e • e e • • • /Primorski St. 176 (15.278) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.________________________ TRST-UMonteccN6-Tel040/77%600___________ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481 /533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove tortice s plačilnim servisom 1500 ur NEDEUA, 2. JULIJA 1995 POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! 13. julija letos bo minilo natanko 75 let, odkar so faSisti zažgali Narodni dom. To je bil začetek organiziranega napada na slovenski živelj z jasnim namenom, da fašistična oblast asimilira slovenski živelj in iztrebi tiste, ki se ji ne bodo pokorili. Za nas vsebuje ta dan veliko simboliko, saj predstavlja tudi začetek naSega upora Minilo je že tričetrt stoletja, in pol stoletja je minilo od časa, ko sta demokracija in svoboda prevladala nad fašističnim terorjem. V tem času smo tudi Slovenci, ki živimo v Trstu, delali in se razvijali. Obnovili smo številne kulturne ustanove, ki predstavljajo danes neprecenljivo bogastvo za vso tržaško kulturo in ne samo za slovensko manjšino. Te ustanove so postale sestavni del Trsta in njihov obstoj in razvoj ne more biti samo interes slovenske manjšine. Poleg že znane finančne krize, za premostitev katere morajo voditelji teh ustanov vložiti velike napore, obstajajo še druge težave, ki našim osrednjim kulturnim ustanovam onemogočajo razvoj, ki bi ga zaslužile. Poslopje Glasbene matice v Ul. Ruggero Manna je nujno potrebno velikih popravil, prostori Narodne in študijske knjižnice so pretesni, da bi ji omogočali razvoj, Slovenski raziskovalni inštitut pa je itak že nekaj let v začasnih prostorih, ki so za inštitut premajhni in skrajno neprimerni. Poslopje Narodnega doma bi bilo zaradi svoje sredinske lege in, zakaj ne, zaradi svoje zgodovine, primerno za te dejavnosti. To poslopje bi tudi najbolje označevalo tisti del slovenske kulture, ki je sestavni del Trsta, njegove preteklosti in njegove sedanjosti, bilo bi tudi kraj srečanja in razvijanja kulture sožitja, za katero se poleg velike večine Slovencev zavzema tudi čedalje večji del naših italijanskih someščanov. Zato smo novinarji Primorskega dnevnika na sestanku preteklo sredo sklenili, da 13. julija sprožimo pobudo, h kateri že sedaj vabimo slovenske organizacije in posameznike, ki z njo soglašajo. Naslov smo ji dah »Vrnite nam Narodni dom!«. V prihodnjih dneh bomo sestavih peticijo predsedniku republike z zahtevo po vrnitvi Narodnega doma. Podpise k peticiji bomo zbirah do konca leta, nato pa jih bomo izročili predsedniku republike, kopijo pa dostavili predsedniku vlade, predsednikoma obeh vej parlamenta in slovenskemu veleposlaniku v Rimu. V upanju, da bodo naše zahteve tokrat naletele na večjo pozornost kot doslej. Uredništvo Primorskega dnevnika I Danes otvoritev Doma Biiščild Pri Briščikih v zgoniški občini bodo danes zjutraj slovesno o tvorili stavbo - spomenik, s katero so se oddolžili spominu na štiri padle vaščane . med NOB, obenem pa bo temelj za preporod kulturnega in nasploh družbenega življenja, ki je tamkaj zamrlo že pred desetletji. Stavbo-spome-nik so zgradili s prostovoljnim delom. Slovesnosti se bosta udeležila tudi županja Tamara Blazina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Na 4. strani I Včeraj pljusknil prvi turistični val RIM - Včeraj se je sprožil prvi val julijskih dopustnikov, M so se odpravili pretežno v obmorska letovišča na tirenski in jadranski obali. Računajo, da je na cestah krožilo tri milijone vozil, kar je povzročilo številne zastoje in do 20 kilometov dolge kolone. To je bila v resnici tudi nekakšna generalka za tradicionalni letoviščar-ski eksodus v avgustu, ki se je še kar obnesla, saj do sinoči ni bilo hujših prometnih nesreč. Stran 2 in 3 POLITIČNI DIALOG O »PRAVILIH IGRE« Prodi je pripravljen na soočenje z desnico Razprava ne bo zadevala volilne zakonodaje RIM - Najbrž je res na-poročil čas dialoga med levosredinsko in desnosredinsko koalicijo o tako imenovanih pravilih igre. Politične sile naj bi že v prihodnih dneh začele soočenje o poteku volilne kampanje ter o novih odnosih med parlamentarno večino in opozicijo, medtem ko ne bo dialoga o volilni zakonodaji. Oba tabora imata namreč na tem področju zelo različna stališča. Romano Prodi in Wal-ter Veltroni sta tudi včeraj poudarila, da je dialog nujno potreben za demokratično sožitje v državi. Kandidat za mesto ministrskega predsednika se je zavzel za enakopravnost vseh dejavnikov levosredinske koalicije, medtem ko je direktor Unita povedal, da Demokratična stranka levice nima hegemonističnih teženj. Usoda Prodijeve koalicije bo vsekakor na dnevnem redu bližnjega vsedržavnega kongresa DSL. Na 2.strani Romano Prodi in VValter Veltroni se pripravljata na soočenje z desnico (Telefoto AP) I LS je odstavila »starega« tajnika RIM - Ljudska stranka je tudi formalno odstavila svojega dosedanjega tajnika Rocca Buttiglioneja, ki se je sicer že pred časom jasno opredel za zavezništvo s Fi-nijem in Berlusconijem. Na včerajšnjem kongresu pa je LS potrdila svojo izrazito levosredinsko usmeritev. Za tajnika so delegati soglasno izvolili oziroma potrdili Gerarda Bianca Na2.strani Srečanje v Topolovem Postaja Topole je od včeraj spet odprta in Topolovo, lepa vasica v grmiški občini, je ponovno zaživela in postala prostor, kjer se srečujejo ustvarjalci iz več držav in se prepletajo številne umetniške zvrsti. Na njej sodeluje 17 ustvarjalcev s prav toliko inštalacij, ki prihajajo iz različnih krajev Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nove Zelandije. Seveda gre za umetniško prireditev, kjer ustvarjalci črpajo navdih iz arhitektonskih, kulturnih in zgodovinskih značilnosti Topolovega, kot je na včerajšnji prireditvi poudaril umetniški vodja Moreno Miorelli, je pa tudi prostor oziorma moment, ko se človek ustavi in zamisli ob Ste- vilnih nerešenih vprašanjih, ki pestijo te kraje. Postaje Topolovo ne bi bilo, če ne bi zanjo prostovoljno delalo toliko ljudi, od vaščanov do samih umetnikov, je nadaljevala Donatella Rut-tar, ki je spregovorila v imenu prirediteljev Društva beneških likovnih umetnikov in KD Rečan. Se najbolj so bile v tem pogledu odločne besede grmiškega župana Paola Canalaza, ki je predlagal, da bi vas Topolovo obnovili in zaščitili kot kulturni spomenik Povezava s kulturno stvarnostjo slovenske manjšine na Videmskem je prišla do izraza tudi s večernim nastopom rezijanskih citiravcev in ženske pevske skupine Rože majave, (jn) Danes v Primorskem dnevniku Umor v Somaliji pred razpletom? Članica parlamentarne preiskovalne komisije Gritta Grainer je prepričana, da se ozadje umora Harije Alpi in Mirana Hrovatina bliža razjasnitvi. Stran 2 Umrl je dr. Lojze Berce Dan pred svojim 97. letom je na Opčinah umrl starosta slovenskih novinarjev dr. Lojze Berce. Stran 3 Operetna sezona v Trstu V torek se bo z Lebarjevo »Deželo smehljaja« začela tržaška operetna sezona, ki bo letos nenavadno bogata: veliko pozornosti bodo posvetili liku cesarice Elizabete. Stran 4 Jubilejni festival v Števerjanu V Števerjanu bo danes proslava 25-letnice in finalno tekmovanje letošnjega festivala narodno-zabav-ne glasbe. Stran 7 Včeraj prolog na touru S prologom v Saint Brieucu se je včeraj začel 82. tour de France. Na prologu je bil najhitrejši Francoz Jacky Durand. Stran 35 NOVICE VSEDRŽAVNI KONGRES MED LEVO IN DESNO SREDINO Karabinjerji našli 5 ton »pozabljene« pošte NETTUNO - VeC kot 5 ton tiskovin, časopisov, revij in katalogov, ki jih naslovniki niso nikoli prejeli, je končalo v skladišču centralne pošte v Nettunu pri Rimu. Zadevo je karabinjerjem naznanil nek sindikalist, glavni »krivec« za to poštno zalogo pa je kot kaže premajhno število poštarjev, ki uspevajo dostavljati zgolj pisma in telegrame. Craxi zapleta primer Di Pietra MILAN - Odvetnica Dana Pešce, ki brani nekdanjega predsednika milanske podzemske železnice Claudia Dinija, je včeraj zanikala, da bi bila izjavila, da se Craxijeve pisne izjave razlikujejo od izjav njenega varovanca. Gre za Dinijeve zapiske iz časov, ko je bil vpleten v preiskavo »čiste roke« in ki so predmet Craxijevili pisem o primem Di Pietro. Legambiente hoče zasego premoženja skorumpiranih VIDEM - Furlanska zveza za zaščito okolja Legambiente bo od 8. do 15. julija zbirala podpise za peticijo, s katero želi sprožiti zakonsko pobudo za konfiskacijo premoženja mafijcev in skorumpiranih oseb. Akcija bo stekla po vsej državi, že zdaj pa se ji je pridružilo več kot 400 združenj in gibanj različnega kulturnega in političnega navdiha. Glavni cilj pobude je spremeniti zakon, ki urejuje postopek za zaplembo in odtujitev nezakonito pridobljenega premoženja. Pastorke okradle mačeho MATERA - Med neko hišno preiskavo so karabinjerji odkrili vrednotnice, denar in dragocene predmete v skupni vrednosti približno milijarde lir, ki sta jih neki pastorki poljske narodnosti izmaknili svoji 83-letni materi. Preiskovalci so ju iztaknili po prijavi kraje, za katero si ženica seveda ni mogla predstavljati, da je delo njenih hčera. Ljudska stranka uradno odstavila starega tajnika Buffiglione je šel svojo pot Za sekretarja potrjen Blanco RIM - Ljudska stranka je na kongresu dokončno potrdila svojo levosredinsko usmeritev in tudi formalno odstavila bivšega tajnika Rocca Buttiglio-neja, ki je že zdavnaj izbral pot političnega objema s Finijem in Berlusconjem. Butti-glioneju je sicer formalno ostal simbol stranke, velik del članstva pa se je opredelil za levo sredino in torej za premiersko kandidaturo Romana Prodija. Za tajnika je kongres soglasno potrdil poslanca Gerarda Blanca, M je v teh nelahkih časih znal učinkovito premostiti marsikatero težavo ter vključiti stranko v levosredinsko koalicijo. Kongresne skupščine sta se udeležila tudi Prodi in tajnik DSL Massimo D’Alema, medtem ko je voditelj sindikalne zveze CISL Sergio D’Antoni potrdil podporo strankini levosredinski usmeritvi. Večji del članstva se je širom po državi, kot rečeno, opredelil za Blanca in za njegovo politično strategijo, kljub temu pa je sodišče odločilo, da ima do uradnega strankinega simbola pravico le But-tiglione. Slednji je dobil tudi rimski sedež stranke, medtem ko se drugod še prepirajo o imovini, medtem ko ni shšati, da bi se frakciji Ljudske stranke prepirali o dolgovih, ki jih je pustila bivSa Krščanska demokracija... Morda res dialog o »pravilih igre« Še odprto vprašanja datuma volitev RIM - Med desnosredinsko in levosredinsko koalicijo je morda res napočil čas političnega dialoga. Ne o novi volilni zakonodaji - stališča obeh taborov so si o tem Se zelo različna - ampak o tako imenovanih pravilih igre, s katerimi bi jeseni ali prihodnjo pomlad izpeljali predčasne parlamentarne volitve. Gre predvsem za enake možnosti med volilno kampanjo in za bodoče odnose med koalicijo, ki bo zmagala na volitvah, in parlamentarno večino. Romano Prodi se je znova zavzel za homogeno levosredinsko koalicijo, ki bo odprta do dialoga s Severno ligo in s Stranko komunistične prenove, s katerima pa bo težko doseči politične sporazume. Koalicija, ki nastaja pod simbolom oljke, ne sme biti le goli seštevek vseh levosredinskih strank in komponent, ampak politični subjekt s svojim dostojanstvom in s točno začrtanim programom. V tem duhu bo treba tudi izbirati kandidature za senat in poslansko zbornico v večinskem sistemu, pri proporčni izvolitvi parlamentarcev pa bodo, kot kaže, Se vedno ime- le glavno besedo posamezne stranke. S Prodijem popolnoma soglaša tudi direktor Unita in poslanec DSL VValter Veltroni, ki bo v primeru volilne zmage levosredinske koalicije podpredsednik Prodijeve vlade. Veltroni je znova poudaril, da DSL noče uveljaviti svoje politične hegemonije v koaliciji in se zato zavzema za demokratično federacijo vseh levosredinskih sil. Ta predlog bo tajnik Massimo D’Alema ponudil v razpravo bližnjemu tematskemu kongresu DSL, na katerega so bili prvič povabljeni tudi voditelji desnosredinske koalicije, vključno s Finijem in Berlusconijem. Gez nekaj dni naj bi se torej začel dialog o poteku volilne kampanje in o bodočih odnosih med večino in opozicijo, volitve pa bodo skoraj gotovo potekale s sedanjo zakonodajo. Levosredinska koalicija se sicer zavzema za dvojni krog po francoskem vzoru, desnica pa odločno vztraja pri sedanjem volilnem sistemu. Dialog se o tem vprašanju sploh Se ni začel, zato sporazuma za sedaj ni na obzorju. UBOJ ALPI-HROVATIN / PO ZAGOTOVILU POSL. GRAINERJEVE Uganka pred razpletom RIM - »Bižamo se rešitvi tega izjemno zapletenega primera. Zhrali smo vse elemente, ki jih potrebujemo, da bi razumeli, v kolikšni meri je v uboj in trgovanje z orožjem, ki ga je odkrila Ilaria Alpi, vpletena mednarodna kooperacija.