mora legalizira 11 svoje bivanje Vprašanje: Rodil sem se v Jugoslaviji, pa sem odšel v Kanado leta 1914. Uta 1023 sem prišel od tam v Zdrušene države namenoma za kratek Čas. ali sem kar oatal tukaj. Rad bi postal ameriški drftavljan, pa pravijo, da ne morem postati, ker m prišel nezakonito. Ali Je to res? -4 | Odgovor: Vaš problem ni tako tešak. Ako ste ob svojem veto-pu v Zdrušene države plačali glavarlno (head tax), pa sploh ni nikakegk problema. Ker ste živeli v Kanadi več kot pet let, ko ste prišli sem 1. 1923, ste bili po tedaj všljavnlh zakonih upravičeni priti izven kvote in brez paaporta oziroma vize. Za to imate pravico zahtevati, da se tedanji zapis, kl Izkazuje vstop v svrho začasnega biva nja sedaj spremeni v vstop i svrho stalnega bivanja. Ako ste ^eta 1923 ])lKČftH glavarlno, na svetujemo, da takoj vložite prošnjo za prvi papir. Ako pa *U prišli nezakonito, namreč ako ste vstopili brez dovoljenja pri seljeniške oblasti ln brez plači la glavarlne, potem Je atvar nekoliko težja. Tedaj bo stvar tre jala daJJ Časa In bo več stroška da uredite svoje stanje, Vel on namreč, ki so prišli nezakonito pred dnem 1. julija 1924, morejo zaprositi, da se njihov vstop legalizira, t drugimi besedami (Ia so jim l«da takozvanl Certl flcate of Regl«try. Ko to Imate, )K>tem lahko dobite prvi pa plr. Za tako prošnjo služI ti skovlna Form 659 in pristojbi na znaša $10, ta bo znašala $18 od 12. januarja 1941 daljo. 1924 sem prišel nezakonito v to deželo« potem ko sem bil poprej izključen in deportiran baje ra*. di telesne hibe. Ker se moram sedaj registrirati, ali me !>odo sedaj deportirali? Odgovor: Po sedaj obstoječih zakonih ni inozemec, ki je prišel nezakonito pred dnem 1. julija 1924, več podvržen depor« taci j i U tega razloga, inar«sč more zaprositi za legaliziranje svojega bivanja in more potem postati ameriški državljan. — Ako rtotična hiba ne obstoja več, oziroma ako morete pokazati, da vas ni dosedaj ovirala pri va-šfin dolu, svetujemo, da zaprosite za takozvanl Certlficate of Registry. Ako ste se dobro obnašali v tej dešeii, ne mislimo, da se imate česa bati. Ako zraven imate ženo ali otroke v tej deželi, smo sigurni, da se vam ni treba bati ničesar. Glede le-gallzlranja prečitajte prejšnje zglavje. Knjižica o registraciji VpraŠanje: Ali veste, kje morem dobiti neko knjižico, vse-bujočo informacije o, reglstracl-1 Inozemcev ? Odgovor: Knjižica ima naslov "A Manual of Information :'or Allens". Pišite po njo na Common Council for American 11nity, 222 Fourth Avenue, New York City. Cena je 18 centov za vsak ittis oziroma $1 za 10 »tisov,' Common Council—FLIH. Jugoslovani obiščejo Berlin? Pftptn konferira • turikimi voditelji «1 1 * Herlln, 80, nov. — Tu jt bilo namlgnjeno, da bodo jugoslovanski dršavnlkl obiskali Rer-In v bližnji bodočnosti. Uradni krogi niao ne potrdili in ne zanikali zadevnih poročil. Izjavili eo le, da bila Ideja glede obiska sprožena v Jugoslaviji. Vest, ko so jo prejeli dlplo-miftišni krogi v Berlinu, pravi, da bo Plerre Laval, podpredsednik francoske