—'■ — - ■ ■ ,------" n- .'. 11.1 J*. (1 JI1.P..I ■J).-IIP Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA The largest Slovenian daily -: in the United States: List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 302. — STEV. 302. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1917. — SREDA, 26. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nagovor nemškega cesarja. -ooo- V SVOJEM NAGOVORU NA NEMŠKE ČETE V FLANDRUI IN PRED VERDUNOM JE SLAVIL NEMŠKI CESAR NJIHOVO JU. NAŠTVO, KI JE DOPRINESLO SLAVKE ZMAGE TEKOM BOJEV LETA 1917. IZJAVIL JE NADALJE, DA JE BILO KAZNOVANO IZDAJSTVO IN DA JE BIL JUNAŠKI ODPOR DELEŽEN JUNAŠKE NAGRADE. OOO True translation filed with the postim ster at New York. N. Y on 'M. 1917. a* required by the Act of October 6. lt>17. Luka bojišče. Prevažanje vojakov. -OOO— Italjani so osvojili nekoliko ozemlja. — Nemško poročilo naznanjaj NEMCI BODO PREPELJALI NA ZAPADNO FRON- Amsterdam, Nizozemsko. 24, de-eembra. — Nemški kajzer Viljem je obiskal pretekli petek fronto severno od Verd una in v soboto tiuli flandrijsko frouto kot pravi neko poročilo, ki je prišlo danes iz Berlina. Ob priliki svojega nagovora na drugo armado v soboto je rekel: Mi ne vemo, kaj vse nas se čaka, vendar pa ste videli v teh preteklih štirih letih vojne božjo roko. ki je prevladovala, kaznovala izdajstvo ter nagradila junaško vstrajnots. Iz tega lahko črpamo trdno prepričanje in zaupanje, da bo (Jospod tudi v bodoče z nami. Če noče sovražniku miru, potem moramo prinesti svetu mir s tem. da ga z železno pestjo vsilimo ter sijajnim mečem prinesemo k onim, ki nočejo imeti miru. To je bilo leto polno dogodkov za nemško armado in nemško domovino. V sled vaših udarcev so vaši prijatelji in tovariši na vzhodu za-inogli doprinesti velike odločitve Ni bilo niti enega moža, nobenega častnika in nebenega generala na vsej vzhodni fronti, a katerim koli sem govoril, ki ni odkrito priznal, tla bi vsi skupaj n«-mogli izvršiti te«ra. kar so re* izvršili, če bi njihovi tovariši na za- Iz Washingtona. -ooo- VOJNI TAJNIK BAKER SVARI PRED NEMŠKIMI MIROVNIMI PONUDBAMI TER IZJAVLJA, DA NAS NE BODO KRETNJE PRIPRAVILE DO PRENEHANJA Z VOJNIMI PRIPRAVAMI. — NEMCUA ŽELI IMETI VEČ OZEMLJA. ooo- True trun-iatiou filed with the post-master at New York. N. Y. on Ik>c. li«17, its required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. €., 25. decembra. — Vojni tajnik Baker je v svojem tedenskem pregledu glede vojaškega položaja izjavil naslednje: — Najnovejša mirovna propaganda Nemčije, katero je smatrati kot predhodnika ofenzive na zapadni fronti, ee bi ne sprejeli nemško-zamišljenega miru, ni bila sprejeta od zaveznikov in Združenih držav ter nas tudi ne sme uiti za trenutek zavesti v opušcenje naših vojnih priprav. V ugotovilu se glasi nadalje: — Nemci spoznavajo, da bodo tekom kratkega časa naše armade tvorile glavno telo svežih strategičnih rezerv, ki bodo še na razpolago na bojnih poljih Evrope. Naše armade pa predstavljajo te rezervne zmage. V pregledu se glasi nadalje, da se lahko zanesejo zavezniki na bojno moralo Italije in sicer brez obzira na to. kako intenzivna je postala nemška mirovna kampanja. llaijansko vojno pozorišre je še enkrat postalo važno gldee vojne delavnosti. Sovražnik, nestrpen vsled zakasnenja, da dospe v pol ni meri v Italijo in Beneško ravan in da uniči laške armade, je odposlal nadaljne sili* na laško fronto z namenom, da doseže odločilen uspeh. Nemci skušajo slediti prepisom klasične strategije ter potom uspešnega obkriljvalnega gibanja uničiti laike in zavezniške armade. Vse kaže, da skušajo na vse načine dokončati svojo laško kampanjo tako kot so izvršili prejšnje kampanja v Kuriji. Srbiji in Kumunski, kjer so dosegli uspehe potom takih strategičnih obkiiJjevanj s son*zmerno malimi stroški ter pridobili velike dele ozemlja. Ob celi fronti je pritisk sovražnika še nadalje velikanski. Še p redno bi n«ulai> vali s kako nadaljuo o]>eraeijo lia za|>adni fronti, skušajo ]>otisniti Nmci Ica!jauc do A ♦ liž«* ter domnevajo pri tem, da bi imel tak ustrh naravnost usodepoln u^liv v celi Italiji. Vse kaže. da niso izgubili Nemci še vseh nad glede po-vziv < nja so jaln-: rev !m-ije v Italiji kot so s+ot ili to na l>»isK.em jK> svojih zmagovitih kampanjah 191-"». l*a naj b» t« prekueuška propaganda tako intenzivna. se k! *« l 1« mu lahkf zanašamo na bo jna bilo laškega naroda. Ob celi zapadni fronti je nadaljeval sovražnik s svojimi vznemirjajocimi pohodi v namenu, da vzdrži zavezniške sile pozorne. Kljub temu pa ni bil noben spopad na zapadni fronti več kot lokalnega pomena. Vse kaže. da je predhodnik nemške ofenzive, s katero naj bi se pričela na zapadu intenzivna mirovna propaganda. Natančna izpraševanja glede položaja so razkrila, da se sovražnik zopet pripravlja prositi za mir "pred končno zmago". Informacije iz raznih virov potrjujejo poročila, da ho jpadnj fronti ne stali kot eu mož Taktične in strategične zveze med bitkami ob Aisne. v Kampanji, v Artois in Flandriji ter pri Cambifei in uspehi na vzhodu in v Italiji m) tako oči vid ni, da je breZ potrebe izjnibljati plode njih vsake besede. S centraliziranim vodstvom deluje nemška armada na t*sredoto-čen način. V namenu, da zamorc mo izvršiti te ofenzivne udarce, je mora! del naše armade ostati v de* Vsak izmed vh.s je moral upora biti v*e svoje živce do skrajne meje. Vem, da je vsak izmed vas v hitrem artilerijskem ognju izvrši! nadčloveška dela. Prav pogosto vas je gotovo obhajala misel: Cc bi imeli le nekaj za seboj, če bi da so vjeli Nemci 9000 Lahov. Trne translation filed with the postmaster at New York. N. Y. oa IVe. 2t5. 1917. as required by the Act of October ! 6. 1917. Rim, Italija, 25. deeembra. — Italjani so napadli Nemce, kateri so »i priborili pot skozi italjanske čete na gori Valbella in Col del Rosso i»a Asiago planoti. Bitka se je vršila ves večrajini dan. Italjani so si izvojevali pot k izgubljenim pozicijam ter zaplenili nekaj topov in veliko strojnih pušk. ka tere so morali pustiti na me-stu v nedeljskem bo iti. TO POL MILJONA VOJAKOV. — FRANCOSKI VO JAŠKI KRITIK NAPOEDUJE VEC OFENZIV. — AV STRUSKE DIVIZIJE. nam bila dodeljena le neka uteha 1 Prišla pa je ta uteha kot posledica dane« na vzhodu, kjer je videti sedaj, da so viharji vojne zaenkrat utihnili. Dovoli Bog. da b'i bilo to za vedno! Včeraj sem govoril z vašimi tovariši v bližini Verduna. In ko sem šel skozi njihove vrste, so bile misli vseh, podobne jutranjem dihu, prepojene s prepričanjem: — Ti nisi več sam. Veliki uspehi in velike zmage zadnje preteklosti, veliki dnevi bitk v Flandriji in pred Cambrai, kjer se je izvršilo prve ofenzivne Oficlelno poročilo o zadnjih bojih se gla*i: Vroča bitka na Asiago planoti katera se je vršila včeraj z vso živahnostjo in odločnostjo, je šele nastopom noči nekoliko pojenjala Naši vroči napadi, katere smo vpr. zorili nekaj ur pred mrakom, so s< obnesli kljub težavnemu terenu ii velikemu mrazu. Boj se je razširi" na one pozicije, s katerih smo s» morali prejšnji dan umakniti. Sovražnik je žilavo branil ozemlje in koneentriral v fronti svoje linije strašen ogenj iz številnih baterij. udarce na arogantne Angleže te<. pokazali, da so kljub tem Ietow vojne in trpljenjem naših čet o-hranile še vedno svoj ofenzivni duh, so imele velik učinek na celo domovino in tudi na sovražnike. čet am pred Verdunom je reke: nemški cesar v petek: Ce bi ne biie nemške čete mirne in junaške na zapadni fronti bi bila nemogoča uporaba nemških j Nefco sovražno kolono, ki je prodirala s Pertica višin v zapadni smeri proti Malga Costalunga, j< naš ogenj uničil. Berlin, Nemčija, 25. deeembra. Poročilo iz glavnega stana nemške armade naznanja: V L'»jih krogr Col del Roso j<-število naraslo za 9000 mož in 270 častnikov. ij Poročilo tudi pravi, da so bili 1.1odhiti vsi italjanski protinapadi ^ \ j tem ozemlju. «KM)-- True translation filed with the post-master at New York. N. 1 on J >ec _•»;, 1917, as required by the Act of October G, 1917. London, 25. decembra. — Poročila iz Pariza pravijo, da poslanec Joseph Reiiiacli, ki je avtoriteta v vojaških zadevah, domneva, da bo mogla Nemčija potegniti 50 divizij s svoje vzhodne fronte, kjer bo pustila 20 ali 30 divizij, da jo varujejo. ' To bo osvobodilo 500 tisoč vojakov, ki so v službi na zapadni fronti. Francski izvedenec pripisuje nemškim divizijam ino deset tise mož. Število avstrijskih divizij, katero bi bilo mogoče dobiti, je negotovo in jih cenijo na kakih 10 do 25. Reinach misli, da bo nemški glavni stan poskusil ob istem času več ofenziv na različnih krajih, posebno v smeri proti Nancy, Calais, Verdun in Rheims. V nekaterih dobro informiranih krogih so mnenja, da imajo namen povečati razsežnost nemškega prevažanja od vzhoda proti zapadu, kakor se pa v resnici dogaja. Na noben način niso nemške železnice v tako popolnem stanju kot so bik' 1914 in po zanesljivih informacijah se niso izvršile na angleški, francoski in laški fronti velike izpremembe v razpostavijanju nemških sil. Nemčija je bila v Belowi ofenzivi proti Italiji vdeb-žena s šestimi divizijami. Zdaj pa jih ni več kot 8, ali skup no 90 tisoč mož. Razdelitev sovražnih divizij začetkom novembra j« bila: f>4 proti Angležem in 84 proti Francozom. Ta položaj ni bil podvržen večjim izpremembam. Razlika mod «.<•.<■-ma ni tako materjahia. kajti Nemci smatrajo obe fivi; i z t eno in pošiljajo rezervne divizije potrebi iz ereg r- -ja v drugega. Tako je bila 30. novembra, k«. j<- bilo zbranih okoli; «r!eških postojank pri Cambrai 13 posebnih divizij za v. -ivo protiofenzivo: nekaj teh divizij je bilo pr« jn lj,u.i;» -francoske fronte. Haag, 25. decembra. — Avtoritativno se naznanja, «1* je prevažanje avstrijskih čet na za pad no fronto že pričelo. Bruselj je določen, da vse pripravi za sprejem avstrijskih in nemških «Vt z ruske fronte, li v barake. Radi teg ase domneva, da je koncentracija i inških čet z vzhoda v Flandriji samo "bluff* in da se ne in< r* fenzivi, čeprav je to zelo težka misel za nemškega vojaka. Taka o fenzivna bitka pa se je izvršila tekom leta 1917 tako, da nima nobene primere. Del nemške armade je sprejel če jo Nemci prepričati ves svet o tem, da je vojaški položaj tak, da oni sami za morejo diktirati mirovne pogoje. Grozijo, da bodo prodrli na zapadni fronti skozi zavezniške črte v slučaju, če zavezniške sile ne bi sprejele stavljenih pogojev ter bi se v tem slučaju nagromadilo v>o nemško silo na zapadno fronto. Različna poročila glede neposrednih mirovnih predlogov od strani Nemčije kot navidezno ugodnih pogojev ne »mejo na noben način in niti za trenutek zavesti nas do popustenja v naših vojnih pripravah. Treba je le spomniti na to, da so Nemci tudi tekom preteklega božičnega časa spustili v svet enake mirovne pogoje. Pri razmišljanju glede splošnega vojaškega položaja je treba premisliti, da bodo tvorile v kratkem času naše armade glavno telo svežih strategičnih rezerv, ki bodo na razpolago na bojnih |>oljih. Naj bo vsled tega še tako nadkriljevanje od strani so-\ raz n i ka glede mož in topov, ki jih je slednji v stanu spra viti na ]>ozorišče na zapadni fronti, in naj se celo prizna eventualno izenačenje zavezniških čet v prid tega sovražnika, pa vendar ve slednji, da bodo ti njeovgi napori brez-u^pešni ter da bo dosegel le krajevne uspehe, ki ne more-}o uplivati na končni izid vojne. Tekom dveh prvih let vojne je morala prenesti Francija glavno silo sovražnega npaada, dočim se je Anglija uripravljala. Izza j>oraza nemških sil pred Verdunom pa so prevzele angleške čete in one iz angleških kolonij vedno večji del tovora te vojne. Italija je do skrajnih mej svojih sil tudi prevzela pre-'•ejšen delež tega bremena. Ker pa se je obrnil vsled zmanj kanja ruskih sil ves pritisk Avstrocgrske in Nemčije proti Italiji, morajo sedaj francoke in angleške armade združene re^avati ivojega zaveznika ter stati laškim armadam >il na vzhodu in v.Italiji. Borile«* na zapadu je junaško izpostavi! svoje telo za *voje-ra brata «»1» Dviiij in Soči. da slednji koraka «d zmajre do /majre. Strašne bitke na krvavih gTieih krojr Verduna niso bile bite zaman. Vstvarile so nove temelje