« To je včeraj izjavila progresistična poslanka Gritta Grainer, članica parlamentarne komisije za preiskovanje mednarodne kooperacije, v intervjuju za tednik »Vita«. V zvezi s preiskavo o uboju novinarke Ilarie Alpi in našega snemalca Mirana Hrovatina je parlamentarka prepričana, da sicer ni mogoče ugotoviti materialnega morilca, vendar je mogoče odkriti motive in politične okvire, v katerih je ta dvojni umor dozorel. »Prav gotovo,« pravi, »so vmes ribiške ladje, ki so bile poslane v Somalijo in so potem zamenjale vrsto lastnikov, kar daje sklepati o poskusih, da bi kaj zakrili. Povrhu nekatera pričevanja omogočajo domnevo, da so tisti, ki so bili za posli z ribiškimi ladjami, iste osebe, ki so vpletene v trgovanje z orožjem.« »Primer Somalije,« nadaljuje poslanka Grainer, »se je rodil že leta 1978 v Milanu, kjer je bila takrat ustanovljena italijansko-somalska trgovinska zbornica. Ta bi bila morala imeti kulturne' namene, v resnici pa je bila centrala za velike posle med nekaterimi italijanskimi podjetji in so-malsko vlado, pri katerih so bili posredniki Italijani.« Parlamen- tarka v intervjuju dodaja, da je milanska namestnica državnega pravdnika Gemma Gualdi na avdiciji potrdila, da je bila v ozadju vsakega posla podkupnina, ki so si jo razdeliti Italijani in Somalci. Se več, tudi Antonio Di Pietro, ki je bil v tistem času sodelavec parlamentarne komisije, naj bi bil prepričan, da bo mogoče odkriti ozadje dvojnega umora takrat, ko bo jasno, kaj se je v zadnjih 15 letih dogajalo v Somaliji. Poslanka je za konec napovedala, da bo komisija ta teden zaslišala vodjo preiskave o umoru De Gasperisa in generala Fioreja, ki je bil svojčas poveljnik italijanskega kontingenta v Somaliji. 44 od sto delnic TKB kupila banka iz Brescie BRESCIA - Banca Popolare di Brescia bo porabila za nakup 44-odstotnega paketa delnic Tržaške kreditne banke 74 milijard tir. S temi milijardami se poveča delniška glavnica TKB. Dogovor med vodstvihiank iz Brescie in Trsta je bil, da Banca Popolare di Brescia kupi 25 odstotkov delnic ter da nadaljnjih 19 odstotkov kupi banka LHB iz Frankfurta. Če ta ne bi do konca junija uresničila tega sporazuma potem bi njej namenjen paket kupila Brescia. Ker se to ni zgodilo je banka iz Brescie kupila še nadaljnjih 19 odstotkov delnic TKB. Vest smo povzeti iz finančne priloge tiskovne agencije Reuter ter iz včerajšnje vesti v italijanskem poslovnem dnevniku II Sole - 24 Gre. Večinski lastnik frankfurtske banke LHB je Nova Ljubljanska banka. Kot kaže v Ljubljani niso biti za to, da kupijo delnice tržaške slovenske banke. (m.w.) RIM / ITALIJANSKE CESTE JE VČERAJ PREPLAVILO TRI MILIJONE DOPUSTNIŠKIH VOZIL Včerajšnji vikend generalka za avgust Od 10 do 20 kilometrov dolge kolone RIM - Včerajšnji prvi julijski vikend je izzvenel kot generalka za tradicionalni letoviščarski eksodus v avgustu. Družba Societa autostrade računa, da je na cestno in avtocestno mrežo navalilo tri milijone motornih vozil, kar je nekaj manj kot predvčerajšnjim, ko so vozili tudi tovorni kolosi, a vseeno veliko. V prometnem pogledu je bilo najbolj vroče okrog Genove in Bologne, od koder se odcepijo ceste proti ligur-ski obali in turističnim krajem ob Ti-renskem morju oziroma proti Riminiju in jadranskim letoviščem sploh (foto AP). Ponekod so se oblikovale dolge kolone avtomobilov, ki pa vendarle niso bile neznosne; za to gre zasluga razsodnosti in previdnosti samih voznikov, ki so telefonsko centralo informacijske službe poprej omenjene družbe naravnost zasuli z vprašanji, kdaj in kje je mogoče najbolj varno in hitro do cilja. Vzdolž avtocest, ki peljejo iz Piemonta in Lombardije v Ligurijo, je bila gneča že navsezgodaj zjutraj. Na relaciji Genova-Savona-Ventimiglia je bila kolona vozil dolga blizu 15 kilometrov, le pet kilometrov je bila krajša na avtocesti predorov (A26) v smeri proti jugu, zapletlo se je tudi med Reggiom Emilio in Bologno na avtocesti sonca ter okoli Mester pri Benetkah, a na državni cesti 14 je bila kolona avtomobilov, namenjenih v Jesolo, dolga kar 20 kilometrov. Veliko čakanja je bilo potrebnega še na mejnem prehodu Kokovo med Italijo in Avstrijo. Toda huda gneča je nastala tudi na rimskem letališču Fiumicino, kjer naštejejo vsak dan 65.000 potnikov, danes pa jih bodo vsaj 70.000. Podobno se dogaja v pristanišču Civitavecchia, iz katerega je že včeraj odpotovalo najmanj 7.000 turistov na Sardinijo, v Genovi, kjer se je na trajekte za Sardinijo, Korziko in Sicilijo vkrcalo 10.000 ljudi, ter v Bariju in Brindisiju, kjer nekaj tisoč turistov čaka na vkrcanje za Grčijo v trenutku, ko osebje njenih plovnih družb stavka. rl BANČNIŠTVO Videmsko hranilnico GRUP prevzema hranilnica iz Verone Cariverona je že dalj časa imela v Vidmu odločilno besedo h VIDEM - Trend se nadaljuje. Nekoč močne samostojne- furlanske banke prevzemajo finančniki od drugod. Začelo se je pred leti, ko je Banco Friuli prevzel Credito Romagnolo iz Bologne (tega je pred kratkim kupila ena najmočnejših italijanskih bank, Gredit), nadaljevalo se je s prodajo kar nekaj ljudskih bank pa-dovanski Banca Anto-niana. Zdaj je na vrsti videmska hranilnica GRUP (Cassa di Rispar-mio di Udine e Pordenone). Nekaj podobnega je bilo sicer pričakovati že od tistega trenutka pred nekaj leti, ko je 25 odstotkov njenih delnic kupila hranilnica iz Verone (njen polni naziv je bil Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza, Bel-luno e Ancona). S tolikšnim odstotkom delnic si je pridobila ne le pravico do svojih zastopnikov v upravnem odboru videmske banke, temveč tudi dejansko pravico do odločanja. Čeprav formalno samostojna, je videmske banka vedno bolj sledila navodilom iz Verone, kjer so imeti in še imajo v načrtu nadaljnje širjenje, saj želijo postati ena najmočnejših hranilnic v Italiji. V začetku letošnjega leta so namreč šli v partnerstvo s prav tako močno hranilnico v Trevisu - Cassamarca. Vsaka od dveh bank je sicer za sedaj ohranila operativno samostojnost, vendar je bila ustanovljena skupna finančna družba Unicredito (Gruppo bancario del Nord-Est), v kateri ima Verona 84 odstotkov delnic, 16 od- stotkov pa Treviso. V petek je v Vidmu prišla v javnost vest, da bo operacija združitve potekala v več fazah, pa čeprav v zelo kratkem času. Najprej naj bi GRUP prodala 5 odstotkov delnic treviški Cassamarca, potem pa bi preostalih 70 odstotkov prodala finančni družbi Unicredito, v zameno pa bi prejela 10 odstotkov delnic finančne družbe. Logično je, da bi kljub operativni samostojnosti vsake od treh bank niti vodenja bile dejansko v Veroni. Ta je prav v teh dneh svoj prejšnji uradni naslov iz »Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza, Belluno e Ancona« skrajšala v »Cariverona -Banca SPA«. V Veroni trdijo, da mislijo na nadaljnje nakupe sorodnih hranilnic in s tem v zvezi omenjajo Rimini in Trst. GRUP se je v zadnjih letih razširila tudi na Goriško in v Trst, pred letom pa je odprla tudi predstavništvo v Novi Gorici. Ze takrat je bilo očitno, da bo v poslovanju čez mejo skušala pridobiti tudi kliente iz Veneta. Dokaz za to je tudi v tem, da je bil na zadnjem srečanju italijanskih podjetnikov v Sloveniji z ambasadorjem Solarijem prisoten poleg funkcionarjev GRUP tudi funkcionar hranilnice iz Verone. Ker je tudi Cassamarca lani odprla svoji podružnici v Gorici in Trstu z očitnim namenom, da bi poslovala s Slovenijo, se bo v prihodnje najbrž zgodilo, da bodo vse te posle združiti. Marko VValtritsch MAVHINJE / FESTIVAL DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN KLJUB DOLGIM KOLONAM VOZIL NA MEJNEM PREHODU KOKOVO Dobra paša za ljubitelje teatra Kakovostne predstave in veliko občinstva Prvi julijski turistični val le oplazil Tržaško Avstrijci in Nemci predvsem v italijanska letovišča Prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin se v Mavhinjah odvija Pp načrtu, ki so si ga organizatorji zastavil, predvsem pa ob lepem vremenu, veliki udeležbi občinstva in zelo kakovostnih predstavah, ki so jih do sedaj Predstavile posamezne amaterske skupi-rje- Sinoči je nastopila skupina gleda-liskega krožka SKK iz Trsta s komedijo Igra zamenjavj ali skupaj je lepše”, s Katero je uspešno nastopala doma in drugod. Delo je režirala in pripravila Pucka Susic. Predstava je trajala približno dve uri. Potem pa so se občinstvu, ki Pa ni zapustilo prizorišča, predstavili dlani skupine Oder 90 iz Gorjce, in sicer ® Prav tako prijetno komedijo ”En dan z bdvardom”. Občinstvo je vec kot vzorno. Ce pride na prvo predstavo, potem vztraja tudi pri drugi. Tako je bilo od začetka festivala in tako si obetajo organizatorji tudi za naprej. Danes bosta na sporedu jezični Vanka ln Tonca s humorističnim dialogom »Venderigle na plače«, ob 22. uri pa dramska skupina KD Tabor z OpCin s Queinojevimi »Vajami v slogu«. Občinstvo ima vsekakor poleg gledaliških predstav tudi možnost, da si ogleda tri razstave domačih umetnikov: Bogomile Doljak, Pavla Hrovatina in Andreja Merviča. V pritličju šolske stavbe razstavljata svoje izdelke iz kraškega marmorja Pavel Hrovatin od BrišCikov, kjer ima svojo delavnico in galerijo, in mladi do- mačin iz Cerovelj Andrej Mervič, ki razstavlja vrsto predmetov, prevsem okrasnih, iz domačega marmorja. Mervič je opravil tečaj za kamnoseka pri SDZPI, dobil nato delo pri podjetju Zidarič iz Sempolaja; ob prostem Času pa ustvarja mize, vaze, pepelnike in druge predmete, ki jih izdeluje na roko. Bogomilo Doljak vsi ljubitelji umetniških predmetov iz lesa že poznajo. Tudi tokrat je njena razstava bogata. Razstavlja loparje, ki so bili v rabi na tem koncu Krasa, krušne skrinje ali "vintle” po domaCe, številne skulpture in oblikovane vaze iz