PoStnina platana v gotovini.
Leto. VSI, St. 39. V L!ub9|ani, v nedsSJ© 13. februarja 1923.	P mam. Št. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. Il.y59. Stane mesečno 85 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Največja nevarnost grozi!
Mnlstrstvo za »socialno« politiko ie izdalo načrt pravilnika o delovanju delavskih zaupnikov. V tem pravilniku je cela vrsta na.'reabc'onarne ših določb, po katerih je vzeta veliki množini delavstva volilna pravica. Med drugimi določbami je tudi prepoved, do kateri bi se delavski zaupniki ne smeli udeleževati delavskih gibanj in tudi stavkati ne bi Smeli.
Na ta način bi morali postati delavski zaupniki izdajalci delavskega pokreta in bi morali v slučaiu stavke — stavkokazlti.
Da preprečimo ta nezaslišani napad, ‘e sklenilo predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo pr reditl
v nedeljo, 2 5. februarja
PROTESTNE SHODE
vsega strokovno organiziranega delavstva.
Shodi se bodo vršili v naslednjih kraih:
LJUBLJANA, poročevalca ss. Gol-majer in čelešnk-
MARIBOR, poročevalca ss. Pelikan in Pete an.
CELJE, poročevalca ss. Kaiser in Čebular.
JESENICE, poročevalca ss. Vrankar in F. Svetek.
TRBOVLJE, poročevalca ss. Klenovšek in Pastorek.
MEŽICA, poročevalca ss. Arh in Mo-derndorfer.
ZAGORJE, poročevalca ss. Jankovič in Rejc.
HRASTNIK, poročevalca ss. Leskošek In Jazbec.
PTUJ. poročevalca ss. Kraicer in Uratnik.
GUŠTANJ, poročevalca ss. A. Čeh in L. Juh.
V onih krajih, kjer so sedeži okrožnih Strokovn:h komisij, naj priredijo shode ta ništva teh komisij- — V kraju, kjer ni sedeža Strokovne komisije, pa pripravijo shode podružnice naših strokovnih organizacij in sicer tako. da bo predsednik najmočnejše podružnice sklical skupno seio vseh odborov naših podružnic v do-tičnem kraju. Na to seji naj se pa odloči, kje in ob kateri uri se bo shod vršil.
Shodi naj se vrše dopoldne, če bi pa kje ne bilo mogoče, nai pa pravočasno sooroče dotičnemu govorniku ali pa Strokovni komisiji. — Govorniki bodo dobili pravočasno direktive in pa predloge za resolucije. Oblastem bo te shode naznanila Strokovna komisi a v Ljubljani.
MUKI. (Dalje.)
Krist je dejal, da bo nekoč na zemlji en hlev in en pastir. Ce bomo napredovali še nadalje tako kakor dosedač se bodo njegove besede kmalu uresničile. Pri nas ie šc mnogo pastirjev, na Angleškem jih ie mani. v Ameriki pa še manj. Tam so možje, ki trdvio. da so vse tvor-nice za železo ali sukno njihova last. In v resnici ie tako. Pomislite koliko ovac pase tak pastir! če 1 udi ne sreča pravočasno namet če ne spoznajo, da to. kar so ustvarle njihove žullave roke, ni last gospoda Petra ali Pavla, temveč njihov skupni pripomoček za zbol.San.le življenjski razmer, bo kmalu na svetu samo en bankir, ki mu bodo služili vsi stroji in vsi ljudje.
Pravijo, mož je delal, potil in nape-nial se ie celo življenje, vi mu pa hočete vzeti to. kar e zaslužil. Kje ie tu pravica? In kai mislite, kdo tako govori? Tovarnar lastnik parobrodne družbe. Član železnega s'ndikata? Kaj še! Siromak, ki nosi celo leto oguljene hlače, ki komaj zvije iz tridesetih dni meseca obroč, da se zadnji dan oklene prvega, trpin, ki mu
Shodi naj bodo enodušen protest vsega delavstva, zato se je strogo izogibati vsake strankarske politike.
Strokovne komisije za Slovenilo.
Predsedstvo
*
Važen predmet bodo obravnavali H strokovni shodi- Treba je, da se Jih vse delavstvo udeleži.
Toda volilna borba je Prav tako važna in bo od izida volitev zelo odvisno, kakšen vpliv bo imelo delavstvo na rešitev tega važnega vprašan a. Zato poživljamo naše sodruge, da takoj po zaključku strokovnega shoda otvorijo politični volilni shod in da izčrpno pojasnijo delavstvu. za kaj gre.
Pokra insko tajništvo SSJ in KDZ.
Pred volitvami in po njih.
