N«jv«<£ji 4or«uid dnevnik V Združenih driavkh V«|jc ca T»e leto • • • $6.00 Za pol letm.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inoxetnntro cclo leto $7.00 ! v K O B J GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily šn the United States. e liroeJ every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 49. — štev. 49. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.v under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, MARCH 1, 1937— PONEDELJEK, 1. MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ORGANIZIRANJE JEKLARJEV—JE J. L LEW1S0Y CILJ Fasisti so obnovili napad na Madrid V DETROITU SE JE ZAVRŠIL VROČ SPOPAD MED UNIJSKIMI IN NEUNIJSKIMI DELAVCI Obe stranki se pripravljata na odločilen boj. — Stavke se bodo najbrže pričele okrog 1. aprila. — Jeklarski baroni upajo, da njihovi delavci ne bodo zastavkali. ker so sedaj stalno zaposleni. — Agitacija CIO se vrši na obsežni podlagi. V Detroitu, Mich., je prišlo včeraj do Hudega spopada med unijskimi in neunijskimi delavci. Stavkarji, oboroženi s svinčenimi kroglami, so vdrli v upravno poslopje Ferro Stamping Company ter pregnali neunijske delavce, ki so se nahajali !am. Dve ženski in pet moških je bilo ranjenih. V Detroitu stavkajo delavci v 20 tovarnah. — Governer Murphy, ki je tako uspešno posredoval v tavki avtnih delavcev, bo skušal posredovati tudi v teh delavskih sporih. Pri Michigan Malleable Company je zastavkalo '-'to mož, vsled česar je izgubilo delo nadaljnih tisoč delavcev. Sto prodajalk neke Woolworthove trgovine je vprizorilo ''sedečo" stavko. Pri Thomas Products, Inc., stavka 1 50 mož. Po raznih ameriških mestih stavka nad trideset tisoč delavcev. Večinoma zahtevajo višje plače in priznanje unije. Vsled stavk je prizadetih nad petdeset tovarn. Piketi so obkolili Fansteel Metallurgical Corporation v North Chicago, 111., iz katere jV bilo nasilno pregnanih 61 stavkarjev. Oblasti imajo var^nte za pet unijskih voditeljev. PITTSBURGH, Pa., 28. februarja. — Z naraščajočo silo se dela\ci in jeklarne pripravljajo na veliki boj za organiziranje jeklarske industrije. Odkrita yojna se sicer še ni pričela, toda pričela se bo okoli I. aprila. Sedaj je v polnem teku obsežna propaganda z obeh strar.i. Medtem ko je Johir L. Lewis zaposlen pri pogajanjih za novo premogarsko pogodbo v New Yorku, je na delu več sto organizatorjev, ki hočejo jeklarske delavce organizirati v odboru za industrijsko organizacijo (CIO). Organizatorji trdijo, da imajo sedaj že okoli 165 tisoč članov in to število z vsakim dnem raste v Pittsburghu, Chicagu, Clevelandu, Lorainu in po drugih krajih CIO agitira na obsežni podlagi. Delavcem pripoveduje, da predsednik Roosevelt želi, da se organizirajo Ako jim industrija ne bo dovolila kolektivnega pogajanja in bo stavka potrebna, tedaj jim bo pomagala zvezna in državna vlada. Organizacija pomeni $5 plače na dan za navadnega delavca, boljše plače za vse, 30 ur dela na teden, plačane počitnice in druge ugodnosti. CIO obenem tudi napad:-* kompanijske unije, ki so pod kompanijskim nador-stvom in^so jih družbe vstanovile samo zato, da se izognejo kolektivnim pogajanjem. Četudi se Lewisu v stavki pri General Motors ni posrečilo doseči "zaprte delavnice'*, vendar je CIO dosegel veliko zmago, kajti izkazalo se je, koliko morejo doseči v velemdustriji delavci, ako so organizirani. Jeklarji so prepričani, da bodo v jeklarski industriji dosegli "zaprto delavnico", ko bodo organizirani v svoji uniji, kajti družbe se ne bodo mogle u-pirati njihovim skupnim zahtevam. Jeklarski baroni sicer pričakujejo stavko, toda po njihovem rnnenju bodo stavke samo po nekaterih tovarnah Svojim delavcem so dovolili višje plače in ker so sedaj stalno zaposleni, po dolgi depresiji ne bodo hoteli stavkati. OTON HREPENI PO PRESTOLU Oton je iz Švice gledal svojo rojstno deželo. — Francija še vedno nasprotna avstrijski monarhiji. DUNAJ, Avstrija, 28. feb. — Prvič po 1H lotili je nadvojvoda Oton v torek videl gore v deželi svojih prednikov. S svojo sestro nad vojvod i njo Adelajdo se je pripeljal nn šviearsko-avstrisko mejo pri} Buehs.ii na za pad nem bregu Rene. Adelajda se je odpeljala z vlakom. Oton pa jo žalostno gledal za vlakom, ki jo poljal njegovo sestro v deželo, v katero še vedno ne sme stopiti, i Iz Buchsa jo šel Oton v malo kneževino Lichtenštajn, od ko-dor bo odpotoval v Steenockor-zoel, kjer mu ho voditelj avstrijskih monarhistov baro;i AViosner poročal, kaj ji? zai: dosegel v Londonu. Ker jo prišel Oton tako bh 7u avstrijske mojo .so so takoj razširile razne govorico. Neko porodilo pravi, da jo imel Oton v Liehteuštajnu razgovor z voditelji avstrijskih monarhistov, J toda uradni krogi zanikujejo, da bi imel Otonov obisk kako politično ozadje. PARIZ, Francija, 28. feb.— Odbor za vnanje zadeve v fran coski poslanski zbornici jo po uovno izjavil, da jo Francija še vodno proti obnovitvi avstrijsko monarhije. Francija ravno tako nasprotuje, da bi so Hasburžaui vrnili na avstrijski prestol, ali pa da bi so Avstrija združila z Nemčijo. V imenu komunistov je poslanec Florimondo Boute rekel, da avstrijska vladna oblika ne sme biti premenjena brez dovoljenja Lige narodov. ODVEDENEGA OTROKA NAŠLI MRTVEGA Truplo 2 leti starega otroka je bilo najdeno ob robu posestva njegovega očeta. — Policija prijela več sumljivih o-seb. PAPEŽ SE PRIPRAVLJA NA VELIKO NOČ VATIKAN, 28. februarja. — Papež Pij XI. upa, da bo do Veliko noči toliko okreval, da se l»o mogel pokazati v baziliki sv. Petra. Papež jo od angleške vlade projel prošnjo, da imenuje svojega z^lstopnika pri kronanju kralja Jurija VI. SMRDEČE BOMBE NA ZBOROVANJU j AMSTERDAM, N. V., 2s. j februarja. — Pod pokrovitelj-tvom Lewisovega odbora za *ixl list rijalno organizacijo ;o vršilo tukaj zborovanje, ki so ga je udeležilo nad sedemsto tkalcev. Mod zborovalce je nekdo vrgel smrdečo bombo, kai ,1'h pa ni motilo. Ko so dvorano prezračili, so jo zborovanje nadaljevalo. Glavni govornik je bil Harold Grifith, predsednik Carpet k Ruk Workers Federation. LA PLATA, Argentina, *28. februarja. — Dve loti stari Eu-jionio Pevrera Iraola jo bil najden mrtev na robu posestva njegovega očeta La Sorpresa. Obleka jo bila strgana z nj'ego-v*ega telesa, bil je zadavljen in ranjen in roke so mu bili. prekrižane na prsih. Takoj po odvedbi se je pričelo po celi Argentini iskanji* po odvajalen. Policija je aretirala več sumljivih oseb, v katerih upi .