rujevega in orehovega lesa; na sredi razstavnega prostora pa skulpturo, ki predstavlja matere bazoviških junakov, ki jih umetnica razstavlja v spomin na 50-letnico zmage nad naci-fašizmom in na požig tamkajšnjih vasi. Med predmeti, ki jih razstavlja so še "pralnce”, kot jim pravijo v Dolini, ali ”batle”, kot jih imenujejo v Piščancih, s katerimi so ženske vCasih ob pranju tolkle perilo. Pavel Hrovatin razstavlja zelo bogato izbiro različnih predmetov: od kamnitih m, do raznih skulptur, vaz, bombinier, vse do ženskih obeskov in drugih predmetov. Umetnik, ki je zaseden s pripravami na današnji velik praznik v BiršCikih, se že pripravlja na druge razstave. Razstave bodo odprte vse do nedelje 9. t.m. vsak večer do konca festivalskega programa. Neva Lukeš Zaradi številnih kupcev iz Hrvaške in Madžarske, pa tudi Slovenije so bile včeraj dokajšnje prometne težave tudi v mestnem središču. Gostje so parkirali svoja vozila tudi na nabrežju, kjer pa so se nabrali tudi avtomobili izletnikov in turistov, ki so čakali na vkrcanje na grški trajekt Venezeios. (Foto Balbi) pTRST / OD JUTRI NA UNIVERZI-i Petdnevni svetovni sociološki kongres Z včerajšnjim dnem je napočil prvi julijski vikend, vzporedno z njim pa se je tudi na območju tržaške pokrajine, Čeprav v izdatno manjšem merilu kakor v drugih predelih vzdolž Furlanije-Julij-ske krajine, sprožil prvi dopustniški val. Na vseh mednarodnih mejnih prehodih, od Ferneticev-Sežane, Ba-zovice-Lipice in Peska-Krvavega potoka pa do Rabujeza-Skofij in Laza^ reta pri Miljah, je bil gost promet, vendar brez posebno dolgih kolon in temu ustreznega sitnarjenja. NajveC avtomobilov s stanovanjskimi prikolicami in kamp er ji vred so našteli v zgodnejših dopoldanskih urah; ko je bila pripeka na višku, se je njihovo število krepko zredčilo, že spet pa se je povzpelo pod veCer, kar je treba pripisati v prvi vrsti vrnitvi kupcev iz obmejnih krajev Slovenije, a predvsem s Hrvaškega, pa tudi iz Madžarske nazaj v domovino. Prišlekom iz naše matice gre prišteti seveda še nebroj takih, ki zahajajo vsak dan k nam službeno in ki se običajno vračajo domov s prepustnico čez stranske prehode. Ko ne bi bilo obiskovalcev iz omenjenih držav, bi lahko rekli, da je za zdaj turistični pretok v pokrajini bolj slab, kar je tudi razumljivo. Medtem ko obmorska letovišča v slovenski Istri še zmeraj privabljajo italijanske in tudi druge državljane. Četudi ne tako kot pred leti, pa je dotok v hrvaški del polotoka in niže dol tja v Kvarner in na njegove otoke mnogo manjši, kakor je bil v preteklosti. Italijanskih dopustnikov je zelo malo zaradi šibkosti lire, a tudi vrste Avstrijcev in Nemcev so veliko redkejše: moc šilinga in marke pac ne odtehta navit j a cen. Zaradi tega bodo italijanska letovišča, od Gra-deža na Goriškem, Li-gnana na Videmskem in Jesola v Venetu pa vse do spodnjega dela Škornja, letos doživela tak naval Avstrijcev in Nemcev kot že dolgo ne. Dokaz tega so bile že včerajšnje dolge kolone avtomobilov pri Rokovem na Trbiškem, kakot tudi na avtocesti •pri La-tisani, od koder zaviješ proti morju. Sicer pa se bo dotok letoviščarjev skozi našo deželo odslej stalno večal. Na tržaški univerzi bo od 3. do 7. julija 32. svetovni sociološki kogres, ki bo potekal pod geslom »Dialog med kulturami in spremembe v Evropi in v svetu«. Kongresa, ki poteka vsaki dve leti (leta 1991 je bil v Kobeju na Japonskem, leta 1993 pa v Parizu), se bo udeležilo 350 poročevalčev in sociologov iz vsega sveta. Slovesna otvoritev zasedanja bo jutri ob 9.30 v zborni dvorani tržaške univerze ob prisotnosti rektorja tržaške univerze Giacoma Borrusa in s pozdravi predstavnikov oblasti. Sledila bodo poročila prof. Alberta Gasparinija, direktorja od- delka za humanistiko (govoril bo o dialogu med kulturami in izbiri Trsta za 32. sociloški kongres), prof. Alda To-scana, predsednika italijanskega sociološkega združenja, Achilleja Ar-digoja, predsednika italijanskega znanstvenega odbora, in predsednika mednarodnega sociološkega instituta Erwina Scheucha. V okviru petdnevnega kongresa bo v torek. 4. julija v svetovalski dvorani tržaškega županstva mednarodni posvet o Trstu in njegovi kozmopolitski kulturi, dan kasneje pa se bodo kongre-sish preselili v Gorico. _______STAROSTA SLOVENSKIH NOVINARJEV_ Umri je dr. Lojze Berce Dan pred svojim 97. letom je na svojem domu na Opčinah umrl starosta slovenskih Časnikarjev dr. Lojze Berce. Novica o njegovi smrti se je hitro razširila na Opčinah, kjer je živel in v mestu, saj je bil pokojnik v tržaški slovenski, pa tudi italijanski javnosti, dobro poznana in spoštovana osebnost, Čeprav se v zadnjih letih zaradi visoke starosti ni vec javno udejstvoval kot gospodarski ah bolje gospo-darsko-politicni Časnikar in publicist. Od začetkov pa tja do sredine leta 1983, ko je odložil uredništvo tednika »Gospodarstvo«, je Časnikarstvu posvetil praktično vse svoje aktivno življenje, to pa je polnih 60 in se kaj vec let. Dr. Lojze Berce se je rodil 2. julija 1898 leta v vipavskem Dorenberku. V letih 1911-1915 je obiskoval slovensko klasično gimnazijo goriskega Alojzevisca, v letih 1915-16 slovensko gimnazijo v St.Vidu pri Ljubljani, v letih 1916-17 slovensko gimnazijo v Trstu, maturiral je leta 1919 na slovenski gimnaziji v Gorici, leta 1923 pa je diplomiral na ekonomski fakulteti, tedanji Visoki šoli za gospodarske in trgovske vede Revoltella v Trstu. Časnikarsko pot je dr. Lojze Berce nastopil leta 1923 pri tržaškem slovenskem dnevniku »Edinost«, kjer je bil do leta 1926 urednik za zunanjo politiko. Do leta 1931 je bil že dopisnik raznih ljubljanskih listov iz Trsta, za krajši Cas pa tudi odgovorni urednik Scekove-ga tednika »Mali list«. Leta 1931 je zapustil Italijo in se odselil v Ljubljano, kjer je bil do leta 1935 urednik za zamejska vprašanja v Italiji pri »Slovencu« oz. pri »Ponedeljkovem Slovencu«, nakar je sprejel mesto referenta v centralnem biroju predsedstva vlade v Beogradu. Leta 1941 ga je v Beogradu zaprla Gestapo, nato pa je do konca vojne živel kot neodvisni publicist v Beogradu in bil od 1945 do 1946 sodelavec Inštituta za mednarodna vprašanja pri ministrstvu za zunanje zadeve SFRJ. Tega leta se je tudi vrnil v Trst, bil do septembra 1948 gospodarski urednik Primorskega dnevnika, leta 1949 pa je ustanovil tednik »Gospodarstvo« in bil ne le njegov glavni in odgovorni urednik, pisec in komentator, marveč tudi administrator, akviziter in sploh srce in duša časopisa. Izključno njegova zasluga je, Ce se je »Gospodarstvo« razvilo v ugleden, strokovno dognan in povsem neodvisen gospodarski list slovenske manjšine v Italiji. Tednik »Gospodarstvo« je dr. Berce znal vodih skozi vse finančne in druge težave z vztrajnostjo in tipično vipavsko zagnanostjo, vse do poletja 1983, ko se je umaknil v zasluženi pokoj. Ob novinarskem, je dr. Lojze Berce opravil tudi pomembno publicistično delo kot avtor mnogih publikacij gospodarskega, predvsem pa političnega in polemičnega značaja, zlasti v svojih beograjskih letih, v katerih je razgaljal jugoslovanski, slovenski in mednarodni javnosh dramatičen položaj Slovencev pod fašistično Italijo. Leta 1938 je pod psevdonimom dr. V. Tmje-gorski napisal brošuro »Ju- goslovanske manjšine u inostranstvu«, leta 1946, vedno v Beogradu, brošuro »Buducnost Trsta u svetlu njegove proslosti«, leta 1946 pa je sodeloval pri knjigi »Oko Trsta« v Beogradu. Pred vojno in zlasti po njej je sodeloval pri raznih srbskih in Čeških listih, pri Jadranskem almanahu in pri Jadranskem koledaju, pri »Razgledih« in ljubljanski »Sodobnosti« in še kje. Za svoje Časnikarsko in publicistično delo je leta 1977 na predlog uredništva Primorskega dnevnika in komisije za sredstva obveščanja pri SKGZ prejel visoko odličje, Tomšičevo nagrado za življenjsko delo. Z dr. Lojzetom Berce-tom je iz slovenske zamejske skupnosh odšel človek, ki se je neizbrisno vpisal v vrste ne le zamejskega pac pa vseslovenskega borbenega Časnikarstva. Naj mu gresta zato priznanje in zahvala. Jože Koren Seminar slovenskega jezika in kulture Jutri se pričenja dvotedenski Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga vsako leto prireja Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, namenjen pa je slovenistom in študentom slovenskega jezika doma in po svetu. Poleg zaprtega izobraževalnega programa za redne udeležence prireja SSJLK tudi ciklus predavanj, ki so odprta vsem in jih običajno obiskujejo tudi profesorji slovenščine na slovenskih šolah v Italiji in študentje tržaške in videmske slovenistike. Uvodni predavanji bosta imela v ponedeljek filozof (sicer dekan filozofske fakultete) Fran Jerman (Slovenska hlozofska misel in svet) ter mladi literarni zgodovinar Marko Juvan (Slovenska literatura post medernizem, post komunizem in nacionalna država). V torek, 4.7., bosta predavala Milko Ma-ticetov (V mednarodni okvir vpeta slovenska ljudska pravljica) in Jože Toporišič (Tuji raziskovalci slovenščine). Na seminarju bo s predavanjema Marije Pirjevec (11.7.) in Majde KauCiC Baša (8.7.) celovito predstavljena tudi literatura in jezikovna problematika Slovencev v Italiji. Predavanja bodo vsak dan od 12.do 14. ure. Celoten spored letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture bomo objavili v torek. 200-Ietnica proseške šole po televiziji Danes zvečer ob 20.45 bo Slovenska televizija prenašala dokumentarec o dvestoletnici osnovne šole na Proseku. V polurni televizijski oddaji, ki jo je pripravila Nataša Sosič, je zajeta dvestoletna pot proseške Sole, ki je morala pogosto skozi težke preizkušnje. Spregovorili bodo avtorji publikacije Sola in Cas, učitelji in otroci. Prav tako je v oddaji prikazana slovesnost poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju. NOVICE SLOVESNOST BO OB 11. URI NA PETKOVI SEJI iziai manire na Klasični Medtem ko se na večini višjih srednih šol zrelostni izpiti še nadaljujejo, so na klasičnem liceju v petek že objavili rezulatate. Zrelostni izpit so opravile vse kandidatke, M so bile prepuščene k izpitu: Perini Sara (56/60), Prašelj Debora (54/60), Scontrino Ginevra (46/60), Simoni Fran-cesca (46/60), Zubabč Nataša (46/60). Stališče vodstva SSk o regulacijskem načrtu Danes otvoritev doma pri Briščikih V vasi hočejo prebuditi kulturno dejavnost Repentabrski občinski svet odobril obračun Svetovalec Jevnkor odstopil Pokrajinski izvršni odbor SSk je obravnaval številne aktualne pobtične probleme in dogodke. Omeniti gre predvsem dogajanja v zvezi s sprejetjem variante k splošnemu regulacijskemu načrtu Tržaške občine. O tem sta izčrpno poročala svetovalca Močnik in Berdon, ki sta poudarila zlasti dejstvo, da so bile v zadovoljivi obliki sprejete glavne zahteve prebivalcev zlasti kraških vasi in da so se preprečili nekateri posegi v naravno okolje. Zato se jima je stranka zahvalila za posege in dosežke, zlasti v korist kraškega območja. Odbor SSk je razpravljal še o raznih drugih problemih, o katerih bomo še poročab. Protestna manifestacija Edinosti Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu na Trgu Zedinjene Italije 67. redna mesečna protestna manifestacija, ki jo priredi družbeno politično društvo Edinost v protest proti večdesetletni zamudi pri izdaji