Čiščenje v stranki je dalo marsikomu misliti. Največ ljudi se je pa bavilo z mislijo: če bomo tako čistili, izčistimo prav, vse in v stranki ne ostane razen pometačev nikdo več. Ljudje, ki niso gledali dobre strani čiščenja, so se udali volji svojih misli in so tudi oni s smetmi vred odšli, v prepričanju, da tako, zlasti pred bližajočimi se volitvami, sploh ne more iti.	i
ie gospod plačal beraške krajcarje, da mu liže pete in zagovarja njegovo prevzviše-nost. Kdo je zaslužil in kaj ie zaslužil? Človek, ki dela z glavo ali z rokami, to je vseeno, bi lahko zaslužil toliko, da bi bil čedno oblečen, da bi stanoval v sobi, ne pa v hlevu, da bi si lahko privoščil tečno. dobro in zadostno hrano, tu pa tam razvedrilo, zabavo, duhovni užitek, da bi lahko prehranil in odgo.il svoje otroke, človeška družba bi pa morala skrbeti zanj na stara leta. In to zadostuje, če temeljito premislimo tole zadevo, moramo priznati, da človek več v resnici tudi ne zasluži. In vendar so ljudje, ki trdijo, da je gospod Janez, ki je delal z glavo kvečjemu trideset let. zaslužil deset ali celo dvaiset milijonov. Kako to? Njegov sosed. ki je pravtako trgal hlače po šolskih klopeh ali drugi, ki ie trideset let tičal kakor črv pod zemljo, pa nima v žepu mti toliko, da bi si kupil novo obleko. Zaslužil ni. to je lasno, in vendar ima milijonsko premoženje. Odkod? Pridob‘1 ga je. znal si ie pomagati, praviio l udje. In če j;h vorašaš. kje je tu pravičnost, zganejo s pleči. češ. zakai si na ti ne znaš pomagati? V tem odgovoru je skrita precej-
ala porcija človeške gluposti. Kdor ima količkai zdravih možganov v glavi ve. da ni mogoče, da bi vsi ljudje postali tovarnarji, veletrgovci, veleposestniki td. Zem-la je premajhna, da bi nosila celo mili-ardo ogromnih palač, tvornic in veleposestev. rude je v nji premalo, da bi lahko vsak človek imel svoj rudnik, če bi postali nekega dne vsi ljudje veletrgovci, kdo bo tedai navaden branjevec in kdo bo kupoval od teh trgovcev, če bi vsi ljudje začeli verižiti, koga bodo potem varali?
Pridobil je milijone, pomagati si Je znal. Samo Bog zna baje delati čudeže, ljudie za to niso pooblaščeni. Vsak krajcar. ki pomeni neko vrednost, ki ie na papirju ali v kovini to. kar potrebuje človek za življenje. mora biti zaslužen z delom. Kai ie delo? Duševni ali telesni napor, ki je potreben človeku v borbi s prirodo za svoi obstanek. Delo pa ie lahko dvojno:: pozitivno in negativno, ali koristno ali škodljivo. Če bi vsi ljudje delali v korist človeške družbe, če bi se rezultat tega dela enakomerno razdelil bi imeli na zemlji rai, ki ga vam obetajo nekje na onem svetu. Mili oni, ki jih »služijo« nekateri ljudje, so sicer pošteno in krvavo
O/ganizacUa ie lila razrednega gibanla, tisk ie kri v niei. i	Skrbite,	da	se	kri	ne »osušil
Buržuazija se je zavedala, kaj to pomeni, če hoče delavska in kmetska stranka priti na pravo pot, in sicer na ono pot, ki so jo socialisti v teoriji ljudstvu toliko let oznanjevali, žal pa s praktičnim zgledom pobijali. To je bil tudi vzrok, da se je del mase potem, ko je opazil, da ne gre vse po njegovi volji, ločil od stranke in prešel v ekstrem, doživel pa popolen polom in fiasko. Takrat se je začel buditi duh pravice in resnice v stranki, ki je po hudem toda častnem boju tudi zmagal in prišlo je do upravičenega čiščenja. Na pravo pot je krenilo socialistično delavstvo 111 sicer kar v stranki, da bo res socialistična, in ne izven nje, kakor so to preje storili nezadovoljneži in slabiči.
Zraven buržoazije so ti nezadovoljneži nazadnje pri občinskih volitvah v Ljubljani sami pokazali, koliko znajo ceniti moralo in koliko jim je do živega socializma in ljudske bede. Vezali so se in objemali z najhujšim sovražnikom delavskega razreda, klerikalno stranko, kot privesek pa jim je dobro došel izmeček, ki je bil pomeden iz socialističnega gibanja. Tako je složno korakala elita v občinski svet in tam prepustila klerikalcem že po mandatih prvo in odločujočo besedo. Tako se tu bratita pravi klerikalec s človekom, ki priznava moskovske paragrafe, ki so pa v prvi vrsti naperjeni proti reakciji in klerikalizmu. Poleg njiju pa je tretji, ki se spozna prav dobro na matematično delo za svoj žep in ki bo storil vse, samo da se ne bo njemu osebno godila »krivica«.
Ljudstvo, ne zapiraj pred tako kričečimi dogodki oči!
