у Naročnina Dnevno Udnjo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Diu za inozemslvo mesečno 35 Din aedei)»ka izdajo celoleino vJugo-Slavlf 11Z0 Din, za Inozemstvo 140 D SEOVEMJEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. potil-vrata mali oglasi po 150 ln 2 D,več|l oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večiem а naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa in dneva pe prazniku Med Praso in Belgradom Ko smo se lansko leto nekako ob tem času spustili v pogajanja za redno trgovinsko pogodbo z Nemčijo in ko je bila la pogodba vkljub nemajhnim težkočam v nekaj mesecih pod streho, je na široko zazijala praznina, obstoječa v tem, da Jugoslavija nima s Češkoslovaško, tedaj državo, s katero so politične vezi izgotovljene že davno, prave trgovinske pogodbe. Ta vrzel se jeeobčutila tem bolj, ker sta prizadeti dve državi, kjer je stalno na dnevnem redu vprašanje srednjeevropskega podonavskega gospodarskega sodelovanja, državi, katerih ozemlja so ohranila kolikor toliko utrjene gospodarske stike še iz bivše monarhije in kjer je navidezno podan razlog dopolnjujoče se gospodarske skupnosti. Dolgotrajnim pogajanjem so sledili medsebojni obiski, danes pa je med nami češkoslovaško parlamentarno zastopstvo, ki naj po večdnevnih pogajanjih v Belgradu in ob jadranski obali dokonča pogodbo, da krene obojno gospodarstvo na redno pot. Živeti in pustiti živeti! ta misel se nam zdi izhod, ko se bližamo danes v Evropi sploh najvažnejšemu vprašanju — gospodarstvu, kjer ne govori sentimentalnost, ampak trdo dejanstvo in kjer koraka načelo gospodarske osamosvojitve držav. Če pogledamo s tega stališča želje in zahteve, ki jih imajo češkoslovaški gospodarski krflgi do nas, se nam prikaže tale slika: ČSR je podedovala po bivši monarhiji nad 70% skupne industrije, je prišla v položaj, da sta bila oba glavna sestavna dela takorekoč prenasičena z gospodarstvom. Kar je bila namreč Češka — Morava — Šlezija za avstrijski del, je bila Slovaška za ogrski del monarhije, ki je slovaško industrijo obsipavala z vsemi mogočimi ugodnostmi. Češki del je moral odnehali s to prakso na Slovaškem, ostalo pa je vkljub temu še obema dovolj za izvoz. Nadalje: Ze močne češkoslovaške agrarne stranke dokazujejo, da je češkoslovaški agrarizem visok, skoraj bi rekli na višku, vsaj kar se tiče Češke in Morave, da ni mogoče skriti stremljenja osamosvojiti državo tudi v kmetijski proizvodnji, na vsak način pa zavarovati češkoslovaške poljedelce zoper količkaj vplivno inozemsko konkurenco. Imamo torej opraviti z državo, ki je ne samo industrijsko, ampak tudi poljedelsko zelo močna. To je eno. Drugo so konkretne zahteve. Na kratko bi jih označili: Urediti natančno tarifne postavke; dogovoriti se o prodaji in odkupu tobaka; vseljevanje kapitala in s tem soudeležba na novih in starih gospodarskih podjetjih; organizacija obojestranskih izvoznih in uvoznih gospodarskih zvez, poenotenje carinskih formalnosti ter manjši dogovori več ali manj gospodarskega pomena. V zvezi z nalaganjem kapitala v jugoslovanskih podjetjih je vprašanje o nameščanju češkoslovaškega tehničnega osobja in vprašanje vojaških dolžnosti ter državljanstva istega. Posebno poglavje je Dalmacija in ni samo slučajno, če se bodo pogajanja prenesla iz Belgrada tudi v Dubrovnik. Češkoslovaška hotelirska industrija pritiska namreč na praško vlado, naj izposluje pri nas stavbena dovoljenja, da se zgrade ob dalmatinski obali češkoslovaška letovišča, od katerih bi imele jugoslovanske finance pač običajne davčne dohodke. Jasno je, da bodo te in podobne zahteve naletele na ne ravno majhne težave. Dokaz so nam že dosedanja dolgotrajna pogajanja. Jasno je pa tudi, da ima Jugoslavija svoje posebne zahteve, od katerih ne bo mogla popustiti. Kavno pri teh pogajanjih velja dobesedno: Dam, če mi daš! Mi smo poljedelska država. Preko ugodnosti našemu kmetijstvu ne bo mogoče. Te skušnje imamo že s pogajanj z Avstrijo. Mi smo pa tudi država, ki je na pohodu mlade industrije, ki ne zdrži tuje konkurence razen z državno pomočjo. Poleg tega je, kot v vsaki državi, ki mora biti vojaško na straži, pri nas gotova panoga, ki ni samo ne-govanka državnega zaupanja, ampak mora nositi strogo narodni značaj. Pri vsem tem pridejo v poštev interesi posameznih dežel, ki se morajo upoštevati, ki so pa bistveno različni; vzemimo samo Slovenijo! In pa mednarodna obveznost določbe o naj\ečjih ugodnostih, ki avtomatično prehaja iz države v državo, ne da bi bilo treba posebnih pogajanj z dotične strani. Zavedamo se torej težkoč. Če se bo pa dobrovoljno in iskreno upoštevalo načelo obojestranskega popuščanja, ne da bi se kršili interesi države, bomo tudi te prestali. Zadeva je namreč nujna. madjarski niti pedi zemlje! Minister dr. BeneS v Berlinu. v Berlin, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je včeraj pripeljal v Berlin v salonskem vozu, ki ga je pripravila nemška vlada. Na kolodvoru so ga sprejeli jugoslovanski in romunski poslanik ter osobje češkoslovaškega poslaništva z zastopniki češke kolonije v Berlinu. Dr. Beneš bo ostal v Berlinu tri dni. — V ponedeljek se bo sestal z drž. tajnikom dr. von Schubertom. Na tem sestanku se bosta med drugim menila tudi o pripravah za poznejši uradni obisk pri nemškem zunanjem ministru dr. Stressemannu, na katerem bo prišlo do pravih medsebojnih razgovorov; dalje o vprašanjih obmejnega in gospodarskega prometa med Nemčijo in Češkoslovaško in o prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov; v tej zvezi pa tudi o problemih visoke politike, posebno glede južnovzhodne Evrope. Do ponedeljka ostane dr. Beneš v Berlinu kot privatL^ oseba. v Praga, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Očividno uradno inspirirani številni komentarji k berlinskemu posetu dr. Beneša izjavljajo, da je veljala pot dr. Beneša v Pariz, London, Bruselj in Berlin Beneševemu okrevanju, vendar pa je imela tudi namen, da odstrani neke nejasnosti češkoslovaškega stališča v vprašanju srednje Evrope, posebno radi lorda Rothermera. Vendar pa je popolnoma nepravilno, da bi dr. Beneš hotel uresničenje svojih srednjeevropskih ciljev odkupiti s kakršnokoli odstopitvijo ozemlja Madjarski. Tudi najodličnejši zastopniki čeških in slovaških strank, Hlinka, Mičura, Hodža in Osuski ter Udržal trdijo, da se Madjarski ne bo odstopila niti ped zemlje. Načrti o donavski federaciji, ki se vedno pojavljajo, Imajo samo namen, nahujskati Italijo proti Češkoslovaški. Italija se boji, da bi namesto stare Avstro-Ogrske nastopila slična politična tvorba ln je s svoje strani odkrito izjavila v Pragi, da nikakor ne namerava podpirati prizadevanja za izpremembo trianonske pogodbe, ker bi bila s tem sama prizadeta. Tudi Anglija je proti vsaki spremembi mej. V praških uradnih krogih so prepričani, da o odstopitvi ozemlja ni mogoče govoriti v nobeni obliki in da se tudi pristop Madjarske k srednjeevropskemu Locarnu s tem ne da kupiti. Sicer pa olicielna Madjarska ni niti direktno niti indirektno napram Češkoslovaški izrazila želje po izpremenitvi meja. Dr. Beneš bo v Berlinu predvsem izjavil, da bo nemško-irancosko zbli-žanje vplivalo tudi na Češkoslovaško in na Malo antanto, ker se je v Parizu prepričal, da je Francija res odkritosrčna. Razen tega je dr. Beneš potoval v Berlin tudi po želji češkoslovaških in jugoslovanskih gospodarskih krogov in v popolnem sporazumu s Parizom in Londonom. V Berlinu se bo dr. Beneš razgovarjal tudi o vprašanjih Društva narodov in o Kellogovem predlogu. Dasi je bil Kellogov predlog predlagan samo velesilam, je Francija pozvala svoji zaveznici Češkoslovaško in Jugoslavijo, da o tem zavzamete svoje stališče. Če se bo Kellogov predlog oživotvoril, bodo mak države pozvane, da pristopijo. v Berlin, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Za današnje državnozborske volitve se zdi, da so računi že sklenjeni. Agitatorji in politiki so se povrnili iz agitacijskih shodov. Splošna prognoza je, da bodo obdržale stranke sredine svoj položaj. Spremembe pričakujejo pri nemško nacionalni stranki, ki naj bi zgubila okoli 20 mandatov, in pri socialno demokratski, ki naj bi približno isto število poslancev pridobila. Nekaj znajo izgubiti tudi komunisti, zlasti radi tega, ker so šli v ta volivni boj ne-edini. Pri liberalni ljudski stranki se je poznalo, da je poslednje dni odpovedal njen načelnik in obenem na|boljši agitator minister Stresemann, ki je nenadoma zbolel. Po poročilih iz Bavarske njegov uspeh v tem okrožju ne bo tako velik, kakor ga je Stresemann sam pričakoval. Ker je volivno delo že dovršeno, prihajajo politični krogi do ugibanj o bodoči sestavi vlade. Največ se govori o veliki koaliciji, ki naj bi združila vse stranke, razen skrajne desnice in skrajne levice, in kateri bi bil na čelu, ali kak socialni demokrat ali pa dosedanji kancler dr. Marx. Z Marxom računajo tembolj, ker socialna demokracija trenotno razen pruskega ministrskega predsednika Brauna, ki pa najbrž kan-elerstva ne bi hotel sprejeti, nima tako izrazite osebnosti, da bi združevala tako vlado. Marx sam pa nima resnejših tekmecev v cen- trumu, kot načelnik centrumaškega kluba poslanec Guerard še ni ozdravel, delavski voditelj Stegervvald pa ni priljubljen pri socialistih; proti Wirthu kot kanclerju pa bi bili enako pomisleki v centrumu samem. Nadaljnje vprašanje kot pri vseh dosedanjih koalicijah je, kako ; remostiti nasprotstvo med Stresemannovo ljudsko stranko in socialno demokracijo. Če bi do te poravnave ne prišlo, ni izključena ponovna manjšinska vlada cen-truma, ljudske, demokratske, gospodarske in bavarske ljudske stranke, ki pa bi bila povsem odvisna od socialistov in bi životarila le od njihove dobrohotne podpore. Vendar ie negotovost tako glede volivnega izida kot bodoče sestave vlade zelo velika, kar je naj-točnejše naznačil pruski ministrski predsednik Braun, ki je na vprašanje, kako bodo izšle stranke iz volivnega boja, odgovoril: »Povedal vam bom 21. maja.« Ugotovitev jutrišnjega izida je otežko-čena s tem, ker se obenem vršijo tudi volitve v deželne zbore. V uradnih krogih se smatra, da bo približni izid volitev znan med 3. in 4. uro zjutraj, točni izid volitev pa šele v ponedeljek dopoldne. V torek se računa s tem, da bo odstopila državna vlada, dočim ni gotovo, da bi odstopila pruska vlada, ker bo najbrže po volitvah dosegla še večjo večino, kakor jo je imela. Kako se ie potopila ladja fVa!' e Trst, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Ko je snoči ob tričetrt na 9. uro parnik »Val«, last Jadranske plovitbe, zapuščal tržaško pristanišče, namenjen proti Splitu in dalje proti Grčiji, je dober kilometer od starega svetilnika zavozil vanj novi parnik >Frey« in ga skoro popolnoma razklal. Skozi šest metrov dolgo razpoklino je vdrla voda v parnik, ki se je pričel potapljati in se potopil v 25 minutah. 20 mož se je rešilo, katere so prepeljali v mestno bolnico. Mornarje je obiskal jugoslovanski konzul Smiljanič. »Val« je obsegal 594 ton. Zgrajen je bil pred 45 leti na Angleškem. Njegova vrednost se ceni na 600.000 lir. Zavarovan je bil pri zavarovalnicah »Sava« in »Vardar« v Zagrebu, oziroma pri »Assicurazione Generali« in Riunio-ne Adriatica« v Trstu. Parnik je vozil okrog 500 ton blaga, predvsem lesa v vrednosti 1 milijona lir. >Frey« obsega 3115 ton. Dolg je 110 metrov. »Frey« je bil malenkostno poškodovan in sicer spredaj. Se danes ni popolnoma pojasnjen vzrok nesreče. Popoldne se je vršila v pristanišču preiskava, ki se je zavlekla do poznili večernih ur. Zaslišana je bila posadka obeh parnikov. Kapetan Nesanovič je izjavil, da se je držal ob izhodu iz pristani- šča po mednarodnih pravilih desno. Poleg tega je dal z enkratnim žvižgom znamenje »Freyu«, da bo nadalejval vožnjo v dosedanji smeri. V odgovor je čul kapetan Nesanovič tri žvižge, kar pomenja, da pričenja drugi parnik pluti nazaj. Medtem je >Frey« plul dalje in celo na levo. Nesanovič je tedaj dal povelje, pluti še bolj na desno v kotu 20 stopinj s polno paro, da bi se izognil »Freyu«. Medtem pa je »Frey« že 7.avozil v »Vala«. Na podlagi izjav tržaške flote je vozil »Frey« v pristanišče. Nesrečo je treba pripisali okoliščini, da je za parnikom »Frey« plul v isti smeri, le nekoliko bolj na desno, parnik danji smeri, ni odgovoril s trikratnim žvižgom dal znamenje, da bo nadaljeval pot v dosedanji smeri, n iodgovoril s trikratnim žvižgom »Frey«, pač pa "-Loridan«, ki je nato pričel pluti nazaj. Da se »Frey« izogne »Lorida-nu«, je dal znamenje z dvakratnim žvižgom tn krenil na levo ter pri tem zadel v »Val«. V mornariških krogih se splošno pripisuje krivda pilotu parnika »Freya«, Posadka »Vala« je razen enega mornarja, ki je še v zdravniški oskrbi, danes zapustila bolnico. Obleko ji je preskrbel jugoslovanski konzulat. Posadka izjavi ip., da ji posadka »Freya« ni šla posebno na roko. »Frey« se je bal eksplozije »Valovih« kotlov. Do eksplozije ni prišlo, ker so strojniki spustili paro, predno so zapustili parnik. Nekateri mornarji so ostali v vodi par ur in se borili s smrtjo. Mnogo se jih je držalo za železno vrv, ki jo je spustil »Frey«, dokler ni prišla iz pristanišča pomoč s čolni. Na mestu, kjer se je" potopil parnik. gledata iz vode še jambora. Okoli plavajo tramovi, bale čaja, veliki sodi in drugo. Z vprašanjem odgovornosti se bavita jugoslovanski in norveški konzulat. Le na njuno izrecno zahtevo se bo sestala komisija, ki bo dogodek natančno preiskala. Ali pristopi Grška k mali antanti? v Pariš, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Matin«, namerava Romunija na prihodnji konferenci male antante predlagati, da se Grška pripusti k mali antanti. »Pctit Pari-sien« pravi, da bo konferenca male antante zaradi tega lahko še le po zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi, ker je soglasnost med člani male antante zadosti velika, tako da ni treba posvetovanja pred zasedanjem sveta Društva narodov. Zato so se članice male antante tudi odrekle protestu, ki so ga prvotno nameravale skupno vložiti zaradi zadnjega govora madjarskega ministrskega predsednika Bethlena pri sprejemu sina lorda Rother-merea. v Praga, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na poročilo »Matina«, da namerava Romunija na prihodnji konferenci male antante predlagati, da se Grška sprejme v malo antanto, doznava Vaš dopisnik od informirane strani, da o sprejemu Grške v malo antanto sedaj ne more biti govora, ker bi vsa struktura male antanto ne prenesla takega razširjenja. Vseka, kor pa je možno misliti, da bodo odnošaji Grške do držav male antante postali prijaznejši. Slovenci v Trstu pred izredno sodišče? v Rim, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Vsled obtožbe, da so razžalili italijanskega kraija, šeia italijanske vlade in italijansko zastavo, pride 10 Slovencev v Trstu aretiranih, ki so zagrešili ta dejanja v Škocjanu, najbrže pred italijansko izredno sodišče za varstvo države. Slovenci so imeli v Škocijanu shod, na katerem da so peli protiitalijanske in jugoslovanske pesmi in na cesti poteptali italijansko zastavo. Ko so prišli karabinjerji, so zbežali. Dogodek je izzval v fašistovskih listih veliko ogorčenje in ga stalno obnavljajo. Kai ie s predvojnimi dolgovi v Praga, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Na-, sproti vestem, ki so razširjene v nemških listih o uspehu rimske konference o predvoj-nih dolgovih, se uradno poroča s češkoslovaške strani, da je edini pozitivni rezultat kon-ference določitev definitivnega bloka papirnih rent. Skupna vsota znaša okoli 3 milijarde kron, od katerih odpade na Jugoslavijo 50 milijonov kron. Presežek rent izkazujejo Češkoslovaška, Italija in Avstrija. Glede izplačila rent se je doseglo zbližanje v tem smislu, da je zveza upnikov izjavila, da se odreče valorizaciji, če se ji povrnejo stroški za tisk in izdajo titrov. Po njihovem računu bi stroški znašali 6.8% v zlatu, dočim izjavljajo zastopniki držav, da bi zadostovali 3%. Sporazum glede obeh stališč ni bil mogoč. Nobile odkriva, kar je odkril že Amundsen v Milan, 19. maja. (Tel. »Slov.«) General Nobile je takoj, ko se je povrnil z 69 urnega poleta preko polarnega ozemlja, zopet pri-pravil za start »Italio«, da nadaljuje svoj polet po načrtu. Izjavil je, da je z dosedanjimi opazovanji zadovoljen. — Na izjavo generala Nobile, da je baje v bližini ozemlja Nikolaja II. videl zemljo, odgovarja Amundsen \ protiizjavi, da je eksistenca take zemlje ne dvomna. Amundsen je na svoji zadnji ekspe-diciji to zemljo celo preiskoval in postavil več spominskih kamnov. v Praga, 19. maja. (Tel. Slov.) češkoslovaški prosvetni minister dr- Hodža je priredil znanemu angleškemu publicistu Seatonu Wat-sonu dine. \Vatson je ostro kritiziral postopanje, lorda Rothermera v »Daily Mailu«, katero je označil kot moteč poskus predrugačiti obstoječe razmere. Rothermerova akcija nikakor ne pred stavlja angleškega javnega umenja. Njegova kampanja je doživela v Angliji popoln neuspeh MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali maka beseda. SO par. Najmanjši ogla« 3 aH Л Din. Oglasi nad devet vrstic ae računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. y/'J Trgovski pomočnik Špecerijske ozir. mešane stroke s prima referencami išče službe. Gre tudi kot skladiščnik. Ponudbe na upravo pod št. 4288. Prodajalka izurjena v vseh strokah trgovine, pridna, poštena, želi mesta za takoj ali pozneje. Dopise na upravo lista pod »Poštena« št. 4345. Mizar, pomočnik Išče službe v mestu ali na 'deželi, usposobljen za samostojna dela. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Naslov pod »Zanesljiv« |L 4289 na upravo lista. Organist 'eerkvenik ter obenem knjigovez, oženjen, brez otrok, priden, vesten in natančen, želi spremeniti službo. Gre tudi na večjo lupnijo. Naslov v upravi lista pod št. 4334. Gospodična se sprejme kot pisarniška moč v trgovsko podjetje, zmožna stenografije in strojepisja Ponudbe pod »Strojepis« na upravo lista št. 4099. Učenca (:a slikarsko in pleskarsko obrt. pridnega in poštenega, sprejme takoj Mih. Dobrave, Celje, Glavni trg 15. Vajenee za sedlarsko obrt se sprejme z vso oskrbo pri L Senšek v Breznu nad Mariborom. REPREZENTANTE vpeljane v posel prodaje vrednostnih papirjev na obroke, sposobne, energične in vredne, ki imajo lastne organizacije, za vsa mesta v državi išče pod izredno ugodnimi pogoji odlična bančna hiša v Belgradu. Ponudbe na Belgrad, poštanski pretinac br. 339 Rudnik OraSje potrebuje rudarje delavce, dobre minerje, ki bi bili zmožni čevljarske ali krojaške obrti in kovača Hobreaa, za popravilo rudarskega orodja, podkovani« konj in volov. Kovač nai bi bil tudi iz-Učen ključavničar. Samci imajo prednost Ponudbe na rudnik OraSje, Skop-ђе, Boite postale, Nr. 134 Sprejme se takoj kovaški pomočnik. — Jože Bogataj, podkov. kovač, D. Dobrova, p. Gor. vas. Sprejmem takoj DEKLO za domače delo. — Iv. Mrhar, Stanežiče, št. Vid nad Ljubljano. Likarica perila se išče za moško perilo, dobra moč za dobro plačo event. tudi hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra plača« Stev. 4098. Dva elektromonterja za takojšnji naslop se sprejmeta pri Jugosla-venski Siemens d d. za slabi tok, Ljubljana. Dunajska cesta 1 a. Prednost imajo oni, ki so že delali pri napravah slabega toka. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov. Dobra kuharica srednje starosti, katera je zmožna voditi večje gospodinjstvo se sprejme v irgovski hiši v Ljubljani. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na upravo »Slovenca«. Sfanovan/a Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 ЈбЈокирт? Spalnico hrastovo, svetlo politira-no, čedno izdelano, kompletno, postavim na dom ali kolodvor za ceno 4600 Din. - Anton Stolia, mizar, Sp. Loke, p. Krašnja. Sir in mlek. stroji takoj naprodaj, in sicer: 60 hlebov pol ementalca, I a polnomasten, hlebi od 10—20 kg, cena po dogovoru. Dalje vse sirar-ske potrebščine in okolu 20 vrče v za mleko po 30 litrov. - Pojasnila daje ALOJZIJ ŠTEFE, mlekar, _Vodice._ Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Krompir Direkcija drž. železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21. t. m. ob 10 v poslopju Gospodarske poslovalnice, Masarykova cesta 17 (poleg Ranzin-gerja) približno 5 vagonov krompirja. Kupci se vabijo. GRAHAM-1 MOKA ! garantirano pristna in vsak dan sveža, se dobi po 6 Din za kilogram le valjčni mlin, Sevnica. Zabojev tisoč komadov raznih velikosti, poceni naprodaj. Ljubliana, Rimska c. 16. Orehova jetlerca prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju St. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. Naprodaj jahalni konj 5 letna, polkrvna angleška fuksa, dresirana, brezhibne noge. Cena po dogovoru Oskrbništvo Fužine, p. D. M. v Polju. Posestva Lepo posestvo (velika enonadstropna hiša) v Ljubljani, Kette-Murnova c. 28 (bivša zaloga Puntigam), stanovanje, pisarne, skladišča, hlevi in dvorišče, pripravno tudi za tovarno, se proda. Delni prostori tudi v najem. Pojasnila se dobe v pisarni istotam. Prodam hišo skoraj novo, z elektriko in vodovodom, pripravno za obrtnika ali letovi-ščarja. Lega lepa, solnčna. Cena po dogovoru. Grošelj Franc, Ljubno 80, postaja Otoče p. Pod-nart. Gorenjsko. Proda se žensko kolo skoro popolnoma novo. p. ■ ,,„ ||..|„. .,:>- ' »avjuil ttiuuii, lanuj.iiun Ш dobava. Prevzel bi event artilerijsko voialnlco 10,1 zasto tvo Ponudbe do prdliicie, levo. , ^ maja , „ u|jcfl Kej Kupim čebele in prazne Žnidariičeve panje. - Ponudbe z navedbo cene na uredništvo pod znamko »Čebelar«. Trgovski (obrtni) lokal in malo skladišče (delavnico) na Celovški c. 50 (Šiška) oddam takoj v najem. Poizve se ist^' ч v pisarni Mosl." Trgovina gradben. . rijala B. P. Braunović i drug, Zemun potrebuje dva vagona slovenskega apna franko vagon Zcmun, takojšnja Dva pletilna stroja št. 8-36 in 8-60 prodam. Zvona Glavač, Toma-čevo št. 63. 5. novembra br. 9. Registrir-blagajno- seštevanko, že rabljeno, kupim Ponud. pod »Se-šlevanka« na upr. lista. Razpisujemo dobavo 140 m° jamskega lesa Ponudbe vložiti do 29. t. m. — Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Pr/redifre V nedeljo v gostilni Amerika na Glincah VESELICA Igra godba Gradašco. Vstopnina prosta. Gospodinjel - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Klavirji prvih •vetov, znamki ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni tre 3 (v lastni hlSI poleg magistrata). Zaloga In Izposojevalnica naibnljSili klavirjev, pl-aninov in harmonijev, Stetnway. Btisendorfer, FBrster, HBlzl, Hofmnn, Original Stlngl. Popravila in uglaSevanie najcenejšo. — Najbogatejša Izbira vseh ostalih glasbenih instrum. in strun. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk, LJubljana, Resljeva c. 24. Volna - bombaž za strojno pletenje In ročna dela, dobite po 39** najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Zima najboljša in najcenejša pri 11. Plasten tovarna ilme Stražlšče pri Kranju. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer je cena najnižja in najbolj solidna postrežba. AltlOII DOC Ljubljana šelenburgova ulica 6. II. Tovarna: V1C-GLINCE. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Najlepša drva Cebln, Ufolfova ul. 1/2 Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča šc popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetniitvo, Marijin trg 2. KUPUJEMO zlato, srebro. platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3'60, 2 srebrni kroni Din 7'20, 5 srebrnih kron Din 18'—. Prevzamemo tudi vse drnge kovine ln plačamo najbolje. — Tovarna za lofenj« dragih koiln, Sn.Sif.ka, Sv. Jerneja cesta štev. 8 OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 2 priporoča svojo veliko zalogo kleklanlli piSk, pristno ročno delo iz najboljšega sukanca. V zalogi cerkvene čipke vseh vrsl in vse kleklarske potrebščine. 0 Nikdar ne boste oblalo ali da ete si omisliti najboljši Britzner in Adlir in Rolo. V najkrasnejših opremah v zalogi samo pri Jos. Pelelincu Ltubljana. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Pouk veienja breiplačen. Stružnico (Drehbank) pripravno za kolarja, prodam. —- ALBIN ČERIN, kolar, Dolenja vas 24 pri Ribnici SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDI PO IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE obenem izurjenega knjigovodja ki je vešč slovenske in nemške korespondence ter vseh ostalih pisarniških del, dober prodajalec mešane stroke se takoj sprejme. - Ženska moč ni izključena. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravništvo »Slovenca« pod značko: :: »Julij štev. 4326«. :: t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, brat. svak in stric, gospod nmizii mum davčni nadupravitelj v pokoju v sredo dne 16. maja 1928 ob K24. uri preminul. — Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto dne 19. maja ob 16. uri na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu. Novo mesto - Kandija, 17. maja 1928. Žalujoči rodbini MUŠIČ, CLARICI. Henrik Sienkiewicz: 14 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieekega. Pan Matevž Bukojemeki se je po starostinih besedah doneče tlesknil po bedru in rekel: »Samo pol !Azije, ali še kaj? No, naj le pridejo! Kolikokrat smo že kljubovali premoči na bojnem polju! To ne bo prvič!« >Tako je, res je, to pač ne bo prvič,;: je ponovil gospodar in za trenutek se je prikazal nasmešek na njegovem navadno mrkem obrazu. »Če je vse v toliko napredovalo, potem bo seveda kmalu sledila vojna napoved in nato se prične boj. Le Boga prosim, da se to zgodi čimprej! Spominjam se, da se je hotel tudi stari Dzieviatkievič udeležiti hotin&ke bitke. Takrat je bil že na obe očesi slep. No, sinovi so mu namerili sulico na sovražnika in poletel je z vsemi drugimi v boj, dasi ni ničesar videl. Toda jaz žalibog nimam nobenega sina!« »No, dragi pan brat, kdo pa ima večjo pravico v tej vojni mirno ostati doma, kakor vi?« je vprašal starosta. »Hudo mora biti v vojnem času, če nima človek nobenega sina, še hujše je, če je slep, a najhujše, £e nima roke! »Vajen sem sukati orožje s poljubno roko,« je odgovoril pan Gedeon, »in v sili človek lahko drži povodec med zobmi. Ničesar si tako ne želim, kakor smrti v boju z neverniki. Ne mislite, da hrepenim samo po osveti za svojo uničeno srečo ali da imam kake druge, osebne vzroke za maščevanje. Ne, govoriti hočem iskreno, kajti postaral sem se, mnogo sem videl in mnogo premišljeval. Koliko grdobije sem srečal pri ljudeh v zasebnem in javnem življenju. Kakšne razmere imamo v naši republiki: plemiško trmo, izgrede v sejmu, neubogljivoet in nezakonitost. Kaj čuda, če me je včasih obšla malodušnoet in sem takrat vpraševal: Zakaj si ustvaril, ljubi Bog, našo državo, Kaj si namenil našemu narodu? A zdaj, glejte, nam zopet preli poguba od nevernikov. Strašen zmaj vnovič odpira žrelo, da pogoltne svet in predvsem krščanske narode. Sam rimski cesar in vse nemške države trepetajo v pričakovanju grozne nevihte. In zdaj, bratje, mi je postalo jasno, čemu nas je Gospod ustvaril in kakšno dolžnost nam je naložil. Tudi Turki to vedo. Naj trepetajo vsi drugi, mi ne bomo trepetali, kakor nismo trepetali nikoli poprej! Naj se prelije magari zadnja kapljica naše verne krvi! Prosim samo, da bi mi bilo sojeno pri tem žrtovati še svojo kri. Amen!