za vojevanje vojne. Nemške krutosti. Pito nemško barbarstvo nad ameriškim vojakom. — Razrezali so mu vrat. Kakor v filipinski vojni. True translation filed with the pott master at New Tork. X. T. on T>ea JH, 1917, as required by the Act of October 6, 1917. Z ameriško armado v Franciji, 25. decembra. — Oficjelno se poroča o nemških krutostih nad ameriškimi vojaki. Našli so nekega ameriškega vojaka, kateremu je bil vrat prerezan in uradno se izjavlja, 4*da je moral biti ubit poten*, ko je bil že vjet. ** Informacije glede nemških gro-zovitosti so dobile čete v zbirki buletinov, katere so jim prebrali poveljniki in ki so bili nabiti na naznanilnih deskah. Tukaj sledi, kar so slišali: ; "Po nemškem napadu na postojanko, katero so držale ainerišrkr čete, so našli nekega vojaka peš-polko z od ušes do ušes prereza nim vratom. Premočen nemški od delek era je presenetil in so ga u-smrtili, ko je bil že vjet. | Tako brutalnost poznajo stari vojaki, ki so se borili proti barba rizmu v filipinski kampanji." Zračni napad na Mannheim. True translation filed with the poet- ma-t»-r at N>» York. N. T. on Dw. lt«17. as rwjuired by the Art of Oetober 6, 1917. London, Anglija, 25. deeembra. Sinoči se je oficjelno poročalo, da so angleški letalci vrgli včeraj zjutraj «*no tono razstreljiva na Mamiheim ob Renu. Xe ve se. s katere strani fronte so prišli letalci, toda domneva se, da so pri šli iz bližnjega Nancy-ja, ki je ob francoski fronti, od koder je do Mannheima samo 120 milj ; od najbližje angleške točke. St. Quentina pa je 234 milj. Razstrelbe so opazili na veliki železniški postaji, v tovarnah, pa tudi v mestu, kjer so nastali požari. Na naše aeroplane so namerili zelo hud ogenj s protizračnimi topovi. Eno naše letalo je bilo poškodovano in je moralo pristati. Mnogo sovražnih letaleev je ponovno napadlo naš oddelk, pa so bili vedno odbiti. Vsa naša letala, razim gori imenovanega , so se vrnila. pričakovati ofenzive v Flandriji, Nekoliko bolj se vrjame kompetentnim nevtralni m opazovalcem, da je mogoča ofenziva v Alzaciji, ki r -v n-trajo nekateri Xem«-i za bolj ugodno stališče. Petrograd, 25. decembra. — Vrhovni armadni poveljnik praporščak Krylenko je v nedeljo sporočil bol.i se v i-škemu glavnemu stanu, da Nemci v zelo velikem štev' u in z vso mogočo naglico prevažajo svoje č^te na zapa dejstvo opozoril mirovno delegacijo. Posebno poročilo iz Brest-Litovska naznanja, dj, Nemci včeraj še niso bili pripravljeni, da bi odgovorili na i*uske mirovne pogoje: zaradi tega je bila se J i mirovnih delegatov preložena na pondeljek popoldne. Lisičja nadlega. Vojna poročila. True translation file«! with the i»ot-t-master at New York. N. Y. on l~>ec. 2H, 1917, as required by ttie Act of October 1017. London, Anglija, 25. deeembra V nočnih patrolnih spopadih sm<-vjeli nekaj vojakov južno od Cam brai. Sinoči je bilo preeej živali no artilerijsko streljanje zapadne od La Bassee in vzhodno od Vpre 6a. — Pariz, Francija, 25. deeembra Na obeh straneh Možeh* je bil; artilerija na obeh straneh zelo ži vahna v okolici Doanmont in pref Chaume gozdom. SLOVENSKA ZABAVA. Vsa društva newyorske sloven ske cerkvene občine sv. Cirila ii Metoda bodo v pondeljek, t. j. n; Silvestrov večer priredila skupin zabavo v cerkveni dvorani, G2 St Marks Pl. {8. uln-a). Pri tej za bavi sodelujeta tudi pevsko dru štvn "Domovina" in tambnrašk« društvo "Slovenka". Tudi za je< in pijačo bo kar najbolje preskrb ljeno. Med drugim se bodo dobil' tudi pristne domače klobase. Či sti dobiček je namenjen za cerkc\ Zabava se prične takoj bo bla goelovu. . __ lajna težko nalogo, krijoč svoje tovariše □a vzhodu brezpogojno ter prevzel nase celo silo angleške in fran-?oske armade. Tekom dolgih priprav je zbra' sovražnik naravnost nezaslišne množine tehničnih sredstev, muni-:ije, topov, da vstopi preko vaše fronte v Bruselj kot je ponosno izjavil. Sovražnik pa ni dosegel ničesar. Najbolj gigantsko podjetje, kar jih je kdaj napravila kaka arma-Ja in brez vsake primero v svetovni zgodovini, je napravila nemška armada. S tem se ne baham. To je dejstvo in ničesar drugega. — Občudovanje, ki ste si ga zaslužili, bo vaše plačilo in obenem vaš ponos. Nobena svar ne more na noben način staviti v senco ali prekositi tega, kar *te izvršili vi in naj j«-še tako velika in mogočna. Leto 3917 je s svojimi velikimi bitkami dokazalo, da ima nemški narod v Bog^u stvaritelju nad nami brezpogojnega in ustraj. ga zaveznika, na katerega se lahko absolutno zaue>>e. Brez njega bi bilo vse zaman. Drugi buletin pa naznanja, kako Nemei v zavzetem ozemlju izganjajo žene in otroke iz njihovih domov rta sneg; poslopja pa potem zasedejo vojaki, ali pa denejo vanje konje in materjal. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci. ooo Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ab pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izročiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TYltDK4 JHfcAMj^. fl A K8KR, 88 Oortliadt M* - S? i Bayville, N. J., 25. deeembra. Letos je v tej okoliei toliko lisie. da lovci zaslužijo po $30 do $50 na tedeu, kajti kože so letos petkrat dražje kot so bile lansko leto. Tudi država daje nagrado za vsako ubito lisico. Kokoši po farmah so zelo na-dlegovane, kajti lisica odnese kokoš tudi pri belem dnevu. Po vojni. 11 rudarjev je bilo ubitih v rudniku. i -- Knoxville, Tenn. — V rudniku št v. o Dar Dour and Coke kouipa-nijc v Cattosi se je dogodila raz-strelba. ki je ubila 11 rudarjev, Ob času razstrelbe je bilo v rudniku 75 rudarjev ixusreča je. da uj število žrt«-v še večje. j _ i Mehiški banditi. 1 Valentine, Texas, 25. decembra Mož. ki je prinesel truplo ameri škega pismonoše Michey Welcha ] katerega so obesili mclti&ki ban 'diti v Candaleriji, poroča, da si nocoj bojujejo ameriške čete i prednjo stražo mehiških banditoi v bližini Candelarije. » El Paso, Texas, 25. decembra Zgodaj dane> zjutraj so Mehikan ci napadli obmejno mesto Cande laria ter so obesili ameriške?! poštnega voznika Mihey Weleha Po umoru so banditi oropali pošt ne vreče. 1 Welchevo truplo so potem pre /nesli v Valentine. I Dva mehiška potnika v poštner vozu sta bila vstreljena, True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dee. 26, 1917, as required by the Act of Oetober 6, 1917. Washington, D. C., 25. dec. — V "Washington so prišle vesti, da je angleška vlada imenovala posebni odbor v namenu, da se izvršijo vse finančne priprave za po vojni. — Sir Richard V. Vasear-Smith iz LloydOve banke je načelnik tega odbora, ki ima tudi namen olajšati izpremembo tovarn kjer se izdeluje vojni materjal, v normalno produkcijo in da se bo moglo vstreči izvanredni® zahtevam po sirovem materja^u, ker bodo zaloge prazne. ' *' ' ...... ......."mž mm i— f - — _,_ "GLAS NARODA" XttoTeoian Dally.) Chf Md and published by tbe SLO V K H 10 PUBLISHING C O M P A NT (a corpora tloa) rauunt BAJtflEH, Pr—kVnt. LOUT8 BEfTEDIK. Trearorw. Plam of Basin— of tba corporation and addresses of above officers; 82 Oortiandt Street, Borootrt lets .................. l.QO Zs loosemstvo sa celo leto...... f-QO "QL4H NARODA" Izhaja riak dm lzysemg nedelj in praralkor "G L A 8 NARODA" ("Talce of the People") Issnsl mij day except Snndays and Holidays Bobscriptiop yearly 9XHQ. _A^ertisemcnt agreement._ Dopisi brrs podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagoroM poilljatl po — Money Order. M spi uniM kraja naročnikov prosimo, ds se nam tndl prejinjs fclvaUMe __os rasni, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisa« ln poftlljstvam naredite ta naslov: "O L A 8 NARODA" » Oortiandt »t.__W«»w Tort riti ___^_ Srbska vojna misija. -ooo—-- Tru« 11 a i slan.(11 fil*tl with the post master at V.-w York. X. V. on Ix»e. 20, 1 Sil7, us riijulred hj th»- Art <»f OrtoU-r f>. 1017. 'LVkom par o menda izza rasa. ko je prišla sem francoska misija z JofTrejeiii v New York, najbolj pomembna misija, kar jih je bih v tem letu v Združenih državah. Vse, kar j«; trpel srbski narod, kar je žrtvoval in kar le izgubil, je predmet splošnega človeškega sočutja. Srbski narod ni šel v vojno iz svoje lastne volje, temveč na je prisilila v njo velika moč mogočne sosednje drča ve. Teh stvari ni treba ponavljati, kajti so vsakemu znane in znano je tudi vsakomur, da je bila korumpirana av-srrijsko-madžarska diplomacija ona sila, ki je iz svojih sebičnih namenov naravnost provoeirala konflikt s Srbijo ter s tem zanetila požar svetovne vojne. Nam vsem je znano, kako nesramen je bil ultimatum, i;i *ia je poslala avstroo^rska vlada Srbiji in kako liemo-^oče je bilo slednji sprejeti stavljenih pogojev, če bi se ne hotela za vselej ločiti od narodne časti in narodnega .ponosa. Znano nam je nadalje, kako so se razvijali dogodki naprej. Z velikim aparatom je vdrla avstroogrska armada v Srbijo, pregazila nekaj njenega ozemlja, a je bila vržena nazaj in poražena od manjšine enega človeka proti — desetini. Sledila je druag invazija z nemškimi armadami, in tako neodoljiva, da se ji ni mogel vstavljati niti srbski junak. Sledili so zatem žalostni dnevi izseljevanja, romanja preko zasneženih albanskih gora in končnega bega na o-tok Krf, kjer so se zbrali ostanki junaškega srbskega naroda. Odpor, ki ga je nudil srbski narod brezobzirnemu zavojevalcu. je morda brez primere v svetovni zgodovini. Kil je to odpor, pndoben odporu Spartaneev pri Ter-mopilah, podoben odporu Švicarjev v njihovi končni borbi in zmagi proti habsburškim tlači tel jem. i e ima srbski narod kako zaslugo, ima to, da se je v-stavil celi avstrijsko-nemški sili z silno močjo in s pogumom, ki mu ga ni para. V tem smislu pa je tudi prihod srbske misije v Združene države nad vse pomemben, kajti s tem dogodkom niso zvezana politična vprašanja. (lovori le srce in govori le zavest bratskega sočutja do naroda, ki je izmed vseli jugoslovanskih narodov največ in na najlx 1 j nesebičen način žrtvoval svoje imetje in svoje življenje za to, zakar se borimo mi vsi, namreč za svobodo jugoslovanskih narodov. V tem smislu s srcem pozdravljamo prihod srbske misije, kajti v nji pozdravljamo celokupni srbski narod, ki je več trpel in več prestal v vojni kot katerikoli drugi na bojnem polju. 1'ničena »banovina, pregnan narod, ostanki armade sloječi na makedonski fronti — to je vse, kar je ostalo od nekdaj |4-oc vita joče se in jxmosne srbske kraljevine. Pri tem nas tolaži le up. da klije iz razvalin novo življenje in da bo napočil tudi srbkemu narodu dan polne svobode v bratskem sjxutizuniti z ostalimi jugoslovanskimi rodovi, ki so. kot srbski narod, željni prostosti. V tem smislu pozdravljamo tudi srbsko vojno komisijo. kajti ona je del nas samih 111 zagovornica naše stvari. -ooo- Apostoli **suše" pravijo, da natančno vedo, kako je trelm ravnati z vojaki. Ce človek eita kaj takega, se mu čudno zdi, zakaj ti 'apostoli' ne nadomeste Persliinga na francoski fronti. • • • Rojaki, ali ste dali svoji deci za božični dar vojno-wu'cevaln znamko? Če tega niste storili, glejte, da ne bodo vaši otroci brez tega naj prime mej šega novoletnega darila! • • t Daruj*« po dolarju za aroftrifiki rdeči križ! 8 tem, da daruješ, te ravno tako prištevajo med boril-ce za domovino kot ce bi se nahajal na bojišču! _ Pisma iz ujetništva. Od vojtnega ujetnika F ran j a Mačko vseka smo prejeli pismo, ki dokazuje, da naši rojaki v ujetništvu navzlic raznim neprilikam sedanjega časa laliko dobivajo časopise in druge pošiljat ve. Pismo se glasi: Kromy, Rusija, ls. jul. '17. Slavno uredništvo "(Jlas Naroda" v New Yorku. Vaš cunjeni list še vedno prejemam, za kar se Vam najiskre nejše zahvaljujem. To je edin: uteha, ki jo ima človek, oddaljen lako daleč od svojih dragih, og >voje mile slovenske domovine. vr upanju, da mi li.