Elita moskovske smeri in izmeček iz socialistične stranke, sta uvidela, da ljudstvo v bodoče, ne pojde več na tak lahki Mm, zato sta si pa izmislila stranko, v katero bo moral iti sam hudič, kaj pa šele ljudstvo, ki bo moralo strmeti pred novo in tako krasno stavbo! Mislili so si, da je ljudstvo nepripravljeno, (imeli so prav, ker ljudstvo nima še danes pred vsemi dogodki v življenju odprtih oči) in trik »Socialistčna stranka delovnega ljudstva« se bo vsaj zaenkrat ob teh volitvah nekoliko obnesla. Na ta način so si zasigurali mandate oni ljudje, ki bi jih na drug način nikoli več ne dobili. Pod geslom »Socialistična stranka delovnega
služil. Ne oni. ki so si jih prilastli z navadno goljufijo, temveč oni, ki trpe pomanjkanje in prejemajo kot sužnji za svoje pošteno delo toliko manj. kolikor več vtakne v žep gospodar.
Včerai sem šel mimo novo zgrajene palače. Pred pošto je dvigmla ta modema zadeva svoio ponosno glavo visoko v zrak in gleda pod seboi naše obč nstvo, češ. stojte ozrite se in strmite! H'ša, ki ■ji ni mogoče očitati nobenih posebnih grehov. Ljudje hodi o mimo. buli o oči in migajo z ušesi, ogleduieio to debelo mesarico med ljubljanskimi damami in premišljujejo, po čem so jajca na trgu- Tudi jaz sem se oziral in strmel. Ogledal sem io od vseh strani, in videl sem v opeki in cementu sledove težakovih rok. videl sem pčtne srage, ki so gasile z vodo živo aono. solze, ki so se strdile s cementom in kletve, ki drže opeko da se ne razdeli na vse strani. Mislil sem: koliko žuljev trplienja in bede .ie v teh stenah, kako so stopale utrujene noge težakov, kako so se krivila njihova ramena pod težo kamen'a in opeke. koliko otrok ie čakalo z želinimi očmi dan za dnem, kdai se vrne oče z dela in jim prinese košček kruha — in kdo bo ži-
ljudstva«, je prišlo novo vstajenje za tako diskreditirane može, ki niso ob ustanovitvi stranke polagali nobene važnosti na socialistična načela, še manje so ustvarili temelj dela in reda, pač pa so sedaj začeli hitro obljubljati vse, kar so prej zame-tavali.
K tej izvršeni nesramnosti nad ljudstvom stojimo mi socialist mirni in trezni na začrtani poti in se ne premaknemo niti za las, ker vemo, da so volilni manevri knuta, ki tepe narod po obrazu in ta narod še vedno noče videti, kdo ga tepe.
To je pred volitvami, pravi »hec« pa pride po volitvah, ko se bo izkazalo, da smo imeli prav in edini, tudi svoj jasno-začrtani delovni program za splošno dobro. Po volitvah bodo volilci, ki so dali svoj glas lažisocialističnim strankam, od teh tudi nekaj zahtevali. Te stranke ne bodo volilcem mogle nič dati, ker so samo momentalne tvorbe in jim manjka jedra, to se pravi organizacije. In brez organizacij, ki niso trdne in disciplinirane, je sploh nemogoče misliti na delo. Socialist hoče družbo, ki bo temeljila na organizaciji in ta organizacija mora biti tako močna, da vzdrži vajeti življenja v rokah. Če pogledamo današnjo družbo že v sami državi, tedaj moramo reči, da gledamo organizacijo, ki ie čisto drugačna, nego jo mi uvajamo. Kapitalistična je. Torej je treba socalističnim organizacijam predrugačiti državo, ali, jasneje povedano, organizacija je država. In kdor hoče državo po svojem sistemu, mora imeti v stranki organizacijo, ki bo zavzemala kulturno, v politiki in gospodarstvu tako smer, kakor da bi bila stranka že res država. In kdor se strinja s strankinimi sklepi, naj ve, da bodo ti sklepi veljavni za celo državo, če bo večina za sistem, ki vlada v organizaciji. Na primer: Pri nas je progresivni davek, v državi ga pa ni. Ko bo organizacija dosegla pri vseh delavskih plasteh njegovo uvedbo, bo tudi v državi, dokler ne stopimo korak naprej in jo nadomestimo s socialistično družbo, progresivni davek uveden, kar pomeni ukinjenje krivičnega davčnega vijaka. Temu primeren je naš program, katerega mi pod nobenim pogojem ne opustimo.
Kmet in delavec naj spoznata sama, da brez takšne organizacije ne bo dobre
vel v teh razkošnih dvoranah? Težaki, ki so jih zgraddi. so dobili svoje krvavo zaslužene groše in vrnili so se v brloge in gnila oodzemla, v Dalači pa se bo Šopirila peščica ljudi, ki so se voz:li v avtomobilih mimo 'n gledali skozi pozlačena očala kako se upogibajo koščene noge zvestih hlapcev.