-poznati ''bradatega moža", k-je v sredo zvečer odnesel otroka s trato prod očetovo hišo. Policija je komaj zadržala veliko množico, da ni Knčala .lose Gancoda. katerega jo poli eija prijela. Velikanska množica ljudi so je zbrala prod kaznilnico Mar del Plata, ko so jo raznesla novica, da je bilo najdeno otrokovo truplo. Zločinca je z mnogimi drugimi tudi i-kal otrokov oče Simon Pevrera Iralola. ki jo zelo bogat veleposestnik, ki redi govejo živino. Prijeti Gancedo je potujoči poljski delavec in jo zadnje ča- mul, ki so vse ali utonile ali pa so jih zadušili plini. Uprava rudnika je takoj pri čela s sesalkami spravljati vo do iz rovov, da -o more v ne kaj dneh pričeti z dolom. Vsled naraščajoče vode in slabega, s plini nasičenega zra-i ka so se nekateri rudarji uprli proti svojim voditeljem in so pobili straže, ki so jim branile, da bi odšli iz rova. V pretepu so se posluževali krampov, sekir in lopat. Vse čas je bilo iz rova slišati glasno kričanje. LEV PRIDRŽAL VLOMILCA MYSLOWITZ, Gornja Šle-zija, 2(>. februarja. — Vlomilec Smolovski, ki je policiji dobro znan, je vlomil ponoči v neki cirkus. Pri tem se je preveč približal levji kletki. Lov ga je popadel s šapo in mu razmesa-ril roko. Vlomilec jo začel kli-eati na pomoč. Ravnatelj cirkusa ga je potegnil vstran od kletke in pozval policijo. RDEČA NEVARNOST — PRAZEN STRAH BUFFALO, N. V., 28. fob.— Dr. Livingston Farrand, ki bo po šestnajstih lotih službene dobe meseca junija odstopil kot predsednik Cornell univerze, je imel pred profesorskim zborom govor, v katerem jo med drugim dejal: — Naravnost studi se mi, ko moram vedno poslušati, da se po višjih ameriških učnih zavodih širi komunizem. Na Cornell univerzi ni nobenega komunizma, četudi pravijo v Albany, da je. Med mojimi 5600 dijaki .,e moaroče pet ali šest pristašev tega svetovnega nazora. ( V bi si moji profesorji ne upali povedati dijakom, kaj je narobe z našim gospodarskim sistemom, bi najel druge profesorje. Na naši univerzi moramo ugotavljati dejstva, ne pa predsodkov. Naša dolžnost jo dvigati zastavo časti, pravice :o spoštovanja, če hočemo, da bo naša civilizacija še nadalje obstajala. Farrandov naslednik bo dr. Edmund Ezra Day. REPUBLIKANCI SO ZAVZELI KAZNILNICO V 0VIEDU MADRID, Španska, 28. februarja. — Po enem mesecu je bil zopet bombardiran isti kraj sredi Madrida. Osem bomb je padlo iz zraka. Ljudje, posebno otroci, so se kričaje razpršili in poskrili po kleteh. Bombardiranje je trajalo eno nro in nekaj oseb je bilo ranjenih. Kot pri prejšnjih bombardiranjih. je bilo tudi sedaj telefonsko poslopje cilj fašističnih letalcev. Poslopje je bilo zade io v 11., 12. in 13. nadstropju, toda ni bilo nikakih žrtev, ker io bila ta nadstropja že pro«; več tedni izpraznjena. B AVON NE, Francija, 2*. •ebruarja. -— Španski ropubli kanci so zavzeli kaznilnico v Oviedu ter neprestano prodirajo po ulicah proti sredini mesta. Kaznilnica je bila zadnja močno utrjena postojanka fašistov v obleganem mestu. V kaznilnici so zmagovalci našli v liko množine municije iu orožja. Kmalu nato pa jo pričelo deževati in boji so ponehali. Fašisti že več mesecev branijo Oviedo, ki je glavno mesto Asturijo, toda republikanci so šele pred onim tednom zopet pričeli napadati mesto. Ko si republikanci vdrli v mesto, so se fašisti zabarikadirali in u-trdili po kleteh in še vedno držo mesto. Fašistični glavni stan v Sa-lamaoci pravi, da so republikanci pri Oviedo izgubili 12 ti soč vojakov, fašistične izgube pa so nekoliko manjše. LONDON. Anglija, 28. februarja. — Rusija je naznanila mednarodnemu nevmeševal-nemu odboru, da ne bo vdelo-žena pri mornariški blokadi Španske. Rusiji jo bilo za blokado dodeljeno obrežje v Biskajskem zalivu. Ko je novmeševalni odbor slednjič sklenil, da more vsaka država, ki jo članica nevmešo valnoga odbora, biti vdoložona pri blokadi, je ruski poslanik [van Majskv vstal in rekel: 44Sedaj, ko nam j<» slednjič odbor priznal pravico, da smo ijdeleženi. som od svoje vlade prejel naročilo, da naznanim, da so ne bo posluževala to pravice, ker se niti politično, nil drugače ne zanima za navzo-nost svojih ladij bodisi v Sredozemskem morju, bodisi v Atlantiku. Z ozirom na to naročilo predlagam, da obrežje, ki je bilo določeno Rusiji, nadzoruje ali Anglija. ali Francija. Odbor je to takoj sprejel ter razdelil nadzorovanje mod Anglijo in Francijo. Po sedanjem načrtu bodo italijanske ladje nadzorovale obrežje od Port-bou do Alicante; Nemčija od Alicante skoro do Malago, Anglija od Malago do Vigo, Francija in Anglija pa boste skupno nadzorovali Biskajski zaliv na ' severu Španske. Balearski o-[ toki bodo pod francoskim nadzorstvom, Kanarski pa pod angleškim, obrežje španskega Maroka pa je razdeljeno iued Anglijo in Francijo. REKORDNO ŠTEVILO AVTO-M0B1LSKIH NESREČ CHICAGO, 111., 28. feb. — • Mednarodni varnostni odbor | !>oroča, da se jo meseca januai- l i a z avtomobili smrtno pene-l • rečilo 3050 oseb. To je rekor- ' dno število. Meseca januar ja < lanskega leta je bilo 2550 smr» -i -. . in«! nesreč. NOVA KAMPANJA ANTISA-LONSKE UGE ST. PETERSBURG, Fia., •_7. februarja. — Antisaloiisk i liga uvaja novo kampanjo. /:i začetek bo skušala dobiti milijon mladih ljudi, ki se bodo ^ve-čeno zaobljubili, da ne bodo ni kdar uživali alkoholnih pijač. Jutri se bo začela tukaj letna konvencija ligo. JUSTIFIKACIJA V KANADI HULL, Kanada, 20. feb. — V Namuru so danes obesili gf -jzdarja Omera Girarda, ki ga lie sodišče spoznalo krivim u-jrnora dveh pastirjev. DVA KARDINALA PRI HITLERJU BERLIN, Nemčija, 28. feb. — Odnošaji med Vatikanom iu nemško nazijsko vlado se bodo mogoče izboljšali, ko sta dva nemška kardinala obiskala kanclerja Hitlerja na njegovem domu v Berchtesicadenu. Kardinal Bertram iz Vrati--lavo in kardinal Sehulte iz Kolina ob Reni sta Hitlerju pre I-ložila spomenico, ki pojasnjuje stališče Vatikana v nemškem katoliškem položaju. POLKOVNIK LINDBERGH V KALKUTI CALCUTTA*, Indija. 26. feb. — Danes je pristal tukaj znani ameriški letalec. Charles A. Lindbergh. Njegova žena je o-stala v Nagpurjn. Komaj se jo -pustil na zemljo, je nastal tal: vihar, da bi bil v njem vsak polet jiemogoč. _ 99 a LAB V AROV A" New York, Monday, March 1, 1937 THE LARGEST SLOVENF DAILY IN UJ3TA. "Glas Naroda" t A Corporation) Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY Smkaer. President L. Benedlk, Treaa Plan of traaineaa of the corporation and addreaaea of above officer«: rM Waal 1Mb Street. Beeeu«h af Manhattan. New York City, N. ». "GLAS NARODA" ~ (Voir« of the People) Prijave za dohodninski laaoad Every Day Except Sunday* and Holiday* vložiti dohoda rinske prijave (income ta returns) pri federalni davčni oblasti (l)istrict Collectors of Internal Revenue) I no, je podvržen kaznim. Tu navajamo nekoliko GENERAL MIAJA relo leto velja sa Ameriko in Za New York sa ."3.54 pol leta...... ...........