vlade, kl je nedavno odpotoval It Vlchyja v Pariz, prišel v Berlin, kjer bo konferiral z visokimi nacfjskl-ml uradniki. . Ankara, Turčija, 80. nov. -» Nemški poslanik Vrana von Pa-pen se Je sinoči oglasil v uradu predsednika Inonuja In zunanjega ministra Saracogluja. Nepotrjena poročila se glase, da je Papen zagotovil državnika, da se Turčiji nI treba bati napada s strani Nemčije, ReglutracIJttka oblast ne more dati podatkov o dnevu prihoda in Imenu ladje Vprašanje: Neki Inozemec ne zna, kdaj In * katero ladjo je prišel. On mora to navosti ob re gistraciji. Ali more dobiti te podatke, ako piše na priseljeniško oblast ali pa na oddelek, k upravlja registracijo inozem cev? Odgovor: Ne. Bilo bi nemogo če za oba U uradi«, da bi preskrbela tako informacijo pravočasno pred dnem 26. decembra Iteglstranti, ki ne vedo, kdaj In a katero ladjo so prišli In M si niao prihranili kakega listka, iz katerega IH bilo to razvidno, oziroma ki nimajo nikakega prijatelja a!l sorodnika, kl bi se na to spominjal, bodo enostavno morali odgovoriti na vprašanj« št. 7 v feglstrarfjak! tiskovini z besedami "1 do not know" (Ne znam). Ako se frtossmec še epo-minja vsaj približnega dnova prihod« in lm«na pristanišča, kjer s* Je vkrcal, naj plš« n« Common Opuncll for Am«rlc«n Unlty, 222 Vourlh Avenu«, N»w Vork Clty in U organizacija mu bo poalala Imena |*rnikov ob to-denjem času, I«lo lahko stori, ako s« spominja imeri* parnik«, ne (M dneva prihod«, H takimi podatki m (i U organizacij« utegne najti im« pomika In n«r t a učni dan prihod«. k«kor tudi Ime p«robrodn« družbe. Deportiran I« povrnil «e oesoko-altofrred do*«. 24. julij« 1124, Vprašanje: Mesec« april« Sovjetska zagotovila Bolgariji Deklaracija ruskega diplomata Hoflja, Bolgarija, 30. nov. — Tu izročajo, da Je visok sovjet* ekl uradnik zagotovil Bolgarijo, ,(da bo sovjetska Rusija š« nadšlje podpir«!« Bolgarijo v vseh ozirih." Poučeni krogi n«-gl«š«Jo, d« to z«gotovilo potrjuje poročil«, d« Je Moakve.od-svetovala Bolgariji pridružitev k oslšču Ilim-BerllnrTokio. Uradna v«st pr«vl, d« je sovjetski uradnik, Arkadlj So-bolev, Ujnik komisarijata sa zunanje zadeve, ki je bil načelnik sovjetsko delegacije na podonavski konferenci, dejal pred odhodom is Hofije v Moskvo, "da se je obzorje nad B«lkftiiom razjasnilo. Ne Turčija In ne Bolgarija s« noč«U z«pl«sti v vojno. Bolg«riJ« s« je odločila z« ohranitev svoje nevtralno-aH," Vmkbanjm angMUh letalcev v Ameriki W««hington, D. C., 28. nov.— Vojni dep«rtment Je n«sn«nil, d« j« dovolil «ngl«škim letal-r«m vežbMtiJe v poletih n« velik« daljave v U-talskih šolah, ki Jih vzdržujeta družb« P«n-Am«rl-can Alrwaya in UUlaki oddelek v Kiomiju. Fl«., In drugih amo-rlšklh mestih. Voj«šk« obla«U In «vtnritoU z« civilno letalstvo so odobril« nečrt Poleg Angle-Zev ee bodo vežbel! tudi Kai čani. * . . ...Vi : .. .A iS to. PONDELJEK, 2. di. Kajti ne bi « rad , br«. d* "i mt <12 koŽ^" 8Ur motifak Helping to Koep the Family Health y Visiting nurae from tuberculoais aaaoclation telling mother how to protect the famllr from disease. Thia