Zbrali so 1'udi in dejali: vi boste vse življenie delali, dali vam bomo toliko, da ne boste mogli od lakote umreti, mi pa bomo uživali žulie vaših rok. In razdelili so iih kakor ovce na pašn:ku. Bolj kore-niaškim in zanesljivim so obesili zvonce na vrat, na čelo so jim pritisnili svoj pečat. v oko so jim dali pastirsko palico in poslali so iih med ovce. naj iih pasejo in oaziio. da bodo pridne in mirne. Da pa se bodo ovce bale svojih oastVev in gospodarjev. so si ti obesili različna imena in ornamente- Ta ie veličanstvo, oni svetlost, tret i minister, četrti general, peti papež, šesti kardinal, sedmi škof. Prvi se sveti in leskeče v zlatu kakor repatica na večernem nebu. drugi hodi z zvezdami na prsih in na trebuhu, tretji ie oblečen v rdečo toeo in steguie roko. ki jo ovčice ponižno ližejo.
(Dalje prih.)
uprave in demokracije ne v stranki ne v,, državi in še manj v bodoči družbi. Ko bosta to spoznala, pojdeta v svojo organizacijo in od tam bosta uvajala iz sebe red v državo. Proletarci, država je organizacija in ta je danes krivična in bo še toliko časa krivična, dokler ne boste nehali stopati za demagogi in volilnimi gesli in ne boste sami prijeli krmila v roke.
Politične vesti.
4- V Ljubljani bodo kandidirali v parlament: dr. Perič za SSDL, prof. Reisner za J DS, dr. Gosar za SLS. dr. Ravnihar za NNS, Ivan Deržič za NSS, inž- Milan ŠukLie Da je prijatil samostojno kandidaturo. Kandidatov ie torei že 7. izvoljen bo pa samo en sam.
4- Pokrajinski namestnik Hribar je v petek dospel v Belgrad. kjer je poročal o uspehih svoj:h ooga:an z različnimi političnimi skupinami, ki naj bi podprle ra-dikalske kand:dature na Slovenskem. »Slovenec« pa poroča, da ie došel v Belgrad tudi bivši minister Pucelj, da izprosi nekaj denarja za volilno agitaci.o samo-stojnežev-
4- Tudi italijanski senat je odobril jadranske konvencije na svoj prvi seji v petek. Pet dni po končni odobritvi bi moralo priti do izvršitve teh dogovorov. Ita-lijansk’ listi pa že poročajo, da »motri« Mussolini z vso pozornostjo dogodke v Macedoniji, Traciji itd .Vse to »motren e« ima namen najti kak izgovor da Italijanom kliub ratifikaciji dogovorov ne bo treba izpolniti.
-j- Bolgarih in ml. Vrhovni svet zem-1'oradniške stranke ie 16. t. m. končal svoie zasedanje. Prisilj je tri ministre, da so odstopji. koncem zasedanja Da ie odobril izjavo predsednika stranke, ministrskega predsednika Stambolrskega. ki jo ie podal v Belgradu glede Macedonije. V tei izavi je poudaril, da se Bolgari odpoveduje o Macedomji- — Belgrajsko glavno glasilo radikalcev »Samouprava« napada Stamboliiskega. češ. da podpira zemljoradnike in Radiča.
4- Vel moslan ška konferenca v Parizu je poslala Bolgariji noto. v kateri poziva sofjsko vlado, nai prične z odplačevan em reparacij. Bolgariia je pripravljena z delom carinskih dohodkov jamčiti reparacijske prispevke, zahteva oa znižanje prispevkov odgoditev Izplač'1 in pomoč pri najet u zunaniega posoula.
4- Češki finančni minister Rašin nai-brže ne bo več okreval. Zadnja poročila pravijo, da njegove moči zelo poiemajo.
4- Opozicija v angleškem parlamentu ie na iniciativo delavske stranke, ki je najmočnejša opozic:onalna stranka, podala vladi predlog, nai skliče konferenco za revizijo mirovnih pogodb. Predlog poudarja tudi nujnost odpustitve medsebojnih državnih vo n:h dolgov..
4- Do angleškega posredovanja v francosko-nemškem sporu radi reparacij in zasedbe Poruhra najbže ne bo prišlo. Francoski min:ster Le Trooue ie ime! v četrtek konference z različnimi angleškimi državniki, v petek oa ie dospel v London tudi francoski vrhovni oovelinik zasedenega ozemlia general Wevgand. O uspehih teh konferenc ni nobenih poročil.
— Angleži bodo odpoklicali svoe čete iz Poruhr a. — V Berlinu ie silno padel kurz dolaria in francoskega franka, v Curihu se ie kurz marke dvign'1. padla pa ie vrednost francoskega franka, kar pomeni, da finančniki nimajo več upania na uspeh francoske akcije.
zasluženi, vprašanje je le, kdo jih je za-
INVALIDI. NADPREGLEDNE KOMISIJE IN POKOJNINE.