«3.00 Za Inozemstvo sa celo lete . ____$7 9n '» tet rt l*ta Za pol leta.............. sobeertptloo Yearly $6.0«i Advertisement on Agreement Sanda" Unaja vmkl dna IzvarmAl nwlel] In i ravnikov ♦if IV WRODV, t!« W IHlh Sti*e» New V«Hi. f. PRETEČA stavka V Xevr Yorku se že dalj e«:>a vrši konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki I'uited Mine Workers in zastopniki premogovnih baronov. Dne .'H. marea namreč | Hiteče pogodim, sklenjena me l kopači iu baroni, in če ne bo et. iteset centov po viška na lan. Do lo. marca 1937 in ne provizije, tudi obresti na banč-kasneje morajo sledeče osebe nih vlogah, zachdžnicah, bon- osameznik, ki je 1. liKHi imel čist dohodek od $1000 ali \'ee, ako je samec ali samka oziroma, ako je poročen, ali ne živi skupaj z ženo oziroma možem. b) Vs«ik posameznik, ki je imel čist dohodek za leto od $2,500 ali več, afco je poročen in živi skupaj z drugo zakonsko ] m ilovico. c) Vsak posameznik, ki je tekom leta .imel surov dohodek od $T)000 ali več, neglede na to, koliko znaša čisti dohodek. Posamezne prijave za čiste dohodke, ki ne presegajo $5000 večinoma zaslužene s plačami ali mezdami, se napravJjajo na mali tiskovini Form 1040 A, v dvopisu. Za dohodke, i 7. vira-j«H-e iz }H>-da. profesi.je, r.epre- pn merov, kako se izračuna davek na manjših dohodkih: S:imec, ki nima niikakih visnih ožjih sorodnikov, je leta 10:i(i zaslužil $i:i(K). Prejel je! obrati na hranilni vlogi v znes-' ku $50. Skupni dohodek je bili torej $1350. Odbije 10^ kot kr««dit ail "zasluženi dohodek'* torej $135. < >sobna oprostitev znaša $1(KK). 1350 manj 1135 je $215, za kateri da vel ji v znesek mora plačati 4 odst. Njegov dohodninski da v •!: bo torej $s.r>o. Poročena oseba, ki ima dva nedolotna otroka, je 1. 103(1 /.;:-služila vs»-jra skupaj $3000. Po odbitku 107^ za zaslužek prco-; | stilne $2700, osebna oprostitev J znaša $2500 in 011 j«* nadalje j vpravičen do (nlbitka $4(M) za j vsakeini otroka. Odbiti sme to Peter Zgaga Obrambo Madrida vodi general Miaja, ki je eden najbolj zmožnih španskih vojskovodij. V.-i napori generala Franca, da zavzame Madrid, -o 1»■ 11 brezuspešni. Naši v Amenki bOJA&E PUOMMU, NAJ NAM N AKtC A T HO N A OOflbMll SPOKOtt: SLOVENSKE NOVI Ct IZ NASU BINK \* ('levelandii j»- 1 h> dolgi bolezni preminula rojakinja Ana Horvat. Pt'kojnica j«- bila sojena Wrbim-c, stara je >»ila 53 l«-t in doma iz .Javorja pri Ljubljani. mičnin, itd., treba rabiti večjo j j ;«m» in torej ne doltnijc t i-kovino Form 10 4:>. |nikakega davka. Mora pa ven-S:.mec oziroma "imkn aii i»a darle vložiti prijavo, k. r je nje-IMiročena o-M'ba, ne živeča sku ! jrov dohodek znašal več kot Kompanije morajo vsakemu majnerju zajamčiti dvesto paj z drugo zakonsko jmlovico,j^2500. uni dela, tako da bo vsak za-lu .il $1,200 na leto. ima pravico do osebne oprosti-j Samci, ki so zaslužili manj Baroni jim pa skušajo po.ialjšati sedanji 35 urni delov- t ve (jHTsonal exemption) od $Pmm>. in |*>rooru, obstoječemu iz triindvajsetih mož. Po Murravevcm mnenju bi bil sporazum dosti prej do Pri jave morajo biti izpolnje-1 sxpf prizad.ti ne vduplikatu in kmio sožalje. V Forest <"ity. Pa., je p.» dol iji iu iiiiični bolezni »In.. ]!>. f -'!. -ruarja umrl v staro.-ti <15 let u jak John Molek. Pokojni )■ dosjH l pred 27 leti iz vasi P fara Borovniea in ji- liiva! v -čas v Forest Cty. Za!»u-'-a /• no, dva sinova in ! •'♦•r v S. Pa j koti, >estro. eno se>tro v -t.in-ir, (kraju. Bil j«- član KSK.l I r ■ družini U- M'k«- < Vnir. star /ridnji p'-1<'k u 1 * 11 premogov niku »'! !«>t, je bil pil delu V M t. Olive vV: < Staunton Coal Co.. v IJviius j t<»n. III. Plast premoga jej zrušila nanj. Zapušča ženo in tri sinove. Doma je bil z Brezovice 1 h ti { Sveto goro pri Li-i Vsega vraga me vprašujejo dragi rojaki. Ni dolgo tega, ko mi je nekdo v dolgem pisinu »azkrival svoje križe in teži »*e ter zaključil moje dolgo pi sanje z vprašanjem: — Kaj naj storim, dii l»o moja žt na z menoj zadovoljna .' Jaz le nerao svetujem, toda v tem slučaju bom napravil iz-j jemo: — Ce želiš, dragi rojak, d«i • »o žena * teboj zadovoljna, ji dovoli, naj en teden dela, kai ona lioee, drugi teden pa ti d» -laj, kar «>na hoče. Boš videl d<» ne l»o nikdar prepira v hiši. * V nekem mestu je bilo sto petindvajset žen.-k, starih od dvajset do petintrideset let. Neprestano mi se prepirale, katera je najlepša. Slednjič >0 se toliko pobotale, da mi skle nile s tajnim glasovanjem do-l<»čiti. katero smatrajo za najlepšo. Vse -o glasovale — od danili je bilo namreč sto jwt indvajset irlasov. 1 Vsaka je dobila samo en irla-: v.-aka je samo sebe smatrala za najlepšo. I/. Milwaukee. • dni je naglo |K>roča.;o: —j umr! 50-letni LjulH*zeii m»si uaurado -ama v sebi. Kdor pričakuje nagra ,de izven te, ne ljubi iu vara I ameira selie. i * Ce povabiš žellsko V rest a v namreč oseba, ki dejanski vzdr- pnNl davčnim uradnikom žuje v eni domačiji eno ali več pa ^^ notarj,.m. oseb ožjeira sorodstva. ali Mihael Valont. Ilrvai. ki Poleg posel>nili oprostitev „ »__v , • , , . , ,, .... .sme davkoplačevalec rnlbiti 7>o sozen, ce bi kongres na-lo -prejel (iulfev-\ insonovo pred logo 1 1 i - - , , ,.,..,, * $400 za vsako osebo, ,ki jemanj za kontrolo nad industrijo mehkega premoga. Tudi pre isednik Koosevelt je izjavil, da mora kongres nokaj storiti za premogovno industrijo, dasi ni (Juffeveve pred logt? omenil po imenu. GENERAL MIAJA Obramba Madrida in okolice sloni na močnih ramah utrjenega vojaka — generala Jose Miaje. Iz malega urada v kleti velikega |>oslopja je štiri mesece uspešno vodil obrambo glavnega mesta in nekaj tednov poveljuje tudi operacijam ol) reki Jarama. Na obeh krajih se je izkazal kot izbornega poveljnika. General Miaja je najpomembnejša vojaška osebnost, ki je pojavila v republikanskih vrstah tokom državljanske vojne. Miaja prihaja iz nizkega stanu. Rojen je bil 20. aprila 1878 v O vied u, kjer je bil njegov oče delavec a- jeklarni. Let:. 