^t še nadaljt pošiljate, se Vam še enkrat iskre-.10 zalival ju join. Pozdrav vsem rojakom in roja .unjam po širni Ameriki. Z odličnim spoštovanjem Fran jo Maekovšek, vojeiinopl jenny j avstr. aiutii No. 1814, KliO.MV, Russia. Orlovska j a gub. Spoleto, Italija, '24. okt. "17. Predragi g. Sakser! Želim Vam sporočiti, da po te." lolgotrajoi vojni se nahajam tu / italjanskem ujetništvu i čl ra en mene še nekoliko drugih Slo • eneev. Tukaj nam je zelo doigčas, po ebno j>u meni, kadar se sporni ljani na moje pretekle dni, ka ere sem preživel v Lcadville Jolo. Vsi narodi so dobili razno • estnih knjig od Rdečega Križa -?amo mi nič, kakor sploh smo naj '.adnji v. . . Sedaj Vas prav if po prosim« /si skupaj, ako bi bilo mogoči Vam poslati nam kake knjige (romanov in povesti). Ob tej priliki Vam voščimo vs skupaj vesele božične ]>raznike il ravno tako tudi veselo Novo leto Z I »ogrnil do videnja, ako nam Bog zdravje da. Pozdravljamo Vas prav lepo vsi skupaj. S spoštovanjem Anton Novak, Distae^amonto, pri^ionieri di guerra, Pompagno Presso SPOLETO, Italia. Prov. Perugia. General Leman. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. ou Dec. 21». 1917, as required by the Act of October 0. 1917. V tej vojni imamo toliko junakov in večina teh je. bila na pozo-riseu samo nekaj ur ter naravno je, da bo mogoče eden prvih po- : zabljen. Zaradi tega bo zanimalo svet, ki misli na tekoče vojne dogodke in prihodnje kampanje, ko < bo slišal o konečnem osvobojenju branilca Liegc. Vendar pa bo general Leinan brez vsakega dvoma vzbujal v ( »vetovni zgodovini mnogo v.eejei zanimanje kot po. marsikateri nje-J fovjfa naslednikov. § »vojiiu rax-j. umom, junaštvom in odločnostjo je postavil prvo nesmrtno oviro nemški povodnji. On je bil prvi, { ki je držal jez; kot Špartanei pri j Termipolah. je omagal tudi on; toda kakor njegovo omaganje, bo tudi njegovo ostalo slavno v člo-) veš k i zgodovini. Kakor Spantanci, se tudi Leman ni podal; zmagovalci so ga nezavestnega potegnili izpod razvalin njegove razbite trdnjave, i'oda oni, ki so ga našli, so našli nepremaganega vojaka, junaške-. j'a častnika najhrabrejšega vla- - darja. Spominjali se bodo obraiu- - oe Liege, ko bodeta pozabljeni dve tivtini sedanjih slavnih bitk. * Z obranil.o pa bo ostalo tudi ime . branitelja. Pozabili smo že, kdo je zavzel belgijsko mesto, toda oni. ki so živeli v avgustu 1014 in po-■ zneje ter bodo brali o teh velikih dnevih, ne bodo nikdar pozabili moža, ki se je postavil nasproti najbolj barbarskim trumam v na smrt obsojenih in razpaJih trd a j avail ob Mozcli. LAŽ. . Konja jezdi aga Havana ga po koruzi, i^o zeleni jasi. Poči prazna puška iz zasede ;n zadene ago Hasanago pod koleno na junaško čelo. . -Mrtev pade aga Hasauaga, firtev pade, živ dt;:uov priskače. Fam lovita dva odrta hrta, d o vit a pisana dva zajca. \'ese jaj-.:a mu kokoš pečena, pojejo mu v loncu petelini. POZOR, SLOVENCI, POZOR! Svojim prijateljem in znaiu-em ter rojakom po zapadni Pepnsvl vaniji naznanjam, da sem prejel >d guvernerja imenovanje isl JAVNEGA NOTARJA. I isarno sem ot-voril v Pitts ourghu, Pa., v znanem Bakewell poslopju, soba Št. 102, prvo nadstropje, poleg urada slovensko-lrvatskega advokata F. A. Boga-leka, vrhovnega odvetnika Nar. Hrvatske Zajednice. Opravljal bom vsakovrstna dela, ki spadajo v notarski posel. Izdeloval bom zaprisežene izjave (affidavits i, pooblastila, razne pogodbe in dogovore, prošnje in iruge postavne dokumente. Vse to bom izvrševal v raznih jezikih Obenem bom tudi tolmačil pri sodiščih, mirovnih sodnikih ter povsod drugod, bodisi v Pitts-burghu ali izven Allegheny eoun-tyja- Moja pisarna v mestu-je odprta od 9. ure zjutraj do 5. ure papol-. dne. V slučaju, da kateri izmed rojakov ne more priti čez dan v - mojo mestno pisarno, se pa lahko - oglasi pri meni na domu med 6. > in 8. uro zvečer na Štev. 20 — 48. in Butler St. t Jamčim vsakemu dobro in pošteno delo. Rojakom se priporo- > čam. ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ, soba 102 Bakewell Bldg., , Comer Diamond & Grant Streets, Pittsburgh, Pa. j j Telephone; Court 3459. J 1.02^^1.24^6^=12). _____ I Kupujte vojno-varčevalne znamke! S tem, da štedite, pomagate sebi in vladi Združenih držav. Vsaka varčevalna znamka stane 2-3 eentov. Oe le morete pogrešati kvoder, kupite varčevalno znamko. Za šestnajst varčevalnih znamk dobite eno vojno-varcVvahio znamko. Te vojno-varčevalne znamke je treba prilepiti na vojno-varčevalni certifikat. Vsaka vojno-varčevalna znamka, prilepljena na vojno-vareeva1 ni certifikat, bo vredna due 1. januarja leta pet dolarjev. Na ta način boste imeli v onem času 88 centov dobička od vsake vojno-varčevalne znamke, ki bo prilepljena na vojno-varčevalnem certifikatu. To se pravi, da vam bo prinesel denar, katerega boste na la način prištedili, štiri odstotke obresti. Velike važnosti je dejstvo, da ni treba čakati za državi posojeni denar do 1. januarja leta 1923, ampak, da vojno-varčevalne znamke lahko vnovčite, kadarkoli hočete. Če kupi vsak možki, vsaka ženska, vsak otrok v Združenih državah samo eno varčevalno znamko, pomeni to, da bo imela vlada 2.3 miljonov dolarjev, s katerimi bo privedla sedanjo vojno do končnega uspeha. Torej na delo rojaki! Ce se ne morete boriti z orožjem, pomagajte z denarjem in imejte od tega tudi sami koristi. Vsak kvoder, katerega se lahko pogreša, naj gre za varčevalno znamko! To naj bo vaše geslo. Razen na poštnih uradih, bankah, hranilnicah ter drugih javnih uradih, kupite varčevalne znamke lahko tudi pri: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. kjer dobite lahko tudi vsa potrebna pojasnila. Bodeča žica, V sedanji vojni igra hodiva žica veliko ulogo. Prodiranje skozi take zapreke, posebno, ako so še celo napolnjene iz elektriko, je zelo težavno in zahteva mnogo žrtev. Kako stara je Iznajdba te žice? V knjigah, ki opisujejo ameriško državljansko vojno, se nu.osro krat čita, da so se tvrpatam branili s pomočjo žice, s katero prepregli svojo bojne črte. Toda skoraj gotovo je ta trditev neresnična. ker je bila ta žica patentirana šele mnogo let pozneje. Predno se je pričela izdelovati ta žica v sedanji obliki, ki je zefo priprosta in vzlie temu dobra, so se mnogi iznajditelji morali dol-^o truditi. Leta 1S67 je Lzimšcsl Amciika-nec Smith iz Kent neke vrste bodečo žico. ki pa se je le malo rabila. Istega leta pa je dal neki drugi Amerikanec po imenu Hunt v New Yorku patentirati druge vrste tako žico, ki .je bila opremljena 7. zobmi iz pločevine. Skoi-o na isti način jo je pričel eiu> leto pozneje izdelovati nrki I\i*ily v New Yorku. 'iV vi>1e žiee mi se rabile do leta 1S74. To leto pa je iznašel Joseph Glide! načiu za izdelovanje, kateri način se še .sedaj rabi. Joseph Glidel je živci v De Kalb, 111. On je torej pravi izumitelj bodeče ž:ee sedanje nove vrste. t '' Vorwarets;' zatrt. i ---- True translation filed with the ]x»st master at New York. X. Y. on Dei-. L'O. . 1017. as required by the Act of October 0, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 2:J. decembra. — Na vladno povelje mora berlinski soejalistični lLst Vor-waerts" za tri dni prenehati s pu • blikaeijo. Vorwaeris7' je pred kratkim v nekem članku napadel sistem nemškega živilskega nadzornika Wal-dowa ter izjavil, da je 40 miljonov oseb ne samo lačnih, ampak da do-beesdno umirajo. Obsodil je tudi one. ki imajo dobiček od vojne ter miljonarje, ker spravljajo zaloge živeža. GLAS NARODA, 26. DEC. 1917. MISS BOABDMAN, članica centralnega, odboja Ameriškega Rdečega Križa. r------•■>• — ■ — Iz Clevelanda. ] Policija je priredila velik pogon na vse cestne postopače, zaniker-neže, pijanec in sumljive ljudi sploh, ki >-e ne morejo izkazati, da i delajo. To je posledica dvojnega * umora, ki se je pripetil 18. decembra v slovenski naselbini, ko sta bila ubita gostilničar John Ti*l-ban in rojak Frank Juh. Policija je prijela dvanajst oseb kot osumljenih umora rojaka Telbana in Juha, in policija je prepričana, da je med njimi eden prav gotovo morilec. Mrs. Snyder, ki stanuje na 9% E. til. cesti takoj zraven Tel-banove gostilne, je v sredo se podala na glavno polici.i>ko postajo, kjer je izmed 12 aretiranih po>t-». pačev spoznala enega, katerega je { videla v torek ponoči sumljivo ho diti okoli salona .John Telbana. vi- « dela ga je kako je škilil skozi ok- 1 no v notranjost gostilne, in kmalu i potem se je pripetil umor. Nado- ( j mestni načelnik policije v ('leve- {^ landu. F. W. Smith, je ostal do ' I polnoči v glavnem policijskem 1 stanu, kjer ji- osebno izpraševal ( jetnike. Po polnoči, ko se je vrnil domov, se j«' izjavil, da bo policija j v kratkem imela oba morilca Telbana in Juha pod ključem. < >b-enem je izdal povelje, da mora v vsakem precinktu en saržent in dva policista ustaviti na cestah, po vo-.1 gajih, v pool roomili in go-tilnah I vse sumljive mošk^j in jih preiskati glede revolverjev. Kdorkoli ima j pri sebi revolver, blaokjack ali ka-k<» rezilno orodje, «r«i mora odpeljati nemudoma v ječo. To je edini način, da se mesto reši cele armade morilcev in razbojnikov, ki 'so povzročili, da je Cleveland danes najbolj nevarno mesto za po-"ištenega človeka. Ljudje si zvečer "jveč iz stanovanj ne drznejo, ■j (Cl A. Prot. ar. Mullin Zdravnik-špecj a list • za Slovence. 41 X - 4-th Avenue, nasproti poŠte Pittsburgh, Pa. ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ŽARKI Star ln I2kušen z 3S-letno pralcso. Zdravi naglo in vse bolezni. Po* •ebno Izkušnjo imam v zdravljenju tajnih motklh bcleznl. Ozdravim vsako bo-•czen. katere lotim z-lruvlti. Najboljša tdraviia iz Evrope, Amerike In ostalih delov sveta. Nizke cene in nasveti zastonj. • Točna preiskava in popolnoma zajamčena. Pridite k meni. pomapnl vam bom v resnici. Pri m^nl se zdravi veliko Število Slovencev. Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer: ob nedeljah camo od 10. do 2. ure o o not. t * Kje je ranjenec? I)R. ROSENTHAL, specialist, 622 PENN AVE. Ure: od 9. do S. P'TTSBURCH, PA. Dr. Rosenthal, Specialist, nad 20 let. Ako Imate ka-I V^^M terokoli moško bolezen na krvi, iivclh, želoocu, ledlcah, '•^■n ^JTI mazulje, revmatizmu ali mehurju pridite k Dr. Ro-V* 'V JeHt senthalu po nasvet in on Vam pove, ali morete biti o-. zdravljeni ali ne. V* ^ "= Dr- Rosenthal zciravl vsak slučaj z najboljšimi zdra-> ; vili iz Evrope, Indije. Kine, Juine Amerike ln vseh do-V lov »veta. On skrbi, da ozdravi svoje bolnike. _'Vs Jamčena čista zdravila. Kompostela. GLAS NARODA. 26. DEC. 1917. I- I k i lor j« romal v nekdanjih istih v Kompostno, pripravljal »e j» /.a to potovanje kakor za pot V vm'uiMt. Pned odhodom je povabil prijatelje na svoj dotu. Naj I prej šli v procesiji v cerkev, kjt-r h- je oprav da /-a romarja slovesna zadušit ie a z vigilijo, t. j. črna maša z bil j ami. Iz cerkve ao' vrnili v ruanarjevo hišo k za jut reku in tu se je vršilo slovo.1 Hiov je bilo toliko bolj fialjnro. k<-r »«• j«* oglašal ta«as mrliški zvonček iz »tolpa. Komar je vzel najpotrebnejše 1*4» s »eboj ter op-til čez ramo nrvotljeno tik\"wo za pijano. Pot« je segW po krepki pal i«-i in *.a»rl v daljni svet. Vmi ao imeli solzne oči. ker je bilo Mfut«vo, ali «*• «e kdaj j vidijo v življenju. Koliko nevarnosti na p«*lpvanju! Treba je bilo j prekoračiti visoke i*vlaze l^ire V Hej, Pot je peljala skoeljc k , »v. Jakobu v K "m pomrl n M Otro- , ei »o *e zelo čudili ter premišljevali, kje bi bil ta kraj. poglej va na zemljevid. s|ov il od Vvstrijr .ii stopil iui italjauska ila. Vožnja j« šla po beneških pla-i njavah mimo Padove, Verone iti Milana. Iz .Milana urno se obrnili v Genovo, kj<_r nam je tzaleske-! talo Sredozetneljsko morje. Od tu je pihal vlak skozi Riviero, ki jej pravijo raj laške dežele. Zeleni-, • a se drzi vedno morskega obrež-, ja ter doseže pri \eutimiliji ita- I jansko-1 ra neosko mejo. Mimo nas jie vrstijo mesta Monako. Ni-ea m Toulon. V Mat>Jliji se ustavimo za nekaj časa, da« si ogledamo to hriuuuo morsko pristanišče. Potem hiti ldapoti z nami pro-' t i vzhodnim Pirenejsm in nas pri-j Ura v novo deželo. Na Španskem smo. Koh-»>a rojw/tajo *i*Ije in dalje tako dolgo, da jsatgi^damo Barve-, loco, glavno me*«tc Katalonije. Kn dan Mem postopal po ondot-nih ulieah. toda videl sem le nekaj mestnih znamenitosti. Iz Barcelone smo se nagnili k niča vam reke Ebro in dospeli v središče Aragonije, v Zaragozn. • Iz Zaragoze bi bila najbližja črta v Konipostelo narbVDOHt proti severo zapadu. t<*Ja napravil >»etn it i/let v Madrid in v južno Španijo. V -;; se v Madrid, zavili smo -kozi gorovje Sierra de li-uadarrama ter duwli če« reko' Duerrj v \ ailadolkl. VT ttmi nieeušča železnica mor-j j* ter se obrača proti središču 1» .i lici je. Ob sedmih zvečer nas je vlak srečno pripeljal k sv. Jakobu v Kompostelo. Ker je kolodvor več kakor četrt ure oddaljen od mesta, čakalo je nekaj vozov na popotnike. Izbral sem si mestni omnibus, ki za-,sluzi, da ga nekoliko opišem, j Misli si dolg in visok voz, naj , katerega se je težko dvigniti brez tuje pomoči. V njem se je liaha-i jalo pet vrst sedežev, nad njimi pa je bila razjn^ta streha; vse či I sto preprosto. Na sprednji strani ouinibusa so stali voznik, njegovi pomaga*'* in deček s prižgano s ve-j tilnieo v roki. Vsi sedeži so se hitro natlačili z ljudmi, ne-dostajalo je prostora in zadovoljiti sem se moral s stališčem ]»odeg voznika. S* vesel sera bil, da nisem o&tal I v noči sredi eearte. Kakšna pa je biia vprega? Ob < brleči svetilniei se je opazilo šest suhih, izmučenih konj, trije v prvi in trije v drugi vrst L Glavni voznik, njegov pomaga«!