Dejstvo je, da niso vse kritike, ki sftio jih do danes o stvari slišali, nič zalegle. Vsaka pritožba je zastonj, ker ni smisla za invalidsko vprašanje. Gospoda se bavi samo z agitacijo za državnozborske volitve, vse ostalo pa spi. Gospodje ministri in drugi so na agitacijskih potovanjih v njih resorih pa vlada tišina in Prah se nabira no pisalnih mizah na prste debelo, a ljudstvo strada, trpi in pričakuje odrešenja.
Vo ni invalidi, brez rok in nog, pl;učno in živčno bolni — polovico jih razjeda tuberkuloza. ostali umirajo od drug h bolezni — komai prihajaio na vrsto k nad-Dregledu; tam dobe oceno svoje hibe. Diagnostika e — po vo:aško — skrajno slaba invalidom tajijo bolezen v oni resnični meri, kakor jo imajo- Še več — priznajo io samo skrajno bolnim, ostalim pa milostno nakloni o 20—25%. kvečjemu 30%. Statistika umrlih invalidov, katerih nadpregledni izvid je nosil oceno na 30 do 40%, nam dokazuje, da ni invalidu niti pravilna ocena, še mani pa zdravn ška pomoč na razpolago. Invalid, ki umre radi vornih posledic, ie v resnici moral umreti, ker ni imel nobene pomoči in radi skra no sramotne ocene invalidnosti, ki na bolnega prav neugodno upliva.
Invalid ie bil nadpregledan po vo a-škem zdravniku, dobil je X% delanezmož-nosti in sedai pa čakaj in čakaj, predno dobiš za svoje X% poko'nino. Smrt je invalidu orei na vrat h nego poštar, ki mu prinaša državno podporo; ta pa Je zooet le sramotna miloščina, da si žn’o sploh ne more nič nabaviti. Pritoževati se kierkoli. tudi nič ne pomaga ker je ves sistem skraino birokratičen. a birokrati po uradih, ki so vzrok za vlače van u, se revežu smeieio v obraz. Kar ne stori krivic gospoda v Belgradu. to stori gospoda, ki sedi v pokrajinskih urad!h.
Nič boljše ni drugod nego pri nas, ker sistem »uničiti šibkejšega«, je močne ši nego pravica, ki se skriva za plankami iz krvi padlih žrtev in še živečih vojnih invalidov ter sirot porojene in pravične Jugoslavije. Ljudska kri. ki ie tekla, ne bi smela biti žoga ludstvu škodljivim politikom. Pa je. In bo še toliko časa. da si sami ne Pomagamo ali — pogrnemo.
Dnevne vesti.
Generalni izseljeniški komisarijat Zagrebu poživlja v svrho evidence za katero število je nova kvota izseljeni* kov za leto 1923.124. že obremenjena, vse one, ki imajo izseljeniške potne lit ste za Zedinjene države severnoameri* ške, a doshj iz kateregakoli vzroka še niso odpotovali, da te potnice vrnejo pristojnim ob'astvom, ki jih^ bodo do* stavila generalnemu izseljeniškemu ko* misarijatu v Zagrebu zaradi opreme s posebno klavzulo povodom odobrenja nove kote za proračunsko leto 1923.124. Vsi interesenti se opozarjajo, da se tega v lastnem interesu drže, ker brez te klavzule ne bodo mogli dobiti ameriške* 8a viza, oziroma ne bodo prepuščeni Preko meje naše kraljevine. — Gene* ralni izseljeniški komisarijat objavlja ?adalje, da se dogaja, da nekateri naši ^seljenci ne morejo dobiti izseljeniške* §a potnega lista za Zedinjene države severnoameriške, ker je kvota že izčr* pana, in da so zaradi tega izpremenili smer potovanja, in sicer v Južno Arne* rdco. Ko so dobili v naši državi potne
liste za te kraje in prišli tjakaj, so /a* prosili pri tamošnjem našem zastopniku, naj se jim izstavi potni list za Zedinje* ne države severoameriške z motivacijo, da imajo tam sorodnike in večjo mož* nost zaslužka. Na ta način so se hoteli po ovinkih preseliti v Zedinjene države in se tako izogniti obstoječim predpi* som za vseljevanje v te države. Zaradi tega se vsi izseljenci v lastnem interesu opozarjajo, da naša zastopništva v ino* zemstvu (konzulati) ne bodo ustregla takim prošnjam, ako se dotična stranka ni najmanj eno leto nepretrgoma naha* jala pred prepustitvijo v Zedinjene dr* žave severnoameriške v Kanadi, Novi Fundlandiji, na Kubi, v Mehiki ali v državah Centralne ali Južne Amerike ali pa na sosednjih otokih.