1896 je stopil v vojaško akademijo iir ko jo jo dovršil, je stopil v artilerijo. Pozneje je bil 18 le: v Maroku, kjer je pogosto pokazal veliko junaštvo in se je dvignil do Čina majorja. Nato jr-VI poklican na Špansko, kjer ga je našla državljanska vojna kot generala. P>. julija tekom napada na Montana vojašnico ie bil vojni minister, toda je odstopil, ko je Giral postavil novo ministrstvo. Vlada ga je poklala v Valencijo, da zaduši vojaško vstajo. Zatem je poveljeval vladnim četain na fronti pri Cordo-bi, toda ko so so fašisti bližali Madridu, je prišel v glavno mesto. Takoj jc pričel utrjevati mesto ter ga je utrdil tako, '!a ga general Franco v štirih mesecih ni mogel zavzeti. General Miaja se je izkazal kot izbornega branitelja, sedaj ga pa še čaka naloga, da pokaže, kako zna napadati. kot 18 let stara ali drugače nesposobna 7.a zaslužek in ki jo v glavnem od vi na od davkoplačevalca za svoj? vzdrževanje. Xe miio so pa o«'.bit' za ženo, ozii uoa moža Ako je davkoplačevalec prispel za verske, dobrodelne ali prosvetne s vrhe, smejo so odbiti ti darovi, treba pa navesti ime teli organizacij; v nekaterih slučajih smejo so odbiti tudi obresti, plačane za osebne dolgove. Ko se izračuna davčni znesek smo so odbiti 10% čistega dohodka, v kolikor jo bil ta zaslužen. Ako čisti dohodek no znaša več kot $3000, so vso smatra kot "zasluženi čisti do hod pik. Treba prijaviti plače, nn^de I ................ A.. IH.UHI1UUI 11.J-u.J-.i... ..m..1.1 n SLAMNIKARICE ki znajo delati ženske in otroške slamnike, naj so oglase na : 31 WEST 21 st STREET, 8tii Floor, Now York City. (3^ LETNIK KER2ETOVEGA "CASA'T dobi tisti, ki nam pošlje POL-LETX0 naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino za novega naročnika dobi I) P A LETNIKA 11 ČASA17. XA RAZPOLAGO JE LE SE VEK A J LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE TN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 Irani najzanimivejšega čtiva: novosti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. MAJ BOLJ PRIMERNO IN innt, glej, da bo Šla takoj - te- ... , „ , J' boj. Čimbolj se bo obotavljala, iko občeval s Siovenci, takoj . , . . . . - i - . , , . .lemboli lačna bo in temveč t»o- onigi dan |c pa umrl;', za kapjj' , ' . . .. , . I, . r> t moral plačati za ko-ilo. ur. rl njegova 42-letna sestra 1 White Valley, Pa., je ur. rl njegova 42-letna M»stra Pavla eden }>i-\ i!i slovenskih na-."lj. i? Bralna. — V bolnišnici se na-cev v Pennsylvaniji Frank P - haja Anton Doleiik. kat-rega je zina v visoki -taroici zaradi za~trupljenja »ut. so ze zaceli poslušalci vle- in v Ameriki je živel čez let. krvi Ana Demšar, hči Antona- rl lire,,z zepa" Z;..pušča sina Antona, br.t,L« ni-arja, ki je pa že doma. V, n,\ ko»7 l,ruh'?' ^ »a; ca in sestrinega sina F. lik-a ! bolniški postehi jc tudi Marica1 Pr"vl1 opombo: Nic Rozino v Fore-1 Citvju. C! ,n Kopač. — Poročila sta se An-> n(* hl ton Planinšek in Dorotliv pridigo gledali na ure. Jezi Scheuning. V Shebovganu jc umrla Alojzija Zelezuik v starosti SO let V neki fari je bil duhovnik, strašno dolgočosiio prid i-'.. • iral. Komaj je govoril pet mi PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- naših društev ni bil, k'»r tak»*^ še ni bilo slovenskih jeduot ko so prišle, je !>il že pi» -tar. da bi oil stopil v kakšno Iru-št vo. o', i perzn - vi tli h-. ■■ iiiU PAPEŽEVO ZDRAVSTVENO STANJE me pa. ker ste pritiskali ure k uše-oin, v namenu, da se prepričate. če še gredo. * in Ti?r*or! r-o do" r'\ prr- pri bc!<~wtih — .......— ^ .. vneiih mišic — ^ p-- c>' | Tdrcncnji. t\\ PAIN-EXPZL'.E^. varsfv. n" znr.ni v rabi 70 If. VATIKANSKO MESTO, 28. ! februarja. — Papež je odgodil i več avdiene do torka, ker ga je I včerajšnje delo preveč utrudi-j io. Papežu, ki je star 70 let, se : "toči le počasi vračajo. Zdrav- Nekateri zakoni so čudni jih ni mogoče pogruntati. Marsikatera ženska se poroči z moškim, ki je tako stai, da bi bil lahko njen oče. Toda pomisliti je treba, da mora biti tak moški tako bogat, da je lahko njen mož. * Iz Doorna poročajo, da se i; i vsem u nemškemu kajzerju DANJE DOLGE VEČERE rV" if'^ ni ki so mu prepove«lali uživati, dobro godi. Cigarete kadi in i ie-o. Je sam zelenjavo. UPRA V A '' Glasa Naroda " • ^ Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSlLJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! DENARNE POSlLJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JlIfiOSI.AVIJO j ¥ ITALIJO Ža $ 2.55________Din. IM ! Za $ 6.5« ___________1____ Ur 100 $ 5.00 __________________________Din. 200 $ 12.25................. Lir 200 $ 7.20 ________________________Din. 300 J $ 30.0« ______________ Lir 500 $11.70 ________________________________Din. 500 j $ 57.00 ________________ Ur 1000 $23.00 ...............................Din. 1000 i $112.50 .................Ur 2000 $15.00 ...................Din. 2000 1 $167.50 _______________ Lir 3000 K ga ft F CKSE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVBDKNM CENE 1'OrtVHŽESK 81'KE MEM BI OORl ALI DOLI Za Izplačilo retjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih aH Urah dovoljujemo fie boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tzptvtilo t 5.— morate poslati_______________J 5.H $10.— " - ...................$10.85 $15.— - " __________JI«.— $».— " " ___________$2L— $40.— " "____$4L9I $50.— " " __________fSLSf Prejemnik dobi » ntjtr^m kraju lu>l«Wlt v dolarjlb. NUJNA NAKAZn.A IZVR^UJRMO PO CARI K l.PTTKR ZA PB1- HTOJRINO »1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" BI« WIR IS* STREET NEW YORK, N. 1. za Važno potovanje. Kdor »e namenjen potovati v Htari kraj ali doliitl koga od tam, Je potrebno, da je puuien v vseh stvarrlu Vsled nafie dolgoletne skušnje Vam zanioreoio dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. »«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše strosk*. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker preda« se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poeeni in udobno potovali. SLO#VEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. bi kajzer v svojem življenju nikdar nieesar druge .^a ne počel kot cigarete kii«!