- in deček | so kričali nad živaljo ter jo pri gaigali z biči k teku. Takega vpitja in tepenja so zmožni menda samo hipanci, ki so jim borbe z biki upilimle vsako čutilo usmiljenja do živali. Konji so morali teči, v galop po napeti cesti, voz pa j* rvpotal in odskakoval kljubujoč i vsem prxlpisom evropske cestne < [h>Ht-ije. Krepko se je "treba po j' 1 prijemati držajev, da te ne trešči z voza in da ne obležiš z razbi^ glavo na uliei. Domačini so vaje-j ni te divje gonje; ako bi se pri ^ r«** tako vozilo, mislil bi, da j''.* ' i vse zbesnelo. 1 Poljali srno s«- po «-esti Carre- 1 ten« de \ igo ter se ustavili v sre-)7 dsiču mesta. Ulice so bile za silo ^ ' razsvetljene in prijazen človek mi j. t jf1 pokazal gostišče, ki mu pravi " jo Fonda Suiza. Oital seul nekje.! 1 da se v omenjenem gostišču vori tinli nemško, ker je gostilni j , 1 čar!;a i/ Švii-e dotna. Prav veseli2 1 sem bil tega poročila, toda žal, daj' je tačas žena bila že umrla. Nato ; "|sem vprašal postrežnieo, ki mi j" ! 'odkezala sobo. če razume še bak1 drug jezik razen španskega. Od 1 govorila je ponosno, da je &pa * njolka in da jej ni t roba drugega;' - .■ w "It /miti nego spans<.*ino. ! i * I J II. -I ' Dobro vedoč, da me čakajo ve- ! ' like reči. sem bil zgodaj na no- 4 1 gnh. Stopal sem po osamljenih j' ozkih in zavitih ulieah. ki so me 1 'pripeljale pred glasovito kom|x> j1 ' steljsko svet išče. j Dva visoka, bogato okrašena 1 1 kameuita zvonika stražita glavni ' > vhod. Za njima se vzpenjata na 1 •jkviško še dva druga stolpa, nad • i sredo bazilike pa kraljuje veli ,a i častna kupola. Stolpi so okmčani,1 z galerijami. Prav tako so vnanjf; 1 i stene eerkve ozaljšane s kipi| j svetnikov in z raznim nakitjem: - vs.- iz kamena. Ker ima eerkev 1 j vzvišeno lego, pelje n»nogo atc%>- - >iie proti velikim vratom. A mi- i J dva ne moreva priti skozi nje; - «#dprta so le visokim dostojan-, stvenikoni. Poteg glavnega vhodrJ ob zjupatini strani se nahajajo še, i- v^iodi ob severu, jugu in vzhodu.' - Stopiva v not ran jš<* in o. i-j Pred nama se odpira mogočna ti zgradba s trojno podolgovato po-; vprečno ladjo. Po dolgem ima e eerkev 9-i, po širjavi pa 63 me-j !-, trov. V ravnih črtah stoječi stebri . j -- dajejo velikanskemu poslopju to-j - liko sijajnejšo podobo. Ob stran-1 škili ladjah in tudi okoli velikega oltarja se vrstijo kapele; sedem-j n najst je vseli skupaj, e Glede zidave je komposteljska j nadškofijska stolniea najznameni-a tejii sp<»minek staroromanskega >- sloga v Spaniji. Staviti so jo za-' il čeli l«ta 10K2 ter nadaljevali o je delo vse dvanajsto sloletje Zl-i- dana je vrčiioiua iz granita. Nje-' e na vnanjoeat je vsletl različnih po-' o prnv in prei^idav izgubila prvotni u romanski slog. notranjščina pa 1- ga je ohranila do današnjega j !- dne. bj Veliki oltar, ki mu pravijo f'a-| i- pilla mayor, sestoji iz jaspisa. ala-i i- bnstra in srebra. SretLi oltarja Ai-| *- diš z zlatom, srebrom in biseri o-, i- krašeni kip Jakoba Volikega. Ta i- e>vetaiik sedi na prestolu, opi-av-. i- Ijen kakor romar s popotno pali i- co v roki. Poroč-ilo govori, da je »- ozfianjeval sv. Jakob krščansko i- vero ob bregovih reke Ebro na. Španskem. Pozneje se je vrnil v. v Jeruzalem in bil ondi obglavljen, i- Španca so dobili njegove ostanke; h- ter jih prenesli v dalj njo Kompo-' štelo. Ime Kompostela namreč ni * nič drugega kakor izpremenjeni i izraz "San Jaeome Apostol". Sv. Jakob je šp;uiski narodni svetnik. Kiparji in slikarji ga i t predstavljajo kot romarja, več- i • krat pa tudi kot vojščaka na konju. Znano je. da imeli Španijo nad 700 let Mavri v svoji t»b!asti Po mnogih bojih je prišla Špancem v roke. toda g kavno zaslugo ' pri tej pridobitvi ima po ljud- i skeni naziranju sv. Jakob. Videli s Kompostela, i kjer sv hranijo njegovi ostanki, I svet o mesto. Apostolovo truplo počiva v - podzemeljski cerkvi, zgrajeni j prnl velikim oltarjem. Po ^opni-i cab prideš nawdol. Kjer je drago-.'eeni oft ar s svetnikovami ost-anki. I (nitLi ta pokažejo tudi s steklom {zavarovani mozaik iz prvega sto-, letja iii še nekaj drugih zelo sta- • rili grobišč. V duhu sem gledal 'nešteto trume božjepotnikov, ki. i so v tem oddaljenem delu zemlje' i —ob skrajnem zapadu Evrope — klečali pred apostolovim grobom. Pojdiva pe mesto, njegovo zgodovino ter ljudstvo, ki prebiva v tem kraju. Kompostela je zgrajena na gri-•'•astean svetu, zato se kažejo že od j daleč njene cerkve in hiše. V o- i zadju je obrobljena z gorovjem, ki siear ne dosega 800 m morske višiiie, pa se vidi vendar precej j visoko. Večji vrhunci so: Monte Pedroso, Monte Altamira, Monte Sant^ Marina in Pico Saero. Pravijo. da je raz njih obširen pogled, česar pa ne morem potrditi iz hist ne izkušnje, ker se ni«em povzpel vi«je. Izuu-d omenjenega gorovja prihajata potoka Sar iu ! Sarela., ki teleta mimo Komjx.-i stele. Pozneje ju sprejema v svojo strugo reka IJIla, izlivajoča se i v Atlautiško morje. Mesto šteje več nego dvajset 'tisoč prebivalcev. Ozke ulice in ' starinske hiše, s semintja pokri-jtiiui hodniki v pritličju, mu dajejo srednjeveški značaj. Največ (prodajalnie je v uliei del ViVlar. Poleg navadnih meščanskih hiš opaziš mnogo »tarili. močno zidanih palač z bujnimi kameni tirni , okraski. Ne smeš namreč po/abiti. 'da je Kompostela sveto romarsko ! mesto in da je veliko poslopij cer-Jkvena lastnina. Z miloščino, ki so ; jo donašaHi 'oožjepotniki in seveda tudi z držarvno podporo, sera- (Nadaljevanje). II. Zabregar se je bil prebudil tisto jutro v slami. Sunil ga je bil) hlapec, ki je prišel nastiljat ži-J vini. '"Pijana muha, nircina lena, k-maši se mi spravi, namesto, potjo mislil iznovj) in iznova nase. "'In vendar ima prav Zorman". ai je mislil, pa kmalu je zopet! prevladala misel v njeni, da je užaljen. " Nima pravice vtikati se v moje stvari!" Sel je malo dalje. "Pa hčer se mi zanima, hm, kaj ga to skrbi?" Stopil je zopet nekaj korakov naprej, zamišljen sam vase. Tedaj se niu je posvetilo: "Aha, čakaj, mladič, jaz ti pokažem! Tako je: Peter lazi za deklino; lepe reči! Stari mu daje potuho; mene pa kara, da zanemarjam hčer." Ko je vzdignil oči- je bil pred Zormanovo hišo. Med vrati je stal Peter iaa si prižigal pipo. Tedaj je Zabregar pozabil vsega, le to jo vedel, da mora žaliti. "Fante, povem ti, da pusti mojo hčeri Ne maram, da se peča s takim — '"Kdo vam pa kaj hoče, Boštjan, hi kaj sem vam storil?" "Ti nič a tvoj stari!" Na vratih se je prikazal Zor-nsan. Ko je slišal zadnje besede: se je zadri: "Kdo ti je kaj storil! Posvariti te pa vendar smem. Sicer zlepa ti povem: č'e že hočeš imeti hčer, skrbi zanjo, delaj, drv ji •prinesi, pa ne popivaj. Povem ti, da te sicer tožim radi takega postopanja s hčerjo. Vem vse in •sam seni videl; a le enkrat še jo skusi udariti!" Tu je zadrgetal Zormanu glas; človek bi bil mislil, da si planeta moža naproti. Zabregarju pa je šinila Meda senca preko lie in je obmolknil ter požrl kuhajoč o se j«0- - - Ai Pijančeva hči. Povest. — Spisal I. Mohorov. dali so Škofje marsikatero eerkev, samostan, šolo »li bolnišnico. > Pri vsaki stopinji zad«Mieš na 1 kako znamenitost, kajti nad me-'] stom plava senca velike preteklo 1 sti. Španci imenujejo Koicpostelo! i glede umetnosti in zgodovinskih < sponrinkov zapadne Atene, pravi- 1 jo j--j veličastno versko me«to. i mesto viteške poezije itd. (t iudad i del arte v de la> tradicioncs hi- ] storieas las Atenas de Occidcnte. 1 eiudad majeatuosa y emiiienle-.11 niente religiosa, ciudad de la poena eaibelleresea.) Že v devetem stoletju je oiulal ! škof Teodotnir grobišče sv. Jakoba s cerkvijo. Razdejali so jo Mavri, a na njenih razvalinah je v/rastla v enajstem in dvanajstem veku sedanja častitljiva ka-teiirala. Da bi romarji varno potovali, združilo se je leta 1170 več j vitezov, ki so ustanovili viteški red z imenom "Orden militar de San Jago". Redovnih udov dolžnost je bila, da so na raznih krajih Jakobove ceste ter na obeh straneh Pirenej gradili gostišča in bolnišnice. Tu so dobivali ro-j marji postrežbo iu prenočišče. Vi red ji1 pristopovalo vedno več po-; ' gumnih mož, ki niso skrbeli le za' varnost božjepotnikov, temveč so bili španskim kraljem tudi izdatna pomoč v boju zoper Mavre. V Kon-posteli se je ohranila do daiuišnjega dne velika bolnišnica, ki sta jo sezidala tak oz va na ka-; tofliška kralja Ferdinand in Iza-J ■ bela leta 1489. Poslopje se ime-' ■ nuje 44Hospital real" ter stoji po-: i leg stolnice. Njeigov potratno o- krašeni portal in notranja, s ka- • m en rti m stebrovjem podprta dvorišča kažejo, da se za to zgradbo niso štele n naj line svi.te. Mesto . ► ima tudi vseučilišče, ustanovi je- . ► no po nadškofu Fonseea v XVI.'J i stoletju. Vanj pohaja nekaj sto- : tin dijakov, ki dajejo mestu toL-l ko bolj živahno lice. i Znano je, da so Šnaaici jako po-. nosen narod. Zavedajo se slavnih - pra., Box 17. Slock Tard Station, I>enver, Colorado. II. tajulk obenem zapisnikar: J. C AX JAB, 4422 Grant St., Denver, Colo. Blagajnik: JOE VII»KTICH, 4485 Ixnmn Street, Denver, Colo. Zaupnik : JOHN PBtlKlVIČ. 4S37 Washington St., Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN GERM, 310 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: Kit a N K HI NlCSMAX, 1200 Berwind Are., Pueblo, Colo. 8. nadzornik: M1IIALJ KAPSCII, TAlS N. Sprace, Colo. Spring«. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER MHDOft. Route 8, Box 166, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČE VAU, 514 West Chestnut St.. Lea d vil le. Cola n. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, LoulsvUl, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S BCRKKT, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. Vw denarne nakamire ln vso uradne stvari se poSiljajo na gL tajnika, pritožite na predhodnika pi. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika davnega porotnega odbora. BOŽIČNI VEČER^>. Spisal Charles Dickens. Za -Mila« Naroda" prevel Ci. F. (Nadaljevanje). l>asiia no sta komaj za trenutek pustila ^oio za seboj, *La se luuiajala /.»• sredi najbolj živali-»iih ulic me*ta, kjer so liodiii mi-mo ncam podobni pešci, kjer so sencam sli.-ne kočije in vozovi borili za mestu in kjer je bilo o|Wi-/iti vk' vrvenje in vse živahno življenje nie>ta. IV okraskih v iz-kubak j« bilo videti, da je to bo-^ivi-i a bih> je že Uvt čvr t» «' »•estne NHtilke no /e nore'e. jalno ter vpraša Svrooge-u, če jo - le jo poznaui * je odvrnil Sero,^e. — Ali nisem tukaj Vstopil* nI a v prodajalno. Oi po«ie,lu t a nekemu *arega go-apoda i veliko baroku, ki je sedel zu luko vis«.kini pultom, dm bi z gluvo zadel ob stn.p, »ti: j - 11 a. to je „tari Kestziw ig, Bog W* blag' >lovi, Ftzziwif, kot živi m i liti a ! Stari t-ezzivng jc odložil pero ter se oirt na uro, koje kazalce jt kazal sedmo uro. Pome! si je roki. »•le k H svoj olsirni telovnik ter se pričel "Miejati, da se j* tresel jhj celem život«. Nato pa je zaklka! s jh,ini.n. a vendar prijetno done-j — UOo tam! RKwrl Diek: S -r»Hjut'-v prejšnji Jaz. ki jr v rastmi i«daj v i«>ladeni -a, je hitro \v spremMrti rvoje^a *>v.»j«tu'a. | I>u-k Wilkin-"*, pri Bogu! —' V rtsaici, on je! Vedno tne je /e lo ljuba, ta l>iek» Hog t Hog! • - Halo, dečki, — je rekel Fez ziwig. — Za dane* konec! Božični v«črr, !