Delavci! kurcute čevlje samo z znamko »Peko« domač h tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Zglaševanre mladeničev robn’h lota
1903. Letošnji nabori se bodo vršili tiaj-brže prve mesece letošnjega poletia. Kot na mlajši letnik pride k naboru rojstni letnik 1903. Po razglasu mestnega magistrata se morajo vsi v Ljubljani stanujoči, leta 1903. rojeni mladeniči do 28. februarja t. 1. zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Več e razvidno iz razglasa mestnega magistrata.
Redni občni zbor Društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v L ubiiani se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 4. marca 1923 ob pol 9. uri v mestni posvetovalnici. Člani se opozarjalo na §§ 16. in 18- društvenih pravil. Točen spored v prihodnji številki »Našega Glasa«.
Celle*
Poživljamo vse zaupnike strokovnih, gospodarskih, kulturnih in političnih or* ganizacij, vse poulične zaupnike (ka* sirje), posebno pa je dolžnost vseh so* cialističnih občinskih odbornikov ter zaupnikov stranke pri raznih drugih zastopih, da se dne 22. februarja 1923 gotovo udeleže seje širšega zaupniške* ga zbora, ki se bo vršil v gostilni »Jan* žek« Za kresijo štev. 1 ob 18. zvečer. Z ozirom na nenavadno važni dnevni red ni potreba, da bi še posebej opo* zarjali, temveč da vsak zaupnik stran* ke ali sploh funkcionar delavstva čuti to dolžnost in da ne bo neopravičeno izostal. Prazni izgovori ne bodo držali, o njih se bo odbor prepričal. — O/crož* no tajništvo SSJ, Celje.
Radi preselitve pošte Slivnica pri Celju kraj Gorica se vrši krajevna do* stava v Mali Gorici hišna štev. 4, 5 in 22 ter v Sv. Urbanu hišna štev. 1 in 2. Obenem je uvedeno dostavljanje pošt* nih pošiljk po selskem pismonoši v Vo* glajni h. št. 4—8 v Selih hišna št. 18 v kraju Slivnica in v Sv. Janezu h. št. 2 in 6. Dostavlja se vsak dan razen ob nedeljah.
MaHbo".
Posledice orjunaških junaštev so takšne. da se ljudstvo resno boji or:hodnjih dni. Vlada dozdai ni ukrenila nič posebnega. da bi zavarovala javno varnost. Gospod Hribar. k'e ie energ ja? — Klerikalci organizirajo »Ljudsko Stražo«, da sama obračunaš povzročitelji da-našn ih žalostn:h razmer v Mariboru. V odgovor so Orjun' polepili Maribor s plakati. ki so razglašali »vzvišene naloge« orjunaške in klicali na protestno zborova-
nje proti »2ebotovim tolovaisk:m tolpam«. Časopisje — »Straža« in »Tabor«
— v najgrših izrazih .apelira na najnizkot-ne še nagone v masi — kdo je porok, da bo masa vzdržala mir in red? — In kdo bo nosil posledice? Tisti gotovo ne bi hoteli. ki so doslei storili samo to. da so prepovedali protestni zborovanji Žebotovih in orjunaških komitašev.
»Jutrovega« poročevalca dr. Reis-mana je klerikalni Žebot na javni ulici napadel in mu jih nelcai pritisnil. Mi pravimo: Zob za zob. Dokler se bodo samo voditelji slovenske demagogije traktirali z abruškimi kavalirstvi, bo vse dobro in v redu.
V nedeljo, 18. t. m. se bo vršila poleg popoldanske tudi večerna predstava v gledakšču. in sicer se bo izvajala opera »Faust«, izven. Gostuje g. Sovd-ki od ljublianske opere.
Škrlatinka se ie v Mariboru v zadnjem času zelo razširila. Krivda ie predvsem na ljudski nemarnosti.
Bi stranke.
Hrastnik. V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršila ob 3. popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Hrastniku konferenca vseh zaupnikov SSJ. Vabljeni so zaupniki iz kemične tovarne, steklarne, občine Dol in občine Sv. Krištof. Dnevni red: volitve v narodno skupščino; Poroča sodr, Krušič iz Trbovelj. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost-
Redni letni občni zbor krajevne politične organrzadie SSJ in KDZ v Žalcu se bo vršit.v nedeljo 18. t. m.
Zahtevaj od svoje strokovne organizacije naj pove, katera stranka je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!!
— " ■■■■ ■■ ■ ■ ■ ——
§€uifymi vestnik.