« Pongovskemu so zažarele oči in zadnje besede je govoril globoko ganjen. Vendar pa ni imel solza v očeh, morebiti zato ne, ker jih je bil že poprej preveč potočil, morebiti pa tudi radi tega ne, ker je bil posurovel do sebe in do drugih. Zdaj ga je pan Gro-thus objel, mu poljubil večkrat zaporedoma lica in rekel: »Da, tako je. Mnogo slabega imamo pri nas. Samo s krvjo lahko operemo svoje grehe pred Stvarnikom. Mi smo prednja straža, ki varuje druge, in to je služba, katero nam je naložil Bog. To je Njegovo poslanstvo, ki ga je dal našemu narodu. Bliža se ura preskušnje in pokazati bomo morali, ali smo kos tej nalogi. Med neverniki se širi govorica, da napadejo Dunaj. Če je to res, potem pojdemo tudi mi tja in pokažemo svetu, da smo samo vojščaki Kristusovi, obramba Vere in Križa. Bili smo zaščita vsem narodom v zaledju. Zdaj bo vsem jasno kakor beli dan, komu na ljubo vršimo svojo varnostno službo. In če je božja volja, bo prej konec sveta, kakor se pozabijo naša slava in naše zasluge!« Te besede so izzvale pri mladini veliko navdušenje. Bratje Bukojemski so planili pokonci in glasno vzklikali: »Bog daj, da bi se kmalu pričelol« Tudi Ciprianovič je rekel: »Saj že komaj čakamo!« Samo Tačevski je molčal in ostal otožen. Vesti, ob katerih je vsakemu srce poskakovalo, so mu povzročale samo bolečine in bridkost. Med tem ko je panna Sieninska veselo pomagala pri pogrinjanju mize, so vse njegove misli sledile za njo in vsak njegov pogled ji je govoril očitajoče: »Če tebe ne bi bilo na svetu, bi bil jaz že davno odšel na dvor kakega maguata. Tam bi bil morda našel srečo, zdaj bi imel orožje in konja, pa bi se lahko pridružil vojski, da si poiščem slavo ali pa smrt! Kaj me je priklepalo semkaj? Tvoja lepota, tvoji pogledi, prijazne besede, ki si mi jih včasih naklonila kakor beraču miloščino. Zato sem vztrajal na teh revnih par oralih polja, čeprav sem moral skoro stradati. Ti si kriva, da nisem spoznal sveta. Radi tebe sem ostal neroden in neizobražen. Mar sem jaz kriv, da sem ti udan s telesom in dušo, da sem postal tvoj suženj? Rajši bi umrl, kakor da bi te ne videl leto dni! Izgubil sem zadnjega konja, ko sem ti pohitel na pomoč. Ti pa me zasmehuješ in hvaležno gledaš drugega! Kaj pa naj storim: ali naj grem služit za oprodo ali si nakopljem sramoto in vstopim med pešce? Kaj sem ti storil, da nimaš nobenega usmiljenja z menoj?« Tako je tožil Ja-cek Tačevski. Prenašal je svojo nesrečo tem teže, ker je bil potomec jako ugledne, dasi popolnoma obubožane plemiške rodbine. Sicer ni imel vzroka očitati gospodični, da je bila ž njim vedno neusmiljena, zato pa je bilo, žalibog, preresnično, da ni bil zaradi nje odšel kam drugam. Rajši je vztrajal z dvema hlapcema na domači grudi in bil večkrat skoro lačen. * Pešci in tudi del konjenice (dragonci e puškami) eo služili stalno ali začasno za donar. Plemiška konjenica pa je tvorila posebne polke, ki so se zbrali v slučaju vojne. Vsak plemič je moral imeti lastno orožje in več oprod Tudi plemiči, ki so služili kot častniki pri najeraniških polkih, so bili navadno vpisani pri domači brambi, ker bi sicer najemntka-pla-čanca ne poslušal noben šlahčič. =111=111 s C > r e s> • <- 2 2. ce c »f »O w . rt {ji tn = g > H, P K eo ГР a v ? Š. t O O 4 iT N 5' S" g" 4* 2 «1 n S " 1 1 5 6 » c? Б ^ л Г" 5 C to S" 6 p "<Š a a, «3 B » M ' - aer tra go * n c 2. e p S =B *r-- -t S S K- n S o И a era * • Sil er o. S SS2e Б'-5 S t « ® I 8 к ®b| k _ t « p J n Б' a < o a: «2 eremo o njem. Zasidral sem se pri gospodu patru in župniku Kerubinu Be-gelju. Izredno prijazno in gostoljubno me je sprejel, takoj sem se domačega čutil. Zvečer sem hodil z gg. Zakrnjškom in Žitnikom po Broadwayu. Vse se je naravnost kopalo v električni luči, in vendar me ni presenetilo. Ljudi pa toliko, da nič ne moreš naprej; in to traja do polnoči in še dalj. Črncev vse polno, vse otenjave. Dame s pobarvanimi liri in ustnica mi itd. Kakor povsod. Govorili smo o Slovencih. Na tihem si vsi želijo domov »v stare kraje«, samo povedati nočejo tega vsi. Na obrazih se jim pozna, kako delaio. Soloh drvi vse za zaslužkom. Malo sem videl ljudi, ki bi se smejali. Brezposelnost narašča. Dobra povojna konjunktura je menda minula. Javlja se nemška in j češka konkurenca, so mi pravili. Življenje je j za lastnike dinarjev drago; brivec te obrije i za 15 Din in si dvakrat obrit. Poceni so čevlji, i poceni je kruh. Najbolj poceni je podzemna in nadcestna železnica; za 5 centov (niti 3 di-1 narje) se voziš lahko ure daleč naokoli. Sedaj ; i hočejo zvišati ceno na 7 centov, pa mesto ne dovoli. Ogromen naval; od 8 do pol 10 zjutraj se na kolodvorih še ganiti ne moreš, takšne so valujoče množice. Newyork z vsemi pred-meslji ima že okoli deset milijonov ljudi, Jugoslavija jih ima 12. Čez par dni Vam bom pisal iz Clevelanda, potem pa iz Chicaga. Roda-Roda: Moj prifateii, g. Gubalke, poštni tajnik Videl ga nisem že več let, zato pa sem o njem tem več čul. Posebno zanimivo je bilo njegovo zakonsko življenje. Poročil je cirkuško jahalko. In — bilo bi neverjetno, če ne bi pričale tega ludi najbolj oddaljene tete — gospa Gubalka, rojena Saltimbanchi-Ciniselli je poslnln vrla gospodinja. Delala je od rane- ! : ga jutra do poznega večera. Od drgnenja pnr- j ; ketov so se ji napravili na nežnih kolenih i žulji, prav tako ko[ se napravijo velblodu od | i pokornega poklekovanja. Pozneje, čez nekoliko let, pa se jc vzbudi« j la v nekdanji cirkuški jahalki njena stara cir- j i kuška narava: gospa Gubalke ie ieln skušati I ukrotiti svojega moža. Izprva z lepa, kot se spodobi dostojni zakonski ženi, pozneje pe drugače, tako kot se je bila uaučila v cirkusu. Gospod Gubalke jc kazal ponovno v krogu intimnih prijateljev precej močne »klobasec. In tako je prišlo, da je sklenil gospod Gubalke, da se bo razporočil. Da bi ga bilo stalo že samo sporočilo sklepa boljši polovici tri kočnjake, je zlobna izmišljotina. Kočnjaki so se mu takrat samo omajali. Izgubil jih ja Gubalke šele pozneje, ko je prinesel sodni sluga na dom sodno povabilo. Ostale zobe pa je izgubil revež tik pred terminom. Tega nesrečnega zakonca sem nedavno, ko me je zanesel slučaj v one kraje, obiskal. Našel sem ga v prijetno urejenem drugovrstnem stanovanju. Ko sem vstopil, me je takoj spoznal. Prisrčno se mi je nasmehnil ter mi pokazal zobe; bili so zopet kompletni. Sedla sva in Gubalke mi je jel pripovedovati. — Oh, kaj je mož žo vse doživel! »Najbolj pogrešani,« je dejal, »kljub vsemu nekdanjo ljubo domačnost. Če se spomnim, knko je klečala moja ranjka Mili včasih po cele popoldneve na tleh ter drgnila paritete, mi poslane kar toplo okoli srca. — Toda, vidiš, slednjič premagaš tudi take slvari. — Izprva se v obširnem stanovanju nisem počutil dobro. Karkoli sem rabil, sem moral iskati po cele dneve. — Veš, ženske pač ne poznajo sistema. Ženska ti shrani brisače za frotiranje k srajcam. Vprašam: zakaj? Brisače za frotiranje spadajo vendar organično h kopalni banji. — V drugi omari ti spravi ženšče zgoraj krtače, v sredi kuharske knjige, spo- Kako socialni demokrati sami sebe smešijo V nemško pisanem glasilu mariborskih socialnih demokratov »Volksstimme« z dne 10. maja, ki mi je prišla slučajno v roke, se nahaja članek z napisom: »Če socialistični poslanec manjka, narodna skupščina ne more delati.« Pisec, ki je skoro gotovo znani Eržen, skuša braniti socialističnega poslanca Pete-jana, ker ni bil navzoč v skupščini dne 3. maja, ko je bila na dnevnem redu njegova interpelacija. »Volksslinune« bi rada smešila narodno skupščino, ko pravi, da ista sploh ni mogla delati, ker velikana Petejana ni bilo v Belgradu. Pravi tudi, da je edini socialistični poslanec med 315 zavrl za celi dan delo v parlamentu in iz tega skuša socialistično glasilo kovati kapital za Petejana. Kaj je na ceh stvari? Petejan je vložil interpelacijo o zaščiti delavcev in jo je izročil koncem aprila predsedniku narodne skupščine. Zahteval je tudi, da se o tej interpelaciji čimprej razpravlja v skupščini in da mu minister socialne politike da odgovor. Minister je sporočil predsedniku narodne skupščine, da hoče na interpelacijo odgovoriti prvi dan, ko pridejo na dnevni red interpelacije. Po poslovniku skupščine je vsak četrtek določen kot interpolacijski dan. Tak dan se ne ume po poslovniku dati kaj drugega na dnevni red razen interpelacij. Kot poslanec bi moral Petejan biti poučen o tem določilu poslovnika narodne skupščine. Ker ni bila nobena druga interpelacija ta dan pripravljena in ker# Petejana ni bilo. je njegova demagoška interpelacija propadla, kakor določa poslovnik in seja je bila zaključena med vzklikanjem: Pe-tejanček, kje pa si, da te ni!« Skupščina in vlada sta hotela dati priliko Petejanu, da bi svojo demagnško interpelacijo utemeljil in bi pokazal, če kaj zna. ali ni ga bilo, dasiravno je prvi maj že pred tremi dnevi minul in ie bil Petejan po predsedniku skupščine uradno povabljen k tej seji, ki bo obravnavala njegovo interpelacijo. Da poslanec, ki ne izvršuje poslanske dolžnosti niti tedaj, ko pride njegov predlog na dnevni red. zgubi pravico do besede, naj pogleda Petejan in njegov advokat v »Volksstimmi« v poslovnik narodne skupščine. V členih 70 do 77 bo lahko našel določilo, Jliv na upravo in nadaljnji obstoj te institucije. Toženi poslovodja G. P. Franc Planinšek pa Je na razpravi v svojem in v imenu G P., гп katero je trdil, da jo je bil kot poslovodje upravičen zastopati kot samostojno pravno osebo, priznal toi-beni zahtevek. In le v toibi proti Planinšku je eodišče ugodilo vsem zahtevam tožitelja ler izreklo povsem obratno razsodbo kot pa proti ostalim osmim tožencem. Tako razsodba. Ce ostane pri odločitvi prve inštanre, pripada po tem zakonu imovina Gospodarske poslovalnice državi Zadeva pa bo romala najbrie še pred drugo in tretjo infttanco. Popolna trdnost in stalnost poloiaia k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) Danes so se vršile samo seje odborov- Politično življenje popolnoma miruje. Politične kombinacije, ki jih sicer nekatero časopisje rado dela, so popolnoma prenehale, ker se vidi, da je politični položaj kljub vsem kombinacijam in željam stabilen in ne more priti do sprememb. k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) Dopoldne se je vršila seja demokratskih ministrov in predsednika DS Ljube Davidoviča. Na seji se je govorilo, kakor se nam v dobro poučenih demokratskih krogih zatrjuje, o bodočem delu vlade in narodne skupščine. Zakon o sodnikih dovršen k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) Na današnji seji fin. odbora so se sprejeli še ostali členi zakonskega načrta o sodnikih. Za pet stalnih sodniških inšpektorjev v pravosodnem ministrstvu predlaga kandidate vsak oddelek kasacij-skega sodišča za svoje sodno področje. V pri-hodne določbe so se sprejeli novi paragrafi, po katerih bodo višji sodni svetniki v Sloveniji in Dalmaciji, ki ne službujejo pri višjem deželnem sodšču, marveč pri okrajnem ali okrožnem sodišču, izenačeni glede plač in glede sodnih doklad z apelacijskimi sodniki. Nato se je zakon, ki šteje 80 členov, v poimenskem glasovanju sprejel z večino glasov. Kakor zadnjič pri glasovanju v načelu, je opozicija tudi danes glasovala proti zakonu, dasi je zakon dober in zadovoljiv, in so se odstranile trdote svoječasnega/zakonskega načrta o sodnikih iz dobe PP-režima iz L. 1925. Na seji je prišlo do ostrih naštopov med predsednikom Timoti-jevičem in poslancem Pribičevičem, katerega je predsednik imenoval terorista, ki namenoma skuša terorizirati odbor in delati težave zakonodajnemu delu, ker ne more priti do oblasti. Prihodnja seja sekcije bo v torek. Na dnevni red pride zakon o državljanstvu. • ♦ * Pri tej priložnosti smo lahko zopet zasledovali vso gnilobo sdsarske demagogije. Zakon o sodnikih, ki ga je predložila in izglasovala sedanja vlada je najboljši izmed vseh tozadevnih načrtov. V vsej vrsti načrtov zakona o sodnikih je bil pa najreakcionarnejši tisti, ki ga je predložila vlada PPZ. V tistem načrtu je sodnik slepo orodje vsakokratne vladne večine brez stalnosti in nepremakljivosti. V tistem načrtu tudi niti zdaleka ni tolikega povišanja prejemkov, kot ga predvideva sedanji načrt. Sedanji zakon je dal sodniku vse, kar zahteva njegov važen in kočljiv položaj. Predvsem dobe sodniki razmeroma visoke prejemke, stalnost in nepremakljivost. Postavljajo se sodniki na predlog svojih lastnih pristojnih sodnih oblastev in še celo kandidirati smejo v oblastne in narodno skflpščino. Zakon je tako popoln, da si niti naši žerjavovci ne upajo vpiti proti njemu. Zato so kij obrnili in sedaj pribijajo, da je vse, kar je na novem zakonu dobrega, storil dr. Žerjav. Tako vpije tudi včerajšnji »Narod«. Istočasno pa seveda »Narod« tudi buti samega sebe po zobeh, s tem ko pove, da je dr .Žerjav glasoval proti zakonu, torej proti vsem tistim velikim dobrotam, ki jih je po »Narodovem« poročilu dobil in izvojeval. Dr. Žerjav je glasoval proti svojim zaslugam. Tako se bere v »Narodu«. Šc nekaj pripomnimo k gornji brzojavki. Skupščina pristopi k razpravi o najpotrebnejšem zakonu o državljanstvu. Zakon za zakonom gredo preko dnevnega reda parlamenta s toliko naglostjo, kot doslej nismo mogli upati. Naša vlada in parlament delata in sicer dobro in veliko delata. Kdor tega velikega zboljšanja ne prizna, je ali slep ali zloben- ln SDS je poosebljena politična zloba. Učiteljska imenovanja k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) S kralje vim ukazom so napredovalimi. I. Rihard Pater-noster, šolski upravitelj v Tržiču, Mirko Kozin, šolski upravitelj v Dalnji vasi pri Laverci, Terezija Poljanec-Furlan, učiteljica v Smartnem pri Litiji, Ciril Vobič, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Halozah, Antonija Fabijan, strokovna učiteljica v Mariboru. 2. II- Helena Potočnik, strok, učiteljica v Ljubljani, Josipina Regina, učiteljica v Smartnem pri Slovenj gradcu. 1. III. Marija Res, otroška vrtnarica v Toplicah v litijskem okraju. Imenovani so: Na ljudski šoli v St. Vidu pri Ljubljani za stalno učiteljico 1. II. Tomšič-Kraševec, stalna učiteljica v Žalni. Na ljudski šoli v Celju s tem da dela na prosvetnem oddelku celjskega okrajnega glavarstva, 1. II. Erlinda Javšovec, stalna učit- pri Sv. Juriju ob Ščav-nici. Na deški ljudski šoli v Ptuju za stalnega učitelja 2. II. Martin Šterk, učitelj na ljudski šoli Ptuj-okolica. Na meščanski šoli: Na deški meščanski šoli v Celju za stalnega strokovnega učitelja 2. II. Ignac Mlačnik, strokovni učitelj v Celju, Na dekliški meščanski šoli v Celju za stalno strokovno učiteljico 1. П. Marija šnajder, strokovna učiteljica v Šoštanju. Na deški meščanski šoli v Mariboru za stalnega strokovnega učitelja 1. II. Franc Šegola, strok, učitelj v Ptuju. Na deški meščanski šoli v Celju: Franc Jan-ševec, Josip Reichmann- Na deški meščanski šoli v Mariboru: Ivan šnmljak, Josip Rudež. Na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru: Ljuba Pirk-majer, Olga Lorber, Angela Lešnik. Na П. dekliški meščanski šoli v Mariboru Ema Kosi. Na meščanski šoli v Ptuju v Ptuju Milan Vanda. Na meščanski šoli v Ormožu Fortunat Turk in Milica Senčar. Na meščanski šoli v Slovenski Bistrici Joško Trobej. Na meščanski šoli v Šoštanju Joeip Lekše. Razgovori s češkoslovaškima zastopnikoma k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) Včeraj sta v Belgrad prispela prva delegata češkoslovaške parlamentarne delegacije dr. Kramar in dr. Uhlir. Danes dopoldne sta imela daljši sestanek s predsednikom narodne skupščine dr. Peričem. Tem sestankom je prisostvoval češkoslovaški poslanik Jan Šeba. Na sestanku se je govorilo o bodočem skupnem delu. Nato je dr. Kramar obiskal vojnega ministra generala Hadžiča. Slovo g. Hoffingeria k Belgrad, 19. maja. (Tel. Slov.) Včeraj je zapustil Belgrad dosedanji avstrijski poslanik g. Hoflinger, ki je odpotoval na svoje novo mesto v Bern. Pred odhodom so se poslovjli od g. Ho* fingerja zastopnik našega zunanjega ministrstva, diplomatski zbor in številni poslanikovi osebni prijatelji. Novi avstrijski poslanik Ploen-nies je že nastopil svoje mesto. Chamberlain odobril Keiloia v London, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Cham-berlainova nota kot odgovor na Kellogov predlog o protivojni pogodbi pravi, da ал-: gleška vlada ne vidi v učinkovanju obeh besedil predloga, ameriškega in francoskega, nobene bistvene razlike. Ameriški namen je ta, da se brez pridržka izreče načelo, da vojna ne sme biti nadalje politično orodje držav. Temu pritrjuje tudi Anglija. Francoski predlog ima isti cilj, samo s pridržkom, da bi kršitev tega'načela po drugih državah utegnila prisiliti ostale države k dejanjem, ki bi na videz bila v nasprotju z načelom opustitve vojne. Angleška vlada uvažuje tudi te pomisleke in smatra, da tudi ameriški predlog ne izključuje taka potrebna dejanja, ker je Kellog v svojem govoru označil pravico samoobrambe kot neizpodbitno. V tem pogledu ' tudi ni nobene razlike med ameriškim in fran-! coskim stališčem. Chamberlain opozarja na ' obveznosti pakta Društva narodov in locarn-j ske pogodbe glede izključevanja vojne kot ; sredstva narodne politike, ki segajo še preko j tega, da se vojna obsoja, ker predvideva sankcije. Angleška vlada ne more pritrditi nobenemu predlogu, ki ne priznava teh obveznosti, na katerih sloni mir Evrope. Kellog sam pa je priznal, da podpisniki njegovega predloga niso ovirani, da ne bi smeli izpolnjevati obveznosti iz določb Društva narodov in iz locarnske pogodbe. Glede udeležbe pri pogodbi smatra angleška vlada, da ni treba čakati, dokler bi bili vsi narodi sveta pripravljeni podpisati pogodbo. Francija se pridruži, v Pariz, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Okolnost, da je Anglija sprejela ameriški načrt proti- vojne pogodbe, je spravila francosko diplomacijo v kočljiv položaj. S tem je končno prešlo njeno upanje, da bi si ta ali ona bivših zavezniških vlad prisvojila njen protinačrt in s tem omogočila, da bi prišlo do kakega kompromisa. Če se Francija noče izolirati, ji v takih okolnostih ne ostane nič drugega kakor iskati časten umik. Možnost za to ji je dana v izjavah Kellovega govora od 29. aprila, v katerih je Kellog priznal pravice zakonite obrambe. Stresemann izven nevarnosti v Berlin, 19. maja. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje dr. Stresemanna je trajno boljše. Žila in temperatura sta normalni. Vnetje ledvic je zelo ponehalo, njihovo delovanje je skoro normalno. Skoro ni pričakovati, da bi se bolezen ponovila. Včeraj so zdravniki preiskali kri dr. Stresemanna in ugotovili, da ledvice delujejo boljše, tako da je zaenkrat živ-ljenska nevarnost odstranjena. Poslanec izgubil mandat v Praga, 19. maja. (Tel »Slov.«) Bivšemu češkoslovaškemu vojnemu ministru, namestniku ministrskega predsednika in ministru za gozdarstvo, poslancu Stribrnyju, ki je vsled diferenc z voditeljema stranke dr. Benešem in Klofačem izstopil iz narodnosocijalistične stranke in ustanovil stranko slovanskih narodnih socijalistov, je bil na predlog narodno socijalistične stranke skupno z bivšim tajnikom narodno socijalistične stranke, poslancem Trnobranskim, odvzet poslanski mandat. varujte svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri R. Stiermechi. Celje po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32-—, št. 30—35 Din 68 — št. 25—29 Din 37—, št. 36—42 Din 96 — St. 43—46 Din 109'— Naročite ilnstrovani cenik! J Vprašanie Ul drž. realne gimnazije v Ljubljani V živem spominu je še, kakšno nepotrebno razburjenje je povzročilo lansko leto ministrstvo prosvete s tem, da je hotelo meseca oktobra reducirati nekaj popolnih gimnazij na nižje gimnazije. Med zavodi, ki naj bi bili takrat reducirani, je bila tudi III. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Reduciran naj bi bil V. razred, ki je štel nad 50 učencev, in priklopljen II. drž. realni gimnaziji, kjer je vsak oddelek V. razreda štel tudi nad 50 učencev. Stvar je bila povsem neizvedljiva in ostati je moralo vse pri starem, samo s to razliko, da je bil V. razred na III. drž. realni gimnaziji podrejen ravnateljstvu II. drž. realne gimnazije! Kdo je imel od tega le paro koristi? Prav nikdo, ne država, ne učenci, ne učitelji. Laže bi bilo odgovoriti na vprašanje, kdo je imel radi tega povsem nepotrebne sitnosti. A ob zaključku šolskega leta ni o tem niti vredno govoriti — kar je bilo, je bilo; upajmo, da se ta upravna specialiteta ne bo nikdar več ponavljala. Prav radi tega si pa dovoljujemo danes nujno opozoriti gospode poslance na to, a bo v teh tednih postalo vprašanje redukcije III. drž. realne gimnazije zopet aktuelno. Kajti po čl. 155. finančnega zakona za 1. 1928.-9. se bo koncem tekočega šolskega leta reduciralo 16 popolnih gimnazij na nižje. Katere gimnazije bo zadela redukcija? Edino merilo pri tem sme pač biti to, da se reducirajo zavodi, ki nimajo predpisanega števila učencev ali pa bi učenci lahko študirali na drugem zavoda istega tipa v istem mestu. Takih zavodov je menda na jugu naše države precej, ker so se ustanavljale v prvih letih po prevratu doli srednje šole, čeprav niso imele ne dosti učiteljev ;n ne dosti učencev. V Ljubljani je pa število srednjih šol natančno isto kakor pred vojno, dasi se je število prebivalcev prav znatno povečajo. Posledica ie, da So vse srednje šole v Ljubljani prenapolnjene, tako da je prenapolftje-nost razredov marsikje tudi znatno prispevala k — znanim učnim neuspehom. Radi tega na kako redukcijo katere koli srednje šole v Ljubljani ni niti misliti. Kakor je stvar sama po sebi umevna slehernemu, ki pozna razmere, tako pa na podlagi dosedanjih izkušenj moramo vedno računati z možnostjo, da bo prišel preko noči kak odlok, ki bo praktično neizvedljiv in povzročil mnogo nepotrebnega razburjenja. Prosimo torej gospode poslance, da o tem pravočasno informirajo ministra prosvete in da ostane naši javnosti letos to razburjenje prihranjeno. Čujemo, du se nameravajo uvesti na ljubljanski realki realno gimnazijske paralelke. Mi to pozdravljamo iz razlogov, ki jih naša javnost itak pozna. Omenjamo pa to radi tega, ker se bodo morebiti v ministrstvu sklicevali na to, da je s tem nastala v Ljubljani »nova« realna gimnazija, kjer lahko nadaljujejo študije učenci, prizadeti z redukcijo TIi drž. realne gimnazije. V resnici je pa stvar taka: za tiste realno gimnazijske razrede, ki se bodo morebiti ustanovili na realki, bo dala dovolj učencev realka sama; če pa bi jih bilo premalo (kar pa ni verjetno), bodo šli sem učenci iz II. in III. drž. realne gimnazije, kar jih je na teh zavodih preko po zakonu raaksi-miranega števila, Tudi to se je čulo, da III. drž. realna gimnazija radi tega ne bo reducirana, ker — je že reducirana. Kakšna pa je ta »redukcija«, smo omenili že poprej. Mislimo, da država nima najmanjšega interesa na tem, da bi vzdrževala še nadalje take upravr- posebnosti. Končno se nam pa tudi ne more zameriti, če opozorimo vlado na to, da se mora pokrajini, ki je prvovrsten davkoplačevalec, ohraniti srednje šolstvo vsaj po številu zavodov na isti višini, ki jo je bila dosegla ta pokrajina že pred vojno. Naročaje ,5!cw®nca'! Izava Podpisani izjavljam, da nisem v nobeni zvezi z resolucijo ali vlogo, poslano na knezo-škofijski ordinariat Lavantinski v Mariboru, ki jo je v prepisu objavila »Domovina« št. 19 z dne 10. maja 1928 stran 9 pod naslovom »Preganjanje duhovnikov s strani SLS«. Istotako tudi ni v tem v zvezi tukajšnja krajevna organizacija SLS. Za vlogo in vsebino vloge sem podpisani zvedel šele danes. Lože p. Rimske toplice, 17. maja 1928, Matevž Deželak, oblastni poslanec. Razpis nagrade Prosvetna zveza v Ljubljani razpisuje Slovstveno nagrado v znesku Din 10.000.-aa ustrezajoče dramatsko delo: ljudsko igro, namenjeno v prvi vrsti za vprizarjanje na odrih podeželskih, prosvetnih, izobraževalnih, bralnih društev. Igra naj bo pisana v duhu narodne in državne vzgoje, naj bo snovno zanimiva, tehnično lahko uprizorljiva in etično vzgojna, vse ostalo glede snovi in oblike je prepuščeno lastnemu preudarku pisateljev. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva 5, in sicer do velike noči 1929. Rokopisi sami naj bodo anonimni, svoj naslov prilagajo pisatelji rokopisu v zaprti kuverti, na katero naj zapišejo naslov vposlanega spisa. Nagrajena igra bo izšla v tisku, ostale bodo vrnjene pisateljem. Vposlane spise bo ocenjevala posebna za ta slučaj izbrana jury. Ljubljana, dne 19. maja 1928. Za Prosvetno zvezo: Dr. Jakob Mohorič, 1. r., predsednik. Vinko Zor, 1. r., tajnik. ze za pocenitev gradnje stanovanj. Kakor ču-jemo, se za ljubljansko mestno občino udeležita tega kongresa podžupan g. Evgen Jarc in občinski svetnik g. Ivan Tavčar. ic Poleg domače knjige morajo vsakogar zanimati prevodi iz svetovnih književnosti. Med naše najboljše prevode spadajo prevodi O. Župančiča in prof. A. Sovreta. Kdor hoče čutiti moč največjih svetovnih pisateljev, naj seže po prevodih iz Shapespeareja (Julij Cezar in Beneški trgovec) in iz klasične grške tragedije (Kralj Oidip, Bratski spor) in naj jih naroči pri Novi založbi v Ljubljani, ki je ta dela založila. k Ljubljanska čebelarska podružnica priredi dne 3. junija ob 15 veliko veselico z godbo, srečolovom, šaljivo pošto na dobitke, ribjim lovom itd. Ker se za ta dan preseli matica v romantični Hotel Tivoli, upajo čebelarji, da prihitijo z vseh strani k matici vse čebelice in troti, da bo pravo rajanje v romantičnem gaju. Zvoki godbe >Gradaščica< in harmonika bodo veselje še povečali. Za izdatno okrepčilo je vsestransko preskrbljeno. Specialiteta: medica. Cisti dobiček je namenjen za povzdigo čebelarstva. Na veselo svidenje 3. junija! 4406 k Otvoritev brzojavov in telefonov. Dne 15. maja so bile pri poštah Bodonci, Gornja Lendava in Rogaševci (vse v Prekmurju) otvorjene brzojavne postaje in telefonske centrale. k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svojo člane: 1. na mesečno zborovanje, ki se vrši v četrtek 24. maja ob 6 popoldne na kirurgičnem oddelku. Predavata g. primarij dr. Minar (Tipične športne poškodbe) in asistent g. dr. Blumauer (Diferencijalna diagnoza peritonite). II. Na izredni občni zbor, ki se vrši 27. maja v zdravilišču Dobrna pri Celju. Dnevni red: Sklepanje o »Pogrebnem skladu«. 