>ick! iWieim vačer, Ebvm/er ! Zaprite prodajalno! — jc \>fclUiii! stari Ke#xiwijj. Č lovek bi .skoro ne vrjiii, kako hitro sta s*? spravilu d^čka na delo. Zletela sta iz protla>jalm\ —J ena, — »ho, — tri, — in prc-Jno •bi mog«l človek nawteti do dewet, jc bila prodajalna že zadrta. | — Ilitsaho! — je vskliknil .stari Fe/ziwig, ki je max z občudova-| nja vredno sjurtnosrtjo .skočil ss svojega -dvla. — Pospravitat, dečka. ter napravita d'**ti prostimi! Hnsaho, l>iek! Halo, Ebettiozcr! Pospraviti! \V bi po«5>r&vila iai bi mojda vse pospraviti, ko ju je npaaortl Fezziwig. Storjeno j-? bilo v eni minuti. Vse, kar ni biio pribito in pritrjeno, be je potisnilo v kote. kot da s«? vse to za vedno odpusti iz javne službe. Tla w je poškropilo in pometi©, svetilke oeflažilo ter naložilo oglja v kamin. Prodajalna pa je posojila tako udobna, svetla in gorka kot kaka plesnsa dvorana rn kot si jo le moro človek želeti v zimskih večerih. Nato pa je »topil v pitxlajalno godec ter zle^H na visoki stm na obraant. Nato mo prišle tri ličerke, vse vesele in ljube«jtv» Nato je prt*Lo M mladeničev. kojih srea so lomile. Nato so twi-: i iiiladeiuei in deklice, ki so bili; v >'..,žbi: hisina * svojim bratran--etan, pek. kuharica z zaupnim prijateljem svojega brata, mle-! karjem. Nato je piišel mladeaiič It-uge strani ceste, o katerem ■ j« reklo, dii ima pri svojem go-' s]>iniarju jvičlo hrano. Skušal jej -Uriti /a deklico iz sosedne hiše.' 0 kateri Ne je govorilo, tla jo je: 1 ■ l'o-jj»oda ozmerjala. Vsi so .piišlt, drug za drugim; nekateri h Ias'i, drugi prešerni, nekoji1 spiv no, drugi nespretno. Nato pt>: - ■ je pričelo plesati, dvajset parov naenkrat. Ko so se navrtili. je dvignil stari Fezidwig roko v /namt nje. da plc^sa konec, '»o-«leč na svfijejn prestolu je povesil lok ter vtakni! svoje žareče liee v vrč porterp!, ki je stal pale^ njega /j.i. njegovo izključno upo rabo Nato so prille različne igre in nato i.opet i»lesi. Nudilo «k? je po-ga" > ter mrzlo ]>efeinko in piva brci', konca in kraja. | Ko j< zadonela ura enajst, je b.Io ti^ga domačega plesa konec.! Mr. in Mrs. Fezziwig sta se po-siavila na obe strani vrat, stisnila vsakemu gostu roko v slovo in aiu želela vesele božične praznike. I Ko so bili rac ven dveh va-ijt.ip-cv, o»Jšli, sta storila iato tudi / ob* ina vajencema. Tako so iz--zvcMtJi veseli glasovi ter dečka sta odšla spat. lekom celega tega časa se je obnašal Seropge kot da je znorel, j j Srce iji duša sta. inu bila pri plenu in pri njegovem ]»rej«njeui .Jaz j Vse je pivtrdil. se 8{>otitiii! vsako stvar-i, se ve^Hil vsak^ ter se na 1. ljal v nekem čudovitem razbur- j jenju. Nič prej. dokler nista izginili veseli lici njegovega prej ! šnjeg«, Jnz in sovajenea Dicka. ni j mislil na to, da stoji duh poleg j ; njega iu da *»e ozira v^.rij. doKiki: je luč uHed te pripotuibe ter govoril kot njegw prejšnji, ne pa sedauji Jj*z. — Ne, to ni. duh. On ima moč napra-\iti nai» srečnim aH ne^rečtiim. napraviti našo službo za breme in pezo ali pa za veselje in radakega pomena. Neki drugi tnali k me je izjiodrinil. Ce pa bo v >tami todažiti vas v poznejših le-tih ter držati pokonča, kakor bi okušala lo potem nimam nobenega pravičnega vzroka, da bi >e pritoževala. — ivateri malik iKij bi vas iz-pod rinil ? — je vprašal on. — Zlati. — To je jvravičaiost sveta! — jo rekel on. — ProU nobeni stvari ni tako trdoeretia kot proti u-boštvu; ničesar pa no graja z večjo strogostjo kot pa stremljenje za bogastvom. — lV»več so bojite sodbe sveta. — je odvrnila ona nežno. — Vse va^e nade so se strnile v eno, d« se zavarujete proti temu očitanju. Videla sem, kako so vasa plemenitejša stremljenja izginjala drugo za drugim, dokler vas ni edina strast po zlatu popolnoma izpolnila. Ali ni res tako? — I11 kaj je še nadalje pri stvari? — je rekel on. — In če sem tudi postal toliko pametnejši, kaj na tem? Proti vam samim nisem nikdar portal drugačen. Ona pa je zmajala a glavo. — Ali sem drugačen 1 — Najiua zveza izvira iz starega časa. Sklenilo se jo je, ko sva bila oba revna in zadovoljna, dokler »i nisva mogka izboljšati svoje usode z vstrajno pridnostjo. Ko sva jo sklenite, ste bili vi še drug človek. — Bil sem deček, — je rekel 011 nestrpno. — Vse vaše čustvo vam pnm, da niste 1>ili taki . kot «te sedaj, — je odvrnila out- — Jat pa mm še vedno ista. Ta, kar —w j« obetajo srečo, k« sv« teta fc ene srce in ena duša, nama iau«a fn- več ediiia. Kako pogosto iu brid ^ ko sean vse to občutila, tega ne f bom povedala. Dosti je, da sem 1 to čutila in da vam morem vrniti i vašo besedo. ,1 — Ali sem to kdaj aaliteval? p -- Z besedami? Ne. Nikdar! n — - S čem pa! ji — Potom iupremenjenega bit- 1 ja, drugačnih nazorov, drugačnih stremljenj v življenju, drugačne- 1 ga upanja in drugih ciljev. V f vsem, kur je dajalo moji Ijube^ui l v vaših očeh nekaj vrednosti. Če 2 bi se vse prejšnje ne zgodilo med * Jtama, — je rekla deklica ter gu 6 pri tem nežno, a trdno pogledala. * — aLi bi prišli sedaj sem ter me t prosili za roko? Gotovo ne! j J Vse je kazalo, da proti svoji 1 lastni volji priznava resničnost te domneve. Svoje občutke pa je s 1 silo zadržal ter rekel: 7 — Vi ne vrjamete tega; * — Iiada bi to vrjeia, če bi le mogla, — je rekla ona. — Bog 1 sam mi jc priča! Če sem spoznala 1 enkrat resnico kot jo ta, vem tu- J di, da mora biti vzvišena nad 1 vsak dvom. Če bi pa bili danes, ' včeraj »"e, — je rekel Scrooge. — No! Nobenega nočem več videt L Ne pokaži mi nobenega več. Duh brez usmiljenja pa ga je prijel za obe roki ter ga prisilil opazovati, kar se je zgodilo na-, prej. 1 Nahajala sta se na nekem dru-] geni mestu, v sobi, ki ni bila aedo velika in lepa, a polna udobnosti. Poleg kamina je sedel* lepa. mlada deklica, tako slična oni, katero je videl Scrooge ravaotaar, da je mjfAil, da je en«, dokler ni videl nje same naproti hčere pri kaminu, sedaj čagtitijive matrone. V sobi je bil sedaj praveaii upor, kajti v njej se je nahajata več. otrok, kot jih je mogel Scrooge! v svoji razburjenosti prešteti I Štirideset otrok pa «e ni tukaj obnašala k«t eden, temveč vaak otrok kot štirideset, Foaie&ea te. ja bil rofxrt a anm, za katar ven j* teik* najti ^riaere. Ni-M« pa *e gvividno ni brigal za to Mati in hči sta se nasprotno sreaio »mejaH ter se veselili tega. Hčei- i to, ki se je konečno vmešala v < gre, so ti nagajivci pošteno raz- .1 asali. Kaj bi dal za to, biti eden i zmed teh otrok, dasiravno bi go- J *>vo ne bil tako razposajen! Ne, 1 ie, za vse zaklade sveta bi ne raz- 1 liršil in naizlasal teh kodrov! Tedaj pa je bilo čuti trkanje na .-rata. ir je povzročilo tako »plesen naval proti njim. da je lila hčerka sredi te drliali ndiote cavlečena k dverim, očetu nasproti, ki je prišel domov v rpremstvu moža, obloženega. >z bo- 1 ličnimi darili, ln sedaj kako vpi 1 je. kaka gneča in kak naskok na 1 losača, ki se ni mogel braniti! 1 l^sega tega se miti ne da popisati! < Zadostuje naj, da se otroke ko- < leeno spravilo po stopnjicah na- ' ■vgor in v n.jih sobe, kjer so šli epat. 3Ln ko je Scrooge sedaj videl. 1 *ako je hišni gospodar sedel ^ 1 kaminu s hčerko in ženo. in ko 1 je mislil, kako bi tako bitje, prav ' ako ljubko in polno upa, ga lah- 1 xo naziva!o očetom in kak^ bi 1 ah ko bilo sporni adni čas v pusti ' umi njegovega življenja, tedaj so 1 >e mu oči zares orosile. 1 — Bella, — je rekel mož ter se ' imeje obrnil proti svoji ženi, — ■ lanes popoldne sem videl nekega itarega tvojega prijatelja. i — Kdo je bil? ? — Ugani. 1 — Kako morem to? Ah. seckaj i vem, — je dostavila hitro ter ve < pričela smejati kot se je smejal ' m. — Mr. Scrooge-a. {< — Da, Mr. Scrooge-u. Šel sem 1 mimo njegovega pisarniškega ok- ^ na in ker ni bilo jiikakih zasto- 1 rov ter v pisarni luč, sem ga mo- j1 gel videti. Slišal sem, dia njegov 1 družabnik umira in on je sedel ] «1111 tam. Prav sam na svetu, mi- v slini. J' — Duh, — je rekel Scrooge r 1 tresočim se glasom, — odvedi me < proč s tega kraja. ! — Rečem ti, da so to ^enee pre- ] teklih stvari, — je rekel duh. —Ji Ne delaj krivega mene, če so ta- 1 ke, kot so. ] — Povedi me proč! - je vsklik-j] nil Scrooge. — Tega ne morem ] več prenašati. j j Obrnil se je proti duhu in ko je 1 ■videl, da ga gleda ta p polnim li-: oein, 3ia katerem so ae na čudovit 1 način kazale poteze vseh obrazo«v, ■ se je pričel boriti ž njim. | — Zapusti me, odvedi me! Ne . plovi. še dalje krog mena j V boju, ee se to more imenovati boj, ko je ostal duh brez vsakega vidnega napora od svoje strani < kljub vsem naporom nasprotnika, nemoten, je .zapazil Scrooge, da; luč na glarvi duha svetlo in visoko gori. Kot v nekem temnem instinktu spojee ono luč z vplivom duha nase, je prijel Scrooge za ugaševalec ter ga potisnil duhu na Duh je sesedel pod njim, da je pokrival ugaaevaAac eelo njegovo postavo. Daairavno pa je potiskal Scrorge » vao avojo silo, vendar ni rno^H skriti luci, ki je žarela flpafei ter trn lUwil* « mtUm si-jagem po tleh. 1 Čutil je. da je izmučen in da ga liapadh neodoljiva zaspanost. Vedel pa je tudi, da se nahaja v svoji lastni spiil niči. Za slovo je nga-ševalec še enkrat pritisnil iu ku-maj našel časa, da se ojpoteče proti postelji, prodno bi padel v globoko spanje. TRETJE POCLAVJ H. i Drugi treh duhov. Serooc se -jt; prebudil sredi mo J gočnega smrčanja ter ae takoj i vsedel v postelji, da zbere svoje; misli. V tem slučaju ni bilo nikomur treba reči mu, da jc ravno ena ura. Čutil je, da se je prebudil ravno v pravem času in v izrecnem namenu, da drži konferenco z drugim slom. katerega se je odposlalo nanj s posredovanjem Jakoba Marleva. Pri misli pa, katero posteljnih gardin bo nova pošast pač odprla, ga je nekako skrivnostno zamrazelo in tako jih je razgrnil s svojimi Listnimi rokami. Nato se je zopet vle-gel ter sklenil natančno paziti, kajti duha jc hotel v trenutku prikazanja poklicati ter ni hotel, da bi se gu presenetilo ali prestrašilo. Ljudje posebno drznega duha. ki si laskajo, da so zmožni vsake stvari in da so vedno 11a svojem mestu, se izražajo glede obsega njih zmožnosti na naslednji način : — Dobri so za vse, od zavži-vanja kruha pa do požiranja lju-Idi. Med obema tema eketremoma 'pa je brez dvoma najti še veliko priliko, da pokažejo svoje ile. Ne da bd ravno trd id, V istem trenutku, ko se je roka 4 Šeroqge-a dotaknila ključavnice p ga. je neki tuji glas poklical po 1 im3mi ter mu velel, naj vstopi. .- je. ' Bila je lo njegova lastna soba. 0 tem ni mogio biti nobenega dvoma. Kaka čudovita izpremem ba pa se je izvršila v njej! Strop iu stene so bile pokrite z zelenimi vejauu. da je izgledala soba kot lopa, v kateri je bilo ntbroj blesiaela. rdečih jagod. Blesteči listi vej so metali luč nazaj ter izgledali kot neštevilna mala ogledala. V Icaminu je plaiH>lal tako visok ogenj, kot ga kamin v časih Maiiey-a in Scrooge-a že dolgo, dolgo vrsto zim ui poznal. Na tleii so purani, ijosi. divjačina, velike peč-.mke. pujski. <->*le verige klubas. pudingov. Malčki o-strig. jabolka, oranže, hiuške in veliki lilebei. Cela sobo je bila polna duha po teh dubvelah. Na prestolu ]>a je sedel udol»:io in veselega lica velikan, ki ga je bile veselje pogledati. V roki je držal goreča plamenico. in sicer visoko, de. osvetli Scrooge a. ko jc pokukal v sobo. — Le noter! — j. v .Mikiiil velikan. — Le noter in -p »znaj me boljše 1 j Šerooge je boječe topil in povesil glavo pred duhom. To vi bil več trdočuteci, brezobzirni Kben-ezer Scrooge kot je bil prej in dasiravno so oči duhu >\ Ulo in niilo blestele, s<.' vendar m upal ozreti vanje. — Jaz sem duh letoštijega Božiča. — je rekla po .lava. — Oglej si me! (Dalje prihodnjič;, 1 " Tatvina v čevljih. V New Yorku je stražni Ora»'-be, ki je iskal denarne zavitke s $240, ki so bili vkradeni Hecker-»Tones-Jewel Milling Co.. je opazil, da nek delavec težko hodi; zato ga je vstavil in mu za v kazal, da mora sezuti čevlje. V enem čevlju je imel osem zavitkov, v drugem pa sedem. Delavca so oddali sodi-;šču in sodnik ga je Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta. Lahko pričnete - S PETINDVAJSET I MI CENTI, I če kupite varčevalno znamko e Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopi* in številno drusrih prodajalnih a* a gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih! i TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. i- TO BO 12VOJEVALO VOJNO. ■— — -j- GLA& NARODA. 