»Kres«, 12. številka prvega letnika izide te dni, obenem gre takoj v stav* nico 1. številka II. letnika, ki ji bo po* tem redno vsak mesec sledila po ena številka. O »Kresu« spregovorimo po* drobneje v prihodnjem »Ljudskem gl.«, danes po opozarjamo vse stare naroč* nike in tiste, ki še niso nanj naročeni, naj takoj poravnajo naročnino za bo* doče leto, ker je redno izhajanje od* visno od rednosti njegovih bralcev. »Kres« bo odslej izhajal v obliki »Lj. Zvona«, naročnina se za člane »Svobo* de« radi ogromnih tiskarniških stroš* kov zviša na 30 Din celoletno, za di* jake na 40 Din, za ostale 50 Din, za ino* stranstvo 70 Din in za Ameriko 1 D. Posamezna številka za člane 2.50 Din, za vse druge 5 Din. Navzlic tem cenam ostane »Kres« najcenejši kulturni me* sečnik pri nas. Med gradivom za pri* hodnji letnik omenjamo daljši vojni ro* man s. Cerkvenika »Mariša«, ki bo iz* hajal vse leto, dalje daljšo študijo o zgodovini slovenskega slovstva, ki jo bo priobčeval g. J. Vidmar. Sodelovali bodo še nadalje nekateri najpriljublje* nejši sodelavci 1. letnika, med njimi s. Tone Seliškar, več novih sil pa se je tudi že ponudilo. Pomanjkanja na do* brem gradivu »Kres« ne bo trpel, zla* sti ne zaradi tega, ker se bodo dobri prispevki letos honorirali. Važno je to, da bodo vse »Svobodine« podružnice pošijale redna in kratka mesečna poro* čila o svojem delovanju. Sodrugi, de* lavci, storite vsi svojo dolžnost, raz* širjajte list in mu pomogajte s prisipev* ki. Če ne morete naenkrat odračunati celoletne naročnine, naročite se za pol ali četrt leta.
Upton Sinclair:	FlVTfiCe	KrPUien.
40. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol e k a.)
»Da — zato, da bi Nemčija imela več municije.«
»Ampak jaz sem proti proizvajanju municije tudi v Nemčiji.«
»Tako? Kako pa se naj ustavi proizvajanje streliva v Nemčiji?«
»Jaz sem mednarodni socialist in pomagam socialistom v drugih državah s tem, da nasprotujem vojni v svoji državi. S tem delom ne preneham, dokler bom dihal!«
France se je razvnel in strastno je pričel predavati o pacifizmu posebnemu zastopniku justičnega oddelka, ki ie držal njegovo usodo v svojih rokah. Ne, nihče na svetu ne bo zagovarjal vojne, da mu ne bi France Kremen odgovoril in povedal svoje, pa čeprav ga zapro v ječo za vse njegovo življenje!
Justični uradnik se je smejal in dejal zelo mehko: »France Kremen, vi ste prostodušen bedak. Zahvalite se svoji srečni zvezdi, da je bil eden tistih, kateremu ste zaupali — vladni detektiv. Ce vas ne bi mi poznali, bi vam šla zdaj trda.«
France odpre usta.
»Vladni detektiv? Kdo je detektiv?«
»Brajer.«
»Brajer? On je bil tisti, ki me je nagovarjal, da naj položim bombo v tovarno!«
»Da,- bodite veseli, ker ste premagali izkušnjavo.«
»Mogoče je Brajer izkušal tudi Henrika.«
»O ne! Henrika ni bilo treba izkušati. Ravno zaradi Henrika smo uvedli preiskavo in poslali detektiva v Kummejevo delavnico. On je delal eksplozive in jih podmikal po vsej Ameriki. Njegovo ime ni Henrik in ni Kummejev nečak; piše se Franz von Holtz in je pravi pruski častnik ter osebni prijatelj nemškega Kajzerja.«
France ni mogel izpregovoritd niti besedice. Kaj takega pa še ne! Osebni prijatelj cesarja Viljema je sedel z njim vred v delavnici in njegov tobak je on, France, basal v svojo pipico. In on, France, je tega kajzerjevega prijatelja večkrat imenoval bedaka in osla in mu povedal v obraz, da ni noben mehanik in da ne zna drugega kakor sliniti sd roke! Ali je še kdo doživel kaj takega?
Mr. Harrod, zastopnik justičnega oddelka je poučil Kremena, da bo moral pričati pred sodiščem proti Henriku, Kum-meju in ostalim, ki jih je videl v delavnici; vse bo moral povedati, kar je videl in slišal. France je bil tako razkačen, da je bil naravno pripravljen na vse. Dalje je bil France obveščen, da mora dobiti nekoga, ki zanj podpiše poroštvo, da bo res prišel pričat. Ali ima koga, ki to stori? France je nekaj
časa premišljeval In nato se je spomnjl, da bi dr. Medved gotovo podpisal poroštvo, toda uveriti ga je treba, da on, France, ni imel namena pomagati Nemcem. Harrod je prikimal v znamenje, da se to lahko stori. Zastopnik justičnega depart-menta je telefonično poklical dr. Medveda, katerega je menda poznal, in mu razložil kako stoji stvar s Kremenom. Oni je odgovoril, da je pripravljen podpisati poroštvo za par tisoč dolarjev, da France pride kot priča pred veliko poroto in h glavni obravnavi. Harrod ie nato vprašal, če pride dr. Medved drugo jutro k njemu v pisarno, da zaupajo njegovi besedi in izpuste Kremena takoj, da mu ne bo treba ostati čez noč v zaporu. Medved je obljubil in zastopnik justičnega oddelka je povedal Francetu, da je prost do desetih drugega dne.