le one of actlvities made posaible io manjr communltlea hy Chriatmaa Seali. '" v zadihane so obetale polom: ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 Preložil VLADIMIR LEVSTIK EMILE ZOLA __ (Be nadaljuje.) Zdaj tudi Maurice ni več dvpmil. Razločno je bil spoznal moža, ki ao ga v taborišču pri Muehlhaueenu izpustili zaradi pomanjkanja dokazov; ta človek je bil Golijat, bivši hlapec sUrega Foucharda v RemiUyu. Ko se je kmet naposled odločil odpreti vrata, je bilo zaman vse iztikanje po pristavi; Alzačan je bil izginil _isti plavi orjak z dobrodušnim obrazom, ki ga je general Bourgain-Desfeuilles prejšnji večer zaman izpraševal in vpričo katerega je med jedjo v evoji popolni brezslcrbnosti sam vse izdal. Nedvomno je skočil fant akozi okno na zadnji strani hiše, ki so jo našli odprto. Tudi okolico so preiskali brez uspeha: najsi je bil človek še tako velik, izginil je bil kakor dim. . Le a tem, da je odvedel tovariša v stran, je mogel Maurice preprečiti, da v svojem obupu ni preveč govoril tovarišem o svojih žalostnih razmerah. "Strela božja! 8 takšnim veaeljem bi ga bil zadavil! ... Pravkar aem prejel to pismo, ki me je še bolj razljutilo nanj." In ker sta bila nedaleč od priatave sedla za kozolcem na tla, je Honore pomolel svojemu bratrancu tisti list Stara histerija je bila, ljubezen Honoreja Foucharda do Silvi ne Morange, ki ao ji delali ljudje zapreke. Ona, rjavolaaka z lepimi ponižnimi očmi, je bila še kot dete izgubila svojo mate*, dninarioo, ki je delala v tovarni v Rau-courtu in je bila tamkaj zapeljana; doktor Da-lichamup, njen kum izza sile, vrl mož in vselej pripravljen kumovati otrokom nearečnic, ki jim je pomagal pri porodu, si je bilivnielil, da jo spravi pod streho pri starem Fouchardu kot deklo. Stari kmet, ki je iz dobičkaželjnosti postal mesar in je i svojim mesom krošnjaril po ' dvajsetorici sosednih občin, je bil res da trd skopuh in brezobziren, krutosrčen človek; toda mogel je nadzorovati deklico, in ona, Če bi delala, je imela vaaj kaj jesti. Na vsak način pa je bila varna pred tovarniško razuzdanostjo. In *tako je seveda prišlo, da sta se domači sin in mlada dekla zaljubila drug v drugega. Honoreju je bilo takrat šeatnajst. Silvini dvanajst let, in ko jih je imela ona šestnajst, je bil on dvajset let star; prišel je k žrebanju, in ves srečen zaradi avoje viaoke številke, je sklenil vzeti Silvino za ženo.. Zaradi redke poštenosti Honorejeve, ki je bila vtemeljena v njegovi premišljeni in mirni naravi, ni bilo med njima drugega kakor tuintam strasten poljub ali vroč objem na skednju. Ko pa je izprego-voril očetu o ženitvi, je ta z ogorčeno trdovrat-noetjo izjavil, da mora prej ugonobiti njega, očeta; pri tem je mirno obdržal deklico v hiši, nadeja je se, da bosta zadovoljna, če ostaneta skupaj, in da se stvar poleže. Se dve leti sta se mlada človeka oboževala in želela drug drugega, ne da bi se dotaknila med seboj. Nato pa ain vsled grdega prepira i očetom ni mogel več ostati v hiši. Sel je k vojakom, poslali so ga v Afriko; stari pa je