36. DfeC. 1S17. RAČUN MED DRUŠTVI IN ŽAP. SLOV. ZVEZO. Za mesec november 1917. Vplačali:_PrejaU: Izplačilo za: Smrt, Rezerv, Bolu. • StroSld Tisk. Vrh. 1'uek. Skni>aj Ime prejematelj* svota Ime draštva sklad sklad sklad počkod.siaki zdrav. Dr. sv. Martina št. 1 69.90 1.00 72.80 11.60 5.20 156.50Jolm Papesh 21.00 BoL peni. Dr. Slovan at. 3 »(j 97.74 2.00 S1.60 17.20 0.75 8.40 207.69Jos. Pograjee 26.00 Bol.pod. ____ . .. * ._ . _ J. Znidaraie 92.00 Bol. pod. St. Smreka r 32.00 Bol, poti. Mary Težak 400.00 Posrnrt. Dr. Slovan 100.00 Pogr. st. Dr. Za patini Junaki at. 4 18.26 1.00 21.00 3.02 0.25 0.25 1.50 45.28l?nac Mismasli 34.00 Bol. poti. Dr. IManinski Bratje št. 5 87.56 100.10 15.00 0.25 7.15 210.06John Rusa 79.00 Bol. pod. Fr. Matekel 63.00 Bol. poti. J. Stibernik 60.00 Bol. pod. Dr. Zvon št. 6 10.41 12.60 1.80 0.90 25.7lHel. Prosen 22.00 Bol. pod. Dr. Kr. sv. Rožn. venea št. 7 37.93 1.00 42.70 5.10 0.25 3.05 90.03 Dr. Biser št. 8 30.71 32.20 4.60 2.30 69.81 Ter. Baioh 5.00 Bol. pod. 1 Ji. 1 f ♦ . Mary Lizzi 33.00 Bol. pod. M. Petstotnik 14.00 B-1. pod. Mike Vrbie 28.00 Bol. pod. Dr. Napredni Slovenci št. 9 27.63 2.50 4.50 2.25 56.88Louis Arko 11.00 Bol. pod. Dr. Slov. Bratje št. 10 3.91 4.20 0.60 0.30 9.01 Dr. sv. Janez Nepomuk št. 11 18.97 21.70 3.10 1.55 45.32 Dr. Zgodnja Danica št. 12 6.75 8.40 1.20 0.60 16.95 Dr. Junaki št. 13 16.36 18.20 2.60 1.30 38.46 Dr. Sloga Slovencev št. 14 26.07 28.70 4.50 2.05 61.32 Dr. Triglav St. 15 12.45 11.90 1.70 0.85 26.90 Dr. Mladi Slovenci št. 16 52.65 ti.00 68.10 11.54 1.50 5.75 145.54 Dr. Hrabri Slovani št. 17 14.32 17.50 3.60 1.25 36.67Fr. Skerbina 33.00 Bol. pod. Dr. sv. Alojzija št. 19 11.03 11.90 1.70 0.85 25.48 Dr. Planinke št. 20 30.91 14.00 2.00 0.25 1.00 28.16 Dr. Grintavec št. 21 28.34 9.00 31.10 4.50 0.25 2.25 2.20 77.64G. Jerieh 35.00 Bol. pod. Fr. Jerse 35.00 Bol. poti. Dr. sv. Mihaela št. 22 35.00 24.50 3.60 1.99 1.75 66.8bJohn Rebolj 10.00 Bol. poti. Rose Putnik 50.00 Operae. Dr. Cleveland št. 23 . 6.97 10.50 1.60 0.75 19.82 Skupaj sprejeto 1460.07Skupaj bol. pod. in oper. 683.00 Posinrtnina 500.00 Jan Marija Plojhar. češki spisal Julij Zeyer. (Nadaljevanj«). '*l>a, oil nif us^isi'*, si je rckls tihe ter se posiuejala. Za llip je št premislila, potem je pisala: "K> hi od lakote umirajoči padel nt Vaš prai*. dou i'iemente, ali bi 1« trenotek odlašali pomočjo! Vem da ne. Gotovo bi ne preuJarjali in ne mislili o tem, kakšni bodo ua •"■ledki Vašega dobrega dela. Iu ts človek — kilo ve! — mogel bi po zneje morda postati Vaš ubijalec . Pa ko bi to i poprej vedeli, vi bi ne Vpožteli tega in mu pomogli •Saj Vas poznam; kako bi se eer osmelila, obrniti se »edaj k Vam iu Va> poklicati na pomoč" Poslušajte me! V Vaši moči se na Uaja ta kip usoda, žalostna usoda dveh nesrečneže v. Usoda moža. ki ga ljubim iu moja usoda. Nesrečna s\a, toda ne bi dala svojih solz svoje bolesti za vso srečo sveta, v kateri bi ne bilo ljubezni! Ljube zen! Kako da si upam govoriti t njej z Vamif Pač zato, ker po i, znam V»n in Vi m^ne. Don ("le m en te, vem, sako veliko misel ima te o njej, iu sodite po tem, da : Vami govorim o njej, kako visoke jo pojmujem jaz. — V treuotkih smrtne tesnobe se porazgube vsi o-ziri, v*a prizanesljivost ir nežnost zato se ne čudite moj j smelosti kit kličem k Vam: Vem, tla ste lju bili v svoji mladosti, a ljubili ste takrat kakor jaz dane» z vso vsojo j dušo, z v>ako mislijo! Vi ste vm prestali, to tudi vem. Vi ljubit« , Boga in bližnjega. Vem, da ste do- , segli popolnost in poznate čl ovc j ško slabost in ker ste močan, ima te zanjo usmiljenje. Vsaj za na> L uboge ženske. Rekla sem, da ljubi L te Boga. Jaz tfga ne morem, kakor h bi rada in kakor vi to umete. Ti-J, sto ljubezen Vam je vdihnil Bog , ker Vam je dal mogočno dušo. me- | ni je vdihnil ljubezen do tega bi- , tja, ki mi je postalo vse. l»o«r nam 1 , i i ... - i i • I j m j!»ie< i nas \prasa, kako smo tzra-j. .. _ j zaupa ljubezen kot nalogo in nabili ta naju poverjeni zaklad. To j je njegovo najt I raz je iti "edino kar m ima x nami skupnega1. l>on elemente, spominjam se,', da ste mi te besede že enkrat eiti |, rali, pa m- nekaj nekega srednje- L vaškega boffotflovca, ko ste mi go- i. vorili o ljubezni do Boga. Nikdar L ne morem pozabiti tistih .jesed j | 'Kuko si močna, o ljubezen', kliče , oni mož. čigar imena ne pomnim. |j 'Kako si močna, o ljubezen, ker,] edina ti si mogla potegniti Boga z L neba na zemljo in dvigniti člove-U ka iz praha k nebu!" L All, dou Cieniciite, takšni so to- h rej moji pojmi o ljubezni. Odpu- , stite, ako pišem zmedeno, ne pa-L xite pre ver na moje besede, ne j t sodite jih strogo, ne pretehtajte. L mrzlica me trese, čutim to, čeprav g se mi zdi, da *em mirna. Bojitn ss j da se rogam Bogu. Toda on jtL največje usmiljenje, iu vi se usuii- L lite kakor on! L Uon Clemente, 11102, ki ga lju- h bim, da Vam morem to le slabo o-f v • * S I i zna> it! 2 vsem tem, kar sem napi-,, sala, ta mož umira. Vi ga poznate.' Ne, Vi ga ne poznate. Vi ste ga samo vi leli. Vi ne poznate njegove duše in ne veste, kako je nesre- [ ■••a. Ta tuo/ umira iu ua. širnem f svetu uinia nikogar nego mene s none in sanu> mene. A sedaj hoče. odtod, in jaz naj ne bivam prii1 njem! Poslednji njegov vzdih. |K»-,1 slednji njegov l>ogled naj bi gle- U dali ravnodušni ljudje nekje v' Rimu, v kakšni bolnici, morda *i-i' roveži, — ah, ne morem t«-ga do- * misliti.....\ zakaj naj se to zgo-lt «li ? Ker naju je d ona Pavlina, raz-ji kaljena v svoji ničemurnosti, oba * ponižala, ali v>aj i/kušala naju t«« | nižati na ničej®^ nedostojen ' način. Ta grozna ženska mi grozi z nekakšnimi zakoni, h katerimi 1 mc hoče kot varovanko svojega > Koproga pregnati nasilno odtod.t' Bivanje tega moža put! uiojo litre-, -ho je baje javno pohujšanje. M o- < da »e ji ne posreči kar na-' nu rava, da je to prazna grožnja, t pa nekaj se ji j** že {»osrečilo: —- , v'/budit i uepokoj v njegovi duši. t Sam si O4''t*, sebičneža se naziva.) zsradi mene »e hoji spletk done!« Pavline in umirajoč sili odtod, da! 1 bi me dalje ne kompromitiral. j; Torej, Dou Clemente, poslušaj te »edaj, kaj Vas prosim, a prosim; Va« zato. ker Vss smatram ca na*-): boljšega človeka na zemlji. Pridite h sem in me cerkveno poročite z Ja- 1 nom Marijo. Želim torej, da bi sel* pregrešili svojim dolžnostim kot ' (klavsik toda pred Bogom n* bo- >1 ste iasaii ««-<** Le «Ufao se seb brez — kakšnega dovoljenja. ne vem, in brez katerih listin, tudi ne vera. Tudi ne vem. kakšna amo civilna poroka. To-Ja te javnosti iu teh zakonov mi ni L.ar. Ako bom s tistim, ki ga ljubim '.vezana pred Bogom, potem Vas bom še profila, da to precej naznanite doni Pavlini. Poznam njo in njeno spoštovanje do cerkve, ali bolje, do visoke hierarhije: od tistega hipa, ko zve. da je najin zakon cerkveno sklenjen, več lie bo kalila najinega miru, le sovražila naju bo. Da bi nasprotovala cerkvi, tega ne stori. Gotovo doseže oil svojega moža tudi dovoljenje Ka civilno poroko, 110, za to že ne gre. Samo za to gre, tla bi tisti, ki ga ljubim, kakor moramo ljubiti menda -amo Boga, umrl v miru in v mojem objetju. No, več mi ni treba reči. Preudarite nasledke te-ira svojega koraka, in če je kazen, ki bi Vam jo naložili, preostra, če je večja nego Vaše usmiljenje z menoj, potem Vam ni treba odgovoriti in priti. Pošljite pa duhovnika, ki bi dal umirajočemu po slednjo tolažbo. Vaš molk mi bo u i g. da ni mogoče izpolniti moje prošnje. Ako se pa ne motim, ako ste takšen, za kakršnega Vas sma train, oiida Vas bom čakala in Vas '.ugledala z vzhajajočim solneeni!" Katarina je pisaiab rez presledka, hitro, v lahni mrzlici, ki jo je >i!a napadla, med pisanjem. Zloži-a je list, ne da bi ga prečit al a. I ti ie je naslonila na divan, iu prema »ala jo je smrtna utrujenost. Dol-ro so jo mučile misli. Vsa muka icgotovosti je sedaj zlagoma nastopala Pride li don Clemente T — "streže li njeni želji? In če ne u-?odi, kuj bo z njenim ljubimcem 1 Polastila so .se je očitanja. Ravna-a je kakor oni. ki se potaplja iu ;e opri jemlje obrežja. S tem se je :agovarjala. . . . Stopila je na tera->0, sence so stale že globoko in na Eemnečem nebu so slabotno nii-fljale drobne zvezde. Somrak i« »veži veter o je nekoliko pomiril, ijeno srce je bilo manj gorko, lira ji že niso gorela. Počasno js ;la v stanovanje Jana Marije. Potolažila »e je. ko je slišala iu ridela, da mirno spi. Spravil se je, >il že v posteljo. Mislila je, da ga a spanec krepi, ni slutila, tla ga ic omamila tiha, zajedajoča vroč i -:a iu da je plamen njegovega živ-i jenja po malem, toda postopno iog;reval. Ko sc je Francesco ponoči vrnil >d d ona Clementa, je še bedela s suntarello v sobi poleg bolnikove ►jvalnice. "Imaš odgovor?" je šepetala na nustovžu, kjer jo je čakal Frau-jesco; razburjenost ji je branila »la-sneje govoriti. ''Nimam", je rekel Francesco ' dona Clementa ni bilo doma, od-►e| je bil nekam iu nisem ga molel dočakati. Mislim sem, da me je norda tukaj treba, zato sem pustil tam vaš list/' "Dobro", je odgovorila Kata-J rina, kateri je nekoliko odleglo. I*orej še ni bilo gotovo, da je uje-ia prošnja odbita. Cez hip mu je rekla: "Idi spat. Danes bedi Sun-! tarella. Zbudi naju. Če ho treba Moj ubogi Francesco, kako si tru len!" In objela je starca. Francesco pa ni sel spat, dolgi je sedel s Suntarello v bolnikovi sobi. .lan Marija sc je zbudil kakšni Ive uri po Katarininem odhod«1 ter je prosti vode. Ko se je napil, ie padel zopet v globoko letargi-}o, i>odobno trdemu spanju. Proti jutru pa je imel jasne sanje. — Zdelo se mu je, da je bil v Uavra-nicah, vse je bilo tam tako kakor| nekdaj. ležal je tam v svoji sobi iu ianica je skozi okno gledala nanj. Kraj nj"*ove postelje je sedela tasti. "Ah, naposled si prišla!" ji IU rekel Ure* ^čudenja, kakor pae v sanjah pozdravljamo davno u-; .............^di^i [mrle. "Kje si bila tako dolgo?"- Njeue oči so bile pohie tajnosti, i nahajalo se je nekaj tako grozne ga. neznanega v treh pogledih, da 1 >e stresel. "Ti si prišla po 1 ne!" je za vpil in se je zavedal, «laj je v grobu, a ona ga je tam drža 1 la____ Hotel se ji je izrvati, po begniti, toda silno, močno ga j* j lržala. Tako glasno je zaječal, da se je zbudil. Sanje so hipoma izgi- j nila, no, ostala je groza, in trajalo] ie precej dolgo, predno se je osve j stil. "Ali čutite kakšno bolečino f i je vprašala Suntarella, ki je hitro j stopila k njemu. "Ne, ne", je odgovoril, "samo hude sanje sem imel.'' I11 se je obrnil na drugo stran Neizmerno žal mu je postalo, da ga je bilo groza matere, očital s; je tako dolgo, da je nanovo za spal. In zopet se mu je pojavila Tedaj je sedela na svoji smrtni postelji in ga držala z rokama z; glavo, blaženo jc gladala nanj — šepetala kakor takrat; 'l)ete, srečno bodeš Močno g in jen se je zbudil, hotel je potlačil svoje občutke, pa se ni mogel zdržati solz. Različje poslednjih materininih besed z usodo vsega njegovega življenja je bilo tako ostro! Bridko je zaplakal. Pritajil je jok, da bi se ne slišal, ter skril obraz v zglavje "To so moje poslednje solze" se je tiho opravičil. "Poslednje". I11 ko so mu nehale teči, je začel preudarjatL "Spominjam se", si je rekel, "da so mi pravili ljudje ki so stali 00 postelji umirajočih la se tem zadnje ure življenja sanja o detinstvu. o starših ali sploh o davno umrlih osebah. No. ni ivoma, bliža se mi konec vsega vsega, vsega. Proč je z mojimi že--jaini, nadarni.... Po ljubezni mladosti, sreči, po vsem je. Toda tudi bolest, trpkost sta minili---- Kaj je še preos-talo? — Ali, še U dolžnost.... Odkod odtod.... Ta bolest ločitve ž njo...." In zopet so mu postale misli nejasne. Toda zavest, da izvrši, ka kor je bil sklenil, da odide v Rim je določno bedela lia dnu vseh sanj in težtčih ga mor. Ni ved*»! da se ziuiaj že dani. Katarina pa Je vedela, kajti celo noč ni zatisnila oči. Stala je ob prvem svitu na terasi ter zrla pr širni krajini na vse strani, največ pa v stran, kjer je ležala Isoila Farnese in dom dona Clementa. Vse je bilo še sivo in jutranjp zvezda je tonila osameli:, krasna bela med meglo na zemlji in mrakom nebes kakor med dvema pre pustima. Hladno je bilo, in deklica ^e je tesneje zavijala v svoj šal veter ji je igral z lasmi in liladi) gorke utripe žil v sencih. Polagoma so se pojavljale gore v podobi dolgih, temnih, višujevkr »lih prog. Potem se je pokazal ns nebu kričečerdee krvav plamen kakor bi se tam odpirala globoka ryna, a iz ust te rane se je lil brzi ogenj bogov, njih zlat p kri, izprve bledožolte. potem topa.