France je stekel na ulico kakor ptič iz kletke.
•
Kremenu je bilo prepovedano govoriti o dogodku, zato je povedal ženi, da se je zamudil s čezurnim delom v delavnici, kjer je popravljal motorno kolo. Drugo jutro je vstal ko po navadi, kakor da gre na delo in Liza ni sumila ničesar. Nalašč se je napotil mimo Kummejeve delavnice, ki je bila zaprta in pred vratini je stal policaj. Nato je kupil jutranjo številko »Heralda«, kjer je pod debelim naslovom na prvi strani čital o veliki nemški zaroti, ki je bila prejšnji dan odkrita v Lees-villu. Okroglo ducat zarotnikov je bilo aretiranih in detektivi so našli ravnotoliko bomb, ki so bile namenejene za tovarno Empire. Franc Henrik von Holtz, ki je razstrelil most v Kanadi in položil peklenski stroj na velik prekomorski parnik, je bil končno prijet!
France je čakal na pošti pol ure. Ko je prišel dr. Medved, sta šla skupaj v urad justičnega oddelka in zdravnik je podpisal poroštvo. France se je hotel prijazno posloviti od dr. Medveda, toda ta mu je velel, da naj prisede k memu v avtomobil in potem ga je začel obdelavati. Nikdar ni France še slišal takšne pridige Sodrug zdravnik mu je bral levite, Ja je Kremenu kar brenčalo po ušesih. Mali strojnik je bil vražje trmoglav in je hotel kar na svojo pest s par Nemci ustaviti vojno, ne da bi se bil zmenil za svarilne besede ljudi, ki so starejši in modrejši od njega — zdaj pa ima! Aretiran je z bando požigalcev in obupancev, ki so pod kontrolo in v službi osebnega prijatelja nemškega kajzerja. To ima!
France se ni mogel zagovarjati; zaenkrat je bil ugnan. Rekel je le toliko, da ni mislil nič hudega, pač pa je agitiral proti trgovini z municijo — hudobni kupčiji------------
Hudobni?« ga je nahrulil dr. Medved. »Ali ne veš, da od te kupčije zavisi svoboda človeštva?«
»Ka-aj?« je vzkliknil France, kajti zadnje zdravnikove besede so se mu zdele prava blaznost.
UTRINKI.
Oblast nad telesnimi strastmi, vza-temnost z vsemi živimi bitji in prostovoljna. notrania podreditev nadčloveškemu principu (idej:). to so večni, nespremenljivi temelji moralnega živl.enja človeštva.
Naravna morala ni n:č drugega, nego reakc!ia človeške duševnosti proti preteči zadušitvi in uničenju potom mžjih sil. mesenih nagonov in strasti, egoizma in d!v-jih hoteni
Ne strah, ampak smrt ie' dala človeštvu prve bogove-
Vladimir Solovjev.
Volitve se bližajo. Obujte sl škornje In pokažite, da je 50 organizacij več, kakor 50 dobro plačanih agitatorjev!!
LAHKO NAGNENJE K PREHLA-JEN.JU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi bolj odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim El-zafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosme-ttikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špeoijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUOEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsatrg št. 358, Hrvatsko.
Mu nc ugaja.
Tone: »Kam pa tako hitro?«
Janez: »Po zdravnika! Moja žena mi nič kaj ne ugaja.«
Tone: »Grem s teboj. Tudi moja žena mi že dolgo ne ugaja.«
Nezasl-šano.
»Pomisli, prijatelj Jaka: Včeraj mi je dejal Klobasič kar na lavni cesti, da sem star osel.«
»Nezasl:šano! Sai si vendar v najboljših letih.«
Zarekel se je.
»Prosim, posodite mi stotak!«
»Kako nai vam ga posodim, če vas pa ne poznam.«
»Saj to e ravno! Čc bi me poznali, bi mi ga itak ne posodili.«
Izdajate1] In odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v nnenu pokr. oilb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Slaščičar (Zuclterbacker)
prvorazredna, samostojna moč, se išče za dobo kopališčne se-
zone Nas'op 18. maja. Ponudbe na „Ravnateljst o kopališča*, Duru var, S avonija.
č2l tt: ",r-
M»Jve2ja Izbira
in rokavic pri tvrdki
A. & E. Skabernč
Ljubljena, Mestni trg 10.
Svila, čipke
3E
•^=1P7
Pridobivajte naročnike!
modni nakit!
po zmernih cenili pri A. SINKOVIČ nul.
K. S O S S.
Ljubljana, MaslAl lig 19.
Na bol še peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja In zastopstvo za Slovenijo in lužne kra e pri
F. P. Vidic & Koihp.,
trgovina štavbn« ga materijala
Pr»g»rwova ulica LJUB JANA (>rrt8B)rntfwa "IU*