ustreznih predpisov za varsto slovenske jezikovne manjšine v smislu 6. člena in 10 prehodne določbe ustave in proti poskusu vlade, da bi z navadnim zakonom odvzela še tiste skromne pravice, ki jih slovenska manjšina že uživa na osnovi mednarodnih dogovorov in pogodb ter na neposredni normativni operativnosti nepreklicnih določb ustave. Prebivalcem pri Briš-čikih se bodo danes uresničile dolgoletne želje: slovesno bodo otvorili stavbo spomenik-Dom Briščiki, M so jo postavili v spomin na štiri padle vaščane v narodnoosvobodilnem boju. V poslopju, ki so ga postavili z veliko požrtvovalnostjo in prostovoljnim delom, naj bi'se vaščani sestajali in dali zagona kulturnemu preporodu in družbenim dejavnostim v tamkajšnjem okolju, kjer so dolga desetletja čutili pomanjkanje vsakršne aktivnosti. Slovesnost se bo pričela ob 11. uri. Nastopili bodo pevski zbor Vasibj Mirk s Proseka-Kontovela, lovski zbor društva Doberdob in Rdeča zvezda iz Saleža. Po nagovoru Maria Bri- Začetek operetne sezone v znamenju cesarice Elizabete Piinmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP ŠL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V torek ob 20.30 se bo z Lebarjevo »Deželo smehljaja« začela v dvorani Tripcovich operetna sezona, ki bo letos nenavadno bogata. Po »Deželi smehljaja« v režiji Massima Scaglioneja, ki je tudi podpredsednik senatne komisije za kulturo, bo v dvorani Tripcovich na sporedu še opereta »Sissi« Fritza Kreislerja, v avditoriju muzeja Revoltelle pa Offenba-chova enodejanka »Mon-sieur Chouffleuri restera chez luk. Opereta pa bo v ospredju tudi zaradi drugih pobud, prvo od katerih so predstavili publiki včeraj popoldne. Na pomorski postaji so namreč odprli razstavo, ki je posvečena trem temam: dosedanjim operetnim predstavam, skladatelju Robertu Stolzu -njegovi vdovi Finzi so podelili letošnjo mednarodno operetno nagrado - in predvsem protagonistki letošnje sezone: cesarici Elizabeti. Razstavljenih je veliko njenih portretov in drugega dokumentarnega gradiva iz muzeja v Budimpešti. Soprogi Franca Jožefa bo posvečen tudi ciklus filmov, ki jih bodo v sodelovanju s krožkom La Cap-pella predvajali na pomorski postaji, od raznih »Sissi« z Romy Schneider do manj znanih filmov o tragedijah, s katerimi je bilo posejano življenje cesarice. V Miramarskem parku bodo predvjali vrsto glasbenih filmov, zvečer pa se bo tradicionalna predstava »Luči in zvoki« o življenju Maksimilijana zvrstila z novo o Francu Lebarju in operetah. Združenje prijateljev operet je včeraj predstavilo tudi prioložnostno medaljo posvečeno cesarici Elizabeti, podžupan Damiani pa je uradno sporočil, da bodo konec tega leta ali na začetku prihodnjega na vrtu pred železniško postajo spet postaviti spomenik Elizabeti, ki so ga odstraniti za časa fašizma. ščika, predsednika pripravljalnega odbora in odslej kultumo-rekreacijske-ga društva Dom Briščiki, bodo na vrsti pozdravi županje Tamare Blažina, osrednji govor pa bo imel podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Na pročelju stavbe bodo tudi odkrili spominsko ploščo in objekt blagoslovili. Repentabrski občinski svet je petek odobril finančni obračun za leto 1994. Zanj so glasovali svetovalci večinske Napredne liste, medtem ko so se svetovalci stranke Slovenske skupnosti in desničarskega gibanja »Polo per Monrupino« vzdržali glasovanja. V odsotnosti župana Alek-sija Križmana, ki je bil službeno zadržan, je občinsko sejo vodil podžupan Karlo Grgič. Svetovalska skupina SSk se je vzdržala, kritizirala pa je zamudo pri dostavi dokumentov. Repentabrsko občino bodo v glavni skupščini Kraške gorske skupnosti zastopali svetovalci Pavel Colja in Renata Slanic (oba Napredna lista) ter Renco Milič (SSk). Zupan Križman pa je, kot znano, avtomatično član osrednjega telesa gorske skupnosti. Loredana Guštin je na petkovi seji prevzela mesto, ki ga je zapustil občinski svetovalec Ivo Jevnikar (SSk). Jevnikar je svoj odstop napovedal že na seji 2fi. junija in ga utemeljil z novimi notranjimi navodili za časnikarje ustanove RAI, pri kateri je zaposlen. Ta navodila govorijo o nezdružljivosti vodenja radijskih in televizijskih oddaj s funkcijo izvoljenega predstavnika v javnih upravah. Kot piše v tiskovnem sporočilu SSk, je Jevnikar zagotovil, da si bo po svojih močeh še dalje prizadeval za reševanje krajevnih upravnih ter drugih vprašanj v okviru repen-tabrske strankine sekcije. Naj Se omenimo, da je svetovalska skupina SSk predložila resolucijo, s katero obvezuje repentabrski občinski svet, da protestira pri predsedstvu rimske vlade in vodstvu RAI, ker se v večjem delu občine še ne vidijo slovenski televizijski sporedi RAL SSk si tudi prizadeva za čimprejšnjo sestavo pravilnikov, ki jih predvideva občinski statut, za ureditev prometa na Fernetičih ter za oblikovanje skupine za civilno zaščito v občini. Repentabrski občinski svet je medtem odložil na kasnejši datum soočenje o resoluciji desničarskega svetovalca Franca Guerre, s katero zahteva odstranitev kamnite plošče v spomin na deveti partizanski korpus. Dva večera jazz glasbe v domu A. Sirka v Križu Kulturno društvo Vesna prireja prihodnji teden na pobudo ZSKD dva glasbena večera z naslovom "Jazz in jaz - dve srečanji z jazz glasbo”. V domu A. Sirka v Križu bosta namreč nastopili skupini "Ennezeta Band” in "Allione Trio”. V torek, 4. t.m., ob 21. uri bo nastopil ansambel "Ennezeta Band”, ki ga sestavljajo saksofonist Nevio Zaninot-to, pianist Yuri Dal Dan, basist Gio-vanni Toffoloni in zamejski tolkalec Aljoša Jerič. Uradno je skupina "Ennezeta Band” nastala pred kratkim, čeprav njeni člani sodelujejo že dolgo let in imajo za sabo tudi vrsto koncertnih izkušenj. Nevio Zaninotto, ki igra na tenorski saksofon, je izpopolnil svojo glasbeno pripravo na konservatoriju v Rovigu in v Celovcu ter se tudi udeležil tečajev v sklopu manifestacije "Umbria jazz”. Furlanski pianist Yuri Dal Dan pa je sodeloval predv- sem s priznanimi jazz glasbeniki kot so npr. Glauco Venier, Francesco Bearzatti in Enrico Rava. Basist Gio-vanni Toffoloni je v glavnem samouk; že več let pa sodeluje s skupino "Ocho Rios”, potem ko se je udeležil evropske turneje s kvartetom angleške pevke Judy Moss. Skupino "Ennezeta Band" dopolnjuje še mladi slovenski tolkalec Aljoša Jerič, ki zaključuje svojo glasbeno pripravo v razredu tolkal na konservatoriju Tartini. Tudi Jerič je sodeloval s skupino "Ocho Rios” in obenem tudi z ljubljanskim ansamblom ”Big Band”, s katerim je snemal za slovensko RTV. Slovenski tolkalec je tudi poglobil svoje poznavanje ameriškega jazza ter latinskih ritmov, pravkar pa se je vrnil iz New Yorka, kjer se je izpopolnil z Natom Adderleyem, Jackom McDuffom, Jim-myjem Cobbom, itd. Luisa Antoni TEDEN MLADINSKEGA GLEDAUŠČA Miljski festival stopil na pot multimedialnosti Teden, ki se danes izteka, je bil v Miljah posvečen poletnemu delu mladinskih odrskih prireditev. Pravzaprav je v osemnajstem letu svojega obstoja nekdanji festival odločno stopil na pot multimedialnosti z močnim informatskim predznakom, tako da je bil za mlajše generacije še skoraj najbolj privlačen temni kotiček v Verdijevi dvorani, kjer so si lahko privoščili kratek izlet v svetovne informatske prostranosti Interneta ali pa se spustili v interaktivno tipanje skozi najnovejše CD-rome znanih rockovskih zvezd. Za manj informatsko dojemljivo občinstvo pa je spored obsegal kratek niz treh “normalnih" odrskih predstav, ki se bo zaključil drevi z nastopom desetčlanske glasbene skupine Tony e i Volumi; marsikdo se je spominja iz oddaje Cielito Lindo iz leta 93, vendar nastop v živo omogoča temperamentim glasbenikom, da se polno razživijo ne samo v glasbi, temveč tudi s komičnimi gagi in besdednimi igrami. Sicer pa so miljski prireditelji izbrali predstave, ki zlasti odrasle gledalce popelje v nekakšen vzporedni svet, kjer je otroštvo ohranilo razpoložljivost do igre, z novimi možnostmi, ki jih prinaša spoznanje, vendar brez bolečin odraščanja. Tako je sinoči igralec-čarodej Bustric z Napoleonom, čarobnim cesarejm, ganil malčke in odrasle. V petek pa je Ennio Marchetto s pisanimi in domiselnimi papirnatimi kostumi, zlasti pa z odlično mimiko pred našimi očmi vdahnil življenje v stare in nove, resnične in izmišljene like sodobnega domišljiskega sveta, od seksi Marilyn Momoe do obupane Madame Butter-fly, od nepremagljivega Jamesa Bonda do izzivalne Madonne, od Miloške Afrodite, ki pleše sirtaki z očmi, do divje temperamentne Tine Turner. (bov) UMOR BIVŠE ZAROČENKE 0 usodi osumljenca bodo sodniki spet sklepali v sredo Namestnik državnega pravdnika Nicoti si je vzel še nekaj dni časa, da dodobra prouči primer in zahtevo zagovornikov Stefana Polverinija, ki so včeraj tudi uradno formalizirali vprašanje za skrajšani postopek. Polverini, ki ga obtožujejo, da je julija lani umoril svojo bivšo zaročenko Marino Mosca in truplo vrgel v kanal v industrijski coni, bi si s skrajšanim postopkom ob morebitni obsodbi občutno zmanjšal kazen (in sicer za eno tretjino). Nova obravnava pred sodnico za predhodne preiskave Bot-tanovo bo v sredo, 5. tm., ko naj bi sklenili, če proti mladeniču pričnejo sodni postopek. V sodni palači sta bila včeraj tudi mati in oče umorjenega dekleta, s katerima se je Nicoti zadržal v daljšem pogovoru. Kaže namreč, da je njun zagovornik vložil zahtevo, da bi Polverinijeve starše obtožiti sodelovanja pri umoru, za kar pa naj ne bi bilo nobene osnove. Obenem odvetnik vztraja pri trditvi, da je bil umor naklepen (truplo je Polverini obtežil z železnim predmetom in vse, kar je pripadalo dekletu, začenši z obleko, odvrgel v smeti, tako da je zabrisal vsakršno sled; poleg tega je hotel zavesti preiskovalce in je na kvesturi sam prijavil izginotje dekleta, a neko rano na roki si je opekel, da bi skril sledove ugriza; tudi dnevnik umorjene in risbe, ki naj bi jih sam naredil in ki prikazujejo z vrvjo privezano dekle ob nekem kanalu, naj ne bi govorili njemu v prid). Javni tožilec je bil doslej drugačnega mnenja, po njegovem prepričanju ni bilo naklepnosti, ki prinaša dosmrtno ječo (najnižja kazen za namerni umor znaša 21 let). Polverini je trenutno v zapora, potem ko so mu januarja letos dogovorno prisoditi dve leti ječe zaradi posilstva neke druge bivše zaročenke. TnA POBUDO KROŽKA ISTRIAh Pri Lupincu predstavitev zanimive knjige o vinu Kulturni krožek Is tria vabi jutri prijatelje in SiiSo javnost v Praprot na predstavitev knjige univerzitetnega profesorja Ulderica Bemardija z naslovom »Creaturam vini: i riti del vino«. Predstavitev knjige bo ob 18.30 v prostorih kmečkega turizma Lupine. Pri tej zanimivi pobudi sodeluje tudi Konzorcij kraskih vin z zaščitenim poreklom. Z jutrišnjo prireditvijo bo krožek Istria končal svoje letošnjo sezono, ki je med drugim tudi kulturno povezovala Cres s Krasom. Avtor Bernardi v tej knjigi opisuje zgodovino vina in način pridelovanja, obenem pa pripoveduje tudi o pridelovalcih, navaja razne anekdote itd. Skratka gre za zanimivo branje. Pokroviteljstvo nad pobudo sta prevzeli Občini Devin-Nabrežina in Cres. Ob tej priložnosh bodo jutri v Praprotu tudi na ogled fotografije umetnika Jana Lesczynskija iz razstave ((Pozabljena Istra«, ki si jo je občinstvo pred kratkim lahko ogledalo v Labinu. Režiser Corman gost tržaške publike Od četrtka, S.julija do sobote, 8.7. bo v Trstu ameriški režiser Roger Corman, ki velja za enega velikih svetovnih mojstrov znanstveno fantastičnega filma. Ob tej priložnosti bodo v četrtek ob 21.uri v muzeju Revoltella predvajali nekatere njegove najbolj znane filme, dan kasneje ob 21. uri pa se bo filmski mojster na Gradu sv. Justa srečal z občinstvom. Na gradu bodo predvajali njegova filma »II pozzo e il pendolo« in »Sepolto vivo«. V soboto ob 18. uri bo Corman v konferenčni dvorani muzeja Revoltella spregovoril o svojem delu. Na Dolinskem bodo praznovali sv. Urha Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo v torek, 4. julija, ob priliki občinskega patrona sv. Urha, občinski uradi zaprti in občinske službe ne bodo delovale. Nujne posege bo zagotovila dežurna služba. ŠKD Cerovlje - Mavhinje U. Zamejskega Festivala Amaterskih Dramskih Skupin Današnji spored: ob 20.30 Tonka in Vanča »Venderigle na plači« ob 22.00 Dramska skupina KD Tabor Quienau »Vaje v slogu« Od 19. ure dalje je možen ogled razstave umetnikov Bogomile Doljak, Pavla Hrovatina in Andreja Merviča. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na VAŠKO SAGRO na ZrebCevo 1., 2. in 3. julija Danes, 2. julija, ob 18.30 kulturni program: nastop pihalnega orkestra Gepard iz Kopra in ples z ansamblom Adria kvintet jutri, 3. julija ples z ansamblom Happy day GALSBENA MATICA TRST Šola »Marij Kogoj« POTRJEVANJE IN PREDVPIS za šolsko leto 1995/96 Prijave sprejema tajništvo od 3. do 28. 7. od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote, ul. R. Manna 29, tel. 418605. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 2. julija OTON Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 23.07. Jutri, PONEDELJEK, 3. julija TOMAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,4 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODIL SE JE: Alessio Sfre-gola. UMRLI SO: 75-letni Do-menico Alessio, 61-letna Savina Zorzet, 98-letni Giuseppe Pachor, 82-letni Bruno Fonda, 88-letni Francesco Malalan, 72-letni Dario Nik-pali, 89-letna Grazia Gam- ORADI GRADBENE IZVEDENCE r\ J v * , duj/T „ TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCU0LA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE TRST Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 ŠD VESNA priredi v Križu 1. in 2. julija, ob priliki sv. Petra in Pavla, Danes ob 10. uri odprtje kioskov. Zvečer Vas bo zabaval ansambel Sound. Delovali bodo dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V slučaju slabega vremena se bo praznik nadaljeval jutri. Le rujno. rujno Vince pij POKUŠNJA D0MAČEBA VINA Nabrežina - igrišče Sokola 30. junija, 1.. 2. julija igrajo ansambli: ADRIA KVINTET. KEVDEA IN KRAŠKI OVČARJI Vabljeni! mardella, 85-letna Ofelia Mazzoni, 89-letna Lidia Rosano, 74-letni Renato Marcon. OKLICI: orožnik Daniel Forlin in uradnica Laura Fiammengo. CZ] LEKARNE NEDELJA, 2. julija 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (te). 410515). BOLjUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 3023031 Od PONEDELJKA, 3. , do NEDELJE, 9. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25.aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 2322531 FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) POLETNO SREDIŠČE SKLADA MITJA ČUK Julij - avgust ponedeljek - petek do 13. ure brez kosila Vpisovanje in informacije med 10. in 13. uro v uradih na Narodni ul. 126. KINO ARISTON - 21.30 »Re-stare calmi«, r. VVolfgang Petersen, i. Dustin Hoffman, Renee Russo, Morgan Freeman. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. ENCELSIOR AZZURRA- 18.50, 20.25, 22.00 »Ace ventura l’ac-chiappanimali« r. T. Shadyac. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15»The mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 15.30, 17.10 »Richie Rich il piu riccho del mondo«, i. Ma-caulay Culkin, 18.45, 20.20, 22.15 »La scuola«, i. S. Orlando, Anna Galie-na. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forest Gump«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »La macchina infernale«. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«, i. Hugh Grant. Andie McDovvell. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Monia la capobanda«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.00 »Rob Roy«, i. Lian Neison, Jessica Lange. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »»Don Juan de Marco« r. Jeremy Le-verl, i.marlon Brando, Faye Dunaway, Jonny Depp . LUMIERE - 18.00, 20.15, 22.00 »Un’avventu-ra terribilmente complica-ta«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant, G. Cates. B PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja KONCERTE KORAČNIC po vaseh. Jutri, 3. julija bo godba nastopila v Cerovljah ob 20.30. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s KD VESNA priredi v torek, 4. julija in petek, 7. julija dva koncerta z naslovom JAZZ IN JAZ - dve srečanji z jazz glasbo. Prvi večer bo nastopila skupina Enneze-ta band, ki izvaja Latin jazz, v petek pa skupina Allione trio. Oba koncerta se pričneta ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici v sredo, 5. julija, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju KONCERT GODBE V. PARMA iz Trebe. Vabljeni! V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak veCer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tudi letos srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirske Bistrice, ki bo v sredo, 12. julija, v maSunskem gozdu v bližini izvira reke Reke. Tu bo tudi piknik. Ob tej priliki bomo obiskali grob A. Bubniča v Pregarjah. Vpisovanje jutri, 3. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8 , tel. 360324. Ob težki izgubi drage mame izreka Ivanu Bem-biču iskreno sožalje MPZ F. Venturini ZAHVALA Ob izgubi dragega Pepija Zidariča se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Grudnu in župniku iz Sempolaja. Žena Nada Praprot, 2.7.1995 ZAHVALA Svojci Franca Malalana se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način z njimi sočustvovali. Trst, Cincinnati, 2. 7.1995 Leto je že minilo, odkar nas je zapustila naša draga mami Milena Ni več sama. Pred kratkim se ji je pridružil njen ljubljeni Stanko Zopet sta skupaj, kot sta vedno bila. Počivajta v miru. Vedno bosta v najinih srcih. Nataša in Mira Trst, 2.7.1995 29. 6.1994 29. 6.1995 Leto dni je minilo, odkar naj je zapustil nas dragi Ivan Škerjanec Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, hčerki in sestra Trebče, Bazovica, Izola, 2.7.1995 1. 7. 1990 1. 7. 1995 Ob peti obletnici smrti drage Antonije Kalc se je z ljubeznijo spominjata sin Carlo z družino in sestra Marija Gropada, 2.7.1995 ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA organizira Do 9. julija na Športnem objektu na PadriCah ŠPORT in ZAB/WO z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli: HAPPY DAV, KEVDEA, STATUS SVMBOL in ALESSANDRA E IL QUARTETTO EDERA. Vabljeni! ASSOCIAZIONE SPORTIVA \>niO/> ŠPORT IN PRIJATELJSTVO ŠPORTNO ZDRUŽENJE ŠPORT E AMICIZIA SV. IVAN, PODLONJER i LONJER, KATINRA Prireja v Bazovici v soboto in nedeljo 1., 2. - 8:, 9. - 15., 16. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: Long žlunk, Zero negativa, Gli assi priredi 7., 8., 9., ID. in 14.„ 15., IB., 17. julija ŠPORT1MI PRAZMIK IVA PROSEKU ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 .ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 .ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 N ^ □ OBVESTILA SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obveSCa star-Se, da je odhod otrok v gorsko kolonijo v Comegliansu jutri, 3. julija. Otroci naj se zberejo v Trstu ob 15. uri v Ul. Donizetti 3 v 1. nadstropju, kjer bo zdravniški pregled, v Gorici pa ob 17. uri pred železniško postajo. UPRAVNI ODBOR Glasbene matice sklicuje redni občni zbor jutri, 3. julija, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri -v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. VAŠKA SKUPNOST od Ferlugov se zahvaljuje vsem za uspešen večer, ki so ga doživeli v Četrtek, 22.6.95, posebno pa še MePZ Skala iz Gropade. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa stalne učitelje, da je šolski skrbnik podaljšal do 7.7.1995 za predstavitev prošenj na podlagi zakona iz dne 22.12.1973 št. 932, 7. člen, za enoletno dodebtev Tržaškemu šolskemu skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih šol. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. št.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - uCno osebje: ot. EMMEGI s d, Vam ponuja v mesecu juliju montažo satelitskih anten s popustom 15%. V popustu je vključena montaža TV antene RAI 3 - slovenski program. Prosek, 101 - Trst Tel. 040 - 251371 Ul. Macchiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja draguljarno malalan NARODNA UL. 28 - TEL. 040/2 i i 465 Diamant - za vedno. . EDIM/02 MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE !ll [Dl MOBILI - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTAROLA POHIŠTVO Z DOLGO TRADICIJO COU/OI P RAI 3 - slovenski program Vidljivost na Krasu vam omogoča TRGOVINA ELEKTRO-TV s prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom IL MERCATONE TRIESTINO VSE ZA VRT, KAMPING IN PLAŽO Predmeti za dom in gostinstvo (posode, kozarci, deske za likanje, stojala za sušenje perila, itd) Velika izbira igrač in raznovrstne plastike KONKVUSREEKLgEN.H TRST, ul. Brigata Casale 11 - Tel. 816215 vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za uCno osebje višjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno učno osebje - D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse pohebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Garducci 8, tel. št. 370301. H ČESTITKE Pri Lakotišču praznuje 14. rojstni dan IGOR SPETIČ. Veliko veselja in nadaljnjega uspeha po dobro opravljeni mali maturi mu želijo nona Meri, stric Stojan, teta Bruna ter bratranca Alenka in Iztok. Danes praznuje pri Korošcih nad Miljami okrogel življenjski jubilej naš zvesti dolgoletni pevec ALDO. Iskreno mu Čestitata zbor Jadran in Društvo Slovencev miljske občine. Danes opolnoči v Re-pnu NINKO ŠKABAR rojstni dan slavi. Še vedno mladosten s kolesom okrog drvi in se ne zaveda, da mu na ramenih že 60 križev cepi. Naj zdravje in sreda ga spremljata se toliko dni, to mu iz srca domaCa klapa želi. Pri Sv. Vincenciju vse veselo je, ker v tednu naokrog je poroka in porod. Srečnim družinam Dne 8. junija 1995 je v Londonu na Queen Marv and Westfield Collegu z odliko opravil diplomski izpit iz strojništva in elektronike David Jelerčič Mlademu inženirju Čestitajo za dosežen uspeh oče, mama, sestra, nona in ostali sorodniki Na tržaški univerzi je iz tujih jezikov in književnosti z odliko doktorirala Erika Grilanc - Klobas Čestitajo ji starši, Bruno, hčerka Karen in vsi sorodniki Včeraj sta na Repenta-bru stopila na skupno življenjsko pot Lea Cemilec in Marko Pisani Vso srečo jima želijo prijatelji iz sekcije Slovenske skupnosti za Repentabor TOMŠIČ in GERDOL Čašo povzdignimo zdaj, da bi lušno bilo vekomaj. Zbor. Otroški zbor Slomšek iz Bazovice čestita učitelju DAVIDU ŽERJALU ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu iz harmonike. DAVID ŽERJAL ponovno si se izkazal. Svoji diplomi iz violine si pridružil odlično opravljen izpit v Pesaru iz harmonike. Še veliko takih uspehov ti želijo otroci in učiteljice C.O.S. I. Trinko-žamejski - Ric-manje. KAREN, sedaj ko je TVOJA MAMA doktor postala, ne bo te več med knjigami zibala. Želim pa le naj prebere ti pravljice vse, časa je sedaj Se in še... Jakob ti to na uho zašepeta, Katja in Giulia-no se pridružujeta. MALI OGLASI IŠČEMO mladega mizarja, sposobnega za delo tudi na višjih strukturah. Tel. 228877 - delovni urnik. 