4401 •k Poroka. Včeraj se je poročil poštni upravnik na Bledu g. Ivan Bergant s poštno uradnico gdčno Elo Killerjevo v Kranju. Obleke moške, fantovske in dečje kupile najcenejs pn Josip Ivančič Ljubljana, Dunajska cesta 7. Jesenice. Obrtno društvo za sodni okraj Kranjska gora z sedežem na Jesenicah sporoča vsem obrtnikom, ki so v posesti začasnih obveznic hranilnega obrtnega društva, da se vrši ustanovili občni zbor dne 28. t. m. dopoldan na Jesenicah. Vabila se bodo vsem pravočasno razposlala. Dalje se prtooroča društvo naklonjenemu občinstvu kot tudi vsem organizacijam, katerim smo obrtniki vedno naklonjeni, posebno pa vsem trgovcem in obrtnikom, da se vsak, ko pridemo s prošnjo, izkaže po možnosti s primernim darilom za predvideno tombolo ali srečolov, saj je čisti dobiček za naš uarščaj odnosno za obrtno nadaljevalno šolo. — Odbor. Cerkveni vesinik Duhovne vaje za može v Domu so od 26. do 80. maja. Ker je še prostora, prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo. Glavni družbeni praznik Marije Pomočnice kristjanov proslavi Križanska moška in mladeni-Ska Marijina družba prihodnjo binkoštno nedeljo, dne 27. maja, v družbeni cerkvi v Križankah. Udeležba pri jutranjem iu večernem opravilu za vse člane obvezna. Orel Orliškim krožkom! Na poziv naše centrale Internacionalne kat. ženske unije darujemo na or-liški praznik 30. maja sv. obhajilo za nesrečno Mehiko. Gotovo in vse! — Slovenska orliška zveza. Orlovski edsek Krakovo—Trnovo priredi v nedeljo, dne 10. junija javilo telovadbo in veselico na letnem telovadišču, Karunova ul. št. 14. Poizvedovanja Dežnik ee je našel na Vodnikovem trgu. Dobi se v mlekarni v Kopitarjevi ulici. ■■■■нпвшвшиниишш Pomagale Bolgarom! Darove sprejema upravništvo »Slovenca«. ■■■■■■лнанннвш * Dve smrtni nesreči. Iz Metlike poročajo: Sod je podvalil, ko so peljali vino iz Grabrovca, nekega kupca Zajca. Zgrešili so bili pot proti Suhorju in voz se je prevračal, ledaj pa je mladi gospodar skočil k vozu, da se ne bi prevrnilo vino in da ne bi sod počil vsled teže, ker je bil poln. V tem, ko je hotel zadržati sod, je bil pa sod pretežak in ga je podvaliL Ko je nekdo, ki je bil z njim, tekel po pomoč, je bila pa teža prehuda in je stisnil sod Zajca tako, da je bil že mrtev, ko je prišla pomoč. — Ubila se je te dni na Krašnjem vrhu pri Radovici neka M. Režek, ko so se splažili konji. Snelo se je bilo kolo pri vozu in konji so se od tega splašili. Na vozu je bila še neka ženska in mlad fant, ki je vodil konja. Ko je deček videl, da so se konji splašili, je skočil z voza in prepustil konje samim sebi, kar je bilo katastrofalno. V tem diru sta padli obe ženski z toza in ena se je ubila, ker ji je počila lobanja, a druga se je smrtnonevarno poškodovala. k Županova jama pri Grosupljem bo odprta javnosti na binkoštni ponedeljek. Oglejte si podzemeljsko krasoto! k Prva roja. Vzlic slabi spomladi in ved-nemu deževju je imel g. Ivan Elsner, Pod gradom pri Zalogu, dne 18. maja dva velika roja iz A.-Z. panjev. k Poskušeni vlomi. Iz Brezna na Štajerskem nam poročajo, da so v noči na 17. maja neznani vlomilci poskušali svojo srečo na več krajih brez posebnega uspeha. V neki prodajalni so precej poškodovali okno, pa so bili očividno prepodeni, ker je poslovodja ponoči slučajno vstal in napravil luč. V kleti nekega krčinarja so se najedli in napili in odnesli še nekaj pijače. Vlomili so tudi v pisarno trgovca Jenčiča, kjer jih je pa gospodinja prepodila. Zadnje dni so se ponavljali vlomi pri Sv. Lovrencu in Marenbergu. Pri nekem posestniku ob brezenskem mostu so odnesli šliri kokoši, vrečo krompirja. Bili so celo tako predrzni, da so streljali v neko hišo skozi okno. Varnostne oblasti bodo morale pač napeti vse sile, da se zagotovi varnost poštenega prebivalstva, ker ne gre. da bi na račun prevelike obzirnosti nekaj delomržnežev ogrožalo javno varnost. k Nesreče. V torek je hlapec iz Marijinega doma v Kočevju vlačil z enim konjem brano po njivi. Drugega konja je imel privezanega pri bližnjem kozolcu. Mimo pride velik pes volčje pasme in začne lajati v privezanega konja. Konj se prestraši, začne skakati, in se odtrga ter zbeži. Pes dirja lajajoč za njim. Konj skoči s prednjima nogama v močvirje in se udere do kolen. Ko se poskuša izvleči, se mu to ne posreči. Prevrne se preko glave in pri tem polomi noge in križ ter žalostno pogine. Konj je,bil mlad in vreden 7000 Din. Mnenja smo, da pasji kontuniac za kočevsko občino še velja. — Orineški grad je lepa iz-letna točka, ki v pomladanskih dnevih privablja obilo šolarjev in odraslih izletnikov. — V četrtek 17. mnja se je podala skupina izletnikov iz Kočevja k Sv. Gregorju in nato na Ortneški grad, ki je že razvalina, a vendar na prvi pogled ne zgleda nevaren. Pri razkazovanju se je podal vodja izletnikov prvi v grajsko poslopje. Pri tem se mu je hipoma udri pod in padel je kakih 5 metrov globoko v klet, nanj se je pa usulo trhlo tramovje. Močno se je pobil na hrbtenici in tudi sicer mu je padec prizadjal notranje poškodbe. Oskrb-ništvo graščine Ortnek naj poskrbi za varnostne napise, da se tudi drugim izletnikom ne pripeti nesreča. k Samoumor. Med Hrastnikom in Zidanim mostom je šel 17. maja pod vlak, ki vozi ob 7 iz Ljubljane skozi Hrastnik, delavec Pod-reberšek iz steklarne. Vlak mu je odrezal glavo. k Dva sleparja in dofravdanta aretirana v Zagrebu. Pred dnevi je bil v Zagrebu aretiran bivši oficijal pri finančni delegaciji v Zagrebu Vladimir Srnec radi poneverbe 300 tisoč Din. V zvezi z njegovo aretacijo je bil aretiran tudi dnevničar pri istem uradu, 65 let stari Josip Sijanski, kateremu so dokazali, da je poneveril iz državne blagajne večje število kuponov vojne škode in jih prodal za 17.350 Din. Dalje je preiskava ugotovila, da je Šijanski na veliko sleparil izseljence pod pretvezo, da jim preskrbi potni list. Kakor se je dognalo do sedaj, je izvabil Šijanski od izseljencev skupno nad 62.000 Din. Šijanski je bil s tremi svojimi tovariši izročen sodišču. k Smrtna obsodba v Mostarju. Pred dobrim mesecem je v Mostarju 32 letna Stoja Mandičeva s sekiro umorila starico Marijo Ra-clulovičevo iu jo oropala zneska 3400 Din, nato pa je zažgala hišo, da zabriše za seboj vsako sled. Za razpravo, ki se je vršila v sredo proti njej, je vladalo v Mostarju veliko zanimanje. Kakor pred preiskovalnim sodnikom, tako je obtoženka priznala tudi pri razpravi svoj .zločin v celoti. Po daljši razpravi je bila Stoja Mandičeva obsojena na smrt na vešalih. Obsojenka je pri razsodbi omedlela. Njen bra-nitelj je vložil zoper sodbo ničnostno pritožbo, razna ženska društva pa so pričela z akcijo ra pomilostitev. k Poneverba v niški blaznici. Kkonom bolnice za duševne bolezni pri Nišu Miodrag Tutunovič je odšel pred dnevi v NIŠ. da tam nakupi razne stvari. Ker se frez tri dni ni vrni' in ker bi moral izvršiti razna izplačila, fter .je imel tudi ključ« od blagajne, so obvestili o tem ministrstvo, ki je izvršilo preiskavo. Preiskava je ugotovila, da je Tulunovič poneveril 1:10.000 Din. Za njim јч bila izdana tiralica. Kuhinjska posoda je po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomije, da bo kot zrcalo, ako uporabljate Schicht-ov Ominol ia * Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k Vinogradniki! Sredstva proti kislemu črvičku, oidiju in drugim škodljivcem, nadalje Fenolftaleinov papir dobite pri tvrdki »Chomotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. in E. Skaberne). k Birmanske ure, veriž.iee, uhane ceno kupite pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. k Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca. ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! k Zobni atelje dentist F. Palovec, Ljub-! Ijnna, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do J 30. juhija. 4241 k Tečaja za modo in aranžiranje modelov na novo ustanovljeni modni akademiji v Berlinu se iz Jugoslavije udeleži lastnik zasebnega krojnega učilišča in modnega salona za dame in gospode F. Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19. k V »Voini škodi« dosežete največjo ob-restovnnje, ako jo ugodno kupite, četudi na obroke. Prihranite lahko par obrokov, zahtevajte ponudbo pri tvrdki: Dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Miklošičeva 6, Ljubljana. Iščem poštene in solidne zastopnike. 3778 k Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-Josek grenčico, en kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih ti govinah. 8823 k Zakaj se pojavlja neurejena prebava? Ko prihaja hrana v želodec, se takoj izločijo velike množine želodčnih sokov. Ako se teh izloči preveč, postaja hrana kisla masa v fer-meutaciji, ki ostane nekaj ur v želodcu in povzroča velike bolečine. Ako vzamete malo praška Magna v malo vode takoj, ko začutite bolečine, vam bodo iste takoj ponehale kakor tudi krči, ker prašek Magna odstranjuje vso odvišno kislino, zaustavlja fermentacijo ter ozdravi vneto membrano želodca ter tako poskrbi za redno prebavo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. En zavoj s točnim navodilom Din 4. Naročila naslovite na Laboratorij »Alga«, Sušak. Za dva zavoja priložite v pismu 10 Din v znamkah. Za poletno sezono se priporoča trajio kodrnnje, vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vsoh niansah. H. Podkraji&k, frizer za dame in gospode Liubljana, Sv. Petra cesta. — Telefon 3385. CiuMiano NOČNA SLUŽBA LEKARN. V nedeljo in v noči na ponedeljek: Baho-vec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. — V novi na torek: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Go-sposvetski cesti. * * » © Razveljavljeno imenovanje. Z kraljevim ukazom je razveljavljeno imenovanje, z katerim je bil dr. Pavel Pestotnik za ravna-! telja v 3. skupini L kategorije. To razveljav-ljenjc se je izvršilo na podlagi razsodbe držav- nega sveta, ker se je glavna kontrola pritožila zoper imenovanje dr. Pestotnika za ravnatelja. O Znižana vstopnina na velesejmu. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se vrši od 2. do 11 junija. To znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno 15 Din. — Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekonomal). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic. O Vodstvo na razstavi Ivane Kobilce priredi danes ob 11 v Jakopičevem paviljonu dr. France Mesesnel. O Dar Narodni galeriji. Gospa Marija Pintarjeva je poklonila Narodni galeriji za' njeno zbirko umetnin oljno skico portreta Ivana Hribarja, galerijskega častnega člana. Skica je delo rajne Ivane Kobilce iz zadnje dobe. Darovateljici iskrena zahvala! 0 Prihod češkoslovaških carinikov v Ljubljano. Danes ob 1.48 popoldne pridejo v Ljubljano češkoslovaški carinski uradniki, ki se nahajajo sedaj na obisku v Jugoslaviji. Gostje ostanejo v Ljubljani dva dni. © Slovencc« na Tržaški cesti. Počenši z današnjim dnem bo »Slovenec« vsak dan nalepljen na novi afišni deski na Tržaški cesti pri hiši gospoda trgovca Jcmca. G »Dečva«, Vse cenj. naročnike izvršene »Dečve« ponovno prosimo potrpljenja, ker zamoremo razpošiljati »Dečvo« le zaporedoma po barvah, katere nam tovarna dobavi. Istotako prosimo tudi vse cenj. gg. trgovce in kupujoče občinstvo, da potrpi dotlej, da bode tovarna dobavila vse barve in kvalitete Radi ogromnih naročil tovarna namreč ne more tako hitro ustrezati. — Propaganda »Dečve«. O Prijava prenočišč za posetnike Ljubljanskega velesejma. Vse najemnike stanovanj, ki bi bili za etošnje velesjmske dni od 2. do 12. junija pripravljeni odstopiti proti primerni odškodnini prenočišča za posetnike velesejma, vabimo, da taka prenočišča takoj priglase ustno ali pismeno v magistratnem ekspeditu (Mestni trg 27-III., soba 47) z navedbo sob, postelj in divanov ter s kratkim opisom na razpolago stavljenega prenočišča O Tajna seja občinskega sveta. Na torek 22. maja t. 1. preloženo tajno sejo občinskega sveta ljubljanskega sem iz tehniških ozirov primoran odpovedati in odrejam, da se ta seja vrši prvi torek v mesecu juniju in sicer po redni javni seji občinskega sveta. — Zupan dr. Puc. 0 Iz krogov slovenskih avtomobilistov nam pišejo: Ljubljanski Avtoklub priredi v kratkem vožnjo v Nemčijo. Kakor bi bilo sicer želeti, da bi klub zastopal vse slovenske avtomobiliste in kot ak nastopil v tujini kot njihov reprezentant, vendar moramo ugotoviti z obžalovanjem, da je v klubu, ki ima sicer velike privilegije (izdajanje triptiha itd ) včlanjenih komaj ena četrtina slovenskih avtomobilistov. Vzrok bo pač ta, da večina avtomobilistov nima pravega zaupanja do seda-njega predsedstva, ki je bilo na občnem zboru izvoljeno večinoma s pooblastili. Kdor vidi. da nima zaupanja, je moralno obvezan, da sc pravočasno umakne, zlasti če nima lastnega avtomobila in po lastni izjavi poseduje sploh samo eno niklasto uro. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 16. do 19. t. m. Marija Brcskvar, užitkarica, 79 let. Krakovska ulica 25; Marjana Drachsler, mi- 3*(a t / aj je novega KOLEDAR Nedelja, 20. maja. Bernardin Sienski, Ba-zila. — Solnce vzide oh 4.28 in zaide ob 7.26. Ponedeljek, 21. maja. Feliks Kantal, Va-lent, Sinezij. — Solnce stopi v znamenje dvojčkov ob 8.53 zjutraj. Novosadska vremenska napoved. Oblačno vreme s plohami v vsej državi. Slabi vetrovi v raznih smereh. Kmalu se bo pričelo jasniti od severozahoda proti notranjosti države. Temperatura so ne bo znatno spremenila. Dunajska vremenska napoved za nedeljo, 20. maja: Hladno vreme, izpremenljivo, oblačno, lahek dež ni izključen. ZGODOVINSKI DNEVI 20. maja: 1901 je pogorela Gorenja vas nad Škof j o Loko. — 1809 so Francozi pod maršalom Macdonaldom zasedli Ljubljano. Grof Baraguay d Hilliers je bil imenovan za poveljnika Koroške, Kranjske, Istre, Reke in Trsta. Njegov naslednik je btl maršal Mar-mont. — 1914 je izbruhnila v Albaniji revolucija proti knezu Wiedu. — 1878 revolucija v Carigradu. Mnogo mrtvih. — 1761 se je rodil kipar Gottfried Schadow. 21. maja: 1910 so bile na Štajerskem velike povodnji. — 1471 je bil rojen slikar Al-breeht Diirer. — 1506 je umrl Krištof Kolumb. — 1895 je na Dunaju umrl komponist Franz von Suppe. • * * -k Kmetski dan na Trški gori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek 28. maja. Spored: ob pol 10 običajno cerkveno opravilo v romarski cerkvi, ob pol 11 na prostoru pred. cerkvijo veliko ljudsko zborovanje, na katerem govorijo naši poslanci. Možje in fantje iz novomeškega okraja, iz šentjernejske doline, sosednje Belokranjske in drugod: na svidenje na Trški gori! -k Najganljivejša točka v proslavi 30 letnega škofovega jubileja. V včerajšnjem poročilu o jubileju ljubljanskega knezoškofa smo pogrešali čestitko, ki jo je izrekel generalni vikar in stolni prošt, prelat Andrej K a 1 a n , imenom duhovščine v stanovanju presvetlega jubilanta ob navzočnosti svetnega in redovnega klera. Takoj po veličastni cerkveni svečanosti je duhovščina napolnila sprejemno sobano v škofijski palači. Prošt Kalan je v nagovoru napravil lepo primero med gospodarjem, ki se v pozni jeseni ob spravljenih pridelkih spominja cveločih pomladnih, znojnih poletnih in bogatih jesenskih dni, obenem pa se Bogu zahvaljuje, da ga je rešil žgoče pomladne pozebe, ledene poletne vihre in pretečih jesenskih tlim. Podobno se tudi presvetli škof ob 30 letnici svojega višjepastirskega delovanja v ljubljanski škofiji lahko upravičeno veseli obilih, bogatih in blagoslovljenih sadov svojega truda in napora, četudi so deloma orošeni z bridkimi spomini viharjev in bojev. Težko bi kdo vse križe prenesel s takim junaštvom in samozatajo kakor presvetli. Moč je zajemal v presrčnem občevanju z Bogom, z molitvijo pred Najsvetejšim. Naj gospoda jubilanta na škofovski stolici dobri Bog še v bodoče podpira z istim junaštvom in isto goreč- Oblačimo najfinejše, solidno in poceni! DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. nostjo kakor doslej. G. jubilant je bil vidno ganjen vsled iskrenih in toplih besedi, ki so bile izgovorjene v polnem soglasju in z odkritim odobravanjem vseh navzočih. Hkrati ga je močno prevzela sijajna in presrčna svečanost v cerkvi ter velikanska udeležba hvaležnega občinstva. Otrl si je solze ganotja ter se gorko zahvalil predvsem Bogu in božji previdnosti zu vse, kar je mogel doseči in storiti dobrega za ljudstvo v teh dolgih letih. »Skušal sem,« je nadaljeval, »v gotovih trenutkih življenja, kako jo človek sam prava ničla, če bi ga Bog ne podpiral. Nisem pa sam deležen uspehov, marveč zahvaliti se moram dobri duhovščini, ki je sodelovala in se trudila z menoj in po mojih navodilih za blagor ljudstva. Pripravljen sem z božjo pomočjo še delati, dokler je božja volja.« Presvetli se je nato še enkrat zahvalil vsem navzočim skupno in posamezno za čestitke, nato je pa sprejel še druge' številne deputacije. -k Med udeleženci na banketu ob priliki 30 letnega jubileja vladikovanja škofa dr. A. Jegliča je tiskarski škrat v našem tozadevnem poročilu izpustil g. rektorja ljubljanske univerze dr. N a h t i g a 1 a. -k Odbor za prošnje in pritožbe v narodni skupščini v Belgradu bo imel sejo v ponedeljek ob 4 popoldne. •k Oblastni odbornik prof. E. Jarc bo prihodnji teden uradno zadržan in ne bo sprejemal strank. kr Oblastni odbor ljubljanski je na svoji zadnji seji določil 50.000 Din za licenciranje bikov in 40.000 Din za cepljenje prešičev proti rdečici. ■k Proslava 50 letnice pesnika Otona Župančiča se je vršila snoči v Zagrebu v Hrvatskem glasbenem zavodu. O velikem moralnem uspehu bomo poročali posebej, materijalni uspeh pa je bil popoln; vsi sedeži v dvorani so bili razprodani. k Prijave za romanjo na Trsat sc v kratkem zaključijo. Kdor želi o binkoštih na Trsat in z ladjo na otok Krk, naj se čimpiej prijavi »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. ■k Nabiranje prispevkov po šolah. Z ozirom na članek »Kako izmozgavajo po šolski mladini denar iz žepov staršev« (Dopis iz učiteljskih krogov), priobčen v številki Vašega lista od 11. maja, čast mi je prositi, da priobčite sledoče pojasnilo: Vse zbirke so prostovoljne in o kakem izmozgavanju staršev; zatos, ne more biti govora. Nihče ni prisiljen prispevati. Niti ministrstvo, niti veliki župani, niti, okrajni glavarji ne vrše nikakega pritiska na učiteljstvo. Ne vodi se nikaka evidenca, da li je kdo kdaj zbral. Kot je razvidno iz dopisa, so se pa na dotični šoli vršile zbirke, oziroma prodaje za zasebna društva, ki nimajo nikakega dovoljenja od oblastev, kar je prepovedano. Učitelj, ki to dela, se pokliče na odgovornost. — Vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja: Dr. Capuder. •k Nedostojno vedenje mladine na šolskih izletih. Pod tem naslovom poroča »Jutro« z dne 13. maja iz Tržiča, da so se dijaki dveh šol vedli na izletu v Tržiču tako nedostojno, da so vzbujali splošno zgražanje. Neki izlelnik se je celo v tovarni vedel nasproti delavki tako nedostojno, da ga je morala s krepko zaušnico opomniti, kaj je prav in kaj se spodobi. sJutro-' dostavlja, da bi debati o slabih uspehih prav lahko sledila debata o slabi vzgoji srednješolske mladine. Mi bi k temu želeli dostaviti dve stvari. Prav je to, da se mladini ne more dovolj priporočati ua izletih velika obzirnost in vljudnost do prebivalstva v kra- ju, kamor gredo na izlet. Nadvse neprijetno dime Človeka, če včasih vidi, da si kak mestni dijak dovoli kako nespoštljivo opazko proti starejšemu kmetu na deželi, proti uslužbenki v gostilni itd. Taki primeri so sicer redki in tudi Jutrov poročevalec ugotavlja, da se nekateri izletniki vedo prav dostojno. Nikdar pa ne smemo pozabiti na to, da so izleti iz mesta na deželo prijetni le tedaj, ako kmečko prebivalstvo proti izletnikom nima pritožb in ako kmeta no popade jeza, če zagleda izletnike, ob spominu na razne nerodnosti in škode, ki so mu jih že povzročili. Drugo, kar želimo poudariti, je pa tole. Vsi vemo, da je srčna vzgoja mladine prav tako važna kakor vzgoja uma. Žalostno pa je, da del srednješolske mladine sedaj v svojem listu — Jugosl. srednješolcu — prinaša večkrat stvari, ki med mladino gojijo sirovost. List prinaša takele prav jvzgojne-C notice, kakor n. pr. »Kaj hočejo od nas. Hočejo, da bi v sebi sebe pomirili in jim kakor psi v noč sledili, iz katere so sami izšli!« Podobnih neotesanosti je v listu več. Če se bo dijaštvo po njih ravnalo, se bodo slični dogodki kakor v Tržiču žal še ponavljali. — K stvari sami pa še to: Dijaki so karcer že prestali, čakajo jih pa še slabi redi v vedenju. Starši so imeli sitnosti. Prizadetih je nekaj prav pridnih dijakov. Zato bi bilo dobro v tem slučaju načeti vprašanje nadzorstva. Saj dijaki ne gredo na izlete sami! Imeli smo pa že priliko na izletih opazovati prav čudne stvari, tudi to, da so morali dijaki pomagali »nadzorstvu« ... To zaradi tega, da ne bodo trpeli nedolžni! kr Redukcije v finančni kontroli. »Jutroe, najbolje informirani list, se v svoji št. 114 od 16. maja 1928 pritožuje, da ie bilo reduciranih 110 pridnih zvaničnikov in da so ostali ino zemci v službi. Nadalje, da so penzionirali štiri najboljše uradnike. Frav posebno hudo pa mu je in naglasa, da je upokojen tudi inšpektor Kovač, ki da še ni dovršil 60. leta iu bi se ga tedaj po mnenju Jutra ne smelo upokojiti. Res je, da je bilo reduciranih 110 pripravnikov naših državljanov' in da -:o ostali v službi dnevničarji bivši vvranglovci. Toda veliko vprašanje je, če nima na tem ve* krivde PF2 režim, ki je te ljudi spravil na tako mesto, nego sedania vlada, ki ne more trenutno vsega izpremeniti, kar je slabo. Redukcije pa so bile izvršene 31. marca, torej pod onim Kovačem, za katerega se Jutro tako vleče in ki je bil do 30. aprila šef finančne kontrole v Sloveniji. Mi so ne čutimo poklicane razpravljati o kvalifikacijah upokojenih uradnikov, pač pa prepuščamo to Jutru, ker vemo, da niše bili vsi štirje upokojeni uradniki pristaši SDS. •k Naši izseljenci v Kanadi so po poročilu našega tamošnjega izseljeniškega delegata večinoma vsi zaposleni. Nekateri so dobili delo pri inž. Strengu, ki gradi novo železnico do Hudsonovega zaliva. To delo bo trajalo približno tri leta ter bo tam najbrž nastala tudi velika naselbina Slovencev. Želeti bi bilo, da dobi ta naselbina primernega in zanesljivega voditelja. Priseljevanje v Kanado je pa slej ko prej dovoljeno samo kmetskim delavcem. Ker se pa iz leh rekrutirajo v Kanadi tudi železniški delavci, primanjkuje prvih, tako da se letos sicer polagoma pa še vedno sestavljajo in odpotujejo skupine kmetskih delavcev, kar v prejšnjih letih v tem času ni bilo več dopustno. Birmanske oblekce stilene. etamin. popelin v veliki izbiri ter vteh velikostih ie od 90 Din naprej kupite edino le pri tvrdki Be/ihar & Ve/epič Ljubljana Metlni trg 13 Ljubljana Oglejte ti isloibe Evharistični shod ZA VRHNIŠKO DEKAN!JO NA VRHNIKI dne 27. in 28. maja 1928. Nedelja, 27. maja: Ob 2 popoldne šmarnična pobožno3t; Ob 6 otvoritev evharističnega shoda: a) Molitev k sv. Duhu; b) Litanije presv. Srca Jezusovega, c) Slavnostni govor; u) Ura molitve. Ob 8 zvečer procesija s Sv. Rešnjim Telesom k sv. Trojici, kjer bo 2. slavnostni govor. Celonočno češčenje v župni cerkvi sv. Pavla samo za moške, pri Sv. Trojici samo za ženske. Ponedeljek, 28. maja: Ob 2 zjutraj tiha sv. maša in sv. obhajilo v obeh cerkvah. Sv. obhajilo se bo delilo potem vsako uro. Ob 6 slavnostni govor za moške v župni cerkvi, za ženske pri Sv. Trojici in sv. maša v obeh cerkvah. Ob pol 8 stanovski sestanki v dvorani Rokodelskega doma za može in fante, v dvorani start šole za dekleta. Ob 8 govor, sv. maša in sv. obhajilo v župni cerkvi za šolsko mladino. Ob 10 sv. maša v cerkvi Sv. Trojice, nato pred cerkvijo manifestacijsko zborovanje z 2 slavnostnima govoroma. Ob pol 2 stanovski sestanek za Orle v dvorani Rokodelskega doma, za žene pa v dvorani stare šole. V župni cerkvi: Ob 2 popoldne skupna ura molitve. Ob 3 sklepni slavnostni govor, posvetitev de-kanije presv. Srcu Jezusovemu, slovesna procesija, zahvalna pesem in darovanje. Najsvetejše bo izpostavljeno v župni cerkvi od otvoritve shoda do sklepa, v cerkvi Sv. Trojice pa v nedeljo od 2 dalje do sv. maše ob 10. Sklepne procesije se udeleže organizacije s svojimi zastavami, vsi drugi gredo za vrhniškim župnim banderom. Procesije naj se udeleže kolikor mogoče s svečami, ki se bodo dobile oba dneva v župnišču na Vrhniki. Na shodu bodo govorili oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, urednik »Slovenca« g.. Franc Tcrseglav, vseuči'iški profesor dr. Ore^orij Rož-inan ter p. dr. Roman Tominec. Procesijo v ponedeljek bo vodil prevzvišeni gosjx>d knezoškof. ~k Potovanje v Lurd, Pariz in Miinchen bo od 4. do 16. julija. Izletniki odpotujejo 4. julija zjutraj ob 5.28 z glavnega kolodvora v Ljubljani. Ob 2 popoldne prihod v Benetke, kjer ostanejo do 11 zvečer. Radi dnevne vročine se bodo peljali ponoči preko gorenje Italije tako, da pridejo zjutraj v Genovo, kjer ostanejo 5. julija in kjer prenočijo. Prilika bo dana za ogled Camposanto, mesta in za kopanje. Dne 6. julija bo zanimiva vožnja po laški in francoski rivieri do Marseillesa, kjer je prenočišče, obisk Notre Dame de la Garde ter ogledovanje mesta. 7. julija prihod v Lurd. Tu se pomude izletniki dva dni. 9. julija odhod v Bordeaux, kosilo in kopanje v Biarltzu, prenočišča v Bordeaimi. Dne 10. julija prihod v Pariz, kjer ostanejo izletniki do 13. julija. Eno dopoldne izlet v Lizje k Mali Tereziki. Nadalje vodi pot preko Strassbourga v Monakovo, kjer ostanejo izletniki 14. in 15. julija. Vrnejo se 16. julija zvečer v Ljubljano ob 9. Vožnja s hrano in stanovanjem stane za III. razred 3500 Din, za II. razred pa 5000 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 5. Potne liste je treba poslati do 1. junija, vizume preskrbi Prosvetna zveza kakor tudi dovoljenja za državne uradnike, da smejo potovati v inozemstvo. •k Stanovanjski kongres v Monakovem. V dne 23. do 25. maja bo v Monakovem kongres 5 Komunalne zveze za stanovanjsko vprašanje«. Obravnavalo se bo zlasti vprašanje fi-nansiranja in pocenitve gradnje stanovanj zlasti v izvennemških državah. Ob skioptičnih predavanjih bodo predavali o leni aktualnem vprašanju najuglednejši zastopniki raznih držav (Amerike, Anglije, Avstrije, Belgije, Ho-landske, Francije, Švedske in švice). Obenem se bo vršilo zborovanje nemške državne zve- daj pa cunje. Vprašam: zakaj? Vrag naj si vse to zapomni ter vsako stvar takoj najde. — Če iščeš časopis, ga najdeš na peči. Če potrebuješ svečo, jo najdeš v jedilni shrambi na polici pri kuhinjski posodi. Kje je tu vodilna misel? — Ali si moreš misliti kaj bolj neumnega kot če obesi ženska promenadni kožuh v spalnico? — Ali pa: prašek zoper mrčes najdeš v kuhinji. Ali si že kdaj čul o kaki jedi, ki ji je treba primešati praška zoper mrčes? — Tako bi ti izkazal lahko s tisoč primeri, kako bedasto, kako nesistematično, kako neredno je vsako gospodinjstvo, ki je vodi ženska. — — — Vidiš...« Gibalke me je prijel za rokav ter me peljal pred ogromno omaro v sosednjo sobo — 5 iz te omare sem pometal vso šaro ter si uredil stanovanje popolnoma nanovo — po pametnih principih. — Ha, si pač radoveden?« Gubalke se je režal ter si mel roke. »Počakaj,« je dejal, »ne bom te mučil. Od A do Z ti pokažem, kako sem vse uredil. Uredil sem namreč vse po abecednem redu. — Predvsem sediva!« Gubalke je odprl predal S ter izvlekel stol. «Ze iz tega primera lahko uvidiš, kako praktično sem vse uredil,« je dejal, »ali hočeš, mogočo smodko?« Pokimal sem. Gubalke je segel v predal ter mi ponudil smodko. »Da, da, prijatelj,« je nadaljeval, usedaj se mi pač ne more pripetiti več, da bi se ujel za prst v mišnico, če seženi pod posteljo in iščem copate. Sedaj mi ni treba letati več po vsej hiši od podstrešja do kleti, če hočem najti potovalno torbico. — Sežem in izvlečem torbo. — Sežem — in izvlečem copate. Ne samo ene, prosim, kot za časa moje ranjke Mili. Ne, obe. — Pokaži mi žensko gospodinjstvo, v katerem najdeš z enim prijemom dve copati!