obdržal deklo, ki je bil z njo zadovoljen, pri sebi. In takrat se je zgodilo tisto strašno: Sllvlna, Iti je bila prisegla, da hoče čakati, se je našla nekega večera, štirinajst dni kaaneje, v rokah hlapca, ki je bil pred par meseci nastopil službo. Bil je to tisti Golijat Steinberg, Prus, kakor so ga klicali, velik človek dobrodušne zunanjosti, kratkih plavih las in širokega rdečega, vselej smehlja: jočega se obraza, tovariš in zaupnik Honorejev: Ali je nemara stari Fouchard iz lokavosti nalašč povzročil oskrunitev svoje dekle? Ali pa jo je hlapec napol posilil, trudno od plakanja in bolno od žaloeti? Ona sama ni več vedela kako je bilo; in ko se je začutila mater, je vaa poražena sprejela nujnoat možitve z Goli j atom. Ta se je zmerom smehljal in ni rekel da, ni rekel ne, le dan poroke je odlagal do otrokovega rojstva. Takrat pa, dan pred porodom, je ne-nadoma izginil. Kaaneje ao govorili, da ai je P9iekal službo na drugi kmetiji, v bližini Beau-monta. Tri leta so bila tačas minila, In to uro ni dvomil nihče več, da je bil Golijat, ta dobri fant, ki je s tako lahkim srcem spravljal dekleta v nesrečo, eden tistih številnih ogleduhov, s katerimi je Nemčija preplavljala naše vzhodne pokrajine. Ko je Honore v Afriki izvedel, kaj se je zgodilo, je moral za tri mesece v bolnico, kakor da ga je zadel v tilnik pik puščavskega sohnea ter ga položil na posteljo. O kakšnem dopustu ni nikdar govoril; ni se hotel vrniti v domovino, iz strahu, da ne bi tam videl Silvine in njenega otroka. Topničarju so drhtele roke, ko je Maurice čital pismo. Bilo je od Silvine, prvo, edino, ki mu ga je sploh kdaj pisala. Kakšno čuvstvo ji je velelo, njej, molčeči in ponižni, ki so se njene lepe črne oči v svojem neprestanem suženjstvu včasih navdajale z izrazom trde odločnosti? Pisala mu je prosto, da ve, da je šel v vojsko, in da jo — ako ga več ne vidi — hudo žalosti misel, da utegne umreti a prepričanjem, da ga ona ne ljubi več. Ona da ga je vselej ljubila in nikdac nikogar razen njega, in to je ponavljala na štjrih straneh v besedah in izrazih, ki so se vra ^ »te tako dobro Tako je Marko na novem do- razpolo4eni. Meni pft ža] ni do mu preživel vse do kresa, ko si je smeha l2vrfiti moram zelo tež-neko jutro v členku nakreml no-1 ko ^ » , Kresnice iščejo Marka Ti len Kpih Ko je Marko zaostal šolo, je prišlo tisto, čenar se je tako bal, da zadnje dni na paši ni več iskal druščine, l^dtal je sam kje v trepetajoči senci breze in se ni menil za nič. Pustil je, da JO njegovo kravico in nekaj ovac zavračali drugi in ni več segel po fruli, ki jo je nosil zmerom s seboj v nedrih i>od srajco iz hodnega platna in je z njo spremljal sleherno pesemeo svojih drugov v bragešicah in družic v belih životkih. Z glavo naslonjen na belo de-bk> je Jako s priprtimijočmi sanjaril. meril svojo "rtMtno va* o«l jagneda do jagneda, od strehe do strehe. Vse Je objel od doma čega rjavega Kala do Kolpe, vna ko vasico, vsako stezico. Vse je preAtfel. vsa znamenja po poljih in vne cerkvice po gričih na blizu in daleč. Tako je jemal