34-LETNA GOSPA, z lastnim prevoznim sredstvom, išče kakršnokoli delo, tudi v zgodnjih jutranjih urah. Tel. 280594. ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoč tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pomoč". PRIDNA, poštena medicinska sestra išCe delo pri slovenski družini. Nega bolnikov, varstvo otrok, pomoC v gospodinjstvu. Tel. št. 0038661/753405. IŠČEM knjige za 1. B razred liceja. Tel. št. 53421 ( zvečer). IŠČEM knjige za l.C razred liceja F. Prešeren. Tel. št. 571248 - zvečer. IŠČEMO mlado pomoč v gostilni kot natakar/ica. Tel. št. 225390. GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe išče pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na št. 214300 (šola) ali 211119 (ravnateljstvo) v dopoldanskem Času. OPREMLJENO trosob-no stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše obdobje, tudi Cez poletje. Tel. št. 200115. UGODNO PRODAM audi 100, letnik ’94, luksuzno opremljen z vsemi optionals. Tel. 362014 ali 369858 v uradnih urah. A 112 elite, letnik ’82 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 040/576116. ■ BARI 71 46 47 50 42 CAGLIARI 28 11 12 37 2 FIRENCE 10 27 44 82 63 GENOVA 49 28 13 38 1 MILANO 85 69 58 88 44 NEAPELJ 33 83 24 25 37 PALERMO 8 66 41 90 82 RIM 40 10 90 25 86 TURIN 64 29 52 61 4 BENETKE 50 35 62 17 90 ENALOHO 2 1 i X 2 X i X 2 X 2 i KVOTE 12 37.203.000 - n 1.438.000 10 145.000 PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december ’91, 60.000 km, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na št. 0481/32626-urnik trgovine. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik ’80, svetlo pla-ve barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovoru. Tel. št. 228519. PRODAM fiat uno v odličnem stanju, staro pet let, 53.000 km. Tel. št. 299276. PRODAM priključni voziček znamke Ellbi 300. Tel. v popoldanskih urah na št. 327342. PRODAM zemljišče 1.107 kv.m v Prebenegu. Tel. št. 231847. PRODAM nove knjige za prvi letnik pedagoškega liceja A.M. Slomšek. Tel. št. 232535. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci št. 6. ToCi belo in črno vino. Vabljeni! OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Bruno in Marija iz Boršta. OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena. OSMICO odpira Milan Kosmina, Brje pri Komnu od 1. do 9. julija. Za hrano, pijačo in zabavo je poskrbljeno. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. ToCi belo in Cmo vino. Poskrbljeno za prigrizek. NA OPČINAH - Narodna 92 so odprli osmico pri Kvrtičevih. Točijo belo in Cmo vino. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruz-zi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Atelier Rosanna Palmanova - Borgo Aquileia 25/1 Tel. 0432-920354 e poročne obleke • ekskluzivni modeli tudi krojeni po meri SOVODNJE / PRIBITEK V OBRAČUNU ZRELOSTNI IZPITI / SLOVENSKA SEKCIJA ITI GALILEI Dvesto milijonov najbe za vodovod V teku je inventar premoženja občine Začetek kolokvijev na industrijskem zavodu Komisija preverja znanje dijakov, dijaki "interese" komisije V sredo se je na županstvu sestal sovodenjski občinski svet, ki je obrav-naval sedem točk dnevnega reda poleg županovih sporočil in nekaj vprašanj med slučajnost-nb. Po zapisnikih Prejšnjih sej so odobrili nekatere spremembe v letošnjem proračunu, črtali 80 aktivne in pasivne ostanke iz lanskega leta, Predvsem pa so soglasno odobrili obračun za lansko finančno leto. S tem v zvezi je seji prisostvoval in na njej tudi poročal občinski preglednik računov, ki je dal pozitivno mnenje o finančnem vodenju občinske uprave in priporočil, naj se opravi ocena vrednosti tako premičnin kot nepremičnin. Župan je obvestil svetovalce, da je ocenjevanje že v teku in ho zaključeno v enem ali dveh mesecih. Dve točki dnevnega reda sta predvidevali obravnavanje pravilnikov 0 smetarski službi in o ključu za določanje davkov na smeti. Oba pravilnika sta bila odobrena soglasno po krajših razpravah, v kateri je posegla svetovalska manjšina, kot sicer tudi pred odobritvijo obračuna in spremnega poročila, ki ga je predložil odbornik Cu-strin. Iz vrst opozicije so se zlasti zanimali, kako misli uprava uporabiti pstanek 219 milijonov lir Iz lanskega leta. V nadaljevanju seje in razprave. med katero je bil spet govor o vodovodu in pitni vodi, je bil marsikdo mnenja, da bo primerno uporabiti ostanek kot dodatek na prispevek, ki ga je država odobrila sovo- denjski občini za posodobitev vodovodnega omrežja. Na seji občinskega sveta so tudi sklepali o manjši spremembi v orga-niku osebja, ki je zaposleno na občini: odobrili so prehod iz II. v III. plačilni razred za tri uslužbenke. Župan je nato poročal o poteku občinskega praznika in se zahvalil društvu Rupa - Peč za organizacijo, pomoč in postrežbo. Zaradi slabega vremena pa ni bilo mnogo obiskovalcev na vaški sagri. Potrdil je domnevo, da bo nov vodovod na kraskem območju prispeval k boljši oskrbi s pitno vodo tudi na Vrhu, in prenesel zagotovila uprave vodovoda, da je voda neoporečna, saj jo zdravstvena ustanova pregle- duje tudi do 60 krat letno. Nekateri svetovalci so predlagali, naj pristojna zdravstvena služba občasno objavi svoje izvide, kar je Zupan sprejel na znanje in zagotovil, da bo predlog posredoval zdravstveni ustanovi. Med slučajnostmi so svetovalci razpravljali na spodbudo manjšinske skupine o arhitektonskih pregradah zlasti v vrtcu in osnovni Soli. Zupan je poročal, da so se v upravi s tem vprašanjem že ubadali, a nobeno podjetje ni doslej poslalo svoje ponudbe za izvajanje potrebnih del. Občinski svet je tudi obsodil pojave vandalizma, ki so bili usmerjeni proti sekcijske-mu tajniku stranke Slovenske skupnosti na Vrhu. Na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda “G. Galilei” se je včeraj začel ustni del mature (na sliki - Foto-studio Reportage). Dvanajst dijakov je v teh dneh, po pisnih nalogah iz slovenščine ter informatike, ponavljalo letno snov slovenske oz. italijanske literature, matematike in elektronike. Devetčlanska komisija, ki je v petek zaključila spraševanja dijakov šole Z. Zois, se je s predsednikom I. Černičem preselila na industrijski zavod in začela preverjati znanje dijakov, ki so nestrpno čakali pred vrati. Vzdušje je bilo kot običajno napeto, polno radovednosti in obenem strahu. Publika, ki je pozorno poslušala prve V Gradežu odprli razstavo del ltanquilla Marangonija Presej obsežen opus slik Tranquilla Marangonija je od petka na ogled v kongresni palači v Gradežu. Za razstavo se je zavzela založba Laguna, ki je izdala tudi zajetno monografijo tega slikarja in xilografa, ki se je pri nas na Goriškem kot tudi v širšem kontekstu uveljavil takoj po 2. svetovni vojni. Po rodu Furlan se je najprej ukvarjal z delom v domači mizarski delavnici, kasneje pa je prišel v tržiško ladjedelnico. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v partizanskem gibanju in najbrž prav zaradi tega je na začetku 50. let, pri nas že uveljavljen umetnik, Sel med prvimi tukajšnjimi likovniki razstavljat čez mejo v takratno Jugoslavijo. Zelo znani so njegovi lesorezi z motivi iz trziske ladjedelnice kot tudi tisti z mitivi iz krajev na goriškem in v Fur- laniji. Ker so takrat v Tržiču nehafi graditi potniške ladje, se je preselil v Genovo. Tranquillo Marangoni je namreč s svojimi velikimi lesorezi (največji je bil dolg več kot 30 metrov) opremljal salone potniških ladij. Na sedanji razstavi v Gradežu so na ogled predvsem originalni lesorezi z raznimi motivi, tisti, s katerimi je opremljal kataloge in knjige, ter en večji pano. Manjkajo pa znamke, saj je Marangoni naredil načrte za kar precej italijanskih postnih znamk. Razstava v Gradežu, na kateri je več kot sto slik, bo odprta do srede avgusta. Dodajmo še, da bo v drugi polovici julija na goriškem gradu odprta razstava tistih del Tranquilla Marangonija, na katerih so motivi iz Gorice. M. W. maturante, je bila številna, saj je morala analizirati “zanimanja” komisije in se nato posvetovati s predmetnim profesorjem. Tanja je ustni del svoje mature začela s prof. Srebotnjak, s katero se je precej sproščeno pogovorila o nekaterih osebnostih italijanske literature; beseda je tekla o Leopardiju, ki je s svojo melanhonijo dijakom priljubljen pesnik, vendar poglobljen je bil tudi lik intelektualca; Pirandello s svojo prozo in dramskimi deli ter nazadnje Verga z epopejo družine Malavo-glia. Matematika je bila nekoliko trši oreh, saj se je spraševanje prepletalo tudi z dokazi in raznimi variantami; Mengolijeva vrsta ter delni odvodi so bila zanimanja prof. Bratine. Preverjanje je bilo v bistvu pri koncu: sledila je še analiza pisne naloge informatike, ki je bila po mnenju dijakov sicer zahtevna, vendar z dobro pripravo izvedljiva ter slovenskega spisa. Nazadnje je predsednik Černič, ki je s posebno pozornostjo sledil spraševanju matematike, še vprašal za izbiro na-daljnega študija oz. poklica in tako se je s polurnim kolokvijem zaključila matura in z njo pet let študija na višji srednji šoli. Veliko olajšanje ter obenem zadoščenje, saj je po začetnem strahu in napetosti hitro prevladala umirjenost, za katero gre zasluga komisiji, ki je, po besedah dijakov, poskrbela za precej sproščeno ozračje, (ej) NOVICE Sen. Bratina na OVSE v Ottavvi V Ottavvi v Kanadi bo od 4. do 8. julija četrto letno parlamentarno zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Organizacija, ki je nastala v 70. letih po Helsinški konferenci, pridobiva vse večji pomen v mednarodnih odnosih. Med predstavniki 53 držav bo v italijanski delegaciji sodeloval tudi goriški senator Darko Bratina in sicer kot izvedenec za človekove pravice in problematiko narodnih manjšin. Bratina bo kot docent na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede tudi glasnik prizadevanj za mednarodno vlogo našega mesta. Izbirali bodo “Filmsko lice ’95” Kinoatelje v sodelovanju z ZSKD in ZKO Slovenije prireja filmski laboratorij “How to make a good film”. V torek, 4. t.m., ob 20.30 bo na igrišču doma A. Budal v Standrežu režiser Vinci Vogue Anžlovar izbiral “Filmsko lice ’95”, sledilo pa bo predvajanje njegovega filma Babica gre na jug. Prijave za laboratorij, ki bo od 6. do 8. julija v Gorici, Ljubljani in Trstu sprejemajo pri Kinoateljeju (tel. 33580) do torka, 4. julija. ŠTEVERJAN / PROSLAVA 25-LETNICE IN NASTOPI FINALISTOV Festival narodne glasbe KRONIKA / V PROMETNI NESREČI Prijatelja skupaj v smrt Nesreča včeraj ob zori pri Talmassonsu Med borovci v Ste-verjanu bo danes ob 17.30 osrednji del jubilejnega 25. festivala na-rodno-zabavne glasbe. Na