« Zadovoljno je pokimal, ker sem molčal. »Ali piješ konjak? Prosim: K — konjak. Evo ga! Č — čašica. Vraga, kje pa so? — Ah, seveda! Postrežnica, ta neroda, mi je postavila čašice za čipke. Je pač križ z ljudmi!« »Ziviok »Zivio!« je vzkliknil Gubalke. — »Bog, će se spomnim takole, kako sva se priprav- . Ijala včasih z mojo ranjko Milj za potovanje v letovišče — to je bila pokora. Da najde ženska eno stvar, potrebuje povprečno en dan. Za potovanje v letovišče pa je treba sto stvari., Junij, julij, avgust je minil, preden sva bila gotova s pripravami za potovanje. — Sedaj pa?... Apropo, fina smotka, kaj?--Ah, zdi se mi, da ti ne ugaja; — Gubalke je zardel do ušes — »poklonim ti drugo znamko — iz predala S/P, privatne smotke, smotke, ki jih pušim sam, te so nekoliko milejše. Tvoja je bila iz predala S/O, smotke za obiskovalce. Nič zato. To se je zgodilo nehote, čisto iz navade. Vem, kaj sem staremu prijatelju dolžan ... Toda. o čem sva pravkar govorila? Aha! Če moram dandanes odpotovati, imam tekom četrt ure svojih sedem češpelj skupaj. Ali pa, recimo, nenadoma ti postane slabo — povej, ali najdeš ti doma takoj medikament, ki ga potrebuješ? — Kajneda ne? Sedaj pa poglej inene! Gubalke je stopil pred predal K ter ga odprl. »Takoj so kapljice zoper ko ...« Prekinil je svoj govor in oči so se mu jele bliskati od jeze. »Budalo!« je zakričal. »Kam mi je vtaknila zopet kapljice zoper kolero? Aha, tu med koksom so. — No, pri tej priliki vzamem lahko tudi drugo kravato: Ta, kj jo imam na sebi danes, je ležala včeraj med krompirjem in ka-vijarjem ter se je pri tem malo zamazala ... Ti ostaneš danes prj meni na večerji... Odkrito pa ti povem, da ti tega ne svetujem. Bil sem pravkar v kuhinji in opazil sem, da diši pečenka nekoliko po petroleju ... Kaj takega se pri meni večkrat pripeti... Ti hočeš torej res oditi?... Dobro, tedaj izpijeva še kozarček žganja v slovo — kozarček poslovilnega žganja.« Gubalke je segel v predal P, da bi mi serviral »poslovilno« žganje — tedaj je nekdo občutno zacvilil. — Bila je postrežnica, ki je legla opoldne, da bi se nekoliko odpočila, v predal P. Ljubljansko gledališče DRAMA. Zaselek nli S tirler. Nedelja, dne 20. mnja ob 15. uri pop.: HERMAN CELJSKI. Izven. Ponedeljek, 21. mnja: ZUPAN STILMONDSKI. A. OPERA. Znfelck ot> pni 8 ivrfcr. Nedelja, dne 20. maja: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljud. pred. pri znižanih cennh. Izven. Ponedeljek, dne 21. mnja: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, dne 20. mnjn ob 20 uri: ' DOBRI VOJAK ŠVEJK. Znjžane cene. Zadnjikrat. Ponedeljek, dne 21. mnja: ZupTto. Torek, dne 22. maja ob 20. uri: SVET. Ab. A. Kuponi. Ptujsko gledališče Nedelja, dne 20. maja ob 10. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Drugo gostovanje nnsnmbln celjskega mestnega gledališča ped vodstvom ravnatelja Valo Bratine. Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod lom naslovom sc mora plaKallf in siccr prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Ljubljana. »Ljubljana« ima v ponedeljek zvečer ob 8 skupno i^evsko vajo. — Pevovodja. Občni zbor Narodne galerije v Ljubljani se bo vršil v soboto, dne 2. junija 1028 ob 16. uri pop. v društveni pisarni v Narodnem domu. Občni zbor ima običajni dnevni red. Maribor. Ob sedemdesetletnici Marijinega prikazovanja v Lurdu priredi stolna Marijina družba v Mariboru danes ob pol 17 v dvorani Zadružne banke lepo versko-vzgojno igro »Lurška jjastirica«. V Marijinem mesecu majmku jjotiitimo tudi k predstavam, ki proslavljajo našo ljubo Gospo. Ostali kraji. Dol. Logaško gasilno društvo slavi letos 3. junija jictdcsetTetnico obstoja ter takrat blagoslovi novo motorno brizgalno. — Bližnja društva prosimo, da se tega stavlia polnoštevilno udeleže. — Na pomoč! — Odbor. štiri člane kraj. 8ol. odborj državnemu pravdništvu, ker mu vendar ni prav, da si krnjni šolski odbor ne pusti od nikogar kratit; svojih pravic. Kaj je napravilo državno prnvdništvo, še nismo zvedeli; ker pa še ni bil noben član kraj. šol. odbora zaslišan, sklepamo, da je uvidelo, da kraj. šol. odbor vrši samo svoje dolžnosti in je položilo Ger-mekovo ovadbo ad acta. Nov sogovornik Germekovega postopanja. Vsa naša javnost si je o Germekovem postopanju ob velikonočni procesiji ustvarila svojo sodbo, ki je tuda ovadbe državnemu pravdništvu ne spremene. Našel se je lo eden, ki v anonimnem pismu, ki pa je te dni prejel predsednik kraj. šol. odbora g. Ahlin, skuša braniti Germekovo postopanje. V tem pismu pa ta anonimni pisec psuje šolski odbor in predsednika s cvetkami, ki si jih je mogel nabrati le iz slovarja kakšnega skrajno propalega človeka. Na koncu pa se ton spremeni, in pisec prosi predsednika, naj pusti odbor na cedilu in naj se pobrati z g. Germekom ter vzdihuje: Ako bi imeli napredno vlado, bi bilo vse drugače. Kaj bo, če bodo »ti vragi še naprej ostali v viadil« — Ne bi se pečali s tem pismom, da ni iz pisave in šlilizacije sklepati, da je pismo pisal —• inteligent. No, takemu zagovorniku ros čestitamo. Izjava krajevnega šolskega odbora na Ježici. Vsled postopanja g. šolskega upravitelja g. Germe-ka napram kraj. šol. odb., ki je doseglo svoj višek v ovadbi, s katero je, kakor čujemo, g. Germek ovadil predsednika in tri člane šolskega odbora drž. pravdništvu, ker so zahtevali na veliko soboto izročitev zastave šolski mladini, izjavlja podpisani kraj. šol. odbor na Ježici, da se je razmerje med šolskim upraviteljem in odborom tako poostrilo, da je nemogoče vsako uspešno sodelvanje iu bo odbor sodeloval z g. šol. upraviteljem le v toliko, koda je nemogoče vsako uspešno sodelovanje in bo od klanja vsak stik z njim. — Krajevni šolski odbor na Ježici: Vinko Ahlin 1. r. predsednik, Janko Dolničar 1. r. za tajnika. Kamnik Delavcem in uslužbencem na smodniinici. Kakor nas obvešča poslanec g. Štercin, ki se je z veliko vnemo zavzel za to, da se delavcem in uslužbencem v smodnišnici zvišajo plače, je zadnje dni slavil ponovno pismeno vprašanje na vojnega ministra, v koliko in kdaj misli uredili to zadevo. Zdaj je to že druga pismena intervencija g. Šter-cina in v njej je g. poslanec opozoril ministra, da ga bo, ako to ponovno pismeno vprašanje ne bo imelo zaželjenega uspeha, interpeliral ustmeno v parlamentu. G. poslanec up»., da bo že ta njegov korak imel uspeh, in sicer v najkrajšem času, in zagotavlja, da ne bo preje odnehal ter se poslužil vseh sredstev, dokler ne pomore delavcem do višjih prejemkov. — G. poslanec Strcin ie znan po svojih uspehih v prid svojemu okraju. zato mirnim srcem lahko zaupamo v njegovo delo, ki bo gotovo imelo uspeh! Savez kovinskih delavcev in štrajkovni odbor v tovarni »Titan« na Perovem je veudar malo zganil »Slovenec« s svojimi dopisi o postopanju obeh v sedanjem mezdnem gibanju. Zvedeli smo, da se je obrnil zdaj odbor na inšpekcijo dela za posredovanje in misli, preden bi do stavke prišlo, sklicati delavstvo na shod, kjer naj se odloči o nadaljnjem postopanju delavcev, da tovarno prisilijo zvišati jim prejemke. In tovarna bo morala, zdaj ko je njena bilanca visoko aktivna, ustreči nujnim in tako malenkostnim delavskim zahtevam, sicer bo naletela na močan odpor delavstva brez razlike organizacij. Savez in pa stavkovni odbor pa naj se zavedata, da na njihovo delo gleda vse delavstvo in bo znalo svoje voditelje ceniti le po njihovih uspehih, ne po lepili besedah. Kranj Mestno občino mesta Kranja in upravo drž. ceste opozarjamo na večjo skrb ceste od savskega mostu do izven mesla, da se ob poletnih dneh ne bodo vzdigovali oblaki prahu in da se potrebno ukrene, da se ta nedostatek v bodoče odpravi. Vpra-šanje je pereče, ker se ob državni cesti nahaja tudi gimnazija, ne glede na to, da tudi stanovalci silno trpe pred cestnim prahom . Gradba novega kokriškega mostu vidno napreduje. Postavljen je že na posebnih podstavkih prvi oder. Stari most že demontirajo. Kokriška cesta bo pod novim gospodarjem oblastnim odborom letos popolnoma popravljena, kar vse bo stalo stotisoče dinarjev. V kratkem se bo potom dražbe oddalo posipanje ceste. Metlika SSletniea mladeniike Marijine družbe v Metliki, ki se je vršila 17. t. m. pri Treh farah, se je prav dobro obnesla. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Prišle so tudi Marijine družbe iz Suhorja, Radovice in Črnomlja s svojimi voditelji. Slovesnost je bila dopoldne v cerkvi, kjer jo imel slavnostni nagovor vseučiliški prof. dr. Gr. Rožman. Nato je daroval č. g. J. Pavlovič slovesno sv. mašo. Po sv. maši je bila zahvalna pesem. Popoldne ob pol 2 pa so bile Šmarnice, pete litanije Matere b. in nato tabor pod lipami pri. soeeskini hiši. Tu so najprej sledili pozdravi nedošlih povabljencev, nato pozdravi posameznih načelnikov, nato pa zopet krasen govor dr. Rozmana, nalašč zasnovan za fante, ki naj bodo ponosni, da so v Marijini družbi. Po končanem govoru so vsi družbeniki zapeli >Ti o Marija*, nato so se pa povrnili na svoje domove pživljeni in prenovljeni ter pomlajeni po prvem srebrnem jubileju. Trbovlje . Nabori. V ponedeljek in torek se vrše nabori, v sredo pa je zaprisega novopotrjenih. Centrala Strokovne zveze rudarjev je prenesla svoj sedež iz Zagorja v Trbovlje in posluje: Loke 253. Na okrajni cesti pod sv. Markom se vdira plaz in so nujno potrebna popravila. Okrajni zastop je že ukrenil, da se zavaruje cesta. O Rudnik gradi novo žično železnico, ki bo speljana iz Agneza proti Limbergu in odtod na Plesko, kjer bo stal novi nasipni lijak. V Agnezu nameravajo v ta namen tudi povečati drobilnico. Način postopanja TPD pri zaračunavanju ueluibenskega davka. TPD je izdelala posebne tabele svojemu osebju, ne oziraje se na to, da so izšle prave tabelo v tiskarni. Pri zaračunavanju postopa osebje TPD na sledeči način: Po njeni tabeli se zaračunava davek tSdnevno, kakor pač imajo rudarji izplačilo. Mesečno se računa 25 delovnih dni, prvih štirinajst dni 12 in drugih 13. Ako delavec naredi nedeljske šihte, ima mesečno 20 delovnih dni, torej na pol meseca 14 ali 15 delavnikov, zaračuna se jih pa samo 12 ali 13. Ves zaslužek od 20 dni se deli z 12 ali 13 delavnikov. N. pr. takole: Rudar, ki ima dnevno plačo 40 Din, zasluži na mesec (29 dni) 1160 Din, na pol meseca (15 dni) 580 Din. To se deli s 18 in dtblmo vsoto Din 44.62. Po »Uradnem listu,- št. 81 z dne 13. marca t. 1. člen 97 je tej postavki z odbitkom 400 Din na mesec ali 200 Din na štirinajst dni predviden davek po lestvici 7, t. j. za 45 Din dnevnega zaslužka se plača davka Din 0.75. Da ugotovimo sedaj razliko, zasluži rudar faktičuo 40 Din na dan in bi moral plačati Din 0.50 davka. a po tabeli TPD ga plača 0.75 Din. Drugo polovico ! meseca se vsota 580 Din zopet deli z 12 delavniki, kar pride na dan 48.34, zaračuna se to po lestvici 8 od Din 49 in pride davka Dtn 0.92 na dan. Ce pravilno računamo po zakonu, bi moral plačati delavec od gornjega zaslužka davka po lestvici 7 od 1200 Din mesečno 20 Din. Po načinu zaračunavanja TPD ga pa plača 21.79 Din. Način postopanja pri zaračunavanju uslužbenskega davka TPD je proli-postaven, to pa tembolj radi tega, ker je rudar dnovničar, nikakor pa ne mesečni nastavljenec. Kajti, ako rudar kakšnega delavnika ne narodi, se mu dotični delavnik ne plača, torej se mu mora davek zaračunavati dnevno, ne pa štirinajstdnevno ali mesečno. Vprašamo finančno delegacijo, ali ji je znano o tabeli TPD? Kaj hoče glede tega ukreniti? Rogaška Slatina Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v zdravilišču je slovesno blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno v nedeljo, dne 13. t. m. Cerkvene obrede je izvršil č. g. svetnik Franc Korošec ob asistenci obeh gg. kaplanov. Po blagosiovljenju se je vršila pred Zdravilškim domom gasilna vaja, ki je pokazal, kolike vrednosti je moderen gasilski stroj. Uradniške spremembe. Dosedanji upravitelj studenčnega obrata g. Valentin Oblak je postal upravitelj vseh zunanjih obratov zdravilišča in bo kot tak razbremenil ravnatelja, namesto njega pa je prevzel posle studenčnega upravitelja g. Stanko De-kleva, administrativni vodja odbora za regulacijo Hudiriie v Celju. Godba Dravske divizijske oblasti iz Ljubljane je začela s koncertiranjem v zdravilišču v jutro, ot af )0>f 'uiojojj ui ошшц оилв?Јр z 'ui •} -91 aup običajno. Prvim komadom je osebno dirigiral višji kapelnik g. dr. Cerin, ki je v zdravilišču med gosti zelo priljubljen. Paviljon za trafiko in brivski salon je končno dogotovljen. Trafikaufinja ga. Ribaričeva se je v novi lokal že vselila, brivec g. Marojevič pa se seli te dni. Slednji urejuje svoj salon tako okusno, da se lahko ponaša z njim v vsakem velemestu. Urar g. Mirko Klemen se bo zopet nastanil I v zdravilišču. Svoj lokal bo imel v sedanjem lokalu g. Marojeviča v Tržaškem domu. Ptuj ; © Koncert res prave umetniške vrednosti so v našem mestu prav redko izvaja; radi tega naj nikdo ne zamudi danes popoldne posetiti vokalnega koncerta птгЉогзке Glasbene Matice. Matica bo nastopila s švicarskim sporedom s katerim si je pridobila splošno priznanje vseh kritikov v inozemstvu. Opozarjamo pa občinstvo, da bo začetek koncerta točno ob 18, ker se matičarji takoj po koncertu odpeljejo. ф Čebelarji Ptuja in okolice. Danes popoldne ob 15 praktično in poučno predavanje o čebelarstvu pri čebelnjaku g. Kanclerja na Ilajdini pri Ptuju. © Zavod ^Mladika* v Piuju se s prihodnjim šolskim letom 1928-29 zopet otvori, in to pod vodstvom šolskih seler iz Maribora V zavodu bo kmetijska in meščanska gospodinjska šola za deklice, nad 14 let stare in internat za gojenke obeh gospodinjskih šol ter za učenke, ki obiskujejo meslne šole v Ptuju, pa so iz drugih krajev doma. Dalje bo zavod nudil priliko za učenje jezikov, ročnih del in muzike. Internat se otvori s 1. septembrom, gospodinjski šoli pa s 1. oktobrom t. i. Prijave sprejemajo šolske sestre v Ptuju, Minoritski trg 3. Pelrovče padlim vojakom svetovne vojne. Dne 17. maja se je zbralo v lepi Savinski dolini v divnih Petrovčah par tisoč mož-lrpinov iz svetovne vojne, velika množica vojnih vdov ter sorodnikov padlih žrtev iz svetovne vojne. Okrog 10 se je napolnila obširna Petrovška cerkev do zadnjega kotička in ves trg pred cerkvijo je bil poln ljudstva, ki ili moglo več v cerkev. Sv. maša, ki je bila nameravana na prostem, se ni mogla vršiti zunaj, ker je ravno ob 10 močno deževalo, vendar dež ni nič knzil slavnostnega programa. Točno ob 10 je bila pridiga g. Bonača. Sv. mašo zadušnico za padle bojevnike je daroval bivši vojni kurat g. Ratej iz Trbovelj. Po sv. maši so bile slovesne molitve za vse padle vojake Lavantinske škoifjc. Nato se je vršilo defili-ranje padlih vojnih tovarišev v cerkvi pred ploščo, katera je bila v spomin padlim vzidana že leta 1<>27, ter darovanje za stroške prireditve. Takoj po cerkvenem opravilu se je začelo zborovanje ZSV na prostem pred cerkvijo, kjer je bilo navzočih 4000 do 5000 občinstva. Zborovanje je otvoril namestnik predsednika ZSV g. Orehek, kateri je povedal, da se g. predsednik ni mogel vsled bolezni osebno udeležiti, na kar je bil enoglasno izvoljen g. predsednik ZSV major Colarič častnim članom. Izvolitev se mu je takoj brzojavno naznanila, istočasno se je poslala brzojavka prvemu slovenskemu generalu g. Rudolfu Maistru v Mariboru. Govorili so nato še razni člani ZSV, člani raznih podružnic in invalidskih organizacij, nakar je predsednikov namestnik ob tričetrt na 13 zaključil slavnostno zborovanje. Vsa prireditev je bila veličastna manifeslacija za obnovo prijateljstva miru v družinah, v sosedih, v občinah in med državami celega sveta. Pri vsej prireditvi je igrala dična rudarska godba iz Velenja, katera je celo slavnost še povečala. Cerkev, iavna poslopja ter ve čina vse hiše so v počast padlim žrtvam razobesile žalne, državne in narodne zastave. Odbor ZSV. Vrhe pri Krki. Nad Stično in Višnjo goro se dvig lep hrib, na katerem stoji starodavna cerkev, posvečena Sv. Duhu. Že cd nekdaj je ta hrib privlačna izletna točka radi lepega razgleda po vsej Dolenjski. Posebno veliko izletnikov privabijo bin-koštni prazniki. V vasi Vrhe so pridni vaščani ustanovili gasilno društvo. Na binkoštno nedeljo, dne 27. maja popoldne bo društvo priredilo pri cerkvi Sv. Duha veselico, na kateri bo igrala godba s Krke. Tudi za okrepčilo bo preskrbljeno. Ves čisli dobiček ie namenjen za nabavo gasilnega orodja, zato lejTO vabimo vse prijatelje planinskega zrake in krasnega razgleda, da nas ta dan obiščejo. Dovje. Na Vnebohod, 17. t. m. je bil pri nas zastopnik »Svete Vojske« g. Fran de Cecco, ki je v nabito polni dvorani Društvenega doma po 10. sveti maši govoril o treznosti in o zlih posledicah največjega tirana človeštva — alkohola. V polivalo našim možem in fantom omenjamo, da so se vnelo zavzeli za brezalkoholno gospodarstvo. Tozadevni tečaj nam bo na jesen na splošno željo priredila »Brezalkoholna produkcija«. To predavanje nam je v marsičem odprlo oči, na kar do sedaj nismo mislili. Upamo, da se bo v naprej pri nas v treznoslnem oziru obračalo na boljše. Žabnica. Na binkoštni ponedeljek, 28. maja t. 1. ob 3 popoldne priredi Odbor za obnovitev po-vitev postajališča Žabnica na »Miklavževem vrlu« v Žabnici št. 5 veselico. — Goste bo zabavala godba domačega Gasilnega društva, domača pesem, šaljiva pošta fer srečolov s prav mnogimi lepimi dobitki. — Poskrbljeno je za najboljšo postrežbo. 1ВИ naročnikov! Spori TEKME ZA POKAL LNP. Prirnorje : Hermes. V okviru Olimpijskega dne se vrši danes ob 16. uri 30 minut na prostoru S. K. Ilirije pokalna tekma med ASK Primorjem in ZSK Hermesom. Kot predtekma se vrši ob 14. uri 30 minut finale za prvenstvo II. razreda med SK Reko in SK Svobodo. Med obema tekmama ter v odmoru glavne tekme absolvira lahkontletski podsavez nekoliko propagandnih lahkoatletskih tekmovanj. Tekme za prehodni pokal LNP se ponavljajo letos četrtič. Leta 1925. si je priboril pokal prehodno SSK Maribor, naslednji dve leti gn je dobila SK Ilirija. Končnoveljavno pripade pokal klubu, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat prekinjeno. Po dosedanjih izločilnih tekmah so ostali v konkurenci ljubljanski klubi Ilirija, Prirnorje in llermes ter mariborski Rapid. Rapid pride kot pokalni zmagovalec v Mariboru neposredno v finale, med tremi ljubljanskimi klubi sta potrebni šo dve izločilni tekmi. Zmagovalec v današnji tekmi igra prihodnjič še z Ilirijo. Odločilna prvenstvena tekma med Reko in Svobodo je druga važna nogometna prireditev današnjega Olimpijskega dne. Reka in Svoboda tekmujeta za napredovanje v I. razred, današnje srečanje prinese odločitev v tem vprašanju. Poleg tega treba poudariti, da igrala Reka iu Svoboda simpatičen kombinaeijski nogomet. S. K. Mladika (v Mladinskem domu na Ko-deljevem). Današnje tekme: Ob pol 11. uri igra jun. moštvo z I. ni. Zvezde. — Istočasno tekmuje naraščaj z rez.. Zvezde. — Popoldne ob pol 2. uri trenira II. moštvo z Adrijo. — Ob 3. uri, ne pa ob pol 4. uri, kakor je bilo prvotno sklenjeno, gostuje rezerva S. K. Reke z domačo rezervo. — Po tej tekmi igra 1. moštvo z rez. Slovana ob pol 5. uri, ne pa ob pol 4. uri. — Tekme se vršijo le ob ugodnem vremenu na igrišču Mladinskega doma. Otvoritvena kolesarska dirka kol. in mot. društva »Sava«, se vrši na binkoštni ponedeljek, dne 28. maja na progi Ljubljana—Logatec. Istočasno se vrši tudi Zvezna dirka. Start točno ob 2 poj»ldne na Tržaški cesii pri km 1.400. cilj v Logatcu pri km 30.400. I. Juniorji 29 km, 11. Glavna skujjina 29 km. — Skupni izlet kolesarjev in kclesaric je točno ob pol 1 uri iz Sv. Jakoba trga na cilj v Logatec. ALI PRIDE DOLGA PROGA ZA ŽENSKE? Nemka Liza G rose piše: Vsaka stvar potrebuje časa za razvoj. Tako tudi žensko sporlno gibanje. In ker jc še v početkih, ima tudi veliko nasprotnikov. Vsaka novost ima nasprotnike, preden zmaga. Kakšne oviro so nam slavili moški, ko so prišle ženske z načrtom na dan, da bi smele teči tudi na daljšo razdalje kot na 100 m! Koliko je bilo truda, ko so šle ženske še naprej in so začele teči na srednji progi 800 ml Do jem smo doslej prišle. Verjemite mi pa, gospodje, me bomo tekle tudi na 3000 in na 5000 m, in sicer v nreni; v gozdu snto le proge že tekle. Tudi te razdalje bomo premagale, in ne bomo se onesvestile. Le verjemite nam. Sicer ne bomo tekle tako hitro kot moški, a tekle bomo, in nobena deželna zveza nam tega ne bo mogla prejiovedati. BELGIJA KOT DEŽELA KOLESARSTVA. Statistika velikih mednarodnih ceslnih dirk 11a evropskem kontinentu nam pravi, da ima Belgija že več let največje število dirkačev in da izvojujejo belgijski kolesarji tudi največ zmag. To ni slučaj ali presenečenj?, temveč sloni na dejstvu, da je kolesarstvo v Helgiji pravi ljudski šport. Lelo za letom se izvojuje v Belgiji ogromno število cestnih kolesarskih« prvenstev; zmage v mednarodnih tekmah so samo odsev razvoja kolesarskega športa v domovini. V pretekli seziji je bilo prirejenih za poklicne dirkače 33 dirk, za neodvisne 110, za amatere 20, za juniorje 751 in za začetnike 95. Kaj vse nam te številke povedol Dn tudi tekem na dirkališčih ne zanemarjajo, nam pove 39 ličnih dirkališč, ki so priključena Belgijski kolesarski zvezi. Za leto 1927 je imelo nad 2300 kolesarjev belgijsko dirkališčno dovoljenje. . PRESTOPI V FRANCOSKIH ŽENSKIH KLUBIH. Ženska ne menja rada samo obleke, barve las itd., temveč tudi klub; vsaj 11a Francoskem ie tako. V francoskih ženskih klubih so se preslopi iz kluba v klub — in tudi >kapranje« — tako razpasli, da so začeli zahtevali ostrih odredb proti tem razvadam. Francozinje se doslej o pripadnosti h klubu, o prepovedih starlanja itd. niso nič dosti menile; če športnici v klubu ni bilo kaj prav, ga je enostavno zapustila in je letela v drugega. Nobeden se ni vznemirjal. Sedaj bo pa drugače. Od »kapranja! posebno prizadeli klubi bodo stavili na bodočem občnem zboru Francoska zveze ženskega športa tozadevne predloge Vaditelj kluba Gaskonj-skih deklic je dejal: Dokler so se klubi omejili na kapranie plesalk in telovadkinj, smo molčali; tudi pri plavalkah smo bili še tiho. A ko so nam začeli odvajati igralke z žogami, smo morali spregovoriti. Samo sledeče naj se sklene, pa bo dobro: Igralka, ki je prestopila, ne sme igrali v prvi vrsti eno leto, in če je treba, tudi dve leti ne. To naj bi veljalo za igralke z žogami in za zastopnice lahke atletike; telovadkinjam naj bo pa prestopanje še nadalje brez posiedic dovoljeno. Glede lirvenstva v ženskem nogometu naj velja določba, da smejo biti od 11 igralk samo tri od drugih klubov, ostalih osem moro bili od lastnega kluba, itd. Predlagatelji pravijo, da bodo s svojimi predlogi gotovo prodrli in da bo to vsemu ženskemu domove oživljeni in prenovljeni ter pomlajeni po trebno, ker športni uspehi še niso prvovrstni in jih večno preslo]->anje gotovo ne more zboljšati. TurisliUa Aljažev doni v Vratih se otvori na Binkoštno soboto. Planinci, kdor hoče slišati bobnenje plazov in jih videti, naj se poda za Binkoetne praznike v najlepši kotiček naše Gorenjske, v dolino Vrat. Tam, kjer šumi mogočni slap »PeriČnik«, kjer se šele sedaj začenja pomlad, bo našel vsakdo razvedrilo, lepo pomladansko solnčece bo po dolgem deževnem vremenu delo dobro vsakomur in zopet se bodo veselila planinska srca. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva sklicuje rodno skupščino Slovenskega planinskega društva na nedeljo dne 10. junija 1928 ob 10. uri 15 minut dopoldne v hotelu Union v Ljubljani. Ponedeljek, 21. maja. Zagreb: 20.35 klavirski koncert. — Breslau: 20.30 »Hanca gre plesat«, operela v 3 delih (Eysler). — Praga: 19.15 Lahka glasba; 20.30 Prenos reprezentančnega koncerta pcjljske glasbe iz Varšave. Moniuszko: Uvertura »Bajka« — Moniuszko: Polo-neza iz of>ere »Verbum Nobile« — Rezcyki: Arija iz ojiere »Beatrix Cenci« — Chopin: Klavirski koncert E-mol — Karlovicz: a) O večnem hrepenenju; b) O ljubezni in smrti; c) Pesem o vesoljstvu. — Leipzig: 20.15 Predavanje o Goethejevem »Fauslu«. — Stuttgart: 16.15 koncert Suppejevih skladb; 20 »Viljem Teli«, igra (Schiller). — Bern: 20 koncert Wagnerjeve glasbe. — Katovice: 20.30 Prenos varšavskega koncerta (glej praški program). — Frankfurt: 20.15 koncert. Berlioz: Uvertura »Rimski karneval«. — Frank: Preludij, fuga in variacije za vijolino, orgle in harfo — Busser: Balada v As-molu (harfa) — Roussel: Impromtu (harfa) — Gaubert: Legenda (harfa) — Debussy: Iz »Izgubljenega sina« — Saint-Saens: Fantazija A-dur, za vijolino in harfo — Debussy: Bergamaška suita. — Rim: 21.15 Lahka glasba. — Langenherg: 17.15 Radio -pedagoški seminar za učitelje in vzgojitelje; 18 Komorna glasba; 20.15 koncert. — Berlin: 21 koncert skladb iz judovske glasbene literature. — Daven-try: 20.30 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 16.10 Lahka glasba; 20.30 Prenos koncerta iz Varšave (glej praški spored). — Miinchen: 17.30 koncertna harmonij; 18.30 Predavanje o čebeloreji; 22.20 koncert orkestralne glasbe. — Milan: 21 Prenos operete iz gledališča. Torek, 22. maja. Zagreb: 20.35 Komorni koncert godalnega kvarteta. — Breslau: 20.30 Prenos koncerta iz Berlina. — Praga: 20 Simfonični koncert. — Leipzig: 22.15 Wagnerjeve skladbe: »Loliengrin:, scena iz 3 dej. — »Walkure«, 1 dej. — Sluttgart: 16.15 Popoldanski koncert; 20.15 koncerl glasbe iz 17. in 18. stoletja. — Bern: 20.30 in 2130 Lahka orkestralna glasba, vmes solospevi. — KatoTice: 1.9.20 ^Dreimaderlhaus«, opera (Schubert-Berthe). — Frankfurt: 20.15 Koncert slare komorne glasbe. — Rim: 21.15 >L'ajo nell' imbarazzo-. opera v 3. dej. (Donizetti). — Langenherg: 20.20 Koncert Wagner-jeve glasbe. — Berlin: 17 Lahka glasba; 20 30 Wagnerjeva glasba. Uvertura k »Leteči Holandec« Arija za bariton iz »Let. Hol.« — Odlomek iz »Tannhauser« — Odlomki iz »Rheingold« in »Sieg-fried.: — »G6tterdammcrungr — Blazni monolog iz »Meistersinger« — Predigra k »Mcistersinger«. — I)avenlry: 20 Orkestralni koncert. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert; 20.05 Koncert Schubertovih skladb. — Miinchen r 18.05 »Siegfriedc. drugi del »Nibelungovc (\Vagner). — Milan: 20.50 Koncert. Sreda. 23. maja. Zagreb: 20.35 Operne arije (sopran in tenor). Arija in duet iz »Madame B itterfly« (Puccini) — Dve ariji iz >Boheme-: (Puccini) — Duet iz »Pro-dane neveste« (Smetana). — Breslau: 20.30 Glasbeni in recitacijski večer. — Praea: 19 »Vražja itena«, opera (Smetana). — Leipzig: 20.30 Prenos saško-turinške glasbe iz Berlina. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert: 18 Predavanje: Izbera poklica za abituriiente; 20 Vojaški koncert; nato predavanje in recitacije del iz nemške proze in poezije okoli 1. 