slovo, dokler se ni sdramil tisto jutro, ko je od-gnal živino na pašo namesto njega mlajši brat &ime. on pa se je moral umiti in počesati in ko vendar ni bila nedelja, obleči pražnjo robečo in nove brageAe. Kratek je bil razstanek z domačimi, z rolijšimi sestrami: Partico in Zalko io Ančico. V ro- ke so si segli, morda bi si še kaj I da vidiš, ali ne? Kar naglo bova rekli, pa je prišel ujec Blaž, njih tam — odgovori mati sunkoma, skrbnik. Manko ga • ni maral. Njegovih naukov je bil že sit in kar odleglo mu je, ko je iz hiše prišla mati s culo v roki. Tiha, kakor je zmerom bila, j« pristopila, ga pokrižala, prijela za roko in izpregovorila z mehkim glasom: — Zdaj pa na pot, sinko moj, ker pod noč moram biti spet nazaj. Kraj, kamor je šel služit Marko, je že poznal. Pred leti je gnal tja z materjo telico na sejem. Takrat se je pot vlekla, ker se je Živinče trgalo in sililo nazaj, tokrat je pa mati priganjala. Spotoma sta bila redkobeeedna In samo enkrat sta počivala. Ves čas se mu je še zdelo, da pozna tisti gozdiček in tisto njivo ln vsako?brino ob poti. In vse pred njim je imelo še domače lice, ko je mahoma uzrl kozolec, skednje in pristave, ki jih še ni videl ln ko je, kakor bi se razparalo za-grinjalo od neba do tal na dvoje, zagledal velik kup stisnjenih hiš in sredi njih vflikanako cerkev l zvonikom do oblakov, prav tisto, ki jo je videl na nemnjl dan, li ki mu je še ostala v spominu. — Tja noter? — vpraša Marko. — Nak! Tam nad tistim mestom. Tista velika zidana hiša. Tam, kjer stoji pred vi^ti voz, naložen ne vem s čim. Saj men- go, da ni mogel nikamor več. Spravili so ga na senik in tam je ležati a svojimi mislimi na domačo vas. . Prav o kreau je to bilo, ko je njegova mati oblekla^ najlepša oblačila Barčico, Zalko in Anči co, soseda Jela pa svojo Mano. In štiri kresnice z rožami v la- "No, pa jo izvršite." "Vaša gospa soproga je bila pravkar pri meni," je dejal krojač. "Naročila je živo rdečo večerno obleko. Saj razumete, visoko spoštujem vašo soprogo, duhovita je, visoko kulturna žena in čudovito mladostna. Čast že vsa upehana. Marko pokima in hiša in vse njeno stanje naokrog prihaja t>Uše. Med vrati obsežne hiše je s zastaven mož z velikimi, nam šenimi brki. Marku je šlo na smeh. Kakor bi velikanu pod širokim nosom dva veveričja repa sešil, se mu je zdelo. In ko je govoril z voznikom in se smejal, jeotresal z njima na svetu tako kakor veverice.' Ko je voznik pognal, pozdravi mati: — Dober dan! Pripeljala sem ga — in pokaže na "Marka. — A. tegale? Koliko je pa raskoračenega* brkača z rokami v hlačnih lepih. — Štirinajst jih je dopolnil — odgovori mati in nekam plaho premeri Marka. — E, potlej pa že, potlej pa. Pozna se mu, da ni imel preveč opravka z žlico, še manj pa vilicami, no, bo pa pri meni dohitel. kar je zamudil. Kaj ne, fant? — seh in s steklenimi koraldami ^am, da že skoraj štirideset iet krog vratu, v#aka s svojo cajni>vam vaši gospe »oprogL A žal co v roki, ao »ačele kreaoikova- ™ £a je vaša goepa šoti. Od hiše d* hiše so stopicale, J™*™ to' ,„ pred vsakim