*;' in drva ža^al. ★ Preti kratkim sem rital rla nek z debelim naslovom: — Naša mladina je naše tipanje! Naša mladina vstaja! To je v gotovih ozirili res. v gotovih pa tudi ne. Res je, da naša mladina vstaja, toda vstaja zelo pozno. Vekariea je izgubila pri naši mladini ves kredit. Le malokdo se zmeni za njene ropotajoče zmožnosti. Ponavadi se je treba poslnžiti mrzle vode, da naša mladina vstane. Vzrok tega je, ker hodi naša mladina prekasno spat. * — Ali veste, kakšna je razlika med nemim filmom, radi«*, •n denarjem? Ne veste, kaj ne? — Nemi film vidiš, a ga ne slišiš, radio slišiš, pa ga ne vidiš, denarja pa v teh težkih časih ne vidiš in ne slišiš o njem. * Zagovornik, ki je zagovarjal gluhonemega, se je povzpel do sledeče trditve: — Gospodje porotniki, rpo-stevajte tndi dejstvo, da je obtoženec gluhonem in da ni mogel slišati glasu svoje vesti. . . GL'TL S NAROD A " New York, Monday, March 1, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17.8.71. PETROV: NAVADNI "X" Kako je usoda krivir-na, je ;ln<- bom izstopil iz tramvaja in . , - , , .v Stra-ži-šču gradi Da bi le zares ne umrl, po- ... i i 7 -- prwi vsemi na svetu najbolje bom umrl. Ali bo mogoče še tem so zmeraj sitnosti. Te bom umrl. Kaj pa sem , zdaj niso ga znali ceniti." i mlad, je bil {»opoliio^.u plešast. prav za prav za vas, državlja-Ze v tem je spozna', kako jo ni! Navaden potnik, aavauen usoda ki vična. 4tX.'\ ki ga morete prisiliti da "Pri nas je pač tako," > de-' po več ur ^-toji na nabito polni jal s trpkim smehljajem: 4t(?lo-1 ploščadi. Pri nas ne znamo Iju-veka ne cenijo in ne ščitijo do- ščiti živega maetrijala za iz-volj. Kulturnega delavca spra- polnitev petletke v Štirih ali v vijo tako daleč, da dobi plešo, petih letih. A če boru tal. omed o deset ur trajajočem spanju zlezel iz posteljo, žo se je .pritožil svoji ženi : "Strašno je to, kako pri nas ne znajo ceniti človeka, kako brezobzirno ravnajo z njim." "Sevi-da, seveda" mu je pritrdila žena. "Ti si prav takšna, kot vsi," jo jo Vitalij nnhrulil. "Snoči so .Ogrodtiikovi do enajstih ponoči igrali harmoniko in me vprav uničili. Kajpa res je. dokler človek živi, se nihče ur zmeni zanj. Šele ko umrje, s« zavedo, kakšnega človeka, kakšnega kult urn etra delavca so izgubili." ' "Nikar tako ne govori. Vitalij. Iojh) te prosim," je zavzdihnila žena. "Da, umrl boni," jr trmoglavo nadaljeval Kapitulov. "Tn potem IkxIo rekli Ogrodni-kovi: Nismo pazili na Kapitu- lel, se bo nemara takoj Jzpraz-nilo pol vagona. Treba je le, da se človek zgnidi, državljani pa je koj kak prostor tu. Zdaj moram pa stati, da - m ve< izčrpan." Ko je povedal do ni. navadno mlada deklica zardela in naglo planila kvišku: "Prosim, sedite na moj prodor." "Da, zares s" bom used"l." I odvrnil Kapitulov. "Prav le pa hvala, draga prij.-tfvi jie.i." Ko so je usedel, jo takoj od pri časnik " Izvestij i". !»raT je, kdo je kje umrl i:i je zdaj pi ztlaj vzkliknil, da ira v i sli Šali: "No, glejte si! Spet jo ne kdo umrl radi napora. Občinski svet in občinska uprava izrekla sožalje radi premice smrti .. . Pa ga niso varovali, niso cenili . . ." Za gospoda "X" se cIo n-stavi promet. Kapitulov je prišel v urad. žalostno je pozdravil, se usod«'! "n z globokim vzdihom odprl Ob koncu pisarniških ur je Vitaiij pogledal v koledar in je ironično pripomnil: "Pri nas je zmeraj eno n isto. Kako naj potem zmagamo, če je naše razmerje do sočloveka tako strašno! Srj no znajo ljudi varovati, n° znajo jih ceniti. Že spet je petnajstega. Odtrgati se moram od deli, teči moram k hranilnico, se ond' postaviti v vrsto in i/kub. liali moč.. A ko bom mrte-', Iz Slovenije. OCE DEVETIH NEDO-LETNIH OTROK SE JE UBIL IG. februarja se jo po nesrečnem naključju ubil pri kopanju vodnjaka v S*ražišču, 40 letni delavec Hinko Ciglič iz Kokrice pri Kranju. Tovarna1 ii.>v vodnjak . - . . . Frj! Cej gradnji je bil zaposlen tudi pokojni Ciglic. Ko so lo. 1'e-br.l ob 1. uri delicer Pie-1 ni Marija Kovačecova ie med rani vrgel skozi okno. toda /a usmilili c obri ljudje. POČETJE ZLOČINSKE MAČEHE Razrednica prvega razreda Vital i jem, a on ji ni verjel. "Ljudje so živali," je dejal, "in ti tudi. Tako ti se na primer zda 1 je, prestrašila svoje odgovornosti in mi ? pahovko ovijaš rvat. Včeraj mi je nisi •dala, ker si najbrž želela, da bi se prehladih Pa lcai, ljudje so pač taki. Prehladil se bom in bom umrl. Sole na pokopališču so zav«»do, kaj se jo zgodilo! No, Siij, saj pojdem. Prosim to, ne jokaj se. no draži mojega! živčevja." S komolcem je suval ljudi ir> so prvi prerinil v tramvaj. S svojim debelim životom so je prignetel k neki m Vadi deklici, j ki se ji je bilo posrečilo dobiti sedež, in j« sulio pri|x>mnil: "Kakšna olika! Ko v sred-j njem veku! Tn tako so T-'ovek muči dan na dan!" "Ljudje so živali," je žalost-' no nadaljeval. "Nekoga lofiega jal je: Toliko dela >o mi n.*>:>r-titi, da no bom mogel več dolgo prenašali tega življenja. — Smilil so mi ie. Vzel sem mu njegovo delo in ga sam izvidi 1." "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do j niovino. Kdor ga ho če naročiti za »voje sorodnike ali prijat*-Ije, *o iahko slori. — . Naročnina za » t a r i r kraj «tane $7. — V ji Italijo lista ne poii- 1 jan^o vrgel na mu j<* sledila, kakor je dokazala preiskava, prostovoljno. iZaniumivo je, da -o ni igralec nikoli poročil s kakšno pravo Američanko. Imel pa je za žene ši-^t Belgijk. pot Rusinj, po .'.ve Nemki, Angležinji, Norve-zanki in Bolgarki, pa pripadm-«-<• raznih drugih narodov. Ze ie -<> mu rodile 14 otrok, njegova »edina žena mu je povila dvakrat dvojčke, oior. ('oprav so navajene na rejo kakor rečeno dokazati nič nepo^tavnoga, vendar pa so se oda j zavzele za njegov pri-uisiani. >o pač mnenja, da ti-rekonle vseh vrst. menijo, da svojimi učenci opazni, o kate- ^ mačeha že prod lanskimi bož č-lem so v njej noben moški ne nimi prazniki privezala strez- sme poročiti več nogo deset-krat. Kdor se večkrat poroči, ga sicer ne kaznujejo, pač pa mu zakona ne priznajo. Možje, ki ustvarjajo paragrafe v Lo-uisiani, so pač lnnanja, -veneev; njibovu društva in druje nerodne ustanove, liogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— .40 BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........10 RONTON. -2X0 si rani. Cena ....................1.50 Knjigi o h'lH'in vedenju, govorjenj« in oblačenju v zasebnem življenju. r.onori DRŽAVICAM naj rtaro^e knjiiiro — 'Tlotv to beeome a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi vsa pojasnim in zjiko- iii z:i nasidjenee. Cena ...................50 »REZIkOSELNOSTI IN 1'ROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7H strmi. Cena.....:<3 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M K:;baj. Trda vez. strani. Cena ......I.~0 \' knjiu' je -1 slik Jn en zeniljevM. Zrnlovi-na fn pi;i>ovedke o naravnem čudu. Kakršnih je le malo na svetu. IIENAR. Spiral dr. Kari Kngliš. !!:;<» strani. Cena .........................