1890. — Bern: 20.30 Prenos ir. gledališča. — Katovice: 20.30 Prenos komornega koncerta \Volfovih skladb iz Varšave. — Frankfurt: 16.30 koncert. Odlomki iz oper; 20.1!» komorni koncerl. — Rim: 21.10 Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenherg: 18 Komorni koncert; 19.30 »Lepa Helena«, opereta v 3. dej. (Offenbnch.) — Berlin: 17 Zabavna glr.sba. Uvertura iz opereie -.Lepa Ga-lalea« (Suppe) — Rože z jug.", valček (-1. Strauss) — Fantazija iz opere »Traviata« (Verdi) — Ga-votte (Ganne) — Španski plesi (Moszkovsky) — Mattinata (Leoncnvallo) — Egiptovski balet (Lui-gini) — Ples svatov (Rubinsfoin); 20.30 Saško-tu-rinška glrsba; 22.30 Berlinska glnsha. — Daven-try: 21.35 Orkestralni koncert. — Miinchen: 20 Orkestralna glasba: 21 »Naš domači prijatelj Gjorgijc, anekdota Arkadija Averčenka; 21.25 Muzikalično varijacije in dr. — Milan: 20.50 Lahka glasba. Četrtek, 21. maja Breslau: 20.30 koncert orkestra. — Ргага: 21.20 Koncert. — Leipzig: 16.30 Odlomki iz oper in dr.; 19.30 »Sevlljski brivec«, komična opera v 2 dej. (Rossini). — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert (Operni fragmenti in dr..); 20 Simfoničen koncert. Prenos iz Baden-Badena. \Veber: Uvertura k »Oberonu« — Beethoven1 Klevirski koncert v Es-duru — Strauss: Alpska simfonija. — Bern: 17. 20.80, 21.30 in 22 Orkestralna glasba: 21. Vokalna glasba. Solospevi. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — Frankfurt: 16 30 Odlomki iz operet; 20 simfoničen koncert iz P.aden Badena. — Rim: 21.15 zborovska in orkestralna točka, nato operela »I Granatieri«, (Valente). — Berlin: 17 Koncert. 20.30 Simfoničen koncert. Schubert: Uvertura v ilalij. stilu — Mozart: Koncert za vijolino z orkestrom — Haydn: Simfonija št. 6, G-dur — Joa-chim: Varijacije za vijolino z orkestrom. E-mol — Glazunov: Baletne scene, suita za veliki orkester. — Dunaj: 20.30 »RheingoMc, opera v 4. dej. (Wagner). — Miinchen: 20 Baden-Badenski koncert (spored pod Stutlgartom). — Milan: 20.50 >Lo-reley«, opera (Catalani). Petek, 25. m^ja. Zagreb: 2035 Vijolinski koncer' — Breslau! 21.20 Zabaven večer. Novi pojmi in iznajdbe v sodobni satiri. — Leipzig: 20.15 Komorni koncert. — Stuttgart: 16.15 Koneerl; 20 »liorusl po obhodni-ci«, enodejanska kom. opera (Offenbach): 20.50 Prenos koncerl iz Basela. - Bern: 20.30 komorni orkestralni koncert. Purccll: Glasba k drami >Ab-delazar« — Purcell: »Dido in Etiejac, tragič. 0|>e-ra. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Rim: 21.15 Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenherg: 20.15 Koncert. Izbor nemških in Italijanskih oper.. — Berlin: 20.1C »Ciganski primas«, opereta v 3. dej. (Kalman). — Davontry: »Carmen<-, opera, 2. dej. — Dunaj: 16.10 Lahka glasba; 20.80 »Ljubavno pismo«, humoreska (Ark. Averčenko). — Miinchen: 18.15 Komorna glasba; 20 Koncert; 21 Pesmi. Mozart: Arija iz »Čarobne piščalke« — Beethoven- Arija Florestana iz »Fidelior — Gounod: Kavatina: Ari-zdravi jam te« iz »Margarete« — Beethoven: Arija bajazza iz »Bnjazza« — Verdi: lz »Trubadurja«. — Milan: 20.50 Simfonični koncert. ea MADIO potrebščine ./Ss. w> Л. JH. ^^ v največ)! Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarlevo nabr.5 Telel. 407 zarjeva žena, Aljaževa cesta 9. V bolnici to v istem času umrli: Janez Semič, delavec, 76 let; Marija Košir, kočarjeva hči, 18т Sezona od majn do oktobra. Zelez-nični popusti. Fina restavraci jo. Zahtevajte prospekte. I&opfsJ Št. Vid nad Ljubljano V Ljudskem domu je na praznik Vnebohoda tukajšnja prosveta zimsko sezono zaključila: pomenljiv govor prof. dr. Trdana, ki se je z desetletnico prireditve mogočnega Vižmarskega tabora prav lepo spomnil tudi 30-letnice našega škofa; petje pomnoženega domačega cerkvenega zbora — omenimo, da smo opazili velik napredek v vsakem oziru; žaloigra »Za pravdo in srce« nam je ugajala, kakor vselej, Pribijemo pa: čudimo se, da merodajni faktorji ne uvidijo, da take priredilve za šolsko mladino ia za otroke niso primerne. Mrliče-Nemce iz 1. 1916 in 1917 na tukajšnjem vojaškem pokopališču so pretekli (eden z dovoljenjem pristojnih oblasti izkopali in prepeljali v sku-j>en nemški grob v Škof ji Loki. Pri izkopavanju so našli eno krsto — popolnoma prazno! Občinski odbor sedaj prav pridno premišljuje, kje in kako bi se sezida! prejx>trebni občinski dom, ki naj bi služil pred vsem za občinske pisarne in za zborovanja občinskih veljakov; ker bo stanovanj vsled bolj in bolj blizu prihajajoče Ljubljane zmiraj bolj primanjkovalo, bi ne bilo napačno, ko bi se pri zidanju mislilo tudi na primerna stanovanja. Kje in kdaj se bo našel mož, ki bi napravil načrt, kako sezidati mnogo stanovanjskih hišic in kako zazidani kapital amortizirati? To bi ne bilo neizpeljivo — potrebno pa nad vse že za sedaj, še mnogo bolj pa za bodoče. Avto-vožnja Št. Vid—Ljubljana in nazaj je sedaj redna. Franc Magister si je nabavil nov avto. V interesu občinstva pa tudi avtopodjetnikov samih bi bilo želeti, da ne bi vozila ob islem času dva avtomobila, marveč da bi se vrstila in izmenjavala vsake pol ure. Železne zvonove zamenjati z bronastimi — ra to se sedaj zelo prizadevajo v Dravliah. Vlil bi jih draveljski domačin Ivan Kogovšek, zvonolivar v Št. Vidu. ki sedaj pripravlja šmarnogorske zvonove. Vič V Društvenem domu bo danes zaključna igra v tej sezoni. Igra se Lepa Vida. Obenem bomo proslavili 301etni jubilej našega nadjiastirja dr. A. B. Jegliča, odkar je zasedel stolico ljubljanske škofije: Govor, godba in pelje Pevskega krožka. Ali ie veš, da se obhaja 3. junija na Viču ob 251etnici obstoja Kat. prosvet. društva Vič Katoliški prosvetni dan? Spored je raznovrsten: Dopoldne ob 9 sv. opravilo v farni cerkvi sv. Antona P. pri katerem poje 8 pevskih zborov pod vodstvom g prof. Bajuka. Nato se vrši Ljudski tabor na trgu pred cerkvijo. Popoldne ob 2 so večemice in blagoslov v farni cerkvi. 0 pol 3 koncert ljubljanskega pevskega okrožja na veseličnem prostoru pri g PavliČu poleg farne cerkve pod vodstvom g. prof. Bajuka. Nato se vrši tombola z glavnimi dobitki: krasna kompletna sobna oprava, moško kolo, vreča moke, seženj drv, jagnje in nad 200 kvatern in činkvinov. Po tomboli je ljudska veselica z izredno pestrim sporedom in sodelovanjem godbe prosvetnega društva, pevskega krožka itd V Društvenem domu na Glincah si lahko ogledaš prosvetno razstavo, ki ti poda sliko prosvetnega dela na Viču. Tablice za tombolo po 2.50 Din se prodajajo po vseh trafikah na Viču, Glincah in Rožni dolini. Zunanjim prosvetnim društvom in župnim uradom ljubljanske okolice pošljemo letake, katere naj razobesijo na vidnem mestu svojega okoliša in naj agitirajo za udeležbo na katoliškem prosvetnem dnevu na Viču. Narodne noše dobrodošle I Predsednike in tajnike vnanjih prosvetnih dništev kakor tudi pevskih zborov prosimo, naj javijo prosvetnemu društvu na Viču na dopisnici do 27. maja, koliko oseb se udeleži skupnega kosila, da moremo vse potrebno ukreniti. Naj bo to dan naše manifestacije za dobro katoliško slvarl Dne 3. junija torej vsi na Vič! Jožica pri Ljubljani Hoj za šolsko cerkveno zastavo. Našim čila-teljem je še v spominu incident, ki je nastal ob velikonočni procesiji, ko je šolski upravitelj Ger-mek preprečil šolski mladini nositi zastavo v procesiji. Ker je zastava samo v ta namen napravljena in tudi blagoslovljena, si krajni šolski odbor lega postopanja ni pustil dopasti in je odloćno zahteval zastavo, ki spada med inventar, ki gn uporablja odbor. G. Germek je pa tedaj šolskemu odboru vrata sobe, kjer je bila zastava, zaklenil Sledili so nato burni prizori pred šolo itd. Naslednje dni je pa izšel v »Jutru< napad na krajni šolski odbor, šolsko mladino in vernike, ki so se udeležili jirocesije, ki jo je dopisnik imenoval »izlete. Dopisnik je ludi grozil šolskemu odboru z državnim pravdništvom. Na zahtevo kraj. šol. odbora je t.Tutro« nato objavilo popravek in s tem popravilo krivico, ki jo je delal dopisnik z neresničnimi trditvami kraj šol odboru. Veliki župan je pa uvedel v šoli preiskavo, koje izid nam šo ni znan in bomo o njeni še poročali O. Germek je pa, kakor čujemo od njegovih prijateljev, ovadil ie voivcdine (dr. Mirko M. Kosič), Muzički pre-7lcIn I3og«, ki je nov dokaz za naraščanje razumevanja katoliške duhovnosti na Nor-i-pškem. Scott pripoveduje v romanu zgodbo pripadnika državne cerkve, ki v svojih duševnih bojih pri tej ne najde nobene pomoči, ker je utemeljena zgolj na zunanji korektnosti in v odrevenelem jcterminizmu. Dvomeči ićfe pomoči izven svoje •erkve, tudi v katolicizmu. Pisatelj ocenjuje katoliško cerkev pozitivno, dočim protestnntizem ostro graja. Nova slovanska biblioteka je pričela izhajati v Pragi. Prinašala bo v češkem prevodu romane in novele iz slovanskih književnosti. Biblioteko urejuje češki književnik Emerich Cech. Biblioteka izdaja mesečno po eno knjigo. Bolgarsko ministrstvo prosvete v Sofiji intenzivno popularizira bolgarsko književnost s tcin, da izdaja razne zbirke knjig, ki so zaradi svoje nizke cene dostopne vsem slojem. Ministrstvo izdaja bi-i'ioteko za otroke, biblioteko klasikov, biblioteko f življenjepisi in deli znamenitih Bolgarov ter »Bol- Socialna Brezposelnost Zelo važno je za dežele, iz katerih se Izseljuje odvisni del njihovega prebivalstva, da imajo jasno sliko, kakšne so razmere na delovnem trgu v onih deželah, ki so do nedavna še vabile tuje delavce, da bi jih zaposlile v svoji industriji in v poljedelstvu. Najjasnejša slika se dobi, ako primerjamo gibanje brezposelnih. Za nas pridejo predvsem v poštev sledeče države: Nemčija, Francija, Zedinjene države severne Amerike, Kanade, deloma tudi Avstralija in Argen-tinija. Za zadnjo ni nikakih točnejših tozadevnih statističnih podatkov. V Nemčiji je uživalo po uradnih podatkih brezposelno podporo koncem 31. decembra 1927 1,399.746 oseb, koncem januarja 1928 pa 1,547.944 oseb. Torej je narastlo število brezposelnih za 148.198 oseb. Najbolj se rekrutirajo brezposelni iz stavbinske, tekstilne, kovinske in usnjarske industrije. Pa tudi poljedelski delavci so brezposelni. Zadnje je posebno važno z ozirom na znano dejstvo, da išče nemška država poljskih delavcev pri nas in je sklenila z našo državo celo tozadevni dogovor. Sigurno ne bodo naši delavci sprejeti z odprtimi rokami od nemških tovarišev, ali pa poslani v take kraje in uporabljevani za taka dela, katerih nočejo opravljati nemški delavci. Francija je izkazovala koncem januarja 1928 brezposelnih 32.849, koncem februarja 1928 pa 28.942. To je seveda oficijelna statistika. V Francyi se manjša brezposelnost. V Ameriki ne vodijo statistike brezposelnih, ampak statistiko zaposlenih delavcev. V januarju 1928 so izvršili štetje zaposlenih delavcev v 10.772 obratih, ki predstavljajo 54 raznih industrijskih panog. V teh obratih je bilo zaposlenih vsega nkupaj 2,907.700 oseb. V primeri z decembrom 1927 se je. zmanjšal odstotek zaposlenosti za 1.1%. Padanje mezd v isti perijodi znaša 3.9%. Kar se tiče posameznih industrij, se je zvišalo število zaposlenih v avtomobilski industriji in v tovarnah za poljedelske stroje, dočim je porasla brezposelnost v ladjedelnicah, v livarnah, v izdelovalnicali glasovirjev in v stavbinstvu. V Kanadi se slično kakor v Ameriki vodi statistika zaposlenih. Tamkaj je bilo 1. februarja 1928 zaposlenih v 6.223 obratih 829.604 oseb, dočim jih je bilo meseca januarja 827.711. Brezposelnost pada. V Avstraliji je znašala nezaposlenost v zadnjem tromesečju 1927 6.7% celokupnega delavstva, napram 7.6% tretjega tromesečja. Iz vsega tega je jasno, da je tudi v teh državah nekako neprijetno valovanje. In ni čudno, da pritiska delavstvo samo na vlade teh držav, da izdajajo razne izjemne zakone, ki zabranjuj-jo vseljevauje tujim delavskim silam. Intelektualci na cesti Zadnje čase stopa vedno bolj v ospredje vprašanje brezposelnosti umskih delavcev. Pri mednarodnem uradu dela v Ženevi je pred kratkim komisija umskih delavcev predlagala, naj prihodnje zasedanje urada razpravlja tudi o načinu rešitve tega težkega povojnega pojava. Leta 1926 izkazuje statistika brezposelnih v Nemčiji izmed števila 1,600.000 kar 200.000 brezposelnih intelektualcev in oseb z višjo izobrazbo, torej celo osmino. Na Poljskem, kjer je brezposelnost intelektualcev nekaj desetti-sočev, predstavljajo ti kar desetino celokupnega števila brezposelnih. Podobno je razmerje tudi v Avstriji, a zelo težko občutijo pomanjkanje dela intelektualni sloji tudi drugod. Sicer je v Ameriki, posebno pa v Zedinjenih državah, nekoliko boljše, vendar pa brezposelnost intelektualcev n. pr. v Kanadi narašča. Na Japonskem se je položaj brezposelnih intelektualcev v zadnjih letih izredno poslabšal. Japonska vlada je leta 1922 ustanovila celo borzo dela. Prvo leto delovanja ji je uspelo pripomoči do zaslužka 80 odstotkov, a je odstotek nameščenih do lanskega leta občutno padel. Leta 1923 še 76 odstotkov, leta 1924 75, leta 1925 le 65 odstotkov in lela 1926 samo 59 odstotkov. Ta občutna brezposelnost intelektualcev ima dva glavna vzroka. V letih 1890—1914 so imeli narodi intenziven razvoj vseh panog industrije in gospodarskega življenja. Umljivo garsko knjigo«, katere namen je, da popularizira bolgarsko književnost v inozemstvu. Dosedaj je izšla v francoskem prevodu Asena Dizgova antologija bolgarske poezije, pripravlja pa se enaka antologija v angleškem prevodu. Pozdrav Draguttaa M. Domjaniča Otonu Župančiča. Hrvatski peehik Dragutin M. Domjonič je pozdravil Otona Zupančiča povodom proslave njegove petdesetletnice v Zagrebu, ki se je sinoči vršila v Glasbenem zavodu, z naslednjimi stihi: OTONU ŽUPANČIČU. Najdražem pjesniku bratskega naroda, Njemu, tom največem umjetniku slatkog i zvonkoga slovensko^ jezika. Njemu, kom svaka več rlječ je pjesma, Slavnom OTONU ŽUPANČIČU, komu je zahvalna bijela Ljubljana s čitavim odanim slovenskim narodom Pedeset ljeta života več slavila. Sada, kad k brači u Zagreb je došao, Slobodni, kraljevski, bijeli naš Zagreb, Koji je ponos i srce Hrvata, Kliče avom najbližem bratu Slovencu: DOBRO NAM DOŠAO, PJESNIČE, ZDRAVO! je, da je sporedno z ugodnimi gmotnimi razmerami človeštva naraščala tudi intenzivnost v kulturi in v umetnosti. Ljudska izobrazba je postala večja, želja po šolanju itak narašča pri vseh slojih že vsled tega, ker vsakdo hoče svojim potomcem pripomoči do višjega stališča, kakor ga je sam imel. V Zedinjenih državah je bilo leta 1910 100.000 dijakov v višjih šolah, leta 1925 pa že kar 750.000. V februarski številki >Sozialistische Monatshefte« so objavljene sledeče primerjalne številke za visoko nemško šolstvo: Na nemških univerzah so imeli v zimskem semestru 1913-14 59.263 dijakov (od tega 364a^enskih). Leta 1926-27 je pa bilo na univerzah vpisanih že 64.440 slušateljev (8086 ženskih), na tehnikah celo 22.072 (382 ženskih). Tudi druge države bi lahko izkazale za povojna leta na svojih šolah številnejše, v primeru z obubožanostjo narodov nesorazmerno slušateljstvo, bodoči intelektualni proletarijat. Vojna je prinesla Evropi obubo-žanje in ekonomsko krizo. Le Amerika je na vojni profitirala. Gotovo je racionalizacija dela vobče v znatni meri spravila veliko število intelektualcev ob kruh in zaslužek. Vendar pa je poleg previsoke produkcije intelektualnih slojev in velikega naraščanja inteligenčnega naraščaja v povojnih letih znatno vplivalo na pro-letarizacijo posebno povojno znižanje intelektualnega dela. Razumljivo je, da je »primum vivere< v težkih ekonomskih krizah spravil ljudi v boj za eksistenčne pravice; vendar je dejstvo, da tudi tisti sloji, ki po svojem gmotnem položaju gotovo niso na slabšem kakor na pr. leta 1913, ne kažejo nič kaj zanimanja za intelektualno delo, in dobro situiranj krogi, ki prav tako lahko kakor pred letom 1914 plačajo visoke vsote za avtomobil, nakit in dr., nočejo kazati zanimanja za literaturo in umetnost, vsaj v tisti meri ne, kakor v predvojnih letih. Vsled lega je problem zaposlenja brezdel. nega intelektualca nenavadno težak. Intelek-tualcu-specialistu je vsekakor težje pripomoči do kruha, kakor pa fizičnemu delavcu. Pred kratkim je n. pr. vlada na Poljskem hotela pri javnih delih pritegnili intelektualce brez dela in uspeh je bil ta, da je od 22.500 brezposelnih bilo mogoče le 200 zaposliti. Medtem, ko je fizičnim delavcem vsaj v neki meri omogočeno delo tudi izven domačih krajev in pridejo v tujih krajih brez velikih ovir do dela, je intelektualnim slojem tak kruh onemogočen. Poznavanje jezika, drugačne prakse in končno dolgotrajno habilitiranje onemogočajo v prav veliki meri izseljevanje. To je morda najbolje omogočeno v Združenih državah, ki i so radi tega tudi dovolile svoboden prihod n. j pr. duhovnikom, dijakom in dr. izven kvote. I V Ameriki so vprašanje brezposelnosti intelektualcev rešili intelektualci sami zelo originalno: Delajo v hotelih, v kavarniški službi, službi bolniških strežajev, kot kolporterji listov itd. Po ameriškem vzorcu so zdaj začeli delati tudi v Nemčiji. Uredba o zaposlitvi inozemskih delavcev Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo novo uredbo za zaposlitev inozemskih uradnikov. Ta osnutek uredbe je bil izdelan že pod ministrovanjem dr. Gosarja, ki ga pa ni mogel izdati, ker je zapustil ministrstvo za socialno politiko. Ta uredba, ki bo stopila v veljavo v najkrajšem času, bo zelo poenostavila reševanje prošenj za dovoljenje zaposlitve inozemskih delavcev. j Noben delodajalec ne sme imeti inozemca zaposlenega brez posebnega dovoljenja. Dovoljenje za take delavce izdajajo javi. • borze dela za eno leto, preko enega do treh let pa Osrednja borza dela. Od teh dovoljenj so izvzeti: 1. Srbi, Hrvati in Slovenci ne glede na državljanstvo; 2. po- ; litični bcgunci, politični kaznjenci in vojaki begunci; 3. inozemci, kateri bi meli pravico do bivanja v naši državi na podlagi tozadevne konvencije; 4. državljanke SHS, ki so se poročile z inozemcem; 5. inozcmci, ki jih je iz-vzelo s posebno rešitvijo ministrstvo za socialno politiko. Poleg tega ne potrebuje posebnega dovoljenja za inozemske delavce država za svoia podjetja, Inozemci, ki so bili zaposleni na teritoriju naše države že pred 14. junijem 1922, imajo pravico zahtevati od pristojne borze dela dovoljenje za nedoločen čas. Delodajalci, ki bodo zaposljevali inozemske delavce, bodo morali plačevati posebno mesečno takso, koje višina se bo določala po važnosti mesta, ki ga zavzema inozemski dc-lavec. Višino takse določuje borza dela, ki izda dovoljenje za bivanje v državi, toda v okviru, ki ga določi centralni odbor za posredovanje dela. Ta bo določil le minimum in maksimum. Takse se stekajo v fond za brezposelne. Od plačevanja taks so izvzeta lista podjetja, ki zaposlujejo inozemce, za katere ni potrebno posebno dovoljenje ali pa pripadnike onih držav, ki so izvzete na podlagi posebne konvencije. Inozemski delavci, ki smejo bivati v naši državi, plačajo enkrat za vselej minimalno takso, a odločevalo se bo na podlagi tega, ali so bili ti inozemci zaposleni v naši državi že pred 14. junijem 1922, ali po tem datumu. Za take delavce bo določil namreč centralni odbor posebno enkratno takso. Nadaljna določila obsegajo navodila, kdaj se vlagajo prošnje, kaj naj vse te prošnje obsegajo (število inozemcev, vrsta zaposlitve, doba zaposlitve, starost, narodnost itd.) in postopek z ozirom na že dovoljene zaposlitve, ko stopi ta uredba v veljavo. V tem slučaju pridejo prejšnja dovoljenja ob veljavo in pod-djetja, morajo v teku enega meseca prošnje ponoviti. To so bistvena določila te uredbe. Pomen te uredbe. Položaj naše industrije, ki je v razvoju in ki potrebuje veliko število strokovnih moči, zahteva, da sc morajo vabiti inozemski strokovnjaki in da se jim v tem slučaju nc smejo staviti prevelike zapreke. Na drugi strani pa zopet zahteva položaj našega delavstva z ozirom na svetovni delovni trg, ki za-branjuje preselitev delovnih moči in s tem tudi izpopolnitev strokovnega znanja, da gledamo na to, da pridejo na ta mesta domači strokovnjaki. Kajti brezposelnost tudi nas davi. Istotako potrebuje naše delavstvo višjih plač, ki jih dobivajo sedaj inozcmci. Koliko inozemskih delavcev jc zaposlenih pri nas? Podatke imamo na razpolago samo za tekstilno industrijo, V tej industriji je 256 inozemcev in sicer iz Nemške Avstrije 33, iz Nemčije 16, iz Češkoslavaške 136, iz Italije 5, iz Poljske 19, iz Švice 4, iz Francijo 1, iz Ogrske 1, inozemcev — jugoslovanske narodnosti 41. Na področju ljubljanske oblasti jc bilo zaposlenih vseh inozemcev 1961. 343 po čl. 6, 889'po čl. 7, 23 monterjev po čl. 14 pravilnika za zaposlitev izozemskih delavccv. Poleg teh še 706 bcguncev-Slovencev. Če predpostavimo, da so v mariborski oblasti najmanj iste razmere, potem je tako veliko število inozemcev naravnost presenetljivo. Ker dovoljuje nova uredba sc večje olajšave, je nevarnost poplave tujih delovnih sil v naši industriji zelo velika. V tem oziru je treba sigurne zaščite. Delavska zbornica ljubljanska je predlagala dvoje sredstev. 1. Podjetja treba prisiliti, da bodo šolale domače moči. Dosedanja izkušnja uči, da se niti podjetniki niti tuji delavci ne trudijo, da bi prišli do pozitivnega uspeha. Delavci inozemci iz enostavnega razloga, ker bi s tem izgubili dobra mesta, podjetniki pa tudi nimajo na tem interesa, ker so podjetja večinoma inozemska last, pa tudi domačim podjetnikom se zdi strokovnjak inozemec manj nevaren kakor pa strokovnjak domačin. Vsled tega bi morali podjetnike prisiliti k šolanju. Tuko sredstvo naj bi bile progresivne takse. Pogre-sivnost naj bi rastla po letih. Prvo leto naj bi bila nizka, za nadaljna leta naj bi pa rastla in sicer v taki obliki, da bi se podjetniku bolj splačalo zaposlevati domače, kakor pa tuje delovne sile. 2. Šolanje strokovnih moči bi morala izdatno podpreti tudi država s tem, da bi dajala takim osebam štipendije, podpore ali pa brezobrestna posojila. Vsled tega naj bi se takse za inozemske delavce ne stekale v brezposelni fond, ampak v poseben fond za šolanje domačih strokovnih moči. Predlogi Delavske zbornice so za naše delavstvo velikega pomena. To je razvidno, čc primerjamo, koliko inozemcev imajo zaposlenih najvažnejša naša podjetja. Kranjska industrijska družba Jesenice vsega delavstva 2150, inozemcev 110; Baron Born, gozdarstvo, Tržič 200, inozemcev 15; Stembcrger in Melilzer, tovarna slamnikov, Mengeš 50, inozemcev 11 j Jugosl. Češka tvornica, Kranj 700, inozemcev 51; »Intex«, tekstilna industrija, Kranj 300, inozemcev 15; Peter Kozina & Comp., tovarna čevljev, Tržič vsega delavstva 300, inozemcev 9; Industrija platenin, Jarše 330, inozemcev 12; »Štora«, tovarna zaves, Št. Vid nad Ljubljano 250, inozemcev 19; Trboveljska premogokopna družba 7500, inozemcev 90; Ganzmann in Gassner, tekstilna tovarna, Tržič 1100, inozemcev 36; Steklarna Hrastnik 1100, inozemcev 27; Papirnica Vevče 900, inozemcev 15. Nekatera navedenih podjetij imajo izredno visoko število inozemcev, ki so vsi dobro plačani in na vodilnih mestih. Tudi v industriji se mora streti načelo, da je slovenski delavec sposoben in določen lc za pomožna in nižja dela, dočim bodi gospod lc tujec. Šolska tekma O šolstvu v Sloveniji, osobito v Ljubljani je »Slovenec« v novejšem času objavil več vpoštevanja vrednih razprav, pu tudi nekoliko primerjevalne statistike, ki je zbudila zanimanje širšega občinstva, izzvala pa hkrati nekoliko nevšečnosti med učiteljstvoin. Zakaj, bo pokazalo naslednje razmotrivanje. Prav je, da se o šolstvu večkrat razpravlja in da se pritegne tudi javnost k razmišljanju, kaj vse pospešuje oziroma ovira zaželjeni napredek po šolskih učilnicah. Ni dvoma, da so dobri učni in vzgojni uspehi dokaj odvisni od zmožnosti, spretnosti, od vneme in dobre volje učiteljstva, ki se mora zavedati, da mladina — predvsem kar se tiče vzgoje — ne posluša samo, marveč gleda, opazuje in posnema, da torej lep zgled v vsakem, zlasti verskonravneni pogledu največ izda. Pri primerjanju učnih in vzgojnih sadov na raznih zavodih se pa rado pozabi, da je treba vpoštevati vse komponente, ki dvigajo ali tlačijo vrednost in veljavo zavoda, ki ovirajo ali pospešujejo uspeh in napredek. Pred vsem se mora pretehtati »material«, ki ga oblikujejo in likajo dotične šole: iz kakšnih hiš, družin, krajev se steka »gros« gojencev ali gojenk. Odločilna utež na tehtnici za presojanje je gotovo sledeče vprašanje: Ali je zavod tak, da je dolžan sprejeti vsevprek in vsakega priglašenca, ki se javi za vpis, ne glede na to, kakšne so njegove sposobnosti, kakšna nadarjenost, kakšno vedenje in kakšno prejšnje življenje. Kdo bi ne uvidel, da so šole, ki lahko kakorkoli izbirajo ali odslavljajo, v vsakem oziru za mnogo odstotkov na boljeni in drugih, ki te ugodnosti nimajo. Na tehtnico bi se morala dati (v Ljubljani) obremenilna nedostatnost, ki je v lem, da se občutno število učencev in učenk vsak dan v šolo vozi iz oddaljenih krajev ob železnici. Saj je takih eksternistov na nekaterih meščanskih in srednjih šolah več kot četrtina. Da se ob najboljši volji in sposobnosti ne morejo odlikovati, je na dlani. Da je vožnja z vlaki kolikortoliko kvarna zlasti za moralo ženske mladine, svedočijo pritožbe. Izkušnja dalje dokazuje, da se na posameznik zavodih učna snov ne predela tako temeljito, kot nadrugih; zato se nemalokrat pripeti, da se slabojše učenke, ki se jih tuin-tam iznebe, na drugem zavodu ne obnesejo, da včasih kar odpovedo, dasi so prinesle raz-merno čedno spričevalo. Radi priznamo prednosti in vrline pa tudi čedne uspehe, ki se morejo z njimi ponašati v učnem osobito v vzgojnem pogledu na šolskih zavodih, kjer učiteljstvo ne le z besedo, marveč tudi z zgledom nn mlada siva blagodejn ovpliva, kjer učenje in odgojo točen hišni red podpira, kjer pomaga in sodeluje ureejna disciplina, domače verske vaje, stalno nadzorstvo. Tega v takem obsegu in v laki meri ne zmore nobena javna šola, četudi se na njih peha in znoji med drugimi razmerno lepo število odličnih, vestnih in vzornih učiteljskih moči. Prednost gori omenjenih šolskih zavodov prav radi priznamo, saj to prednost praktično vpošleva tudi naše ljudstvo. Le to smo hoteli podčrtati, naj se pri bodočem ocenjevanju napredka na teh in onih šolah denejo na tehtnico številneje in večje težkoče. ki jih je treba zmagovati in podirati na obče dostopnih šolskih zavodih. Kofel Reogledu ie zbirka preseneljivo jx>učna; čeprav bo marsikdo mislil, da tiči vzrok tej vrzeli v uredniku, se bo moral prepričati sam, kako nam je dala druga polovica preteklega veka malo tovrslnih umetnin. Nasprotno pa boš srečal iz novejše dobe marsikoga, o katerem se ti še sanja ne, da se jc kdaj bavit z religioznim problemom. Kot zgodovinsko literaren izbor bo knjiga izvrstna pomožna knjiga naši srednji šoli. Zbirka se je rodila v času, ko iščemo v svoje lastno bistvo nazaj; zato je zbirka dobi potrebna hrana pri njeni rasti. Polna lepote in dobrote v najvišjem smislu, bo io ena naših najlepših knjig, iz katere bomo lahko dolgo, dolgo črpali. Knjiga bo izšia v lepi opremi in bo tudi v tem pogledu vsakemu v veselje. (Lepa bo zlasti boljša vezana izdaja, ki bo izdelana po načrtu domačega umetnika strokovmaka v opremi lepe knjige.) Knjiga, ki je vredna, da jo dvakrat bereš, je vredna, da jo kupiš; brez pretiravanja: »Lirika« ti bo desetič prav tako ljuba ali še bolj kakor prvič. Zato nc po-mišljaj in naroči: »S'ovensko religiozno