pragom so njih ne- "Kako to, ali sta se sporekla? dolžna grla prosila nebo, naj za- "Nikakor ne," je odvrnil kro-suje hišo z vsemi dobrotami. In jač. "Nasprotno, toda vaša go-vsaka hišna gospodinja je v za- spa soproga pozablja, kako dol hvalo vrgla v cajnico svoj dar. go ji že šivam. Štirideset let — Na koncu vaai so izpele zadnjo to ni kar tako za ženo, ki rada pesem, pa se počele ozirati, kam dobro je in ki se ji jed tudi bi še krenile, kp pobesi glavo Ma- pozna. Za vašo gospo soprogo bi na in zašepeče: — Kje neki je bila danes na mestu drugačna, Markof " recimo diskretnejša elegantna — Daleč_odgovori Barčica. obleka. Imam salon, ki je znan Nana premišlja. — M bi mo- Meč okoli. Mi ustvarjamo mogle do tja in nazaj do noči? - do. In zdaj " Je dala vaša go-Barka prikima in že so polete- k* pn nas delati živordečo Žale kresničke iskat Marica. Vse™^ obleko. Zivordečo in po- 'vrhu še žametasto. V životu tes- zagledale, česar niso še nikoli I*n v bokih ohlapno. Z veliko videle. Toliko zidanih hiš in ta- fntlJ° »P«*^-Jn a krat- ko velika cerkev! O Bog, kako ^Jopico z marinarskim ovrat- naj v tem zidovju, kjer živi go- Odgovorno.« za tako ob- ! v n leko enostavno ne morem spre- tovo na tisoče ljudi, i*t*knejo I. ^ je ^ ^ ^ Nana pobledi. Tudi ona obu- lom f« m°J salon« Pomagajte mi, „ ... prosim vas, pomagajte mi!" pava Pa se ji oči zasvetijo. - ? na svojem stolu zle- Začnimo pri prvi hiši! 1 4 Hvala ti lepa, Eva. Zdaj •bi samo še eno: Kaj J bodo zasmehovali, mene «Ur« 'gospoda, če se bom kazal 8 ta. čedno mladostno gospo, kakoil ti? Tvoji rjavi lasje, nieče J mce, kratke in pestre obleke Ljudje bi te zamenjavali z dv setletnim dekletom. Ali bi ■ tela meni na ljubo .?" Eva ga je nežno pobotala glavi: "Zelo rada, konzul mem te. Takoj bom krojača in mu dala vodila glede moje nove Konzul ji je poljubil "Hvala ti, Eva. Vedel sem, da lahko zanesem nate." Ko je Eva deset minut poklicala svojega krojača, mu naročila: osem in petdeset let. In obilna!j m°ž re7™° Kdo govori o obilnosti! Okoli j.8tfr' bl ^ne bilov bokovUi komaj sto dvajset."^ Soprog je ^kaj časa molčal, prftvite živordečo žamet nato pa je dal krojaču roko. leko gpodaj za t "Bom že našel kak način,' je de- krajfio Crno j jd tiho. Svoji ženi bom pojas- ^ mai0 večjo, jopico ml da sem .postal prestar da bi Lhl jSo in naročj£ zahajal v družbo s teko mladost- mojemu frizerju da no Ž€no- »tri k njemu, da mi bo rjave „r s . . „ , .pobarval v rdečkaste. Na U Ves čas ko je Eva vtikala V fcin ae moj mož ne ^ 08mt usta bonbon za bonbonom, je stal ker me ^ ljudje 8m njen mož pred ogledalom. Ko Jo Ljegovo hčerko ali vnukinjo. je konzul pred pet in tridesetimi1 leti spoznal, je tudi jedla bon-. bone Ali ste naročeni na dn "Kaj gledaš v ogledalo, kon- nik "ProBveto"? Podpira zuir -n i « . j svoj list! Mož je stopil k Evi: "Staram1 se, žena. Guba za gubo se riše moj obraz, moje čelo postaja višje in ne morem se več znebiti neke utrujenosti." *"2al, je res," je pritrdila Eva, "star postajaš, konzul." No, saj pa tudi nisem več mladenič, lahko bi že bil stari oče." ' - ';Da, lahko bi bil." 