>ove in potem jantarjeve barve. Kmalu je postal ves obzor žolto- ( rdeč, kakor bi cvetel v svetlobi ! zdolaj pa so se začeli predmeti do- I ločneje risati, po vsej pokrajini se ; je lila rožnata barva, a iz te nežne, prozorne zaplave so se modrile gore, rjavordeča drevesa, skale, tudi voda v tolmunih in potokih 1 >.e je navezla sijaja ter kovinsko ! biserno zalesketala in oblaki, ki so ! liki luiljc priplavali od nekod iz J neznanih krajev, so rožnato svetili | na smejočo se zemljo. In nekaj tega usmeva je padlo v dušo mlade deklice, ki ji je solnee zlatilo lase in ji zarja božala lice, posmejala se je, ker, glej, na višujevkasti, zelenkasti planjavi, na belo zaprašeni cesti, podobni progi rožnega prahu, sta sc pojavili in bližali dve postavi na oslih: don Clemente in za njim zakristan in La Storte. Don Clemente! Ni se bila zmotila o njem. Njegova temna, visoka, suha malce doukižotska postava se je ostro risala na svetlem ozadju, in zdelo se je tedaj, da mu blešči krog temena nekakšna apostolska zarja. ko jc. sedeč na osiu^ ponižno kakor v molitvi nagibal glavo. Katarina mu je mahala z robcem, no on je ni videl, ni odgovoril njenemu pojavu; stopUa je, torej v sobo, hitro je uredila svojo obleko in mu ila naproti nastop uišče. Slišala ga je trkati na vrata in je hitela, da bi mu sawj o^rU, Suntareila p« jo je prehitela in SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 191 S. Kazen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. ! Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument. | Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. | Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vasi. | Padec rodbine Romanovcev. Prag. \ I Prednost brzo j ava. Problem Alzacije-Lotarinške. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. - | Kozaki in njih vojska. Red. • I Litvinski kmetje. Veliki dobitek. t Nevidna poslanica. Razno a otrocih. I Buchara. Doživljaj francoskega iurnalista. j Čudne pogrebne določbe. Venizelos. I Album. 0 postanku koledarja. ! Krščanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. I Večni koledar. Živali in aeroplani. I Petelinji boji. Ruska revolucija. f Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. 9 Sala. Aforizmi. I Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: > JTT^ Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. [ je že pol jubovala braneeemu se douu Clementu roko, ko se je pri j vhodu postavila deklica. "llvala. hvala!*' je šepetala s trepetajočima ustuieama Katarina, ki ni mogla I/pregovoriti druge besede. Tudi don Clemente je bil zelo gl-njen in je molče kimal ter se ji z neizrečno nežnostjo nasmehoval. Niti Suntareila. vedno tako gostobesedna. ni našla običajne zgovornosti. Molče je odhitela pripravit kavo, ,la bi ^e don Clemente nekoliki* ogrel po svoji tako zgodnji pot i. Katarina ga je vedla gor v salon, kjer sta molče sedla. Deklice se je prej nego njega polastil neki mir. To je bilo naravno. Zapustili, so jo bile že nade in obupi več niso razdražali. trpinčili njene duše, ki se je potapljala v globočine odpovedi in se udajala usodi. Uso- Žrtve vojn v preteklih časih t _ Kako malo človeških žrtev so 'zahtevale vojne v prejšnjih časih. I ko še ni bila vojna tehnika na takem vrhuncu, akkor je sedaj v teh "modernih" časih, povzame-m,». iz zgodovine sledeče: Niaro Sveto Pkmo pripoveduje, •da jo uničil Josua v enein dnevu celi rod Ai; 12.000 mož. žen in otr-ik je izgubilo življenje. Velikanska avniacliA vojskovodje Xerxoa jc bila uničena vsled kuge leta 4SO pred Kristom. V letu 'pred Kristom so iz gabili Cirki v bitki pred Syraku-sami 20,000 mož. A' bitki pred C onnna leta 21G pred Kristom je padlo 43.000 pešcev iu 2700 konjikov rimske armade. Ko je šel slavni vojskovodja ilanibal ^ svojo armado čez gorovje (alpe;, je izgubil samo vsled naporov :>0,000 vojakov. Stari rimljanski spisi pripove-d ti jejo. da je padlo v bitkah 102. leta 200,000 in i:J0;000 Cimbrov. Rimski vladar Cezar je desetletni vojni proti (ialilejeem pomoril eu niiljon izuicd treh miljo-nov sovražnikov. Po razdejanju Jeruzalema leta 70 po K11st u je poginilo en milj ou 100 tisoč oseb. V strašni bitki na Katalonskih poljanah leta 451 je padlo U00 tisoč mož. Karoi Veliki je uničil ves rod Ava rov. Leta je bilo pod Henrikom I. v bitki pri Merseburgu ubitih 60,000 Oglov. Križarske vojne tso uničile tri miljone krščanskih vojakov ter sovražnikov. , V bitki pri Burne v leta 134(» ie 'ostalo o G.500 Francozov mrtvili u a bojišču. V tridesetletni vojni je biio ub? till in uničenih toliko ljudi vsle«l kuge in lakote, da je padlo prebivalstvo takratne Nemčije od Iti niiljonov na 4 miljone; cele pokrajine'so bile otpustosene. V bitki narodov proti Napoleonu pri Lapskeiu je bilo izmed 170, Francozov pobitih 20.01KJ ter oO.OOO ranjenih. V lotih 17'»:i—1SJ 5 je bilo na Francoskem poklicanih ped orožje 4,500.000 mož. Od teh jili j ' umrlo na bojišču 150,000. v bolnišnicah pa 2.500,000. Po računih zgodovinarjev j^ 'padlo v vojnah v Evropi od let.-i Posebno naznanilo. Doktor Covdnek, največji IpoelaUat. I« prlnoMl ■ MboJ ▼ Q«rr»l*n« tm Cadod«lo« stroje u »dravljenje bolnih mol In *en. Tukaj bo nadaJJonJ lati uMn zdravljenja, kakor gm. J» uporabi««] v najboUftlb klinikah v Evropi Pol* t«gm ne računa alfi sa nasvete In preliče vsako bolno ocebo • X-tarkl bresplačn« ako ae puati potem pri nJem f 'lra v t ti Vaeeno Je. kdo ln kako Vaa J« adravlL aJ! 1 kako dolso ■ te te bolni: pridite k tema velikia« Specialist« In pokailt mm k«l mer* «a Vaa atorltt : Ali imate prS>st. bolečine v ielodeui T / ^ J| | I Uo»l imate »n i ali Imate katari a. JLJ..^.—1i' I iiko, da vpraiata . Bolečine n« ledvi m^ 11 I »vet veli»epa ap«si cah, «11 v mehurju. ^^^JfFdpL« ^aa «r. ' . . _ ■ -v^H natanko s A- n« JetrahT Revni« Hj £ jj^ tarkl. ta nlk« j vedeli sa VaAo pravo bolcsen m ako morete ozdraveti Njegov uspeh tn dober r'».» Je posledica vestne preiskave ln učenih metod, katerih se poslužuje v vsakeci čaju. Njegovi rasllčril stroji, kttere Je r.abral s vseh delov aveta, tvorijo rAjjK.yot nejtl lo najboljši urad v tem mestu Tukaj morete cajtl mnogo čudodelnih fitr.:-»v M dosežejo svoj namen, ko vae drugo nI več pomagalo Je vaeeno. ka.ka Je \ i tu - bolezen; ako adravnlk najde da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kak t hilr« , Vas prične zdraviti, da sle na potu hcljianja ln stalnega sdravja. Zdravnik ne oa&rm Vadega težko prlsiuženega dent'rja, ako niste dosegli popolnega uspeha Oglai.itj - se pr! nJem ln no ve j te mu svojo bo'« sen privatno In saupno DOCTOR COWDRICK, Specialist • 2047 Eut 9th Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland. G l Uradna u-«: ot> dalavnlklti od ». ur* xiutral do « *v*t«r Ob n*d*!lah cd II ^ ' I 1793 do 1815 okrog 5 in pol mi-ljona mož. Iz toga sc razvidi, da jc ta voj-, lia najstrašnejša, ki jo iaianio daj, kar jih jtuziui vigodov^i.i. l'o površtnem računu jc bilo v stda-iiji vojui do sedaj po^jitiii že nad pet niiljonov mož. Žrtve, ki so padle vsled pomanjkanja, štejej « tudi na miljone. Ako sc računi še miljone i>ohabljetieev, ki so tolik t« kakor mrtvi, potem se vitli strahovito žetev te vojne. -——---- Rastline, ki naznanjajo vreme. liodeča neža ali kompava ni sa-mo zdravilna rastlina, ker krepča. ako se uživa, želodec in živčevje ampak naznanja tdi vreme. Njena čaša se zapre, kadar se bliža dež. in se zopet odpre, kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi meseček iu pa kurja čevca. Ce sta zaprti še zjutraj ob uri, je še isti dan dež. Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri peres-ea skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši. ROJAKI NAROČAJTE SE N'.* "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. i Teža, kakoršno mora nositi vojak v Evropi, - Ta je kaj različna in sicer mora nesti danski vojak k 30:100; avstrijski kj; 28; nemški kg "27 .706; Špaujolski k*r 27 :350; fran co.-tki k^ 26:570; švicarski kg 26 :4.").">: švedski kc 26:37i>; ruski kc 2(j :260; italijanski ks 26:200; belgijski kg 24:670; angleški kg 24:",00; holandski k2 23:570. Raz-' ume se, da to breme obstoji iz o-! rožja. telečnjaka in kar je v njem. j To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidan vredno. Uboj bančnega blagajnika. r - Peoria, 111.. 23. deeembra. — Predsednik State Trust and Savings banke 46-letni fl. A. Stranje je danes vstrelil in ubil 37-letnega bančnega blagajnika Berne M. Mead. Bila sta že nekaj let v pru-piru zaradi bančne kontrole. Pravi, da j«' ^lead najprej strelj;d nanj in da je potem v samoobrambi vstrelil in jra usmrtiL nr.AS NARODA. 26. PF.C. 1937. V ILOV1IIXO P ^P < _ _ potfp. iruitvo sviti Barbari ■ -:- ^v^gr ——— i ia —BI |LA XXDINJZHZ DRŽAVE 8EVS&HX kMWMTEM, ' Sedež: FOREST CITY, PA. Mwiwlfi Šm SL jMMMrjm It Ji w driavl Pi— uliMfc, GLAVNI URADNIKI: i Predaednlk: r. 8. TAUCHAB, 674 Ahssy Ave., Rock Springs, Wyt, Podpredardnlk : JAKOB DOLENC, box 181, Broach ton, Pt, J Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box «47 Forest City, Pa. j PumnCnl tajnik : AVGUST GOSTI ft A, box 310, Forest City, Pa, f ' Blagajnik: JOSIP MARINČlC, 6805 St. Clair Are., CWeland, Oblo. , ' Poenotili blagajnik in taupnlk: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27. I Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik neda. odbora: JOSIP PETERNEL, box 00, WDlosk, Pa, L nsdsornlk: JERNEJ HAFNER, box 66. Burdlne, Pa. 1 aadaurnlk: IVAN GROfiELJ, 886 E. 137th Bt^ Cleveland. Obte, POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 140, Fort Smith, Ark, 1. poročnik: JOSIP GOLOB, 191« Ho. 14tb St., Springfield. Ill, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E Oblo SL Pittsburgh, Pa, O redno glasilo: "GLAS NARODA". 82 Cortland: BL, New York, Ji. X. Oenjena drnitra. odroma njih uradniki eo naproienl počil jati rm dopise direktno ne glavnega tajnika ln nikogar drugega Denar naj se pa po-Ulja edino potom pofttnlb, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlov&č, Farmer« A Miners National Bank, Forest City, Pa. V sinCaJu. da ot tej izjavi se lahko začno vaši .s ta risi pravdati za razporoko. — Pridno pa sporočim vašim sta riše m to' \iiA<» izjavo, je moja dolžnost, opozoriti vas še enkrat in sieer rešit«, ter vas enkrat vprašati, če niste izpremenili svojega nazira-n ja. — Leon je bolel nekaj reči. toda advokat je zamahnil z roko ter! nadaljeval: ji — Poveouli vam moram tudi. da je bil pri meni najboljši pri jatelj vašega gos|>o«la očeta, gospod Rvasson. —~ On ima na razpolago par zelo važnih dokumentov, katerih vsebina mi je deloma zna -j na. Te listine se tičejo gospodične Kare. — Do zadnje izjave imate še osem dni časa. — Prosim vas, premislite se. Gospoda >ta se hladno (»ozdravila m se ločila. Ko se je Leon vrnil, ga je Kara vprašala, kaj mu je povedal j advokat. Leon je nekaj easa tajil, ona je pa toliko Trasa silila vanj, da ji je povedal vsebino pogovora ter tudi omenil o dokumentih, o ^a terih mu je pravil advokat. Kara bi bila uajrajše na glas zakričala, pa se je vseeno zatajila. — Ali ti je pokazal dokumente? — Ne. — Zakaj pa nisi zahteval? — Kako moreš kaj takega vprašati. Kara? — Saj -->eni vendar prepričan, da je vse skupaj samo zlobno obrekovanje. Kara je vstala ter ga objela. — Leon! — je vzkliknila. — Ti ne veš. kako te ljubim m kako seni ponosna na te. — Ali bi mogel napraviti drugače? — Ne, jaz sem vedela, da boš tako napravil zato, ker si ti. — Ti j si tako strašno dober iu plemenit, in tvoje srce ne pozna nezaupauja.j Zdaj ti bom pa nekaj prisegla Leon. iu rotim te j>ri živčni l>ogu, v« | jemi mi. — Kaj želiš povedati, draga? — Prisegam ti, da so se moji iu tvoji sovražniki zarotili proti nama samo iz pohlepa po denarju. — Iz tvojega oeeta hočejo izsiliti! kolikor mogoče veliko denarja. — Brez skrbi bodi. Kara. jaz ne bom nikoli zahteval ouih listin iu jih ne bom pogledal, dasiravno ini jih pokažejo. — Ne, ne, Leon, ti jih moraš pregledati in prebrati. — Prepri čati s«* moraš, kako zlobni so ljudje iu kako nesramnih sredstev se! poslužujejo obrekovalei. — Ti jih moraš prebrati zastran moje časti in v imenu velike ljubezni, katero ti izkazujem. — Zakaj? — Ker hi prepričan, da sem nedolžna, moraš to prepričanje pod 1 krepiti z dokazi. * .laz hočem slišati obtožbo, da »e bom mogla za-j govarjsti. — Ne, to ni potrebno. — Jaz pa hočem in če me ljubiš, mi boš izpolnil to željo. —i Obljubi mi. — No. če na vsak način zahtevaš, zakaj ne! —- Dobro, zdaj sem čisto i>omirjena. Ko je Kara to govorila, je prav dobro vedela, kaj govori. —i Leona je predobro ;n>znala ter je vedela, da bi ga nekega dne premagala radovednost ter bi šel brat listine. — Zdelo se ji je. da je boljš«' prepričati ga prej o lažnjivosti v listinah kot pa potem, ko! bi se morda ljubezen že nekoliko ohladila. Kraalo potem sta sklenila Leon in Kaa-a iti v gledališče. t «»opi»j< jc bilo namreč naznanilo, da bo nastopila neka mlada pevka in da bo to ajeu prvi nastop. N. programu je bil "Oou Ju»" (D*, prihodnjič.j • ..ii* .. .........i.] Ž.....i JLUŠŽ \ ..i.,.'