liriko«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 in jjošlji 15 Din za nevezan ali 20 Din za enostavno vezan ali 45 Din za bogato vezan izvod vsaj do konca maja, v knjigo-trštvu bo knjiga znatno dražja. Gostov*n'e z?s?reb?ke drame Miroslav Krleža: V agoniji. Drama v dveh dejanjih. Režiser Alfonz Verli. V petek zvečer smo po dolgem času videli zastopnike zagrebške dramske umetnosti in spoznali njihovo visoko gledališko kulturo. Prav je omenil g. Sest v svojem nagovoru, da smo po vojni videli vrsto gostovanj, naših najbližjih bratov pa po nepojasnjenem naključju ni bilo. Poročevalčeva dolžnost je, da k tem besedam prijx>mni, da je malokatero gostovanje pokazalo kaj več, kot smo videli pri Zagreb-čanih, marsikatero pa mnogo manj. Zagrebška drama je po svojih zastopnikih pokazala, da delujejo v nji pristni umetniki, ki jih ni mogoče meriti s povprečnimi merili. Naše občinstvo je zagrebško gostovanje sprejelo z velikim zanimanjem in napolnilo dramsko gledališče do zadnjega količka. Dolgotrajno odobravanje po prvem dejanju in koncem igre ni bila nikaka uljudnost do gostov temveč navdušen izraz občudovanja in hvaležnosti do umetnikov. Po prvem dejanju je v imenu uprave pozdravil goste ob odprtem odru g. prol. O. Šest, v imenu kluba dramskih solistov pa g. C. Debevec. Oba sta izrazila veselje ! radi poseta dragih gostov in poudarjala pomen vzajemnega bratskega spoznavanja. V imenu zagrebške drame se je zahvalil za pozdrav njen ravnafclj g. Mi-| lan Begovič in povabil iinhljansko gledališče na sko-i rajšnjc gostovanje. Zagrebčani, ki so jih reprezentativno zastopali g. Ivo Badalič, ga. Vika Podgorska, g. D. Dujšin in ga. Milica Milučič, v obeh manjših vlogah pa gdč. Margita Patay in g. Adalbert Gorjanič, so igrali Krležcvo dranto »V agoniji«. Tudi je prav, da so gostje nastopili s sodobnim domačim delom. Krle-ževa drama nima zunanjih teatraiičnih efektov, ampak je težka psihološka naloga, ki bi je povprečen , igravec nc mogel izčrpati. Pisatelj, ki je eden najznačilnejših zastopnikov najnovejše hrvatske književnosti, je jx>kazal v Agoniji s psihološko in etično doslednostjo umiranje sodobne moralno bolne višje družbe. Delo kaže umirjenega prevratnika, ki so ga snovno in stilno oplodili klasiki ob prelomu naturalizma in simbolizma, da imenujem samo Strind-berga. Krleža simetrično do/ene dvoje obračunov z življenjem. V prvem delanju se s strelom konča bivši dragonski podpolkovnik baron Lenbah, pijanec kvartopirec, manipulant z denarnimi papirji in neznosno breme za ženo Lauro, ki si je znala ob moževem polomu s podjetnostjo in pridnostjo urediti modno trgovino. Pred nami se v mučnih dvogovorih razpleta in zapleta eden izmed vednih besednih dvobojev med možem in ženo, ki si ie poiskala utehe v ljubezenski zvezi z advokatom Križevcem, si že želi rešitve, toda ko se mož v pijanski blaznosti, tedaj ko ga ona zasmehuje, da si nc upa vzeti življenja, v resnici ustreli, se žena zgrozi. — Drugo dejanje nain sporedno kaže, kako obupano ženo muči vest in kako z neusmiljeno doslednosijo |>re-vrne svojo trhlo moralno oporo, svojega ljubimca, ki jo je isti večer varal — in tudi ona sc konča s strelom. Igra je bogata s finimi dialogi, ki kažejo izrazit družabni kolorit, (ako da so vse tri glavne esebe, Lenbah, Laura i ti Križevec tipični zastopniki pisateljevega etičnega hotenja. Četrta oseba, ruska emigrantka Madlena Petrovca je časovno miljejna epizoda, j?olrebnejša dramaturgu kakor dramatiku. Vse tri glavne osebe so podale izrazite družabne in moralne tipe. prepojene z bogato individualnostjo. O. Ivo Badalič ie umetnik prve vrste, dovršen v karakterni gesti in besedi — oblikuje brez teatralike in jx>ze; v njegovem igranju ni čutiti nikjer najmanjše sile. Naša rojakinja ga. Podgorska je od svojega prvega gostovania dozorela v nenavadno močno igralsko jx>tenco. Dinamika in ritmika njenega govora je občudovanja vredna, rahel pafos njene igre prijetno vabi, njeni psihološki jx)udarki se zde ob virtuoznosti njenega govora prijetni zadr-žaii. Velik naravni dar in intenziven študij se razodevata ob vsakem prizoru posebej. Ta umctnica ima še visoko pot pred seboi. Tretji v družbi g. Dujšin ima umerjeno, gladko izoblikovano igro in je kot advokat reprezentiral tipičnega kavalirja. Ga. Mihičičeva, znana in priznana umelnica je podala v svoji epizodni vlogi toliko zrelega humorja in neprisiljene oznake ruske emigranlke, da jo je občinstvo hotelo ob odprtem odru nagraditi s priznanjem. — Vestnost režije smo videli zlasti v skrbno izraženi rniljejnosti v igri in sceni. Posebej bi jjodčrtal do zadnje podrobnosti prijetno sobico v drugem dejanju. Zagrebški drami in njenim zastopnikom smo hvaležni za ta večer in jim kličemo: Na skorajšnje svidenje! F. K. Trije vokalni koncerti v Celju Kozaški zbor, ki je gostoval prejšnji teden, če že ni nudil pomembnega programa, je pa bil gotovo podučen in vzjjodbuden za naše j>evce. — Nemška pevka Ingcborg Fontane je pela v soboto, 16. t. m. v Skobernetovi dvorani pesmi in operne arije \Vebra, Wagnerja, H. Wolfa, R.Straussa, Магха in dveh Italijanov. Tako jjo programu kot po izvedbi jc bil koncert med boljšimi, kar jih je bilo letos v tej dvorani; pevka ima obširen in močan glas, prav dobro višino in je zlasti pripravna za Wagner-ja. — V nedeljo, 17. t. m. je nastopil pevski zbor kal. prosv. društva iu posvetil ta svoj nastop šest-desetletnici skladatelja Schvvaba, čigar jubileju je veljal tudi govor društvenega predsednika g. Lasba-harja in lep šopek, ki mu ga je društvo izročilo. Zbor vodi priznani skladatelj g. Alojzij Mihelčič in pod njegovim vodslvom se je zbor Iclos prvi izmed I treh celjskih pevskih društev skorajžil k samostoj-' nemu koncertu. 1'olcc Sclnvabovcga Vasovalca za baritonski solo, dveh njegovih moških zborov in znanega Dobrega jutra za mešani zbor, so bili na ^redu Dolinar, Jereb, Tome, Mihelčič, Adamič, nar, Vodopivec in Pavčič. Vprav če upoštevamo, da zbor ne razpolaga s šolanimi pevci, je treba uspeh tega nastopa tembolj jjodčrtati, kar je gotovo v prvi vrsti zasluga dirigenta, ki ima zbor res v oblasti. Če izvzamemo eno, dve nerodnosti, je odpel zbor vse skladbe brezhibno in takoj s prav težkimi Dolinarjevimi Božičnimi zvonovi pokazal svoje vrline: disciplino, odlično dinamično stopnjevanje pa tudi prav dober glasovni materijal in ne dvomimo, da bo uudil lahko tudi še kaj težjega in modernejšega. Sjx>red je bil enoten in so ostale skladbe tvorile primeren okvir Schvabovini kompozicijam. Solista gdč. Mihe čičeva in g. Peršuh sta bila prav dobra. —- Obisk vseh treh koncertov je bil povrnjen Uspehi slovenskega umetnika v tujini. Теш> rist Mirko Je'ačin je gostoval z velikim uspehom v znanem švicarskem letovišču Lugano v ulogi Schu-berta v »Dreimaderlhaus-u* ob priliki obletnice Schubertovc smrti. Gospod Jelačin je angažiran v Swinemiinde, največje kopališče Nemčije ob Vzhodnem morju, kjer poje ob priliki tamkajšnje »Musik-festvvoche« glavno tenorsko partijo v Weberovi operi v.Die drei Pintos«. Kakor čujemo, je g. Jelačin za prihodnjo sezono zopet angažiran kot prvi lirični tenor na združena gledališča Biel-Solothurn-Lau-sanne v Švici. Na ista gledališča ie tudi angažirana soproga tenorista, gospa Clari Jelačin, kot dramska igralka. Ustanovitev »Hrvatskega filharmoničncga društva«. Ker je »zagrebška filharmonija« vsled ukinitve državne subvencije morala svoje delovanje skrajno omejiti, se je pričelo misliti na to, kako oi se »zagrebška filharmonija« osamosvojila in postala neodvisna od državne podpore. Končno se je sklenilo, da naj »zagrebška filharmonija« še nadalje ostane kot organizacija jx>klicnih glasbenikov, pc vzoru naprednega inozemstva pa naj se stvori novo društvo, ki bi po eni strani uživalo gotove pravjce in prednosti pri prireditvah »zagrebške filharmonije«, po drugi strani pa bi prevzelo dolžnost, da financira delo te ustanove. Novo društvo naj bi se imenovalo »Hrvatsko filharmonično društvo«. Izdelan ie že načrt za pravila, tako da se bo zamisel mogla že v kratkem realizirati. Dunajska državna opera v Parizu. Dunajska državna opera je s svojim gostovanjem v Parizu dosegla popoln uspeh. Zlasti hvali pariška kritika izvajanje Wagnerjeve opere »Tristan und Isolde«, ter jc soglasno mnenja, da je redko čuti Wagner- jevo delo v tako sijajni uprizoritvi. • Pozdrav vladiki. Za mešani zbor zložil St Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din. To skladbo posebno priporočamo našim zborom kot pozdravno pesem ob j.rihodu g. knezoškofa, ob priliki birnmvanja in kanouične vizitacije. Za to priliko do sedaj še nismo imoli lako primerne pesmi, kot je ta. Skladba je ezlo efektna, veličastna in jo bodo zmogli tudi šibkejši zbori. Izšlo je ravnokar 8 blagoslovnih pesmi za mešani zbor. Pesmi so zmerno moderne, melodi-jozne, lahke iu bodo vsakemu zboru dobrodošle. Cena posameznemu izvodu 10 Din, v množini vsaj l) izvedov pa G Din. Dobe se pri skladatelju Franc Maroltu, Stari trg 3, II. nadstr., Ljubljana. Slavospev Kristusu Kralju (besedilo: Silvin Sardenko) za mešani zbor in orgle zložil Alojzij Mihelčič, Celje 1928. Natis dovolil lavantinski kne-zoškof. ordinariat dne 11. aprila 1928, št. 619/1. — Mična, a na moč lahka skladba, zložena na originalno besedilo, bo dobrodošla zlasti vsem podeželskim mešanim zborom. Ufmrabna bo tudi pri ljudskem petju, ker je uvod enoglasen, končuje pa lahko dvoglasno. Kakor vsaka Mihelčičeva skladba, tako je tudi ta zelo melodična in se bo hitro udomačila na naših cerkvenih korih. Orgelski part ne bo delal nikomur težav in bo že radi malenkostne cene vsakdo naroČil ta praktični slavospev pri skladatelju samem, ali pa pri Mohorjevi družbi, • Slomškovi zadrugi, Gričarju in Leskovšku v Celju ali Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Toplo priporočamo! Knjige in revije Slovenska Matica je izdala za leto 1928. trf knjige, ki so pravkar izšle: Dr. Izidor Can-k a r, profesor zgodovine umetnosti na ljubljanski univerzi, jo priobčil 2. snopič .»Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi«, kjer razlaga kiparstvo starokrščanske dobe s 47 slikami. Dr. J o s. T o m i n š e k , gimnazijski ravnatelj v Mariboru, je dovršil s 5. zvezkom izdajo »Mencingerjevih Izbranih spisov«, ki obsegajo >Mojo hojo na Triglav« z urednikovim uvodom (XXXVIII str. in z opombami (str. 177 do 180). Oton Župančič, dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani, je poslovenil S h a w o v o >Sv. Ivano«, ki je izšla kot IX. zvezek »Prevodov iz svetovne književnosti«. Zadnji dve knjigi sla okusno vezani za naročnike. L. N. Tolstoj, Ana Karenina. Roman. Prevel Vladimir Levstik. Ljubljana 1928. 2 zvezka v izvirni črni ali višnjevi platneni vezbi. Cena v kartonu 250, jx> pošti 260 Din. — »Ana Karenina«, nesporni višek umelnosti velikega ruskega pisca, je obenem eno izmed najsprednjih veledel svetovnega pripovedništva; ena tistih knjig, ki jih moraš čitati, da lahko govoriš o svoii lc[x>s!ovni naobrazbi. A ne glede na oblikovno dovrsenstvo, ki ga niti Tolstoj sam ni več prekosil, je ta roman skoro univerzalen v svoji notranji pomembnosti. Prvič kot široka, vse-obsežna panorama življenja in duševnosti bivše Rusije v drugi polovici minulega stoletja — dvakrat važna zato, ker izpopolnjuje in popravlja deloma patološko pobarvano prikazovanje drugega največjega ruskega genija, F. M. Dostojevskega. In drugič: kateri novodobni roman bi se lr.ogcl primerjali z »Ano Karenino« glede na svojo občečlovežko vsebino? Kateri jo dosega z bogastvom filozofskih, nabožnih, moralnih in socialnih idej? I:t da govorimo o glavni temi: kje drugje so tako mojstrsko, tako fanatično resnicoljubno in tako presunljivo osvetljeni vsi najgloblji in najintimnejši problemi ljubezni in zakona. Iz vseh teh razlogov jc »Ana Karenina« branje, ki pomeni za vsakogar nepozaben, pretresljiv in v svoji rodovitnosti kar brczprl-mercn notranji doživljaj. — Literarni dogodek je, da smo dobili ob stolctnici pisateljevega rojstva to mojstrovino v [»polnem, gladko Ickočcin prevodu, obenem pa v krasiti izvirni opravi, ki bo vsakemu očesu v radost in vsaki knjižnici v kras. Za to opravo in ta ogromni obseg — dva zvezka z malone cnajststo stranmi! je cena vkljub visoki številki jako zmerna. Srpski književni glasnik prinaša v majski številki sledečo vsebino: Treča nit (Aleksandar VI-dakovič), Sknbec (Miloš Cmjanski), Kralj (1. R. Itabelj, iz ruščine prevel O. Krklcc), Odjek i/, du-bine, pesem (Guslav Krklec), Pesniku, pesem (Ho-zidar Kovačevič), Nočne meditacije nn mansnrdi, pesem (Dušan JerkovlČ), Matija Mažoranič I Fran Mažuranič (Antun Barac), Ciganski AraČIluk u Srbiji (Tihomlr R. Djordjevič), Rncionalizam i misticizmu (dr. Ksenija AtanasiieviiS). Oko nacional- Gdanslto in Poljska nekdaj in sedaj Krakovski vseučiliški profesor Stanislav Kutrzeba je objavil v »Le Monde Slave< zanimiv članek o Gdansku. Najstarejši spisi, ki omenjajo Gdansko — piše prof. Kutrzeba — so življenjepisi sv.Adal-berta, ld je leta 997 odšel iz Poljske v deželo starih Prusov, da bi tamkaj razširjal krščansko vero. Apostol se je izkrcal v Gdansku, ki je spadal k posestvom poljskega vojvode Bo-leslava, kakor vse ozemlje na levem bregu Vi-sle, torej Primorjansko, ki tudi tačas pripada Poljski. Ko se je Poljska v 12. stoletju razdelila v več vojvodin, so pripadle sosedne pokrajine ob ustju Visle neki krajevni dinastiji. Le-ta je leta 1225 izumrla in Pomorjansko je prešlo v roke vojvode Velike Poljske Przemislava II., kmalu nato pa v posest poljskega kralja Vla-dislava. Leta 1309 so vitezi Nemškega reda, ki so bili v deželi starih Prusov ustanovili fevdalno vlado, napadli Pomorjansko in celokupno prebivalstvo v Gdansku pomorili. Poljska je podvojila svoje prizadevanje, da bi dežela znova pripadla njej. Leta 1454 je poljski kralj Kazimir Jagelonski na nujne prošnje prebivalstva, ki ga je Nemški red neusmiljeno zatiral, Pomorjansko in Gdansko priključil Poljski. Nato je sledila 12 letna vojna, ki se je leta 1406 končala z mirom v Torunu, v katerem je Nemški red navedeno ozemlje Poljaki tudi formalno odstopil. Pri prvi delitvi Poljske leta 1772 je pre- Pomorjansko v pruske roke. le Gdansko Berlinsko društvo za varstvo jiso> je tako napredno, da si je nabavilo zn prevoz obolelih živali re-8line motorne vozove. Je oetalo še nadalje edino veliko morsko pristanišče Poljske do tretje delitve Poljske leta 1793. Gdansko je pripadalo torej Poljski vee od začetka, ko se pojavi v zgodovini (997), pa do leta 1798 (vmes je bil le presledek 146 let). Ze od 13. stoletja dalje zavzema Gdansko v trgovini Poljske važno mesto. Semkaj in v tstotako ob Visli ležeči Torun je prihajalo blago is Anglije, Ypema in Bruslja in ee odvažalo dalje v zaledje do Ogrske in Črnega morja ter obratno. Iz listin od 15. stoletja dalje je razviduo, da se je redno vršil izvoz poljskega žita v Flandrijo, Anglijo in Francijo. V 17. stoletju je znašal poljski izvoz preko Gdanska nad 300.000 tou letno. Gdansko se je zelo hitro razvilo v najvažnejše poljsko trgovsko mesto. Vzrok je v dejstvu, da leži ob ustju Visle. ki ustvarja s svojimi pritoki cel sistem plovnih trgovskih poti, dolgih 4000 km, ter je moglo tako pritegniti nase ozemlje 200 tisoč kvadratnih kilometrov. Vsa Poljska je obrnjena proti Gdansku. Že v drugi polovici 15. stoletja je priplulo v gdansko luko po 400 do 700 ladij na leto; ob koncu 16. stoletja pa je znašalo število ladij nad 2000. Pravno je vživalo Gdansko pod poljsko vlado velike svoboščine. Pripadalo je hansi in vodilo včasih zelo samostojno politiko. Vendar Je ostalo Poljski neomajno zvesto in je podalo leta 1793 oster ugovor proti dodelitvi Prusiji. Priključitev Prusiji je prinesla Gdansku veliko škodo, ker ga je odrezala tje do Karpatov segajočega zaledja. Prusija se na gospodarske potrebe Gdanska ni ozirala in je u. pr. važno železniško progo Berlin—Kftnigs- Kuko se ženijo ptički in živalce. Rešitev k razrezovalni uganki. berg zgradila tako, da pušča Gdansko, ki je oddaljeno od proge samo 36 km, ob strani. Pod pruskim gospodetvom je padlo Gdansko na mesto nemške luke druge vrste. Po versailleskem miru, ki Je proglasil Gdansko za svobodno meeto, se pomen te luke zopet dviga, deloma na račun Stettina in Kra-ljevca. Značaj njenega prometa se je deloma spremenil: premog, petrolej in podobno blago, ki se je pred vojno preko Gdanska uvažalo, se danes izvaža. Glavno vlogo pa igra izvoz lesa. Usoda rejenčkov Pred porotniki v Lichtenbergu na Pruskem je stal nedavno 76 letni Viljem Haase iz Stauberga, nekak zdravnik, h kateremu so se zatekale predvsem poljske sezonske delavke (ženjice). Haase, ki živi v skupnem gospodinjstvu s 40 letno delavko Utzigovo, je sprejemal v rejo tudi otročiče teh poljskih delavk. S temi nedolžnimi žrtvami je ravnal Haase tako nečloveško, da mu je bila oblast že leta 1926 prepovedala jemati v oskrbo rejenčke, a se prepovedi ni držal in tako je prišel drugič pred sodišče s svojo priležnico vred. Žal, da je tudi topot izpadla kazen vse premilo. Leta 1926 so ljudje našli v Haasejevi hiši nezakonskega otroka Utz,igove — mrtvega in ogrizenega po psih in mačkah. Proti obema zločincema se je takrat uvedla kazenska preiskava, ki je pa začudo potekla v pesku in se je policija zadovoljila s prepovedjo, da Haase ne sme več imeti v hiši rejenčkov. Lani je policija prejela ovadbo, da ima Haase zopet rejenčke. Prišla je nenadoma v hišo iu odkrila strašne stvari. V nepopisno umazani izbi so našli sredi psov ln mačk dva popolnoma zanemarjena otročiča. Eden teh otrok, dveleten deček, je ležal v otroškem vozičku, poln ran in modro podplutih oteklin. Otrok je bil očividno težko bolan ter so ga takoj odnesli v bolnišnico. Tam so zdravniki — poleg mnogih drugih poškodb — dognali na otrokovi glavi 12 cm dolgo in 4 cm široko rano. Ušesa so bila vsa krvava in raztrgana, levo oko je bilo močno zatečeno. Vsa leva stran je bila zaradi udarcev na glavo ohromljena, desna roka zlomljena. Razen tega je imel otrok pljučnico ter je v par dneh umrl. Pred porotniki sta Haase in Utzigova tajila in rekla, da je fant padel iz vozička in se tako poškodoval. Obsojena sta bila: Haase na dve leti, Utzigova na leto in pol ječe. Haase Je vložil vzklic ter je na vzklicni razpravi znova j tajil vsako krivdo. Nato so zaslišali kot pričo Utzigovo. Sprva ni hotela pričati; šele ko so groznega starca odpeljali iz dvorane, je izpovedala, da je Haase hranil otroka samo z vo do, v katero je vrgel košček sladkorja. Ko je otrok od lakote jokal, ga je Haase pretepal z debelo gorjačol To se je ponavljalo do petkrat na dan. Vzklicno sodišče je prvo sodbo potrdilo. Gospodarski napredek Amerike in njegova senčna plat V naših razdrapanih gospodarskih in družabnih razmerah se kaj radi obračajo pogledi v bogato Ameriko kot v deželo, v kateri je vseobči blagoslov. Mogoče je res to, da so nekateri deli industrije visoko dvignili produkcijo in da je tudi kolikor toliko stabilna. Toda na drugi strani je pa zopet nov, ravno nasproten pojav — brezposelnost stalno narašča. Natančnega števila brezposelnih se sicer ne more dognati, ker ne vodijo ameriške oblasti nikake tozadevne sistematične statistike. Kajti tam ne poznajo borz dela ali kakšnih sličnih institucij, ki bi se pečale s problemom brezposelnosti in preskrbe brezposelnih. Toda strokovne delavske organizacije javljajo, da procent brezposelnih članov stalno narašča, povprečno se je dvignil od 12 na 17 odstotkov, pri nekaterih celo na 20 odstotkov. V celoti cenijo skupno število brezposelnih od 3.5 do 5 milijonov. Glavni vzrok brezposelnosti je racionalizacija, ki se izvaja v Ameriki z mrzlično naglico. Izkoriščanje vseh mogočih tehničnih sredstev vodj do redukcije delovnih sil. Leta 1914 je znašalo število industrijskih delavcev 7,036.000. Leta 1919 9,096.000. Torej v dobi, ko se še ni pričela izvajati racionalizacija v tem tempu kakor po tem letu. Leta 1923 je pa število industrijskega delavstva že padio na 8,763.000, leta 1027 pa na 7,786.000. Kljub temu pa se je produkcija v primeri z letom 1914 silno dvignila. Tako na primer prekaša produkcija avtomobilske industrije ono iz mirnega časa za več sto odstotkov. Racionalizacija je povzročila med delavstvom še en presenetljiv pojav. Izučeno delavstvo izpodriva nekvalificirano. Racionalizacija ga v nekaterih industrijah sploh ne potrebuje. Značilna Je izjava predsednika nekega kovinarskega trusta, ki trdi, da proizr vaja sedaj z delavci, ki jih vzame direktno s ceste, boljše nože, kakor v prejšnjih časih z izučenimi nožarji. Racionalizacija povečuje torej brezposelnost, na drugi strani pospešuje rast produkcije. Na kakšna pota bo krenilo ameriško gospodarstvo? Da bi izvažala svoje blago v masah v inozemstvo, ni veliko upanja, vsaj dokler bo veljal v Ameriki sedanji carinski sistem. Zaenkrat ima Amerika vsled svoje velikosti možnost, da poveča konzum doma. Toda, če bo domači trg prenasičen, kaj potem? Ima samo dve možnosti: ali se poslužitf običajno taktike podjetnikov — znižati delavske mezde, ali pa na vsak način zdržati dosedanji odjemaleki trg. V tem se pa mlell delijo. Nekateri gospodarski strokovnjaki poudarjajo, da ne sme Amerika uničiti razvoj svojega gospodarstva z večanjem brezposelnih, pri tem pa biti celo prepričana, da sme svojo produkcijo še forsi-rati. Nasprotno kupna moč mas se mora utrditi in zvišati potom gospodarskih pogojev, ki omogočajo stalno delo in zvišanje plač. Edino tak Sistem daje garancijo za ravnotežje med produkcijo in konzumom. V ta namen se mora razvoj prvotue produkcije zavreti, pospešiti pa razvoj javnih podjetij s podporo iz državnih sredstev. Razvoj ameriškega gospodarstva dokazuje jasno, da ne more gospodarstvo, ki bazira na neomejenem in nenadzorovanem produkcijskem sistemu privatnega gospodarstvo zasi-gurati eksistenco delavskim masam in s tem tudi ne nuditi garancije za zdrav in pravičen družabni razvoj. * »Le z eno besedo sem razžalil svojo ženo in sedaj ti ne govori že dva tedna z menoj.< »Oh... ali bi mi hotel izdati tisto čudežno besedo .. .< Sovenska vas pred italijanskimi sodniki Da spoznajo Slovenci Italijansko sodnijo, prinašamo podroben potek sodne razprave o dogodku, ki je čitateljem »Slovenca« že znan. Brez-ničani so se vračali nedeljsko razpoloženi od svete maše v Žireh. Tudi topot so jih italijanski finančni stražniki nadlegovali in še bolj kakor druge nedelje. Napram dekletom so padale neslane opazke, fantje so dobili na lahko kako pod rebra. Popoldne se je zbrala pri Bogatajevih večja družba fantov in deklet, fantje so kvartali, dekleta eo šla za peč. Vstopili so trije finančni stražniki, oboroženi s puškami, in vprašali po Bogataju, ker je bil obdolžen, da je kontrabantar. Bogatajeva žena je odgovorila, da moža ni doma. Finančni stražniki so dejali, da ga bodo počakali. Medtem so ee takoj stavili v družbo z dekleti ter jih pričeli dražiti ln nadlegovati vpričo fantov; eden je tudi smodil dekleta s cigareto po rokah Fantje so se komaj ustavljali izzivanju. Polagoma se je napravila noč, dekleta so odšla. Ko Bogataja le nI bilo, so finan-carji zahtevali od Bogatajeve, naj gre z njimi v vojašnico na Ledinah, poldrugo uro daleč od Brez-nlce. Bogatajeva žena se je obotavljala. Finančni stražniki so se nato postavili tn silili Bogatajevo, da mora z njimi, če ne zlepa, pa zgrda. Tedaj vstane eden izmed fantov, Anton Žakelj po imenu, ln opomni financarje, da nimajo pravice vzeti s seboj ženske v temni noči. Financarjt planejo razjarjeni proti mizi ln s kopitom razženejo fante. Eden Izmed financarjev je že pograbil Žaklja, da ga aretira. V tistem hipu mahne nekdo po svetilki, vname se pretep, financarjt pričnejo obupno streljati, a kmalu eo razoroženi, preplašeni zbežijo ekozi okno in se skrijejo na bližnji senik Fantje abežljo v Jugoslavijo. Eden izmed njih je bil ra-iljfen. Nekaj dni pozneje so financarjt našli eno lir nr^d svojih pušk v nekem stranišoi. Drugi dan ■pinhruinl na vse zgodaj v Brezntco 30 finaucarjev iz Idrije pod poveljstvom kapetana. Tfl je dal kratkomalo aretirati vse vaščane, ki so prišli ftnancar-jem pod roko. Financarji eo se brutalno vedli in ljudi pretepali, nekatere s okar iz postelje vlekli ln jim nieo pustili niti da bi ee pošteno oblekli. V Ledine so odvedli 18 ljudi, med njimi 4 ženske Tu ao neusmiljeno pretepli vso moške, enega, ki je radi tega skoro oglušel, eo menda Iz strah« pred posledicami Izpustili. Drugih 17 so odpeljali v idrijske zapore, kjer so ostali do procesa; 1« ženske so na prošujn obrambe izpustili po enem mesecu zapora. Breznlca je medtem malodane 1»-umrla. Iz vasi, ki šteje 120 ljudi, je odšlo 28 najboljših delavnih moči. V Jugoslavijo je namreč uteklo 7 fantov. Neštete družine so Izgubile družinskega glavarju, otroci so jokali po materah in kmalu je tudi kruh zmanjkal Proces v Gorici ie bil nekaj posebnega. Slovenska javnost je bila sicer prepričana, da so bili vei navzoči obtoženci popolnoma nedolžni in da eo vsi »krivci« — očividno so italijanski financarji ie-zvali pretep — zbežali v Jugoslavijo; toda takega nastopa nt od obtožencev nikdo pričakoval. Italijanski sodniki so kar strmeli nad jasnim, možatim in neustrašenim izpovedovanjem obtožencev in prič, pa naj so bili to 14 letni dečki ali 70 letne starke. Vse teroriziranjo financarjev ni ntč izdalo. Južni veter očividno še ni dosegel visokih gora za Idrijo, kjer je doma še pristna kmečka samozavest, ki izvira iz poštenja. In niti ena grda beseda ni padla iz ust slovenskih kmetov napram ftnancar-jem, dasi bi bila komu upravičena. A kakšno je bilo pričanje italijanskih financarjev 1 Samo obdol-ževanje drugih, samo protislovja, samo zamenjevanje oseb. Zdaj je bil eden kriv, potem zopet drugi, zdaj so financarji pokazali na enega, potem zopet na drugega obtoženca, a nazadnje niso nikdar zadeli tistega, ki eo ga ovadili preiskovalnemu sodniku. Ko je hotel eden izmed sodnikov pomagati iz zadrege enemu financarju, je branitelj Cio-lella protestiral: »Čas bi že bil, da bi v Gorici nehali v takim prejudiciranjem procesov k Med sodnikom in odvetnikom je prišlo do hudega prerekanja, radi česar se je razprava preložila. Že dobro znani državni pravdnik Gaspari tudi topot ni šel iz svojega tira. Kljub neizpodbitnim dokazom, da so vsi navzoči pri stvari popolnoma nedolžni, je skušal »matematično* dokazati, da so vsi razen štirih žensk krivi Zahteval je za vse po 8 leta in pol ječe. Branlteljl C^olella, Tonkt in Koršič in drugi navzoči juristi so se kar spogledali. Gotovo bi bilo v interesu italijanske justl-ce, da bi se ta vročekrvni gospod, ki mu je sovraštvo do Slovanov popolnoma zamorilo zadnjo kal pravnega čuta in ki ga to sovraštvo dovede naravnost do absurdnih zaključkov, izginil iz Gorice. Po enournem posvetovanju je senat oprostil vse navzoče in sicer so to bili: Ivan Demšar, 28 let. Iz Žirov, Ludvik Istenič, 39 let, iz Broznice: Ignac Mohorič, 51 let, iz Ledin; Anton Pagon, 4.*5 let, iz Breznioe; Franc Strel, 41 let; Filip Strel. 