^0 Denarni problem je zelo zjijib-teti in težaven iu ni mogoče storiti vsakomur jasn»'gj«. l»i««reij. ki je znan če>ki narodi«»-go»p«Nliir-ski strokovnjak, je razširil svo!" i'.eln tako. 0:i bit služilo sleberuer'u ket orientwCni sjiis o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. S|»i^al S. Kneipp. *JiO str. Trda vez. Cena ......1.50 iiroš. e»-na 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Stike. domaČi ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 27S str:,ni. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNSK, spisal I ranjo Iiu- lar. "J7S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 '/.](> ko r i str.:] knjiga za vsakega živinorejca ; opi> raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORIIIDA DO BITOI^IA. -'rani. Cena .70 Zanimiv ]»otopis s slikami *»«tl»« krajev naše etare domovine, ki so Sloven«em le malo znani. J) 0 .00 .25 NAŠA PRVA KNJICiA. Spisal Pavel Flere. 00 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski sibevednik. sestavljen •hj nzoreii ameriških ui nih knjig- S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Krjavee, strani, llroš. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA !1US strani. Cena ..........................1.50 To jo iiajfMtpoliicjšn sanjska knjiga, pestav-Ijena |k» najboljšili arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. '^56. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S sMkami. lo«j strani. Cena OIK 50-LETNI CI DR. JANEZA EV. KREKA — !I1 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami usjiešno propagiral veliko idejo jugo-slovanst va. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 23S strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železni i varstvo. ODKRITJE AMERIKE, svojevrstne ruske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S M. T. Xalinšek. OSMA ro.MNt iŽKNA I/PA.IA. 7"JS strani, b*|Mi trdo vezana. Cena .................. STANI.EV V AFRIKI. V-TJ -'r::i.i. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalen, ki j<» prvi raziskal "črrii kontinent". .50 .no .65 .70 1.50 6.— .50 spomini. • is;. I Jože l.avtižar.) •J4.". strani. t 'ena...... potopi >'oe žni nik brezštevilna .mv 1.50 It Legvart. 14."? straui. GOVEDORE.IA. Spisal S slikami. Ceua ................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. m. Purgaj k:»mi. lifMJ strani. Cena ............. Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki korls:ti. ki jo nudi ženam in dekletom * vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezura zgodovina slovenske prestoliee. .....1.50 S sll-.....1.20 .60 .50 IZ TAJNOST* PRIRODE. strani. Ceua____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-e»tvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane Levstik. 2*J0 strani. Cena ................ Levstik. 2*J0 strani. C2na broš. ...90 vez. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata TJ1 strani. Cena: I. Del.....80....If. Del Zemljepisni pregled; natančni poezije. MO atr V N-j knji'' Jn f :i" znani I.avtižar spomine na svoja tovanja. SPLOŠNI PODUK. KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI PO I vi K. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš..........................r#0 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 70JI in L'.T: strani. Trda vez. Cona 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGI.EŠKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. Cena ...............»0 SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felieita Kalinšek. OSMA 1M i.MNOŽKNA liiDAJA. — <»hs.-ga 7lis strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. -iS strani. Vezana. Cena 1.45 v kniigi je nad šeststo najvažnejših ktihar-skih uavfHlil. SPOU IJUIJEZKN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižieo je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. .90 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakma.ver, 108 1.19 .80 .35 .30 .30 cena. .70 strani. Cena trdo vez......80 Brc*......60 Vse i-.drobnosti o gojenju čebel, prehrani ill O čelielnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .«0 Knjiga vsebuje tudi »lovnim in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- niea iu slovar. 'J!>5 strani. Cena broS.......1.25 Vezano......1.50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane Povše. Cena broš....................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 3.TJ strani. Cena ........................1.50 VCŠČILNA KNJIŽICA. !« strani. Cena ...... 50 Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 1^5 strani. Cena..... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ....................... 30 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 1.25 V teb treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, ^»»tka, pisatelja in jezikoslo\ ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična _ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- -50 MISTERU DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 straui. Cena ..................//'V' Razprava o blaznosti in posledi—h pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. IAVO-Čer- melj. S slikami. UH) strani. Cena.......... Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o l**ieti*ih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 1«S strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 stranL Cena---- .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko Ijubavnlb ln ženitnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih ln neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in Je torej vest svet^^lec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. tUegoTe Sege ln navade. .50 41 -25 48 strani. Cena V prvi knjigi so j>esmi In basni, »ločim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot j>e*nika. zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRAT1KA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- .6f Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. H so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaitoroskib kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena.......«t V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vae, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviS svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SIX)VENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 1^7 strani. Cena----LS» Znamenito delo našega znauega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. .40 ZDRAVJE MIADIH. 147 strani. Cena........L2S Higijena doma in v Soli. Opis bolezni pri ... . -mladini. . , . . 