..:.,-' i - .V" ... ■ . '.L ■ i .. '... POUČNE KNJIGE: Ahnov uetnško-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik v hrvatskem jeziku, vezan —.60 Hitri računar (neinško-angl.) i vezan —.50 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-slov. slovar $1.25 i ZABAVNE IN RAZNE DRUGE j KNJIGE: Hipuotizeui f—.38 Doii z orožjem e—JBO Mesija 2 zvezka «=-.80 Odkritje Amerike $1.00 Pegam in I ^a m be rear ;—.35 Pod Robom, SL Večemiue —.30 Postrežba bolnikom —JiO Slov. novele in povesti —.30 Soeijalizem e—.15 Socijalna demokraelja f—JO T rt na u.š in trtoreja —JBO Umna živinoreja '—JiO Veikt slovensko-angleSkl tolmafl $2.00 Trojka t—.50 Vojna na Balkanu 13 zveš. $1.50 Zgodovina c. kr. pešpolka St 17 s slikami —.50 Življenje na avstrijskem dvoru ali srn rt cesarjevima Rudolfa —.75 I RAZGLEDNICE: Newyorske. božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 ducat —.25 ' Album mesta New York s krasnimi rf!kaml —.23 / ZEMLJEVIDI: Avstro-Italljanska vojna mapa —.15 Avstro-ogrski, veliki vezan —JiO Ceh svet mali —.10 Celi svet \elikl —.25 Kvrope vezan — JSO Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas —.25 I Zemljevidi: Ala., Ariz^ Colo, , Cal. itd. po —.25 j Združenih držav mall —J.0 , Združenih držav veliki —JŽS ' Združenih drtav stenska mapa, I na drugI atzani pa celi svet $3.00 j j CENIK KNJIG j katere ima v zalogi \ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j 82 Co rt land t St., New York, N. Y* Rojakom naznanjamo, da smo začeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandu ga laho dobe pri podružnici tvrdke Frank Sak-ier, 6104 St. Clair Ave., drugod 00 Ameriki pa pri večini naših za- stopnikov. Dozdaj 7c naročenih ie več kot 6000 iztisov. Te bomo naj prej razposlali. Ker smo tiskali Ko ledarja le omejeno število, opozarjamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga tako i naroča. Uredništvo. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR. Kadar Ja kako društvo namenjeno kupiti bandoro, ustave, regal*, god bene Inštrumente, kape ltd., aH pa kadar potrebujete are, verižice, pri v®«> prstane Itd., ne kupite prej nikjer, d* tudi nas aa cen« vpraSate. Upzaflaal* •tase le 2e. pa d bode t« prihranili dolarja. .# Oanlka va« vm poAlljamo brezplačno. Plilte poaj rVAK -PAJTL ft CO., 1 VABILO NA VESELICO, F katero priredi društvo • Zdrnžitelj" it. Sl>l*Z. v South Fork. Pa., v ponedeljek 31. decembra na Silvestrov veeei. Vabimo rojake iu rojakinje ter piijaitelje vesele drttžtie. da n s I poselijo omenjeni večer, ker je ravno zadnji dan leta iit tako pozdravimo .prihodnje novo leto. Za vsestransko zabavo bo skrbel v to izvoljeni odbor, razume se. da tudi za mokra grla ne bo manjkalo. 1 i«) ju/i Odbor. <26-27—12) R.ula bi izvedela, kje se nahaja moja .prijateljica RKZA M A TJAŠir. Dorua je iz Slivnice, fara Sv. Križ. okraj Krško na bolenjskem. Pred tremi leti je bila v Clevelandu, Ohio, kje se 1 sedaj nahaja, ni mi znano. Fro-f-sim cenjene rojake, ako je ko- ] mu znan njen naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa. sama o-irlasi iU-zi Šinkovec, omoženi I'rbaueie. Uox 702. El>. .Minn ' •26 '2$—12 i aiaiaaiaMMgreizraigizieia/gfzigiM I Dr.LORENZ. f 1 Jaz sem edini slovensko govo-1 reči gperialist moških bolezni v B Pittshur.,111^^^^^ ■ i Uradne ure: dnevno od 9. do- C j Jpt)ldne do 8. ure zvečer. V pet- S : Skih od 9. dopoldne do 2. popol. Jfi i V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL B W DR. LORENZ, 1 i Specialist molkih bolezni, K 9 641 Penn Ave. n. nadst. na ulico, 1 S Pittsburgh, Pa. Jj HARMONIKE ! bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln ' popravljam po najnižjih cenah, a delo j trpežno in zanesljivo. V popravo za-: nesljivo vsakdo posije, ker sem že nad \ 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v j svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršne kdo zahteva, brez nadaljnlh vpraSanj. JOHN WENZEU 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI š NaJaapsSn«*« ■■■lin aa Sanake laae» aa kor tudi am. motk« brk« ta brado. Od toga madia zrastejo ▼ I ti h t«dnlh krasu a ob ti ln dolgi luje kakor tudi moftklot kraanl brki ln brada ln in bodo odpadali . (n oatveU. Eematlnm, koatibol aU trg>-nj« ▼ rokah, nogah ln v kriku, v onU j dneh popolnoma ozdravim, ran«, opekUn«, . bul«, tur«, krasto ln srlnta, potna noga. kurja oC«aa, osebUn« t par dnevlb popol-f- noma odatranlm. Kdor M moja »Jravu* _ brea sipcht vabil m« JamMm aa fi.M " Piti ta takoj po eanlk. al m takoj poK*a» aaatonj. Krasni Sepal KOLIOAR aa lato fMf s mtoa|L 4 JAKOB WAHČl0, j 0702 Bonna A v«., Claraland, Ohio 5 - f HAZ9AKILO. I 5 Ceujeuini rojakom v Chicago in ^ sploh v državi Illinois naznanja-f mo, da jih bo v kratkem obiskal I naš zastopnik 5 fl ■ 1 aNfeil 5 V V 0 Mr. Jsiko Mo, o s ki jo pooblsižcn ^prejemati niro4 niso ca "Glas Naroda" in i^bjall ® tottdema potrdila. On jo prad leti s it večkrat prepotoval driava, t katerik m ni iqjaU n—Ijwii ia 10 je poraod dobro posnaa. Upati j* GLAS KARODA, 26. DEC. 1CJ17. Pozdrav iz Betlehema. True translation filed with the post master at New York. X. Y. on lie: 191T. as required by the Act of Octoln-r 6, 1917. London, Anglija, 23. decembra Vrhovni poveljnik angleških čet v Palestini general Allenbv je poslal sledeči vuini, zgodovinski božični pozdrav generalu Pershingu: "Angleške «ete v Betlehenin pošiljajo na božični večer pozdravu« poročilo svojim ameriškim tovari šeni in upajo, da bo po desegi njiL skuiuiega namena prisilna potita v a popustila postavni sili in da b< mir in dobra volja vladala dolge na zemlji.'* Rojaal naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdru-tonih drbnh r Francoske volitve. True translation filed with the post ui:n»-ter at New York, N. Y. on I J6. 1!>1T, as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija. 25. decembra • Poslanska zbornica je včeraj spre-i jela resolucijo, ki podaljša služ-: beiio dobo vseli voljenih francoskih uradnikov do koirea sedanje vojne. Med tem časom se ne bodo vr-\ šile nikake volitve. Slepi novomašnik. Baltimore, Md., 25. decembra. , K"v. Henry We.ssling, jezuit, je ) prvi slepi duhovnik, ki je bil posvečen v mašnika s papeževim dovoljenjem in je danes imel svojo novo mašo v Woodstock kolegiju. Wealing je izgubil vid pred devetimi leti, ko je delal v laborato-► riju kemične poskuse. Zaštapaj, poglej, poslušaj! Kam si namenjen? Saj veš kam, tam, kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase in krače s kislim zeljem; tam dobim gotovo tudi prijatelja. Na svidenje! John Balkovec Hotel 5400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa. Opsssho: Naročilom Je prOoMtl denarno mtoml, bodisi v ooKnl nakaznici aH notnih ■■■hi PoMnlna J« prt vseh eenak ie rrate- ■PODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ«, kateri imajo v rokah naša potrdila aa denarne po&iljatve. s številkami, kakor so označene pod imenom, naj biagovclijo naznaniti prev komoffoče svoj natančen naslov radi važne cadeve. Piema katera na* jim poslali, ao se nam povrnila. Tvrdka Frank liha. Bachn'k Frank Tankovic MihaeT Pintar No. 329639 330395 No. 330843 Bartol J. Kastblic John d*nch No. 3307» No. 44706 No- 260622 Bear Dan Eeaman Frank No. 260638 Frank No. 44296 Beljan Ana No. 260641 Bamide Prani No. 319997 Kožel Louis No. 330721 Besens May No. 323307 BinJi« John No. 330062 LenarSič Josin No. 830762 Bobi« Vajo No. 44559 8p»ni5ek Beri R ll *™™ Meden John No. 328894 Božičkovic Djuro Starčev« Johan- No. 260581 No. 38107« u._, Merkun Anton Braun Mary Tehler Anna No. 260648 3l,ld&5 Na 828896 Dolar Valentin Mikolich John Tnrk Charls* No. 330086 No. 323252. No. 880851 Grgnrič Blai Oswald Lniae Turk Iran No. 260578 No. 260632 No. 26064? Gubert Giuseppe f*waM Turk Jarnej No. 823085_No. 260621_No. 829741 MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda WBK» VflAKOVBSTNE TISKOV UN* SSSSm IZVBiUJE PO NIZKIH PIWAH, DKLO OKUna 111 irl 1 IZVBiUJE PREVODI ^ DRUGE JEZIKE. • ■ ■ GTHIJ8K0 OROAHESIRAMJL m m m 1 UIIIKOm Mi DRUtTVEHA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. flA NAČELA POAUBI MAl Slovsnic Publishing Co.9 _M Cortland* 8L, New York, W. Y. Rojake v ruskem ali italjauskem 1 in srbskem ujetniatAm prosim, če kdo ve za moje tri brate JOŽEFA. JANEZA in ALOJZIJA Al BER. Dama so iz Dolenjega \'rlia št. 4 pri Novem mestu. Janez je bil v začetku vojne na srbskem bojišču pri ]7. regimentu in tam je bil ranjen; Jožef je bil na soški fronti, kjer je bil ranjen; za Alojzija pa ne' veni, na katerem bojišču se j-/ j nahajal. Zanju želi izvedeti nji- j hova sestra Frančiška Aubtir, . sedaj oniožena Kotar. Zdaj pa ^ ve prosim cenjene rojake v ru- ^ skem ujetništvu.-če kateri ve za naslov JANEZA KOTAR. doma j iz Ždine vasi pri Novem mestu, ^ da mi blagovoli naccnaniti na fa naslov: Mrs. Frances K<»tar. | Box 442. C'laridge, Westnmre-land Co., Pa., 1". S. Anici iea. (24-26—12) I j Rad bi izvedel, kje se nahaja JA- , NEZ rOROPAT. Doma je iz Zabič ]>ri Ilirski Bistrici. Na-dalje bi tudi rad izvedel za dru-ire rojake, ki smo bili skupaj v HaJlton. Pa., hi Lewis Run. Pa. Prosim jih. da se mi oglasijo; nekaterim sem že pisal, pa nimam nobenega odgovora. — Joseph Skerl. Box 25. Superior. Colo. (22-26—12) STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in po-1 moč zastonj. V vseh jezikih. Po-[ jasnila. kako postati državljan in i o državljanskih pravicah. I Pridite ali pišite! I Mewyorski urad: 230 Fifth Ave. j Urad v Buffalo: I 704 D. S. Morgan Building. ^Iiieein svojega svaka KAROLA ŽABKAR, ki stanuje s svojo ieno nekje v Chieagu, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. John Butcher, Seng^aiimon A v.. R. K. No. llox !»4. Spriikg-ffeld. m. i. 26-28-—12 NAZNANILO i Vhiii sobratom SNPJ. L11 roj:i-kiuii v Creensburgu. Pa.. 111 oko-liei vljudno naznanjam, da dru-■ št v o ' • NAPREDNOST * * bo prire-1 drlo VELIKO ZABAVNO VESELICO 1 j v ponedeljek 31. decembra ,'na Sil vest rovo) v dvorani 11a Havdem Začelo 1 se bo ob 6. uri zvečer, potem pa do konca To staro leto bomo pokopali in novo ki-stili. Torej, fantje in dekleta. hitro na noge! Srečno novo leto v-seni, kaj več pa na veselici! Za društvo 4(Naprednost" št. 22:* SNPJ. Frank Matko, tajnik. ' _(24-27—12)_ ; Iščem svoja dva prijatelja JAKO-' BA ABI{AM. doma iz Palčjega pri Št. Petru, in JANEZA H ERBIJ AN A iz Ravni pri St. ) Vidu na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj -se pa sama oglasita. — Joseph Korošec, Ore Ilill. Blair Co., Pa. (24-27—12) _ _iSČlTsE 300 MOŽ k za delati drva pri Cleveland Cliff Iron Co. Plača po #1.75 od klaf-K tra (cord). Gozd je v ravnini ter tt ni bil še sekan, in sicer v okolici Trenarv ter tudi na Midway. Za podrobnosti in pojasnila vpnašaj-te pri: Louis Mikulicli, (17-26—12) Forest Lake, Alich.