41 let; Just Strel, 27 let; Ivan Kavčič, 25 let: Josip Kavčič, 28 let; Ivan Žakelj, 47 let, vsi Iz Brea-nice; Fran Žakelj od Gregorja, 58 let, iz Žirov, stan. v Breznici; Tomaž Žakelj, 22 let, iz Breznlce Izmed onih, ki so zbežali, so obsojeni: Rudolf Istenič in Anton Žakelj na 2 leti in 1 mesec ječe in 180 Hr globe, Ludvik Strel in Matej Žakelj na eno leto, 8 mesecev in 25 dni ječe 1чг 150 lir globe Karel Strel na 1 leto in 15 dni ječe ter 120 lir globe, Viktor Strel in Jernej Lapajne, ki sta tudi zbežala v Jugoslavijo, nista bila sojena. Orožniki so spet vklenili 12 obtožencev na eno verigo dva po dva in jih odvedli v ječo, da so zadostijo formalnosti. Navzočim materam in očetom, bratom, sestram in sinovom se je pa odvalil težak kamen od srca, a ne vsem Nekateri so mislili na nbegle sinove in brale, ki se morajo potepati po svetu radi »šal-: raznih financarjev, drugi zopet na odvetnike, ki jih bo treba plačati. Za vsakega odvetnika morda 1000 lir, lahko tudi več Drage »šale« na račun slovenskega naroda so to' Popoldne so se Brezničani vrnili proti svojim domovom, ki jih je med tem stražil nalašč najeti čuvaj is Idrije. Žospodi arssvo Organizacija gospodarske statistike O vprašanju gospodarske statistike je izdelala Zbornica za TOI v Ljubljani zelo obširno in dokumentirano študija Referent, zbornični tajnik g, Ivan Mohorič, nam uvodoma v svojem referatu predočuje pregled zgodovinskega razvoja gospodarske štatietike v poeameznih pokrajinah naše kraljevine; posebno pohvalno omenja delo »Stati-stičkog odelenja Ministarstva Narodne Privrede Kraljevine Srbije«, potem »Zemaljskog Statistič-kog Ureda za Hrvatsku i Slavoniju u Zagrebu« kakor tudi »Zemaljskog Statističkog Ureda za B. i R. u Sarajevu« ter povdarja njihov pomen za napredek gospodarstva v teh krajih. Dalje je v referatu predočen razvoj statistične službe po vojni, tudi je izčrpno obdelan in kritično presojan popis prebivalstva od 31. januarja leta 1921. kakor tudi njegov pomen za gospodarsko statistiko. V razpravi o načrtu novega zakona o administrativni statistiki, katerega je izdelalo ravn. drž. statistike pri ministrstvu za soc. politiko, se referent dotakne vprašanja sistema organizacije gospodarske statistike v naši državi ter se izjavlja za stvarno decentralizacijo, katera je danes že praktično izvedena po poeameznih gospodarskih resorih. Drugi del referata analizira sedanje stanje statistike poljedelske produkcije kakor tudi poljedelskih razmer v naši državi ter opozarja gospodarsko javnost na dejstvo, da je postalo enotno vodstvo statistike s prenosom agend od ministrstev na oblastne samouprave veliko vprašanje. Potem se peča referent z razmerami v šumarski statistiki, katere vodstvo je ogroženo radi nezadost-nity budžetnih kreditov. Zahteva, da glavno rud. rafal. izda čimprej uraden seznam rudarskih podjetij v naši kraljevini in da ee v bodoče redno objavlja statistika poštnobrzojavuega in telefonskega prometa kakor tudi potnega prometa ter da ee izpopolni statistična služba o blagovnem prometu na železnicah, katera mora biti baza za zel. tarifno politiko. ,S posebnim priznanjem omenja delo prt izpolnjeVauju statistike zunanje trgovine, katero izdaja glavno ravn. carin. Kar se tiče pomorske statistike, katera se sedaj vodi na dveh mestih, pri Pomorski Upravi v Splitu kakor tudi pri tamkajšnji Trgovski zbprnici, predlaga eklicanje ankete, da bi se sedanje dvojno delo, ki je odveč, odpravilo. Končno prinaša zanimive detajle o razdelitvi in organizaciji eocialno-politične statistike, katero vodijo sedaj delavske zbornice skupno s centralnim sekretarijatom, borzami dela, inšpekcijami dela in okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev. Za vodstvo finančne etatistike predlaga, dn se pri finančnem ministrstvu organizira posebni statistični oddelek, kateri bi redno objavljal sta-ttetlko posrednih in neposrednih davkov, detajlira-no statistiko samoupravnih finnnr. katera se danes ne izdaja za javnost, dalje statistiko našega denar-itv«, s katero ra*polaga generalni Inšpektorat itd. Referent končno prinaša pregled organlzartj« statističnega dela v posameznih zbornicah za interne potrebe zbornic ter nagl.iša potrebo medse bojno izmenjave etatietičnih rezultatov posebno o gibanju in etanju trgovskega in obrtnega katastra kakor tudi potrebo skupne publikacije zborničnih statiatik. Referent konča s predočenjem našega razmerja do mednarodnih statističnih zavodov in organizacij, povdarja nezadostnost naše današnje po-ročevalne službe in razniotrivn problem mednarodnega izenačenja gospodarske statistike, o kateri bo razpravljal letošnji mednarodni kongres, ki ga bo priredilo Društvo narodov v ženevi. V zvezi s tem opozarja tudi na važnost bodočega popisa prebivalstva v noši kraljevini v letu 1980 O predlogih, ki eo detajlno izdelani v referatu, so sestavljene obširne reeolucije. Računski zaključek OUZD Bilanca OUZD v Ljubljani za leto 1927 i*, kazuje 964.264 Din poslovnega prebitka napram 833.014 Din za 1926. Glavne bilančne postavke so naslednje (v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1926): Aktiva: biagajna 0.014 (0.2), poštna hran. in banke 1.24 (1.2), razni dolžniki 0.6 (3.5), prispevki 15.6 (14.9), tiskovine 0.3 (0.8), inventar 2.85 (2.6), vredn. papirji 0.11 (0.13); pasiva: upniki 3.7 (3.9), SUZOR 10.7 (18.05), sklad 5.4 (5.1); prebitek 0.96 (0.83). Račun dobička in izgube izkazuje tele postavke: predpisani prispevki 36.8 (32.3). razni dohodki 0.5 (0.9); izdatki: upravni stroški 6.3 (6.1), ambula-torij 0.8 (0.7), hranarina 9.85 (8.3), podpore za porodnico 1.5 (1.4), dečja oprema 1.9 (1.6), podpore dojilj 0.045 (0.074). oskrba v bolnicah 6.1 (5.6), zdravila 3.6 (3/)), babiška pomoč 0.7 (0.4), pogrebnina 0.86 (0.36), zobje 0.6 (1.2), zdravilišča 0.8 (0.87), zdravniki 8.7 (3.4), odpisi 0.3 (0.16). Iz teh podatkov je razvidno, da so se lani dohodki OUZD zvišali za 8.6 milj Din, na drugi strani pa so narasli tudi izdatki zaradi povečanega poslovanja. Znižali pa sr. se izdatki za ainbulatorij radi reorganizacije in za zobovje radi prevzema tozadevnih del v lastno režijo. V bilanci pa se je izredno znižala ppetavka raznih dolžnikov (od 8.8 na 0.6), narasle pa so ponovno terjatve za prispevke, Tildi eo se ztnanjšale obveznosti napram Suzoru od 13.06 na 10.73 milj. Din. Izboljšanje žlvinore e Kmetijsko ministrstvo sklicuje za 8. junij t m. v Belgrad veliko konferenco živinorejskih strokovnjakov, ki bo imela nalogo sestaviti program м delo na živinorejskem polju. Program konference Je naslednji: 1. Potreba intenzifikacije in večje rentabilnosti živinoreje. 2. Konjereja: rentabilnost, reja pokrajinskih tipov konj za kmetijstvo, vojsko in izvoz, sodelovanje driava, oblasti, udrujc, zvea. la&ebaikov in atro- mimo psa na cesto. Toda pes ga je povohal in nato oblajal. Neznanca so prijeli in po kratkem tajenju je priznal, da je on položil deblo preko ceste. Namena svojega dejanja ni hotel povedati. Zlikovca so oddr.li sodišču. Največje letalo nn svetu V Dormierskih delavnicah v Altenheimu na Švicarskem dovršujojo največje letalo na zgodilo — poziva ni bilo niti čez dva meseca, niti čez pol leta in niti čez leto in dan. Pcpi si je olajšan častital. Pod srečno zvezdo sem rojen! Toda kdo bi poznal pota in zanke bi-rokratizma! Letos, čez polnih dvajset let, je dobil »Pepi«, ki je v tem postal pošten in samostojen mojster, povabilo na sodnijo, da odgovarja za tatvino pred 20 leti! Lahko si je misliti, kakšne muke je preživel mož zaradi tega, tako nenadejano vstalega strahu iz otrrških let. Na srečo sta bila sodna funkcijo- di z obljubo, da jih povede peš v Abesinijo, kjer bodo dobili zemljo in delo. Ti reveži so 17. maja dospeli v Knittelfeld popolnoma izčrpani. Za lo km poli so rabili dva in pol dneva. Od prvotnih 120 člano^jih je ostalo le še 70, drugi so opešali ali pa se vrnili. No, na potu so našli vardaniersi druge obupance, ki so se jim pridružili, lako da se Četa ni zmanjšala. Vsi ti ljudje so brez sredstev. Italijanska oblast je izjavila, da jih ne bo pustila preko meie. Vcs'in bi se r.ida vrirla. a ?o brez Nu mednarodni razstavi tiska v Kolnu so bili prisotni tudi najodličnejše osebnosti. Slika nam predstavlja od leve ua desno: italijanskega, ameriškega poslanika, kiilnskcgo župana dr. Adt-pauerja, tnjoik« Društva narodov Dtummonda in nemšly?ga miuistra clr Kiilza. Sveta iiv/ht / / ve/d 1Ш/Ш911? vrvenjem Ccusinet hoče s tem letalom poleteti iz Evrope v Ameriko. • svetu >Do. X.«. To že ne bo več letalo, marveč prava zračna in obenem morska ladja. Letalo bo opremljeno z 12 motorji, ki so v šestih tako imenovanih tandemih po dva motorja razdeljeni po celem nosilnem krovu. Propelerjev je 12. Celokupna moč motorjev bo znašala 5000 konjskih sil. Trup letala je predvsem ustrojen za polet nad visokim morjem ter se bo mogel upirati tudi valovom Atlantskega oceana. V ta namen bo opremljen tudi z vsemi navlični-mi instrumenti. Posadka bo sestavljena iz 2 Kako so tiskaji, ko je i^flšel črke Gutenbcrg. nam knže gornja »liku, ki predstavlja prvo "" " časnikarsko tjskarno v Evropi. tujci ne bodo odbijali tamkajšnjih čeri in jih nosili s seboj za »spomin«. Kakor se vidi, Norvežani dobro poznajo moderne turiste. Žalosten konec »vardanierskega« pohoda Nedavno smo poročali, da je neki Waller na Dunaiu zbral trop ubogih brezposelnih lju- >lt«!ia' plove nad severnim ledenim morjrm. Morski volk kot dragocena divjačina Odkar so prišle v modo usnjate ročne torbice in razkošni ženski čevlji, se obrt neprestano ozira po novem materijalu. Poizkusili so tudi s kožo morskega volka, ki se je izkazala kot posebno uporabno usnje za razne modne predmete. Sedaj izdelujejo iz tega usnja poleg čevljev in torbic tudi rokovice, klobuke itd. Je pa to usnje še zelo drago iu 50 zato lov na morske volkove tembolj iz plača. Središče trgovine s tem usnjem in tudi središče lova na. morske volke je otok Key \Vest, ki pripada državi Florida, v Mehikan-skem zalivu. V teh vodah kar mrgoli vseh vrst morskih volkov. Lovili so te živali že prej, kajti njih meso suše kot polenovko in prodajajo v Tunis, Alžir in Maroko, kjer je zelo priljubljeno. Iz jeter delajo ribje olje, Kitajci kupujejo plavute kot uajvečjo slaščico, a tako tudi volkove zobe, ki jih uporabljajo za razne okraske. Sedaj love volkove v prvi vrsti zaradi kože. Lov na morske volkove je sicer nevaren, a drugače dokaj enostaven. V rabi so do 225 metrov dolge in 20 metrov široke mreže z. velikimi zankami. Te mreže imajo na spodnjem koncu pritrjen svinec, na zgornjem plu-tovino. Tako jih spuste v morje, da tvorijo nekako steno; oba konca sta označena z belima zastavicama. Podeč se za malimi ribami, od katerih žive, a katere z lahkoto uidejo skozi velike zanke mreže, se morske roparice ujamejo v mrežo ter jo skušajo pretrgati. Marsikdaj se jim to posreči, a večinoma se pa s svojim zaletavanjem le tako zapletejo v mre-žo, da ne morejo več nikamor. Potem se približajo ribiči na svojih močnih čolnih in potegnejo mrežo na površino vode. Tu pobijejo morske zveri s težkimi železnimi drogovi in še le nato jih s pomočjo vrvi potegnejo v čolne. Dostikrat je v mreži po 6 do 8 volkov, težkih 800 do 1200 funtov, včasih celo 1500 funtov. Ribe predelujejo na posebnem majhnem otoku. Za vsakega volka dol»i ribič povprečno 20 dolarjev. Sv. Birokracij zna biti tudi nevaren L. 1908. je na Dunaju neki 131etni sedlarski vajenec svojemu mojstru vzel nekaj usnja in si naredil iz njega denarnico in druge drobnarije. Stvar je prišla na dan in okrajno sodišče je uvedlo preiskavo. »Pepi« je prestal mesece strahu in groze, kdaj ga pokličejo pred sodišče. Toda bogsigavedi kako se je to Razstava sodobne kulture v Brnu, ki bo slavnostno otvorjena 26. maja ter bo trajala do dne 40. septembra. V okviru celodržnvne razstave se bo vršil tudi od 29. maja do 30. septembra Brnski razstavni sejem, ki bo nameščen na novem deželnem moravskem razstavišču, v neposredni bližini mestn. Vodstvo razstavnih brnskih sejmov je zgradilo v to svrho trgovsKo-obrtniški paviljon z razstavnim prostorom -400 kvadratnih metrov. Vizum in vse informacije se dobe pri češkoslov. konzulatu brezplačno. nerja pametna moža; državni pravdnik je izjavil, da je vložil tožbo le zaradi formalnosti in sodnik je izrekel razsodbo, a izključil ka- zen. Vendar ta slučaj kaže, da utegne postati birokracija včasih naravnost nevarna. Hotel na Severnem rtu Ker tujski promet v severnih krajih vsak ) leto bolj narašča, je norveška vlada sklenila poskrbeti za oskrbo in zabavo gostov. Oddala je slovito planoto na Severnem rtu v zakup nekemu konzorciju, ki bo zgradil ondi najmodernejši hotel z restavracijo, kavarno in barom. To bo najsevernejše zabavišče na svetu in bo noč in dan odprto — nobene puste policijske ure ne bo! Vsekako gori poleti sploh ni noči v našem zmislu, marveč so noči približno tako svetle kakor naši zimski dnevi. Samo en pogoj zahteva norveška vlada: da potnih sredstev. Končno bodo morale pomagati oblasti, da spravijo te nesrečnike nazaj v njih bivališča. Past jc nastavil, pa se je šc sam ujel Na okrajni cesti Krunimegg—Schemmerl blizu Gradca jp 1R. maja neki zlikovec na skritem ovinku položil preko ceste hraslovo deblo. Prvi je z a vozil v past neki motociklist, zdrobil kolo in se trikrat prevrnil v zraku, preden je padel na tla. Tnkoj za njim je privozil avto z 12 osebami in se je zahvalili le hladnokrvnosti šoferja, da je ustavil vozilo tik pred brunom. Takoj je prihitela na lice mesta žandarmerija s kriminalnim p?om >Arry-jem . Pes je izvohal sled in krenil v gozd. Tedrj je stopil iz gozda neki moški in hotel pilotov, dveh monterjev, enega radiotelegrafi-sta in kapitana. Prostora bo za 25 do 30 potnikov, pošto in tovor. Moderni promet v Berlinu V Berlinu se je v zadnjem času organizirala zveza vseh avtomobilskih izvoščkov, ki je sklenila, da uvede enotne štirisedežne vozove in zniža temeljno takso za kratke vožnje od 35 na 25 pfenigov. Škoda po renskih vinogradih radi mraza V slovečih vinogradih ob Reni, Moseli in Saara je slana, ki je padla v nočeh od 11. na 12. t. m. povprečno polovico pridelka uničila. Samo v moselsluh vinogradih znaša škoda 30 milijonov mark. MALI OGLASI Vaaka drobna vršilca l-SO Din ali vaaka besedo SO par. Na|man|il oo'aa 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vršile ae računalo viic. Za odgovor cnamKo-Na vpraian|a brca znamke ne odgovar|smol Ljubljana PreSernova ul. 1. Prodajalka izurjena v vseh strokah trgovine, pridna poštena, želi mesta za takoj ali pozneje Dopise na upravo lista pod »Poštena« št. 4345. Organist ctrkvenik ter obenem knjigovez, oženjen, brez otrok, priden, vesten in natančen, želi spremeniti službo Ore tudi no večjo župnijo. Naslov v upravi liste pod št 4334. Komercijelno službo sprejmem kot pomočnik šefu, disponent, kalku-lant, korespondent, knji-govodja-bilancist, pot-nik-uradnik itd. — Izven službe nudim dom. šolski mladini grntis-pouk v: gimnazijskih fposeb matematiki), trgovsko-šol-skih in nekaterih eks-portno-okadem. predmc-iih - o denarnih zavodih, zadrugah, trgov, družbah . v nemščini event. angleščini in drugo. — Ponudbe na: »Commerci-um« na upr. lista št. 4342. Pošteno dekle izučena v kuhinji, zna šivati in je vajena vseli hišnih del, išče mesta v boljši družini Nastop 1. junija. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4392. Vpokojenec prosi službe kot sluga l tli kai podobnega. Vpra-Wi pri upravi Maribor. Soliti, zastopstvo »prejme potnik, ki zastopa sedaj tovarno čevljev m potuie stalno po Srbiji in Macedomii ter bi rad še zraven tega zastopal še drugi artikel. Obenem dobite releren-ce. - Ceni. ponudbe pod št. 4368 upravi »Slov.« šofer Došten, zanesljiv, rrnož. ludi pisarn, poslov, išče stalne službe. Ponudbe fin upravo »Slov.« pod ■Šofer Ку»агу« št. 4367. Učenca Spretne in agilne zastopnike za obročno prodajo srečk išče denarni zavod. - Zaslužek fiksen in proti proviziji. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro Sigurna eksistenca. Zastopnike in potnike v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja Herceg - Bosna splošno zav. dr., podružnica Ljubljana, Šelenbur-gova ulica it. 7. Marljive agente(-inje) za obisk priv. strank s preizkušenimi predmeti po 12, 15, 20 Din, potrebnimi v vsakem gospodarstvu, išče povsod trgov, hiša Fran Voršič, Maribor, Vrbanova 19. Za vzorce je treba vposlati 35 ali 50 Din, ki se tekom treh dni vzamejo spet nazaj, ako ne odgovarjajo. Učenec za mizarstvo, 15—16 let star, hrana, stanovanje v hiši, se spreime. T. Jeglič, mizarstvo, Radovljica 1. ^ Mesar, pomočnik samo dober, se takoj spreime. - Naslov pove uprava lista pod št 4394. 2 mizar, pomočnika dobro izvežbana za fino pohištvo, sprejmem lakoi v trajno službo Hrana in stan najraje v hiši Josip Andlovic, Ljubljana, Domobranska cesta 23. Več slikarskih pomočnikov tudi z dežele, sprejme Zeleznik, Ljubljana, cesta na Loko 23. — Stanovanje in hrana v hiši. ЈШв-ампИсе Za takoj ali junij se išče v bližini cerkve sv, Petra, Tabora ali bliž Domobranske vojašnice čisto stanovanje obstoječe iz dveh sob in pritiklin. Plačilo najemnine po dogovoru. - Ponudbe jc sloviti upravi Slovenca pod označbo: »Čisto stanovanje 4362«. Jedli, pili, plesali in zabavali se boste najboljše in najcenejše na Čebelar, veselici v hotelu »Tivoli« 3. junija popoldne in zvečer. V najem se daje v izmeri 800 m3, primerna zlasti za skladišča ali avlogaražo, ker jc poleg lokalov na razpolago ludi veliko dvorišče in velika lopa. Poizve se v upravi lista pod št. 4390. Manjša posestva v okolici mest, trgovine, gostilne žage, mlini, posamezne hiše, stovbišča - išče za resne kupce »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. Prijave brezplačno. Posestvo in gospodarsko poslopje, ! s' 40 orali zemlje, od tega 20 oralov gozda, se poceni proda. • Poizve se pri Rudol! Skarlovnik — Paka - Velenje. Nova hiša s 3 malimi stanovanji, vodovodom in vrtom, se po nizki ceni proda v Novem mestu. Naslov v upravi lista pod št. 3990. Pouk : " Pozor! Za čas velesejma pri-krojevalni tečaj za kro-iače, šivilje, nešivilje. — Polovična vožnja Honorar znižan Izdelava krojev. F. Poločnik, diplomiran z zlato medaljo in naslovom profesorja, Ljubljana, Stari trg 19. Pouk s pošto! Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju it. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: K a ti Vajt, Kranj. Prodam hišo skoraj novo, 7 elektriko in vodovodom, pripravno z.a obrtnika ali letovi- proti izred. velikemu Lega lepa. soln- služku za prodajo vrednostnih papirjev na obroke za vso Kraljevino išče za takoj »SLAVI|A«, K. D., Beograd, Kralja Milana 5 II. čna. Cena po doqovoru. Grošelj Franc, Ljubno 80, postaja Otoče p. Pod-nort, Gorenjsko. Dve novi hiši z vrtom, ena pri Celju 15.000 Din, drugo pri Rogaški Slatini 30.000 Din. naprodaj. — Naslov: »Marstan«, Maribor, Koroško ccsta. Brezalkoholna restavracija lepim ta slikarsko in pleskarsko »brt, pridnega in poštenega, sprejme takoj Mih. Dobrave, Celje, Glavni trg 15. Vajenec za sedlarsko obrt se sprejme z vso oskrbo pri L Senšek v Breznu nad Mariborom. Dva elektromonterja za takojšnji nastop sc sprejmeta pri lugosla-venski Siemens d d. za slabi tok, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a. Prednost imajo oni, ki so žc delali pri napravah slabega toka. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov. Dobra kuhanca srednje starosti, katera ic zmožna voditi večje gospodinjstvo se sprejme v trgovski hiši v Ljubljani. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na »Slovenca« Postrežnica pridna in zanesljiva, se išče od 8. do 1. ure pop. proti dobri plači k boljši manjši družini. Naslov v upravi lista pod št. 4376. Mizar, pomočnika spretnega v stavbenem in pohištvenem mizarstvu, dobroidoča. z lepim šte-takoj spreimem. - Po- vilom stalnih abonentov, nudbe na upravo »Slov « v sredini mesta Maribor, pod šifro: »Mizar 4375«. Slovenija, petletna po---------- ^ godba, se ugodno proda. Skrbna kuharica Event. tudi stanovanje, z dolgoletnimi spričevali,' Najemnina 600 Din mesna žna, vajena vsega sečno za 4 velike lokale boljšega finega gospo- >n kompMmrm pntikli-dinjstva, se spreime k nami. Vprašati pri Po-mest. družini takoj Sta- družnici »Slovenca« v rosi 25 -35 let. - Naslov J _Maribora, v „pr Slov pod št 4372 Dv(jdruž|n hjš0 prodam. Eno stanovanje takoj no rozpolago. Poizve se gostilna »Mosli-ček«. Rožna dolina. Stanovanje 1 sobe in kuhinje s pri-tiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrla, odda s 1 julijem ob NOVA HIŠA se ugod. proda 7 clektr. razsvetljavo in njive, šest mernikov posetve, odda- Dunaiski cesti na Brinju , jjeno 10 min. od postaje. Pokojnin, zavod v Ljublj. i Več se izve pri posestn. F. Mramor, Šmaren p. K. Stanovanje soba in kuhinja s priti-klinami se odda. Kdor plača za 5 let vnaprej, ima 30% popusta Pism. ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4382. Dve prazni MESEČNI SOBI s posebnim vhodom in s štedilnikom se oddasta takoj. Naslov v upravi lista pod št 4379. Proda se iz proste roke stavbna parcela s hišo, ';' ! gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, skupaj v izmeri čez 3000 m' ob kolodvoru v Kandiji pri Novem mestu, kjer je projektirana tudi železnica na Rrežice Zelo pripravno za gostilno ali kako drugo podjetje. — Naslov v upravi lista pod št. 4318. Jćfoprođct? Kupim čebele in prazne Žnidariičeve panje. - Ponudbe z navedbo cene na uredništvo pod znamko »Čebelar«. KUPU)KMU zlato, srebro. platin In plačamo 1 srebrno krono Din 8'60, 2 srebrni kroni Шп 7'2П, 5 srebrnih kron Din 18'—. Prevzamemo tudi vse druge kovine ln plnčauin najbolje. — tovarn« u lofenje dr»alh kovin, Sn.SISka, Sv. Jerneja cesta Stev, 8 Staro žično mrežo kupim za ograjo. Naslov v upr, lista pod št. 4215. Vsakovrstno zlato kupnSe po najvišjih cenah. CERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Kupi ujem staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po najvišjih cenah. A. Stumpl, zlatar, Maribor, Koroška cesta it. 8. Krompir Direkcija drž. železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21. t m. ob 10 v poslopju Gospodarske poslovalnice, Masarykova cesta 17 (poleg Ranzin-gerja) približno 5 vagonov krompirja. Kupci se vabijo. Proda se žensko kolo skoro popolnoma novo. Poizve se Mestne vile za artiljerijsko vojašnico 10, prilljičje, levo. Švicarske ure verižice, obeske za birmo nudi po nizkih cenah; A. Fuchs, zlatar, Šelen-burgova ul. 6, LJubljana. Pekariia naprodaj cena 150.000 Djn; plačilni pogoji zelo ugodni. Zajec, Zg. Siika. Pisalne stroje »Remington«, najnovejše modele prodaja na obroke J. GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte ccnikel Kose različnih velikosti po Din 10.— komad prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani. Prodaja košnje I KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na Binkoitni ponedeljek dne 28. maja 1.1, svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se bo pričela ob 2 uri popoldne pri Ančnikovcm kozolcu v Spodnji Šiški. 4273 Radio aparati trocevni 900 Din, štiri-cevni 2200 Din. — Slavo Kolar, Ljubljana. Plinio staro železje, utlllJC baker, mede nino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in kro jaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Ar beiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovaice. Mlinarji! Ri. proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje pri V. VOLK, LJUBLJANA veletrgovina 2lta Iu inok" NolbollSl A hoftsi Ćebln, VVolfova 1/2 ..... JIJ_______ Kapitalist z 200.000 Din se sprejme kot družabnik k dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Varno in rentabilno«. Pozor p. n. graditelji novih hii in stavbena pod' fetja za ključarska dela. Špccialiteta štedilniki. — Pletenje mreže vseh di menzij. — Franc Kosmač, LJubljana, Jeranova ul. 5. Motvoz (3pca£iSenai; tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. Diro, brek, konja kupim. Pon. pod »1000«. Tvrdko BpIEop S Mejač najdete le v ŠBlenburgoui ulici 3 Geslo tvrdke: Nafbollše priporočilo fe dobro blago Gospodinje) - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za j gorenjskim kolodvorom. I Otroški voziček ] dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. - Bernik, Martinova cesta 28. Oddam stanovanje velike sobe in kuhinje. Andlovic, Domobranska c. 23. Zastopnike ia prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije Je »posebno fiksno na-lirado« za gotovo količi- STANOVANJE „„r„„„ :sc odda takoj onemu, ki upravo od|(l)pj po|ovico hiše, z _ [električno ra/.svetliavo, 10 minut od kolodvora Ljubljana. Črna nizka Naslov pn\c uprava pod št 4398. Stanovanie 4 velike sobe, bolkon s pritiklin., I nadslr, blizu no srečk — Bančna po-[glavne pošle, sr odda slovalnica Bczjnk, Mari- za 1. julij ozir. av^jist. -bor. Gosposka ulica 25. Naslov v upravi št. 4371. Gostilna na nnjpromctnejši točki, brez konkurence, s točilno in dvema velikima posebnima sobima, salonom, tujskimi sobami, velikim stanovanjem, se proda zaradi bolezni. Iztoči se čez 300 hI vina in nevenetno veliko piva; nad sto abonentov. Kupec nr plačo nikoke posredovalninc - Informacije daje FRAN KO-RENT, Maribor, Smetanova ulica 48. Mleko sveže, pristno, dostavijo OskrbniŠtvo Fužine, pošla D. M. Polje - Dopisnica zadostuje. Več spalnih oprav, cleg., ugodno proda. Andlovic, Domobranska cesta 23. Spali niče različne vrste /a neveste nudi naiceneje in da tudi na obroke. Ivan Zgonc, mizar in trgovce, Cerknica. |/joifiy dobro olirn-UVIdVH „jen, kratek, črno naprodaj - Naslov v upr. Slov. pod Št. 4373 BHIFFOH Naiboljši motocikli za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pieskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi Ivrdka Josip Mam, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. najboljša In na;cenejša pri M. Ilastcrl tovarna žime Stražlšče pri Kranju. V MARIBORU ie najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parlumerije - papirja • pletenin • čevljarskih potrebščin - motvoza - vr-varskih in plctarskih izdelkov • na debelo in na drobno - pri DRAGO ROSINA Vctrinjska ulica štev. 26. Rabljene avtomobile osebne, medtem ludi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter molo-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljub'iana, Tavčarjeva 11. - Prevzamem v komisijsko piodajo rabljene avtomobile in mo-tociklc. Izšel je novi obširni katalog modernega pohištva — Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v gotovini ali v znamkah. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano. D. M. C. znamovan bel in barvan, Perl prejica št. 5—8, kvaČ-kanec št. 3G—100 in Moullnfe v veliki izbiri in najceneje prt Osvalti Dobeic trgovina galaut. in pletenin UUBUflN«, Pred Škofijo 15. Foto-atelje D. Rovšek Ljubljana Kolodvorska ulica št. 34 ee vljudnoprlporofnslav neinu občinstvu v mostu iu nadožell.poschnozasll' kanje skuptn. ler za vsa druga v fotogr. stroko spadajoča dela. Izvršujem prvovrstne povečane slike nn pupir in platno. — Nn zabtevo pridem fotografirat tudi na dom,Cene zolo zmerne. P, u. g. kolegom priporočam preizkuione prvovrstne foto-plošče, pn-plr-S in druge potrebščine. francoskih in drugih tovarn. VelospoJtovanjcui D. RovSelc. Nogavice žepne robce, samoveznice, kravate, vezenino, rokavice itd. kupite najceneje le pri tvrdki Osvald Dobeic trgovina galont. in pletenin UUB.1RNC. Pred Skotilo 15. Mizarstvo Za stavb, in pohištv dela sc priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul Žimnice tnodroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko Kiekov trg it 7 (poleg Mestnega doma). I. VARDIAN Sisak 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice Cljlfp za legitimacije wlll\C izvršuje najhitreje I o t o g r n f HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazoriev trg. 2583 čč. duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIC, Celje, Na okopih štev. 5. ввввввавваиввваа lofilf 9 I sc zdravi in fJClIftd I 07Hravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekti OTROK, 4 mesece star, kmetskih staršev, lep, zdrav in priden, odda se zn svoiega Dopisi pod »Dobri ljudje« na upravo lista ood št. 4251. I Birmanske ure . zlatnino, srebrnino itd. kupite v veliki izberi ter po najnižjih cenah pri tvrdki Ed. Skopek, Ljubljana Mestni trg štev 8. Sanatorium Dr. Hansa Graz, Korblergasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Prvovrstni švedski posncmalitiki za mleho od 75 do 375 litrov, iz švedskega jekla, 10 letna garancija, vsi imajo krožnike v bobenčku. Zahtevajte prospekte od „TEHNA" družbe z o. z. LJubljana, Mestni trg 25/1, Iščemo povsod uvedene zastopnike. Reform-stehlenice so za kouzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenejše Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. leto lam se dobi Zupančev.i knjiga: Konzerviranje sadja In vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo. Ceniki na zahtevo. IS letno jamstvo Svetovno znani na)* boljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA ŠELEN3URG0VA U1ICS6/I lelelonitev 2980. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila tofno in solidno Za bimiO P"P°ro^am svojo veliko zalogo oblek vsake velikosti in cene Zaloga vsakovrstnih moških oblek. FRANC CUERLIN, krojaštvo in konfekcija MARI60R, Gosposka ul. 32 ■"""■""■""""■'.............. Jntereranlno brošuro\ uspešnem ' „Zdravljenju zolenih kamnov Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PregaE^rehredska fr. ■ 1111 m hiiVil i il i H 11* M u/ii iTTu u 1111/ Zelo znižane cene! Ilvokolosa novi modeli 1928. me torjl, olroSki in Igrnčni vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Mlclielln. 1'osebni oddelek za popolno noprnvn, einaj* llrnnle in poniklanje dvokolos, otroških vozičkov, šivalnih strojov itd. Prednja ua obroke. — Ilustrovani ceniki fruuko- „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov ijubljaoa, Karlovska eestn štev. 4, Potrti globoke žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskseno ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod turbine železničar v p včeraj, dne I1' t. m. po daljšem bolc-lianju, previden stolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 21. maja i. I. ob K3. uri pop. iz dež. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljuna-Moste, 20. maja 1428. Žalujoči ostali. kovuih Sol. 3. Govedoreja: pogoji, selekcija, sodelovanje vseh omenjenih faktorjev. 4. Pražičjereja: potreba relativne preorientacije za izvoz, izboljša-nje in oplemenitev (križanje in selekcija). 5. Ovčereja in kozjereja: izboljšanje in selekcija ovac in koz za produkcijo, konzum doma in v inozemstvu. 6. Perutninarstvo: današnje stanje in potreba izboljšanja v kakovosti z.a domačo porabo in izvoz, oplemenjevanje in izboljšanje perutninarskih proizvodov. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Bilance zavarovalnic га 1927. Posedaj so objavile svoje bilance za 1027 sledeče zavarovalnice: j C r o a 11 a , zavarovalna zadruga v Zagrebu. Živ- 1 ljenjsko zavarovanje 13.500 polic za kapital 223.0 j milj. Din (1926 13.687 za 203.04 milj. Din). V ele- j mentarnem poslu je znašal dobiček 1927: 150.695 ! Din <1926 132.396 Din), v življenjskem pa 42.211 j Din (1926 40.580 Din), skupaj 201.906 Din (1926: 172.976 Din). — Jugoslavija, splošna zava-rovalna družba v Belgradu izplačuje zn lansko leto j dividendo 12% — 60 Din zu delnico. Pri kapitalu ' 3 milj. Din izkazuje dobička 380.622 Din. —Tri- i glav, družba za zavarovanje v Zagrebu je izkazala za 1926 36.211 Din čistega dobička. dočim izkazuje zn lansko leto pri kapitalu 6 milj. Din 578.817 Din izgube. — Previdnost, zavarovalna zadruga v Zagrebu. Kapital znaša 2.6 milj. Din. Cisti dobiček za 1926 je bil 3190 Din, za 1927 pa 4337 Din. — Herceg-Bosna, splošna zavarovalna družba, Belgrad, izkazuje za 1927 95.542 Din čistega dobička, dočim je bilo za 1927 v elementarni panog' izkazano 190.348 Din izgube, v življenjski pa dobiček v znesku 12.581 Din. — Zora, jugoslovanska zavarovalna deln. družba v Zagrebu, je bila ustanovljena lani in je v prvi njeni bilanci za 1927 na kapital 1.26 milj. Din izkazanih 94.241 Din izgube. Jugoslovanska industrijska banka. Split, izkazuje zn poslovno leto 1927. 2,434.306 Din izgub na kapital 5 milj. Din. Leta 1926. je bilo izkazanih še 0.9 milj. Din rezerv in 38.127 Din čistega dobička. Banka je imela koncem 1927 samo še 1.1 milj. Din vlog napram 4.6 milj. Din koncem 1926. Tudi so se znižali upniki od 10.5 na 9.3 milj. Din. Med aktivi pa se je zmanjšala gotovina od 0.2 na 0.1, vredn. pap. od 0.8 na 0.5, menice od 2.8 na 0.8, dolžniki od 15.9 na 8.9, narasli pa so konzorc. posli od 1.8 na 2.6 in bnnke od 0.1 na 0.6 milj. Din. Banje lani odpisala od svojih terjatev 2.5 milj. Din in je za kritje izgube, ki je znašala 3.3 milj. Din. porabila vse rezerve v znesku 0.9 milj. Din. Pripominjamo, da je bila banka ustanovljena 1920 in je bila afiliaeija Slavenske banke. Ljudskn tiskarna, d. d. v Ljubljani, ki ima obrat v Mariboru, izkazuje na kapital 0.625 milj. Din za 1927 4379 Din izgube napram 14.366 Din izgube za 1926. Odpisane so vse rezerve v znesku 9.162 Din. Med pasivi so banke v znesku 0.75 milj. Din in so lani znašali stroški in bančne obresti nad 119.000 Din. Banka Pehani & Ko., družba z o. z. v Ljubljani, ki se peča največ s prodajo vrednostnih papirjev na obroke, ima kapitala 100.000 Din in po bilanci za 1927 celih 94.991 Din čistega dobička, kar dokazuje, kako unosen pose' je prodaja vrednostnih papiriev na obroke. Radio. Zacrcb, d. d. v Zagrebu, je zaključil tudi drugo poslovno leto z izgubo, ki znaša za 1927 182.673 Din napram 81.584 Din za 1926. Investicije so se lani zvišale od 0.S na 1.03 milj Din. * * * Narodna banka je imela 18. t. m. sejo upravnega odbora. Odobren je bil kredit v znesku 10 milj. Din Zadružni zvezi v Splitu, ki bo vsoto porabila za nabavo materiala in kredite članicam za obnovo vinogradništva. Kredit Obrtni banki se poveča od 10 na 15 milj. Din. Odobreni so posebni krediti za rejo živine v užiški oblasti. Izvoljena je bila posebna komisija, ki naj prouči vprašanje kreditiranja izvoznikom opija. Melioracijska dela v Banatu. Donavsko-tami-ška vodna zadruga v Pan če v u začne te dni z izsu-ševanjem 42631 ha močvirja, od tega bo potrebno za regulacijo Donave 5861 ha. Z izsušf.njem se poveča vrednost tega zemljišča od 166 na 530 milj. Din in donos letno od 27 na 95 milj. Din. Proračun za vse delo, ki ima biti končano 1. maja 1931, je 260 milj. Din in se bo za to vsoto zaključilo posojilo ua 30 let. Itrcdni občni ibor Hmeljarskega društva. V svrho izpremembe društvenih pravil se bo vršila fliredna glavna skupščina v nedeljo 24. junija, k kateri se bodo vabili le člani, ki so plačali letnino za leto 1928. Vsled tega naproša društvo poverjenike, da vpošljejo nabiralne pole in članarino vsaj do 3. junija t. 1. Članarino pa naj pošljejo do navedenega dne tudi oni udje, kateri jo plačujejo neposredno. Avtomobilska razstava na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija bo zelo zanimiva. Pravzaprav v Ljubljani še nismo imeli take obsežne razstave, kajti na predstoječi bo razstavljenih preko 200 avtomobilov in motociklov. Zastopane bodo sledeče znamke: Ford, Chevrolet, Oldsmobile, Austro-Daimler, Ariel, Stcyr, Renault, B. M. W. Rudge Whitworth. Harley-David-son, Wanderer, B. S. A., Willys-Overland, Tatra, Rex Acme, Fiat, Adler, Terrot, Douglas, Brenna-bor. Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg okroglega železa. — Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 140 m* jamskega lesa. — Drž. železarna Vareš-Majdan sprejema do 6. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave ter glede dobave 5000 kg riža. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 29. t. m. pri ravn. državnih železnic v Sarajevu glede dobave letev; dne 6. junija t. 1 pa glede oddaje raznega perila v pranje. — Dne 6. junija t. 1. pri inž. oddelku Savske div. obl. v Zagrebu glede oddaje električne instalacije. — Natančnejši podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaje. Dne 29. in 30. t m. ee bo vršila pri upravi Drav. art. delavnice v Ljubljani (Kobarid-ska cesta 43) ofertalna licitacija glede prodaje starih traktorjev; 81. t. m. glede prodaje starih tovornih avtomobilov; 1. junija t. 1. pa glede prodaje raznih avtomobilnih delov in odpadkov od železa ln jekla. — Natančnejši podatki so v Zbornici za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. 330 Din. vendar sc ta cena ne da doseči Tendenca na tržišču je slaba. Kava. Čvrsta tendenca za kavo traja dalje in v Trstu so ta teden c«ne za navaden Rio narastle od 72.6 na 76 šilingov. Kljub temu, da so sedaj zalogo za 2 milj. vreč (po 60 kg) večje kakor v istem času lani, je brazilska akcija za valorizacijo kave uspela. Pri nas so ostale notacije neizpremenjene. Rii. Ponuja se že nov riž za eeptember na bazi 160 lir za 100 kg. Mariborski trg. Na svinjski sejem 18. t. m. je bilo prignanih 383 svinj, ki so notirate: mladi prašički 5—6 tednov kom. 75—125, 7—9 tednov 176— 225, 3—4 mes 350— 440, 5—7 mes. 460—500, 8-10 mes. 550—650, 1 leto 1000—1200, 1 kg žive teže 10—12.50, mrtve 15—16, koze kom 125—150; jag-nje kom. 137 Din; prodanih 282 svinj, 1 koza, 1 jagnje. — Na trg 19. t. m. so pripeljali špeharji na 25 vozeh 59 zakl. svinj, ki so bile prodane jx> 15— 17.50 Din za kg. Nadalje so pripeljali kmetje 14 voz krompirja (cena 8—10 Din za kg), 12 voz sena (cena 90—120 Din), 4 voze mešane slame (50—60 Din) in 2 voza škope (komad 1.50—1.76 Din). Cene krmi so se dvignile. Kovine. Na tržišču kovin ni znatnih izprememb. Tako so včeraj notirali v Londonu (v oklepajih notacije 11. maja): baker kasa 62.75 (61.75), 3 mes. 63.06 (62), cin kasa 281 (232.50), 8 mes. 230.50 (232), cink 26 (26.35), 3 mes. 25 625 (26). svinec proinpt 20.25, kasnejši 20.60. Kurzi kažejo prej tendenco navzdol, edino baker se je podražil, tako je bila v Ameriki dvignjena ta teden izvozna cena od 14.50 na 14.65 centov. Železo. Cene so čvrste. Zaradi zadnjega zvišanja cen v Nemčiji in Belgiji je pričakovati tudi pri nas dviga cen. Naše tovarne se nimajo več boriti s tako znatno tujo konkurenco Sedaj notirajo: železo v palicah 3.50, pločevina pocinkana 7.30— 7.80 po debelini, črna pločevina 4.10—5.20, traver-ze 3, betonsko železo 3.50, žica 3.70 Din za kg. i Horsza Dne 19. maja 1928. Devizni promet je bil ta teden, čeprav so se vršili samo 4 sestanki, prav znaten. Znašal je 20.75 milj. Din napram 16.8, 18.8, 19.6 in 18 miij. v prejšnjih tednih. Največ se je trgovalo s Prago in Curihom, kakor običajno je bilo privatno blago samo v devizah Trst in Newyork Tečaji so ta teden ostali skoro neizpremenjeni. Edino Berlin in London sta se v primeri s prejšnjim tednom učvrstila, dočim sta Trst in Praga v manjši izmeri popustila V zadnjih tednih se nahaja efektno tržišče v Uniji, Angliji, Nemčiji in na Dunaju v izraziti haussi, zlasti je hausse izrazita v Ameriki in Franciji. Nastopila je v Ameriki hausse radi kreditne napetosti, ne toliko radi konjunkturelnih vzrokov. Tudi pri nas se opaža znatno oživljenje efektnega tržišča. Zarndi vesti o ugodnem poteku pogajanj dr. Markoviča glede inozemskega posojila in vesti o ureditvi naših predvojnih dolgov v Franciji so se državni papirji učvrstili. Tako je poskočilo 7% invest. posoj. v teku tedna od 91 na 94 (najvišji kurz včeraj) v Zagrebu ter v Belgradu od 91*-92 ua 92.50—93.25. Vojna škoda se je v Zagrebu učvrstila od 448—448.50 na 456—450.50. v Belgradu pa od 446-446 50 na 455—457. Agrari so v Zagrebu ostali neizpremenjeni 56.50—57.50. v Belgradu pa 57.50. Za državne pnpirje so se po daljžem presledku zopet pojavili kupni nalogi iz inozemstva. Tudi v bančnih delnicah je bil la teden v ZagrebB znaten promet, ki je deloma baziral na inozemskih nakupih tako iz Avstrije. Madjarske in češkoslovaške. pa tudi iz Amerike. Kakor znano, je v Amerik: vedno večje število takozvanih Trust Companies: tu gre za družbe, ki nakupujejo razne papirje, so torej družbe za naložbo kapitala v o^jem smislu besede. Angleški uaziv zanje je »In-vestment Trust Companie< — torej družbe za investicijo kapitala v udeležbi pri drugih podjetjih. Nemški naziv pa je vHoldinggesellschafU. Pred-stoječa stabilizacija, inozemsk" posojilo, izboljševanje gospodarskega položaja, zlasti pa dobro obre-stovanje jmpirjev po sedanjih borznih tečajih, vse to [>ovzrofta vedno večji interes za naše delnice. Renditi marsikaterih papirjev so nad obrestno mero za vloge pri nas, še večja pa je ta razlika v primeri z Dunajem, ali pa celo Amerjko iu Anglijo. Zato je razumljivo naraščajoče zanimanje inozemstva za naše gospodarstvo. Zadnje čase ameriške investicijske družbe zelo nakupujejo evropske papirje, kar je povzročilo n. pr. dvig tečajev v Pragi, Budimpešti in predzadnji teden celo v Bukarešti. Glede tečajev naših bančnih papirjev je omeniti, da je prenehala čvrsta tendenca za Ljubljansko kreditno, ker so menda ponehali inozemski nakupi. Čvrsti pa so ostali bančni papirji in se je u. pr. tečaj Praštedione, vodilnega bnnčnega papirja dvignil od 820 na 825. V Srpski banki je začela banka z oddajo blaga sama držati tečaj nižje. Oslabila je nadalje Jugobanka, v Kreditni pa je prenehal ves dotok blagovnega materiala. Za industrijske papirje je v Zagrebu veliko zanimanje inozemstva. Tako se interesira n. pr. za lesne papirje: Našice, Slavex in Gutmann, Dunaj in Budimpešta; za Dravo je interes iz Prage, zn Brod-vagon iz Budimpešte itd. Opaža pa se, da je v industrijskih papirjih le malo flotantnega materiala, ker se po navadi veČina delnic nahnja v čvrstih rokah bnnk itd. Tečajne pridobitve beležijo: Drava, Ragusea, Isis, Trboveljska. Oslabila pa je Lje-vaonica Osjek. Na Dunaju Trboveljska le malo va-riira: začetkom tedna 65.80, koncem 66.95; v Kr. industrijski jx>vzroča večje fluktuacije pomanjkanje flotantnega materiala: kurz v ponedeljek 40, v torek 42, v sredo 39.50, v petek 41.90 Ruše so se notirale 37.50 in 37.80, čvrstejše kakor prejšnji teden. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1359.75, Curih 1095, Dunaj 799.50, London 277.40, Newyork 56.81, Pariz 223.70, Praga 168.35, Trst 299.35. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.59.50, Curih 1095. Dunaj 799.50, London 277.40, Newyork 56.80, Pariz 223.70, Praga 168.35, Trst 299.375. Curih. Belgrad 9 13, Berlin 124.16. Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.205, Dunaj 72.99, London 25.335, Newyork 518.80, Pariz 20.42, Praga 15.335, Trst 27.335, Sofija 3.745, Varšava 58.12, Madrid 86.95. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075, Kodanj 190.8, London 34.70, Milan 37.4425, Newyork 710 65. Pariz 27.98, Varšava 79.68. Valute: dolarji 708.75, francoski frank 27.98, lira 37.48 češkoslovaška krona 21.05875. Praga. Devize: Lira 177.75. Belgrad 59.40, Pariz 133, London 164.75, Newyork 33 7475. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.42. London 277.25 VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 93.50, agrari 57, vojna odškodnina 454. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.45, Alpine 42.65. Greinitz 4.50, Leykam 9.90, Trbovlje 67.50, Ruše 37.50, Gutmann 27.90, Slavex 14.60, Slavonija 160. BLAGO. Novi S»d. Tedensko poročilo V proelem tednu so bil' sklenjeni sledeči posli. Pšenica bač. 357 50—360, potiska 360—862.50, južna ban. 355— 357.50, gor ban. 352.50—355 oves bač. 262.50— 267.50, srem. 262.50—267.60, mac. 227.60-280, ko- Srednii devizni tečaii na liubli. borzi od 14. IV. do 18. V. 1928. Dne Berlin Curih Dunai Lum Ion Newyork Pari« 1'raga Trsi 14. 131)9.50 1095— 799.50 27^.38 56.81 223.66 I6S.40 299.35 15. 1359.75 1095— 799.45 277.41 56.81 223.66 168.40 299.35 16. 1359 75 1095— 799. "iO —.— 56.81 _.— 168.35 299.30 18. 1359.75 1095— 799.50 277.40 56.81 —.— 168 35 299.25 —.— —.— —.— —.— —.— —.— —.— —— ruza bač. 292.50—295, jun 800—802.50, ban 290- 292.50, srem. 292.50-295, jun 300—802.50, moka 0 g in gg 485—495, št. 2 4(55—475, št. 5 446-455« št. 6 420—430, št. 7 350—860, št 8 240—245, otrobi ba«. 227.50—232.50, ban. 226—'230. fižol 405—410. Tendenca mirna. Promet v tednu: 82 vag. pšenice. 2 vag. ovsa, 143 vag. koruze, 14 vag. moke, 1 vag otrobov Budimpešta (terminska borza), 19. maja. Tendenca medla. Pšenica maj 33.04, 32.88. zaklj. 32.84 — 32.88, okt. 30.84, 30.82, murc 32.74, 32.78, zaklj. 32.76—32.78, rž okt. 26.70, 26.66, zaklj. 26.66-26.68, mare 28.46, 28.44, zakl|. 26 38—26.40, koruze maj 28.12, 28.06, zaklj. 28.04—28.06, julij 28.76 28.70, zaklj. 28.68—28.70. Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarni v Ljubljaui cerkvenim zborom: Ekel, Pridite molimo. Evharistične pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, glas po Din 5. Faist, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part Din 20, glas po Din 5. Foerster, 10 evharist. pesmi za mešani zbor. Part Din 16. Foerster, 12 cerkv. pesmi za mešani zbor; Din 12. Foerster, Litanije presv. S. J. za ljudsko petje Din 6 Grum, Litanije in odpevi v čast presv. S. J. za me šani zbor; Din 14. Kimovec, Oče naš. 12 evh. pesmi za mešani zbor Part. Din 20, glas jx> Din 6. Kimovec, Rihar renatus. 21 cerkv. pesmi za mešan zbor. Part. Din 20, glas po Din 6. Pogačnik, Slava presv. Srcu. 10 pesmi za mešani zbor. Part. Din 20, glas po Din 6. Premrl, 13 obhajilnih pesmi za mešani zbor, Din 15. Premrl, Slava presv. Evharisliji. 75 evh. pesmi za mešani zbor. Part. Din 60, glas po Din 12. Sattner, Slavospevi presv. S. J. za mešani zbor. Part. Din 25, glas po Din 5. Sattner-Hochreiter, 8 himen za procesijo na praznik presv. R. T. (slov. predpisani tekst) Din 20. Poslano svarita »Dečva.« Opozarjamo in svarimo dotične. ga ljubljanskega podjetnika, ki je v inozemstvu skušal naročiti potvorho narodnega deč-vinega v tu- in inozemstvu postavno zavarovanega nugelnovega vzorca. Ako dotičnik svoje namere ne opusti, bo imel nositi težke pravne posledice radi po-tvarjanja zaščitene lastnine in materijelnega oškodovanja tozadevnih lastnikov in narodnih institucij, ki so udeležene na tej narodni akciji. 4388 Propaganda »Dečve«. Cene'se not on RAZPRODAJAH s« aobi osahoursino manu/akiurno b/ago samo o/i TRPIN. MARIBOR. rUopn, ,rq » P N * N« F3 S £ 10 o C O Š 5' a £ »r I < * S -c tO N O <1 < ("D N tO "1 C te to . JT p "o I 5' « W СЛ < & I Č sls o — C s. » џ 2 B ?& 1 5 и Č I K S 1 3 c jS P » S" 5 ® ® ф &) » (Jq CO 2. B 10C T t o. Ofi. ' k- i-* a H » ^ « 'ji - c c > S 3 " s (g I £ 3 a a P 3 £ a- o 1 O а K- a p to o P' N> Г rs, > o Š <11=111: Predno gradite vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke G. F. Schneifer podjetje za gradnjo vodnih turbin Skofja Loka Modisflnia Marija 3ahn MARIBOR. Stolne ulica št. 2 se priporoča svojim, kakor tudi drugim odje-nalcrm za nn- |#Inhllkftlf Posebno še za kup poletnih MUUlmUV, binkošlne praznike. — Točna postrežba, zmerne cenc. „Specimm" d. d. tnž. Kopisfa, Dubsky in Krslič tvornica ogledal in brušenega stekla i Ljubljana VII X Medvedova ulica 38, telefon 243 i Zagreb, Beograd, Osi.jek. Središnjica: ZAGRE6 Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Samo cn teden nas še loči od letošnjega pomladanskega velesejma f Ljubljani Zalo vljudno vabimo cenjene rOZSlflVljOlCC kakor tudi ostale trgovce in obrtnike, da čimpreje naroče v našem dnevniku đl^lil&P ® *em najbolje in najceneje poskrbeli za vs£ltlalj» reklamo svojim izdelkom. Za vsa tozadevna pojasnila je vedno na razpolago 11ргв№ „SlOVeilCa". Tel. 2328. Za sfinbe nikel moška ura i ... . * , ■ 48 Din a 235 Din 14 kar. zlata moška ura > . . «B* 900 Din nikel zapestna ura . * . . » » » 120 Din srebrna zapestna ura . . . * 1 tt 215 Din 14 kar. zlata zapestna ura * X 9 360 Din 14 kar. zlata o vratna verižica v « 80 Din srebrna ovratna verižica . . . . 20 Din Ivan Paki ž LJUBLJANA — Stari trg 20. OGLEJTE SI ZALOGO IN CENE! po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo £и9П ČllČttlf lesna industrija in trgovina rldll dUMdl parna žaga - LJUBLJANA, Dolenjska cesta Stev. 12. 2002 150 do 200 HP, dobro ohranjeno, kupi Rudarska združba »LITIJA« v Ljubljani. Za potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike Itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cenah Ivan Kravos, Maribor Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6. Župnim uradom Ribnica! Prosim, da se dožene, jeli pri vas rojena 1915 do 1915 MARIJA CAMI.EK, zakonski otrok KRI-STINE, in naj se mi pošlje krstni po povzetju. -SOFIJA BUR1Č, pošlna činovnica, ZAGREB l Diesel In Sauergas Lokomoblle Motorji J armeniki Plni Si Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji. BEAĆA FISCHER d. d. Zagreb, Gunduiičova ulica 36. Vsemogočni je rešil mojo predrago sestro Odrfcli mirijo učiteljico v pokoju 16 letnega mučnega trpljenja in jo poklical k Sebi po večno plačilo. — Umrla je v Mali Loki pri Domžalah, od koder jo prepeljejo v ponedeljek dne 21. maja v Ljubljano k Sv. Križu ter pokopljejo ob 3 popoldne. V Ljubljani, dne 19. maja 1928. GABRIELA CIDRICH, Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana - Vcdmal. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča: Bentele A., Von Ostern bis Plingsten. Predigten und Homilien. 171 str., nevez. 45 Din. Веуег G., S. J., Maria, Trosterin der Betriibten. Zwolf Mutter-gottesprcdigtcn. 86 str., vez. 32 Din. Dondcrs Dr. A., Meister der Predigt aus dem 19. u. 20. Jahr-hundert. Ein homiletisehes Lcsebuch. 495 str, vez. 105 Din. Federer H.. Und hat ein Bliimlein bracht. Bilder und Geschicht-lein. Gczeichnct v. Angclicus M Beckert, Predigerordens. Vez. 90 Din. Hattenschvviller J. S. J., Die Unbcfleckte EmpiSngnis. 32 Lc-sungen fiir den Maimonat. 406 str., vez. 70 Din Kcpplcr P. W., Wasser aus dem Felsen. Neue Folge der Homilien und Predigten, zvezek L, 379 str., vez. 90 Din Loos A., Die lobwiirdige Jungfrau. Dreissig Marienprcdigten 214 str., vez. 41 Din. Lucas J., An der Mntter Hand. Gedanken und Anregungcn zur Marienverehrung. 335 str., vez. 74 Din. Morzinger J., Das Blnmenreich im Dienste der Gottesmutter. 32 Mai-Vortrage 202 str., nevez. 29 Din. Nevvmann, Der Maimonat. Gebete u. Betrachtungen. 80 str., vez. 16.50 Din. M. Pfaff P., Das Marianische OHIzium erklart v. Msgr. Paul Pfafl, 407 str., vez. 120 Din. Rieder Dr. K., Des Herren Wortl Das Kirchenjahr in kate-chetisch-liturgischen Homilien. 292 str . nevez, 60 Din. Scharsch P. S., Gotteswege in der Seele. Mahnvvorte zum Leben in Gott. 189 str., vez. 34 Din. Schropp B. P„ Quis ut Deus? (Wer ist wie Gott?) Rcligios-kirchliche Vortrage fiir Jiinglinge. 110 str., vez 47 Din. Schiitz J. H., Summa Moriana. Zvezek V Kurze, zeitgemaBe Marienpredigtcn. 848 str., vez. 170 Din. Thiirlimann V. S. J . Maria als Vorbild des christlichcn Lebens. Zvveiunddreissig Predigten und Vortrage fiir den Maimonat und alle Marienfcste. 166 str., nevez 55 Din Weber A. P., Dein Meistersfiick. Ein Bfichlein iiber Charakter-bildtmg fiir jtinge Leute. 222 str., vez. 53 Din. We1ser B., Veni creator Spiritns! Preditfthandbiichlein fiir den Pfingstfestkreis. 194 str., nevez. 36 Din. Wickl R. S. J.. Marienherrlichkeiten. Marienprcdigten oder marianische Lesungen. 342 str., vez. 6.1 Din. Zierler B. P. P., Der englisehe Grufl 31 Predigten fiir den Monat Mai und zugleich fiir die vorziiglichen Marienteste 278 str., nevez. 48 Din. Opozorlio in posebno obvestilo da so danes naj-boljše izdelane harmonike prve jugosl. izdelovalnice Fr. Kucler Ne kupujte po-prej drugih harmonik, dokler niste videli nafte na nov modeliz-delane, na katere se da veliko lažje in mnogo boljie igrati, kot na vsako drugo. Oglejte ei jih na razstavi na Velesejmu, ki bo od 2.—11. junija, in prepričali se bote da so res najboljše harmonike od prve jugoslov. izdelovalnice harmonik Franc Kucler, post. Drenovgrič, p. Vrhnika. Ne kupujte harmonik od tvrdk iz inozemstva; kupujte pravo domače delo I lovamišho shlfldlUCe zn. colo kraljev. SHS platnene obutve * jamiJevim 1 podplati i it slovite svetovne tovarne »Hatehlnson« znnmke »ORAO«, ki e po kakovosti najboljša iu najtrpež-nejša, ee nasaja pri VOSfl NlHOlKd 1 drug Beograd Knei Mlhajlova 1!. Prodaja so samo trgovcem na debelo po zelo ugodnih cenah Kajenje je strup!® Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodljivega kajenja z dr. Rasehcrja Putseh-tnblctami. 1 omot 30 Din in poštnina; eno ozdravljenje 5 omotov 145 Din franko. Varujte se ponarejanji Naročila naslavljajte točno „Aurora" odd. 40, Norisad. Železniška 47. 7j5j-«y»i!»» Za mnogobroine izraze iskrenega sočutja ob С.СШ vttiCt priliki prerane smrii moje nadvse ljubljene soproge ИагоНпв KGtzmuth roj. Simefti izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujem se zlasii za podarjene vence in za poklonjcno krasno cvetje. — Posebno se zahvaljujem prečastitemu g župniku v Dol. Logatcu in vsem priialeljem in znancem, zlasli gg. železničarjem, ki so spremili drago pokojno na njeni poslednji poti, prav tako tudi gg. pevcem za ginljive žalostinke. Vsem imenovanim moja najsrčnejšo zahvala! V Dol. Logalcu, dne 20 maja 1928. Žalujoči soprog. MM® Vse vrste aparatov, sestavne dele in potrebščine dobite najceneje pri novi tvrdki RADIOVAL. Ljubljana, Zahtevajte ponudbe in cenike. Ш10 frž3 /Г5 t/ v Barvasti bat?st in ».vila za dainsko perilo A & E. Skaberne. Liubliana Visokošolec svojemu bogatemu stricu: Stric, za svet bi vas vprašal.< Kaj pa tacega?« je stric čemerno praaal. Kako in kedaj bi vas lahke vprašal za malo posojilo?« ? Najboljše je,« je odvrnil stric, »ako me pokličeš telefonično, a preje obesiš slušalo na kljuko, preden dobiš odgovor.« se bodo radi pospravljanja engros-zaloge prodajale velike partije zlatih, srebrnih in niklastih švicarskih in z a p e s t n i h ur, kakor ludi zlati in srebrni predmeti Prepričajte se sami o resničnosti te reklame in oglejte si mojo zalogo kakor cene, ne da bi se Vas sililo k nakupu. F. m. m ж 3 ж m t «ss,5, MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 27, (prej A. Ki ff mami) Kreditni zavoi LJUBLJANA. Prešernovo ulica Ш. ?o (v poslopju) Obrestovanla vioti, nakup in prodajo vsako vrstnih vrednostnih papirjev. deviz in valut hopznn narofiiia.-iireduiem in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-denositi itd. itd. Rrzoiavke: Kredit Ljubljana Tel. Z040. 2»57 Z5¥8: internrban Z705 Z8D6