'rGL"AB NZfRUVZ" New York, Monday, March 1, 1937 THE LARGEST VUDVWE VA1LY 7N UJ33. TAKO QAMA ROMAN IZ ŽIVLJENJA MESTO ŠOTOROV ;ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: |. H. OE 3dBDE= V bližini Kartona v državi Arkjni.-as. jo kar preko nori nast« 'o 4 * most o našli poplavljonci začasno zavetje. Misli se ji pode po glavi. Vse to je prišlo nad njo prenaglo in nepričakovano, da bi bila zmožna za mirno premišljevanje. Samo nekaj stoji sedaj pred njo: nikdar ne bo potrdila te kupčije in se poročita z možem, ki bi ji bi! v notranjosti njeno duše tako zopern, kot je*tavbeni k Bonitz. Molk visi moti obema. Prežeče oiKKzuje Bonitz učinek svojih bese*! na bledo dekle, ki si jo je požele* z vsemi čuti. j Kako mu je tedaj prišel prav obupni položaj, v katerem je n aentkrat nahajala baronica Langenau, kako spretno je znal igrati nesebičnega, dobrotljivoga pomočnika! In kako hvafležno je bila sprejeta ta pomoč! Nato pa prične previdno govoriti o svojem zanimanju za Iraronoso lTelgo, kako se jc to zanimanje razvilo v ljubezen, tako da bo njegova najvišja sreča, če ji bo mogel položiti pred noge svoje veliko premoženje. Spočetka je baronica vse to odklanjala, pa čimbolj jc na to mislila, kak dobiček, kako broagkrbno življenje se mudi njeni hčeri, temibollj je pojemal nejn odpor. Helga, popolno-; ma osirotelo dekle, niti najmanj oborožena za življenski boj — kaki bodočnosti je hodil ta božansko ljubljeni otrok nasproti. Neizmerne sikrbi so težile njeno srce, toda o tem Hel- \ ga ni smola imeti niti najmanjše slutnje. In pri stavbeniku so posta(jali njeni dolgovi vedno večji;' kajti najemnine že davno ni mogfla več plačevati. Pokojnina i je šla vna za gospodinjstvo, baronica Langenau ni /Tnala raou-j nati in tako je prišlo da se je nahajala popolnoma pod Boni-; ( tzovo oblastjo, ki je postajal vedno bolj jasen v svojih željah:' Angleški kaznilnica Dortmoor <«• j,- pridružil naliv, ki jo one o Božiču je hotel obhajati svojo zaroko s HeLs^o in kmalu nato j b*ži *r«*di širnega močvirnega mogočil v-;ik razgled. Zasledo se je ht<4 ž njo poročiti, ker je liotel svoji mladi ženi pokazati zinpsko krasoto in elegantno .športno življenje v St. Moritzu. Baronica si je sama dajala pogum. Ilelga bo z ozirom na svoj obupni premoženjski položaj in z ozirom na bogato ženitev s stavbenikom Bonitzem dovolj pametna in bo izpolni-la materino željo — saj ji ob koncu konca ni preostajalo drugo, ker je bila temu možu dolžna. Vsdod smrti baronice si je Rihaivl Bonitz mislil, da so mu bo sedaj kmalu izpolnila žeVjti in nikaikor se ni "hotel odpovedati svoji prednosti in pravici. Lupo dekle, ki ga je tako razvnelo, je imel popolnoma v svojih rokah. Kaj hoče barom sa Ilelga Langenau početi — brez vsakega beliča in obložena z dolgovi, ki jili ni mogla plačati? -.Fgove oči so prožeče zapičene v njen obraz. Da je njegovo besede dobro razumela, ji je bilo videti. Toda Ilelga1 n >< i. Ali premišljuje T Kaj ji je še bilo treba premišlje-v: V iiopotrpožljivosti ka.šlja; Ilelga se lahno zibane. "Ilaronesa, ali smem upati, da smatrate željo svojo gospe matere tudi za svojo žel jo t" ITolgine ustnice so stisnejo in naomkrat jo obide slabost t v 7 ti-no oči. Svojo misli mora zbrati. Jasno ji je, da bo [upora kaznjencev v Dortnmoru. p: ihodnja minuta odločila glede njene prihodnjosti. Ako j ivo je zapustil skupino >vojiii i?:,-rovori pričakovano besedo, potem je vseli njenih skrbi ko-j tovarišev, ki -o delali na far-nec In svoje življenje je mogla urediti v visokem slogu, kakor j mi v bližini ka/.niluiškega pose ji bo poljubilo —zato pa je bila izročena temu debelemu' l,>p}a. j,. bilo zgodaj z"jutra!. možu z okroglimi, rjavimi in nekoliko izbuljenimi očmi ink-, , . ... 4 i * • • ri • i V i na r z brzum v. rwervacljo kahln In polarni!« ca pirfnvauj«. SLOVtMC I tbLbHINU COMPANY i Trav H Bureau) 116 *%. I8tb ta^ New V o rit •otorov", kjer s«; KAJ BO Z MLADIM MORILCEM? Iz Poljean poročajo: Mladega morilca pokojne 71-lctne A-malije Neudekerjeve so že prijeli in spravili v zapor Sum je bil popolnoma upravičen. Stefan Božičko, kakor se imenuje mladi 1G-Ietni, toda izredno zakrknjeni zločinec izginil takoj oni dan dopoldne, čim SHIPPING NEWS Na pa mik i h. Id m debel« llakaai, m rrte v domovino Izleti pod M IzbnAfiMKB spreasljevalem. 3. marca: Noiiiar lie v Havre Berengarlu v Cherbourg 6. marca: Conte (lie Savola v Genoa 0. marca: Bremen v Bremen 10. marca : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre mnrca: lie de France v Havre 17. marca: Nurmauilie v Havre mocviriu • • mseIn ""l"'1* ' tleJal j« izvedel, da so odkrili zločin. V ^^ J ; -icistom z zmagovitim izr..- f'ez dan se je skrival v gozdu. /oni. Ce I>i mu bila sreča mihi, lii bil zjutraj v Kxeterju. Vse j)onoei pa so je prikradel domov. Takoj zjutraj se jo to razmočenih tleh. k j« bresti tudi - mi l»arjc, pomiril?, ujeli na ozemlja istega imena. Vsako .vanje gar, ki se ji približuje, a Indij so morali možje vsakogar, ki odhaja i/, nje. o-'pasu v vodi. je bilo kaj težko, pazujejo na veliko daljavo, za Uj ^o pobegi tamkaj malone lic mogoči. Navzlic temu poskusi kdaj ta ali <>ni kaznjenec ube->ati preko močvirja v svobodo. Hden med najbol j trdovratnimi begunci je 4.*>letni brodar Ilen • v Alexander iz Peckhama, ki inora presedeti >icer samo pet let. pa jc navzlic tej razmeroma kratki kazni po>ku>al v treh mesecih že trikrat uteči. Večer j«« /.«• legal ne da bi se elementi Tedaj >o Alexandra nenavaden način. Ko >o se za-i sledovalci približali kamnolo-i*iu Pilt^ ('leave, nekoliko sto korakov od železniške proge iu ceste proti Kxeterju. je -topil iz neke koče, kjer so delavci I tovarišem v kaznilnici, ki mu je bil v ječi obljubil vsakovrstne :iš na j>eto obletuico znanega dnevi je o mož po-kn>a! običajno shranjevali svoje oro 2IV POKOJAN V lončarskem pvljetju Kr-nesta Poianca pri Lenartu Ob tej misli .se strah oklene njenih udov; vsaka mišica so temu protivi. Na drugi strani pa je stala revščina, pomanjkanje, delo . . in njena osebna svoboda, kakor tudi upanie na čudež, ki ga i ° zasU',,,n P še more podariti življenje. i ___ Ali ni mogla tudi k njej priti velika, čudovita sreča?! Kaj je bila še tako mlada — dvaindvajset let! Ali se naj' sedaj iz bojazni in bojazljivosti pred težavami življenja pusti ' zapreti v zlato kletko? Ne, ne! Njen zdravi, mladi čut se temu upira! 4'To razumete, gospod Bonitz, da me je vaše sporočilo tako presenetilo, in da se moram v vse zamisliti in vživiti,,,i pravi izogibljivo, "in sedaj, ko bolečina zaradi smrti moje! matere--99 "Gotovo, baronesa! Vidim. Toda moja dolžnost je bi ! la, da vam vse pojasnim." 