'Sklenil sem torej," je zavzdihnil konzul, "da bom od današnjega dne tak, kakršni so vsi stari ljudje. Prostovoljno se odrekam vsem radostim mladosti, n ne bom se več oblačil po mo- Msrks in mater je zabolelo, da *darju. Barčica odkimava. — Tri dni ne pridemo do zadnje hiše. M\ Najmlajša, Ančica, spodbuja tJIt Začnimo, ko se nagne dan, pa npPIShamo in steČemo domov. Tudi Zalka je zadovoljna. In naše štiri kresnice že romajo od hiše do hiše. Ljudem se srca odpirajo in cajntee se polnijo. (arko, in vsaka kresnička ie ponuja svojo cajnico. — Pa vse to, kar je notri še zraven«- zacvrče vse hkratu. Gospodinja si spet briše oči, gospodar se pa okrene in hrkne. Potem pa brez besede zaprete, veli kresnicam na-voz. Marku pa pomaga sam na sfedeš poleg sebe. In že švrkne po konjih in zakli-če ženi: —- Drevl sem nazaj, aamo da jih spravim na varno! In kresničke so žgolele vso pot in spremljala jih je frula, navidez trdi hrust Bikonja je amrkal. žival je pa dirjala, kakor bi čutila, da vokl tako lepo, zlato to» 20 'Hoppmom LEFT 8i/y cmsrMAS sms xi lic ihjiu ac vev vt/invn »»»v ■ - ■ - v^ __j tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela I Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjij koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih Vodstvo tiskarne apelira na članstvo s.n.pd TISKOVINE NAROČA V SVOJI tiskarni ■ wWwwWWwwW M Vss pojasnila daje vodstvo tiskarn«.—Cene smerne, nnijiko delo p mm Pišite po informacije na naslov:. SNPJ PRINTERY I 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - chicago, ILLINO Tel. RockWell 4904 varišijo. mOČlTESlDNEVmPROmO Pe aklepn 11. redne konvencije sa lahko narett na U.t fr^toj. prištela eden. dva. tri, štiri ali pat člaaov i. a«. ninl. Llat Proaveta atane aa vae enako, sa člane ali nečlane » ™ •no letno naročnino. Kor »a člani fta plačajo JJ tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej smla dJ^J Jo Hat predrag sa člane SNPJ. Llat Proovota > U,tn*' gotovo Ja v vaa ki dra&U nekdo. U M rad «UI llat vaak daa. Pojasnilo :-*-VsoleJ kakor hitro »af ri ^"ZZTm t^J ^ SNPJ, ali če na preseli proč od dmžine ln tednik, bodo moral tiati član 1. dotične družine, ki ^ tako naročena na dnevnik Pro^eto, to takoj na«ianiti upra^tvu uuj in obenem doplačati dotično vsoto Itatu ProaveU. Akotega na tedaj mora upravništvo sniiatl datum sa to vsoto naročnisu. Cona liota Proaveta Jo: JM fS.H U Clcero In Ckkafe Jr 4.80 l tednik In........... S.00 S tednika In .• 1.40 I tednike In.......... tednike ia............ 1J0 4 tošalke I«.......... i tednikov la...! jP/: j Isšnlknv is........ Za Bvrepe Je........... .fMi Iapolnite apodnjl kap-tpril^JT^JZ^l^^ Order v pleme la d naročite Proevote, lhrt, ki |o vaia i»»»___ PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Latmdalo Ave. Chicago. III. PriMoao pošiljam 1) Ime............... Nftil^ SS Not vaete •••• ...........CL šroštrs It. Ustavilo tednik la ga pripišite k meji .ČL ŠM*" * a w št. a šnO«'« * .ft. in*" Meato........ Nov naročnik. Prflnva.