4 približal policistom, ki ni \ njem spoznali Alexandra. Iz-' kazalo se je, da je kratko pred; tem blodil po barju. Ko jo pri-j šel do koče, je popolnoma izčrpan in premočen do kože. Ni! mu bilo mogočo obdržati oble-j ice na sebi, pa jo je slekel, da ' o niti malo posuši, potom p<= i je letrel na ležišče iz vreč. Kmalu potem je zaslišal lajanje policijskih psov in ker se je zbal /•> življenje, »o je ~;iiu vdal. L-. uda malo "Kako smečno! Prav zares te je zasnubil tvoj gospodar Seveda boš rekla da, Helga, ko se je po smrti tvoje matere za tebe marsikatf premenilo, reva!" "Ko bi ti vse vedela!" si mi«di Holga. Toda nima poguma, da bi Gloriji vse povedala; omejila se je samo na nekatera namigavanja, katera pa je prijateljica komaj slišala, •ker se ji zelo mudilo. "Helga, premisli." "Misliš, Glorha, da ni«em že vso premislila in kolikokrat?" I le! ga pritisne roke na senci. "Prodati se vendar ne morem" Gloria ee zasmeje. "Ne rabi tako visokih besed, Holga! Prodati! Kdo' pi o tem govoril Ko boš enkrat njegova žena, boš vendar icgla storiti, kar boš hotela; boš imelia denarja kot listja.; In če pri nje mne boš mogla zdržati, se boš pa ločila. Ločena žena je tako zanimiva in ima vse mnogo lažje kot kako mlado dekle. Bodi pametna!" "Lahko ti je govoriti, Gloria. Ko pa bi bila na mojem PVfftU — —^________lDalje prihodnjič.}. ' 1937 eno je bil ^ seboj zadovoljen, razvedelo in neki občinski od-Izkazalo »e je, da je pol»egnii bornik iz Makol se je podal k -amo za to, da >c maščuje nad (Božičkovim ter je fanta jjcvabil nekim bivšim prijateljem i:i R seboj na občino. Obenem so bili k aretaciji pozvani orožniki iz Poljčan. Na občirskem uradu je fant izprva sicer odločno tajil, kmalu pa s» je o-mehčal in je podrobno izpovedal, kako je zločin izvršil. Dne l'7. januarja ol- 7. zjutraj >o j«» priplazil d« hišico A-malijo Neudelkerjevo Že večkrat pri njej r.o. podstrešju kaj malega ukrade- iu jo zato bil prepričan, da j Neudeker-jeva hudo Črti. Da že prod lotom c«'.'ii ji jo nek .»• zagrozil v obra;:: "To bom kon'-al!" Pa so mu jo -tcirka posmoenila in odvrnila: "Ne verjamem! Si pro-neznUin!" Vse leto jo ijotom kuhalo v mladem zločincu, dokler se p i odločil, il": svoj strašni "klop izvedo. v"ežna vratči so bila še zaklenjena Božičko se je tcrej splazil v hišico skozi koiarnict». rjer sc jc vzpel na podst:'Q tam pa sc jc splazil v » i_žo. Neudek 'i jeva je sedela na postelji in se česal" "Koj iščeš?" s«. j»- raztogoti-la ns'1. Isntc m, ki jc- nepričakovano pc"javil pre.t njo. Tedaj pa s c jc fant besen zakadil vanjo in jo udaril s topim delom s- ki f po »vi, da j? omahnila iKzavesf:«a Ko je videl kri jo jo udari; s sekiro še park: :*t po obrazu, nato je gla-I vo hladnokrvno /avi! v ruto, j katero jc ]icd vratom zavezal da bi ustavil brizganje kr\ i. S v- Slov. goricah so .je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Delavci so kopali v globokem rovu in izvažali ilovico, ko je obok rova nenadno zrušil in se sesul. V tem trenutku jo bil v rovu 1S-letni delavec Jožef Knupleš iz Spodnjega Gasteraja, ki ga je popolnoma pokopalo. Ostali delavci so takoj priskočili na pomoč in so ga po več urnem naporu sicer rešili, vendar je 'j j kil »a lu potoni izdihnil. Zdravnik jo ugotovil, da je mladenič I dobil hudo notranje poškodbe manjKaio. i in jo bila vsaka pomoč zaman. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR i 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREfvNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Weit 18th Street IS. marca : Kurnpa r LI re to en Herensaria v Cherbourg IJ>. marca: lifx v Genua 14. m:tra : Ma n hat tan v Havre »jueeti Mar/ v Cherbourg 27. marca : Saturnia v Trst l'aris v Havre 11. marca : Aquitauia v Cherbourg 1. aprila: lie de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila: Cunte
  • ourg "-4. aprila : lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. aprila : Europa v Bremen L'8. aprila : Nnrinandie v Havre Aquitauia v Cherbourg 1. maja : Saturnia v Trsv I. maja: I'ari.-t v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja : Queen Mary v Cherbourg S. maja : Rex v Genoa 12. maja: Aquitauia v Cherbourg j 14. maja : , postelje je spravil starko na tla champiain v Havre i in jo zavlekel pod k1 op ob oknu. Europa v Bremen 15. maja: Conte di Savuia v Genoa 11). maja : Normandie v Havre Manhattan v Havre 20. maja : Berengaria v Cherbourg 21. maja : Bremen v Bremen -2. maja : Iloma v Genoa -o. maja : Lafayette v navre 23. maja : Quwn Mary v Cherbourg 28. maja : Paris v Havre Vzel je možna r, verižico od stenske ure in takšne .1 robna i rije, ter odšel po isti poti. kakor je bil prišel IVugo jutro se je vrnil in jo stikal po hišici. Naoroti nekaterim sosedom se je lahkomiseln" hvalil, da je I možnar vendar dobil, češ: 4<(.'e-1 prav je šlo rodo (trdo), šlo je j pa le!" j Orožniki so fan^v takoj po j zaslišanju odpeljali čez Polj-ičane v Slovensko Bistrico Slaboten jo, da bi mu pač nihče nc • prisodil tako strašnega dejanja najmanj pa tisti, ki je pri obdukciji pokojne Amalije N'-u-dekerjevc z groze dejal: "Tako razmesarjene žensko Še nisem videl." Vendar je fant strahovito zagrenjen. Kaj so jo ku halo v tej nesrečni mladi duši? j Tu gre za strašno posledico slabe vzgojo. Je edine«; pose-tni-} 29. maja: Rex v Genoa mlademu človeku potrebna, i Prav zgodaj jc zaVI na kriva i pota. DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V VOJAŠNICI. Zo drugič se je v nekoliko mesecih v Parizu zgodilo, da so | je vojak vrnil z dopusta v spromstvn svojih otrok, da bi na ta način demonstrativno do- kajti drugače bi morali njegovi otroci propasti. Tokrat je bil to topničar Charles Bocquet, ki je stopil v svojo vojašnico z dvema malima deklicama v naročju. Seveda je to zbudilo p >zor- ka. toda kakor vsi trdi. o, nir^ . '" ■ , . - . 1 i' 1 «nost in polkovnik, ki mora biti : i 7,i val taRsne nege kakršna jo ____\ v » • , mloilAmm n 1 11 ^tvohn. T»o pravi lin oce svojiu vojakov kazal, da ga moi«ajo brezpogoj no odpustiti iz vojaške službe, to še ponavljalo, in zato tudi stari oče njiho\-ih otrok, je menil, da vojik z dvema otrokoma, ki pričakuj«.' razen tega v nekoliko dneh tret jega otroka, pa mu ni dana možnost, da bi doma našel kakšnega namestnika samemu sebi za delo, res spada prej domov nogo k topu. Tako je poskrbel, da so Boequeta izpustili. Stvar se je torej doslej obresla. Vprašanje pa je, kako bo, če so bo _