finalnem tekmovanju do danes nastopilo 15 najboljših med več kot tridesetimi ansambli, ki so nastopili na petkovem (na sliki - Fotostudio Re-Portage) in sinočnjem izločilnem tekmovanju. Nled 17 nastopjaočimi na Petkovem večeru je žirija izbrala sledeče finaliste: Trio Storžič iz Golnika, Tržaški narodni ansambel, ansambel Peter Fink iz Novega mesta, ansambel Vrtnica iz Nove Gorice, ansambel Lufarji iz Cerknega, ansambel Pri-nrorski fantje iz Piranain ansambel Ekart iz Starš. Preostale finaliste so kot rečeno izbirali sinoči. Današnji program bo bogat in obenem slavnosten. Uvedel ga bo nastop folklorne skupine slovenskih izseljencev v Argentini. Sledila bo proslava 25-letnice šte-verjanskega festivala s priložnostnimi govori, nato pa bodo nastopili ansambli zi tekmovalne selekcije vsak s po dvema skladbama. Približno ob 20. uri, ko se bo po koncu tekmovalnih na- stopov žirija umaknila na posvetovanje, bo občinstvo kratkočasil nastop ansambla Alfija Nipiča. Zmagovalca bodo predvidoma razglasili ob 21. uri, nakar bo sledilo nagrajevanje in seveda zabava pozno v noč. K prijetnemu vzušju bo ptispevala tudi razstava in pokušnja vin, ki so jih prispevali briški vinogradniki. Obisk zaslužči tudi razstava zanimivih likovnih del iz drevesnih korenin Mirka Maraža v Sedejevem domu. Na Tržiškem je včeraj močno odjeknila vest o tragični prometni nesreči pri Talmassonsu na napoleonski cesti med Co-droipom in Palmanovo, v kateri sta včeraj ob zori izgubila življenje mlada prijatelja. Žrtvi sta 34-let-ni Fabio Claudio Galop-pin iz Ronk in 23-letni Cristiano Calligaris iz Tržiča. Bila sta delovna kolega v električarskem podjetju, v prostem času pa ju je povezovalo prijateljstvo in skupni interes za balinanje. Tako sta se tudi v soboto zvečer po delu napotila proti Pordenonu, da bi se tam v bližini udeležila nekega tekmovanja. Nastopala sta kot predstavnika društva Turriachese. Po tekmovanju sta se prijatelja zadržala v veseli družbi do pozne ure. Med povratkom domov se je dogodila tragedija. Na kilometre in kilometre povsem ravni cesti iz Co-droipa proti Palmanovi je po vsej verjetnosti voznika Cristiana Calligarisa premagal spanec. Zavozil je v levo in po nesrečnem naključju z vso silo treščil ob edini cementni oporni zidek neke poljske poti. V silovitem trčenju sta bila oba potnika pri priči mrtva. Njuni trupli so iz razbitin potegnili šele videmski gasilci. Vest o nesreči je boleče odjeknila na Tržiškem, kjer sta bila pokojna poznana kot resna fanta in marljiva delavca. Nista bila poročena, zapuščata starša, Galoppin tudi brata, Calligaris pa dve sestri. Lažja nesreča se je predsinoči nekaj po 21.30 pripetilapri Vilešu na mostu čez Ter na državni cesti proti Cervinjanu. V trčenju med avtomobiloma sta se ranila 38-letni Luciano Viezzi iz Fiumi-cella in 71-letni Enzo Faelli iz Cervinjana. Oba so sprejeli na zdravljenje v goriški splošni bolnišnici. Solisti na natečaju Seghizzi V Fogar j e vem avditoriju se je včeraj s tekmovanjem solistov začel letošnji pevski natečaj Seghizzi. Natečaj za soliste (častni predsednik je Luciano Pavarotti) so priredili letos prvič in dosegli dober odziv: včeraj je nastopilo prvih 12 konkurentov, prav toliko se jih bo predstavilo še danes (ob 15. in 21. uri). Mednarodna žirija bo izbrala 10 najboljših, ki se bodo jutri zvečer potegovali za nagrade. Nagrajevanje s koncertom treh prvour-vrščenih bo v torek. Jutri se bo v konferenčni dvorani Espomego začel tudi mednarodni posvet o glasbeni didaktiki, ki je letos posvečen Carlu Orf-fu. DOBERDOB / NOV URBANISTIČNI NAČRT Možnosti zazidave in varstvo okolja Smernice prikazali na razširjenem sestanku Prejšnji ponedeljek je doberdobska občinska uprava sklicala sestanek, na katerega je poleg občinskih svetovalcev povabila tudi predstavnike vseh društev in organizacij, ki delujejo na območju občine. Zupan Lavrenčič je predstavil smemice za izdelavo novega občinskega urbanističnega načrta. Povedal je, da je občina že sprejela naravovarstveni načrt in je tudi že določila razmejitev območja, ki naj bi ga zajemal kraški park. Območje parka so skrčili le na širše področje jezera. Sedaj ima besedo deželna uprava, ki se bo morala prej ali slej izreči o rezervatih in kraškem parku. Drugo občinsko ozemlje bi bilo vključeno v takoimenovano območje “predparka” ali “obmestnega parka”, ker bi bili na ta način deležni finančnih podpor. V glavnem izdelan je tudi podrobnostni načrt za zazidavo po vaseh in zaselkih, ni pa še popolnoma dokončan. V treh večjih centrih Doberdob, Jamlje in Poljane bodo vsekakor razširili zazidljivo območje. Drugod naj bi upoštevali težnje in potrebe prebivalstva. Zaželeno bo restavriranje starih stavb. Zupan se je tudi dotaknil turističnih in agriturističnih objektov, ki so jim posvetili veliko pozornost. Glede obrtniške cone med Doberdobom in Poljanami je povedal, da jo je treba dokončno skrčiti in dopustiti kvečjemu le možnost razširitve današnje tovarne. Tudi kamnolomi ne bodo zaželeni. Ostal bo le kamnolom pri Devetakih, katerega upravitelji pa bodo morali upoštevati določene omejevalne predpise. Bivši kamnolom Sgubin bo po vsej verjetnosti postal odlagališče za odpadki material, ki ni nevaren za okolje (inerti). Glede zaščite okolja je župan povedal, da tudi daljnovodi ne spadajo v kraški okvir, kljub temu, da jih je preveč in potekajo prav nad jezerom. Isto velja za naftovode itd., ki potekajo po teritoriju občine. Lavrenčič je poudaril, da si občinska uprava prizadeva, da bi doberdobska občina ohranila čimveč svojih naravnih značilnosti, saj je to premoženje slovenskega prebivalstva, ki tu prebiva. Omenil je tudi željo, da bi premoženje družbe Solvay prešlo (s pomočjo Dežele) pod občinsko upravo, ki bi ga uporabila v naravovarstvene ali druge skupne namene. V razpravi, ki je bila zelo živahna, je bilo postavljenih veliko vprašanj. Govor je bil o preostrih deželnih zaščit- nih zakonih za kraški teritorij, o spornem ozemlju z devinsko-na-brežinsko občino, o pojasnilih glede krajev za odpadke. Nekateri občani so izrazili pomisleke in zaskrbljenost glede kraškega parka, ki se nekaterim zdi preveliko breme za občino. Zupan je pomisleke zavrnil. Veliko je bilo tudi razprave o možnih posledicah pred pretirano sprostitvijo možnosti pozidave. V tem smislu je predstavnica SSk izrazila veliko zaskrbljenost in je celo predlagala županu naj določi normo, s katero bi omejili možnosti za naseljevanje nedomači-nov. Toda župan je glede tega izjavil, da je sožitje najvišja vrednota in zato odklanja take zamisli, ki gredo, po njegovem mnenju, proti ustavi in proti željam po sožitju in sodelovanju med bližnjima narodoma. (MJ) VRH / MLADINSKI PEVSKI ZBOR Veselo srečanje mladih pevcev na pragu počitnic Zapeli so in se sproščeno igrali Odbor mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela je pripravil v soboto, 24. junija, v prostorih KD Danica na Vrhu prijetno in veselo družabnost, na kateri so sodelovali tako elani zbora kot drugi vrhovski otroci (na sliki). Srečanje na pragu poletnih počitnic je potekalo ob reševanju kvizov, številnih igric, prijetnem Vaški praznik v Gabrjah V Gabrjah bo konec prihodnjega tedna vaški praznik, ki ga prireja kulturno društvo Skala. V petek bo tekmoivanje v briškoli in nagrajevanje nogomentega turnirja, ki je že v polnem teku. Naslednji dan bo prav tako briškola, v nogometu pa se bodo otkrat pomerili veterani. Višek praznika bo v nedeljo, ko bo ob 17.30 tradicionalno tekmovanje v košnji. Letošnja novost bo ekipno (dvojice) tekmovanje, vse sodelujoče kosce in kosice pa bodo po preizkušnji pogostili po starem vaškem običaju. Med vsemi tekmovalci bodo tudi iz-žrebali večerjo v gostilni Devetak na Vrhu. Praznik se bo sklenil v nedeljo zvečer s plesom ob zvokih ansambla Vrtnica. kramljanju in sproščeni zabavi. Prisluhnili so tudi nastopu mladinskega zbora, ki je tako zaključil uspešno sezono. Sledilo je podeljevanje priznanj malim pevcem, ki so vestno in redno obiskovali pevske vaje. Družabnosti se je udeležilo več kot petdeset nasmejanih otrok s starši in dedki. Predsednik M1PZ Marko Cotič se je zahvalil pevcem in pevo-vodkinji Marjanki Cev-dek za opravljeno delo v minuli sezoni, staršem pa za pomoč pri dejavnosti, ki bogati vso vaško skupnost. Vsem je zaželel vesele počitnice in napovedal, da bodo jeseni organizirali izlet v Kobarid, obiskali rojstno hišo Simona Gregorčiča inse podali do izvira Soče. Ta izlet bo uvod v novo pevsko sezono. (mic) SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ« vljudno vabi na 25. FESTIVAL -STEVERJAN1995 med borovci v Števerjanu jutri, 2. julija 1995, ob 17.30 finale in nagrajevanje Sledi ples z ansamblom ALFIJA NIPIČA TW GLASBENA MATICA GORICA POTRJEVANJE IN PREDVPISOVANJE v šolsko leto 1995/96 Sprejemamo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v ul. della Croce 3 od 3. do 28. julija 1995. Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Telefon: 0481/531508 KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »La morte e la fanciulla«. Rež. Roman Polanski. L Sigourney Weawer in Ben Kingsley. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Quattro matrimo-ni e un funerale«. Igrata Hugh Grant in Andie MacDowell. Vstopnica samo 7.000 lir. S ČESTITKE Katerini in Andreju se je pridružil mali PETER. Čestitata jima So.be.ma. in Adria. FILOMENA HLEDE je včeraj slavila 86. rojstni dan. Čestitajo ji sinovi, hčere in vnuki. J OBVESTILA SKGZ, ZSKD in ZSSDI sporočajo, da so njihovi uradi v juliju odprti po poletnem umiku in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. KULTURNO DRUŠTVO DANICA z Vrha obvešča, da bo seja vseh članov v ponedeljek, 3. julija, ob 21. uri v kultur-no-športnem središču Danica na Vrhu. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, sporoča, da je odprta vsak dan od 8. do 13. ure. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dažume naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Ison-zo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birsi TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMEN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 SLUŠNI APARATI PHILIPS VAZNO OBVESTILO J SE VAM ZDI, DA LJUDJE A m / V KINU, V CERKVI, ^---- NA PREDAVANJIH NE GOVORIJO JASNO? IMATE TEŽAVE PRI POSLUŠANJU TELEVIZIJE? VERJETNO POTREBUJETE NAS NASVET!!! ODPRLI SMO NOV CENTER V GORICI Ul. Marconi 3/B tel. 30030 URNIK: ob torkih, sredah, četrtkih od 9.00 do 12.30 BH^ILSSliaO tMKMUDI] ISTITUTO A C U S T I C O F»oriHrl>ni A. M. Motori Mattiroli Alessandro ul. Duca D’Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO in G1LERA BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE VCERAJ-DANES Iz matičnega urada go-riške občine od 25. junija do 1. julija: RODILI SO SE: Vittorio Brusa, Filippo Medeot, Sara Spimpolo, Denis Ro-bazza, Giuha Bignami, Ila-ria Bressan, Federica Melon, Peter Vogrig, Selene Necci. UMRLI SO: 88-letna nuna Orsola Zupan, 86-letna gospodinja Giulia Vianelli vd. Bertotto, 88-letna gospodinja Julija Gerljevič vd. Žgavec, 70-letna upokojenka Rosa Tesolin por. petterin, 80-letna gospodinja Anna Russian vd. Coceani, 74-letni upokojenec Eno Olivo Cocetta, 62-letni upokojenec Adriano Petronio, 64-letni zidar Giovanni Ferelli, 83-letni upokojenec Augusto Po-car, 93-letna upokojenka Ginevra elemente vd. To-masin, 86-letna upokojenka Nerina Canciani vd. Gauss, 74-letni upokojenec Silvano Romanese, 89-let-na upokojenka Emma Manzan vd. Zimolo, 76-letni upokojenec Oliviero Zorzin, 77-letni upokojenec Ausonio Aromolo, 92-letni upokojenec Alojz Buzzinelli, 75-letni upokojenec Adolfo Rampi. OKLICI: uslužbenec Fa-brizio Natoli in uslužbenka Viviana Macus, mehanik Marco Viaro in estetistka Monica Marassi, delavec Plavijo Bello in socialna delavka Antonel-la Furlan, delavec Roberto Longo in delavka Tiziana Conte, uslužbenec Fabri-zio Bressan in uslužbenka Simonetta Vittori, uslužbenec Andrea Raiz in uslužbenka Selina Bressan, uslužbenec Marco Grillo in profesorica Sandra Dreossi, tehnik Massi-mo Trevisan in profesorica Tanja Devetak, obrtnik Daniele Zanel in gospodinja Cristina Parisi, trgovec Flavio Cherin in trgovka Evelina Matere, Cri-stofaro Petrella in gospodinja Teresa Nobile. ; ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosuhch 117, tel. 711315. • DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Jutri: 11.00, Livia Pie-monti, vd. Powell z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame Julke Gerljevič vd. Žgavec se zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in se na katerikoli način poklonili njenmu spominu. Franka in Marija z družino Gorica, 2. julija 1995 KOREJA / REŠEVALNA AKCIJA SE NADALJUJE Med mševinami vsaj še štirideset živih Medtem so aretirali štiri voditelje veleblagovnice SEUL - Po veC kot dveh dneh po katastrofalnem rušenju veleblagovnice Sampoong Department Store v središču korejskega glavnega mesta Seula, je vsaj Se okrog Štirideset oseb, ki Čakajo, da jih potegnejo izpod ruševin. Reševalci, ki so si z velikim trudom utrli pot med ruševinami, so dosegli skupino štiriindvajsetih oseb (deset moških in štirinajst žensk), ki so preživele v slačilnicah; le-te se nahajajo v podzemlju veleblagovnice Sampoong. Od teh so jih že rešili šestnajst, reševalci pa se še vedno trudijo, da bi rešili tudi preostale. Krajevna televizija je tudi predvajala posnetke nekega Človeka, ki je ležal na nosilih; kaže pa, da so vsi tisti, ki so nesreCo preživeli, v še kar dobrem zdravstvenem stanju. Reševalci so na nekem drugem mestu med ruševinami že individualizirali nadaljnjih 22 oseb in v prvih jutranjih urah izpod ruševin potegnili še nadaljnjih šest živih oseb. Medtem pa so po nalogu seulske prokure aretirali štiri voditelje veleblagovnice; obtožujejo jih nemarnosti, ker niso zaukazali, da bi poslopje izpraznili kljub temu, da so bili seznanjeni s preteCo nevarnostjo. Med aretiranimi sta tudi 73-letni Lee Joon in njegov sin Lee Han-sang, ki sta ustanovitelj oziroma predsednik družbe, lastnice veleblagovnice. - BANGKOK / ZARADI GOSTEGA PROMETA Tajski mestni redarji so žrtve Dolge ure kljubujejo Izpušnim plinom BANGKOK - Življenje v tajski prestolnici je zaradi izrednega prometa postalo dobesedno neznosno, saj dnevno registrirajo do 1.200 novih vozil. Z zdravstvenega vidika pa so glavne žrtve prometnega kaosa in zastojev ob konicah predvsem bangkonški mestni redarji. Dolge ure kljubujejo tropski sopari, prahu gradbišč in izpušnim plinom, ki so ceste spremenili v prave plinske celice, tako da so med najbolj ogroženimi redarji na svetu. Zgovoren je primer nekega redarja, ki je po dveh letih službovanja na nekem zloglasnem križišču dobesedno znorel, ko je zagledal komemorativni sprevod za kraljem Ramom. Prižgal je zeleno luC na vseh semaforjih svojega križišča in začel plesati v Čast pokojnega kralja. Revčka so odpeljali s helikopterjem, saj rešilcu ni uspelo prebiti se skozi prometni zastoj. Zdravniki so mu ugotovili živčni zlom in ga poslali na deželo. Se huje se je zgodilo nekemu drugemu njegovemu kolegu, ki je po 25 letih službovanja umrl zaradi raka na pljučih, kljub temu da ni bil kadilec, ker je zadnjih pet let služboval na nekem izredno prometnem križišču. To so so vsaj ugotovili zdravniki, ki navajajo, da je v zadnjih dveh letih kar 40 odstotkov mestnih redarjev zbolelo zaradi svoje službe (v glavnem gre za rakaste tvorbe, srCne okvare, živčni zlomi, visok krvni pritisk, težave z dihali, vidom in sluhom). - »Položaj se bo še poslabšal,« trdi zdravnik VVanida Sasivimokul, ki je mnenja, da oblastem še desetletje ne bo uspelo mediti prometnega kaosa. Tega se zaveda tudi občina, ki priznava, da je javni promet nezadosten in da so vsi prevozi odvisni od osebnega prometa. Vsi načrti, da bi nekako uredili promet z obvoznicami in z gradnjo nadvozne železnice, so predragi, tako da nekateri že predlagajo, da bi uvedli singapurski sistem. V tej otoški državi so namreč avtomobili desetkrat dražji kot v drugih državah, davki na avtomobile pa pravo šiki-niranje. Bržkone pa bodo raje poskrbeli za mestne redarje z obveznimi plinskimi maskami, promet pa naj bi mejali iz nepropustnih kioskov z umetno klimo. Trdo kot kamen Kipar Nahan Lieb je v New Yorku odkril svojo skulpturo z naslovom »Moderc« PALEONTOLOGIJA h Najstarejši prednik človeškega rodu ima 36 milijonov let Catopithecus je bil velik kot današnja veverica, živel pa je v Afriki VVASHINGTON -Ameriški znanstveniki so prepričani, da so 36 milijonov let stari fosili neke živali velikosti današnje veverice, ki so jih odkrili v puščavi pri egiptovskem Faijumu, ostanki skupnega prednika primatov'in človeka. Catopithecusa so odkrili že pred tremi leti, a šele pred kratkim so našli tudi Čeljust in lobanjo. Prav ta najdba je po mnenju profesorja Elvvina Simonsa potrdila, da ne gre za neko praopico kot današnje zamorske mačke, ker ima catopithecus namesto dveh Čelnih kosti le eno, podobno kot ljudje, Šimpanzi, gorile in orangutani. Seveda se vsi ne strinjajo s Simonsovo teorijo, ker so trenutno dokazi še nezadostni. Simons pa je prepričan, da je na pravi poti. V puščavi pri Faijumu je bil pred 36 milijoni let bujen pragozd ob ježem nedaleč od Sredozemskega morja. Tu je živelo ogromno živalskih vrst, bil pa je pravi raj za opice. In prav tu naj bi se rodil skupni prednik ljudi in vseh clo-vecnjaških opic, seveda, če je Simonsova teorija točna. Do sedaj so v Alžiriji in na Kitajskem odkrili še starejše fosile opic, a so bili skrajno nepopolni, tako da je težko ugotoviti, Ce so to ostanki prastarih primatov ali pa kosti prednikov današnjih zamorskih mačk. Vrsta pred letališčem Zaradi varnostnih ukrepov po grožnjah z bombnim atentatom je pred letališčem v San Franciscu nastala dolga vrsta avtomobilov (Telefoto AR) BOSNA IN HERCEGOVINA Samo preboj lahko reši Sarajevčane Srbsko obstreljevanje zahtevalo nove žrtve SARAJEVO, ZAGREB (dpa, Reuter) - Bosanska prestolnica je bila tudi včeraj tarča topniških napadov. Zgodaj popoldne je priletela na središče mesta prava poplava granat. Vojaški opazovalci ZN poročajo, da so bili ubiti najmanj štirje ljudje, več kot petdeset pa je ranjenih. Med žrtvami so bili tudi trije otroci. Obleganje in krvavljenje Sarajeva zdaj traja že 38 mesecev. Včeraj so bile tarča srbskih napadov tudi mirovne sile. Bosanski Srbi so med drugim obstreljevali sedež ZN v Sarajevu. Nihče od osebja ni bil poškodovan. V zadnjem tednu je to že četrti napad na enote ZN. Tiskovni predstavnik ZN je menil, da to dokazuje, da Srbi namerno napadajo mirovne sile. Včeraj je menda Sarajevo zapustil poveljnik Unproforja, britanski general Smith. Ves dan so potekali siloviti spopadi med vladnimi enotami in Srbi. Težišče spopadov je bilo na območju sarajevskega predmestja Ne- dariči in Stupa. Po besedah tiskovnega predstavnika ZN v Zagrebu je bilo zaznati močne topovske detonacije tudi na severozahodu pri mestecu Ilijaš, kjer se je začela ofenziva vladnih enot. Po domnevah predstavnika ZN v Sarajevu Covvarda je srbska stran želela pridobiti izgubljena območja. Vladne enote pa že dva tedna onemogočajo gibanje 560 pripadnikom kanadskih modrih čelad pri mestu Visoko v osrednji Bosni. Kanadčanom ne pustijo zapustiti kontrolne točke, češ da na ta način skrbijo za var- nost modrih čelad. Predstavnik Unproforja je včeral priznal, da so uporni hrvaški Srbi že 12. junija odvzeli danskim modrim čeladam v bližini bosanske meje raketni lanser. Izgovor Srbov je bil, da lanser ne bi smel biti na tem območju. Kot kaže, so Srbi zelo občutljivi glede nadzorovanja hr-vaško-bosanske meje, kjer modre čelade nadzorujejo dostavo orožja krajinskim Srbom. Predsednik hrvaško-mu-slimanske federacije Zubak je včeraj v Mostarju pozdravil odločitev nemškega parlamenta o vojaškem sodelovanju na Balkanu. Zubak je poudaril, da je poteza »zelo pozitivna, ker bo s tem dejanjem Nemčija samo še pripomogla k učinkovitosti mednarodnih mirovnih enot v BiH«. Krajinski Srbi, edini pravi Karadžidevi zavezniki, so razkazovali moč na paradi na Slunju (telefoto: AP) RUSIJA / POSLANCI DUME NISO IZGLASOVALI NEZAUPNICE VLADI Jelcin je Černomirdina obdržal v Kremlju Največ zaslug za tak razplet ima odločitev predsednika Jelcina, da odstavi glavne krivce za tragedijo v Budjonovsku MOSKVA (Reuter) - Ruska vlada je včeraj srečno preživela glasovanje o zaupnici, nedvomno zahvaljujoč predvsem predsedniku Jelcinu, M jev petek podpisal ukaz o odstavitvi dveh ministrov in Sefa zvezne varnostne službe, vodilnih predstavnikov trde linije v vladi premiera Černomirdina. Za nezaupnico je glasovalo 193 poslancev, torej 33 manj od potrebne večine in kar 48 manj kot pred desetimi dnevi, ko je parlament, ogorčen zaradi neustreznega postopanja pristojnih ministrstev med dramo v Budjonovsku, zahteval, naj vlada z odstopom plača za svoje napake. Viktor Cemomirdin, največji zmagovalec včerajšnjega glasovanja, je po koncu parlamentarnega zasedanja dejal, da si želi učinkovitega sodelovanja, ne pa spopadov s poslanci. »Spora med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti je konec,« je povedal novinarjem. »Skrajni čas je, da se lotimo dela.« Vjače-slav Nikonov, eden od predstavnikov zmerne struje v dumi, pa je po glasovanju izjavil: »Parlament je dokazal, da ima več čuta za odgo- vornost, kot je marsikdo mislil.« Ce bi namreč poslanci včeraj izglasovali nezupni-co, bi bil Jelcin prisiljen odstaviti vlado ali pa razpustiti parlament in določiti rok za predčasne volitve. Tak razplet dogodkov predsedniku ne bi bil po godu, zato se je v petek odločil sprejeti ponujeni odstop notranjega ministra Jerina, ministra za narodnosti in podpredsednika vlade Jegorova ter šefa varnostne službe Stepašina, ki so v očeh poslancev gla- vni krivci za krvavo čečensko krizo. Parlament je bil z vladnimi »žrtvami« očitno zadovoljen, čeprav je prvotno zahteval tudi odstavitev obrambnega ministra Graco-va, ki pa se mu Jelcin (zaenkrat) še ni bil pripravljen odreci. V Čečeniji pa so se včeraj nadaljevala mirovna pogajanja med predstavniki uporniških sil in ruskih oblasti. Čeprav šibko premirje zaenkrat drži, se utegnejo pogajalci kmalu znajti v časovni stiski, saj niso pri najbolj ključnih vprašanjih - bodočem statusu Čečenije in usodi generala Dudajeva - dosegli še nobenega napredka. Sef čečenske delegacije Ima-jev je sporočil, da bodo uporniške sile v znak dobre volje danes predale ali uničile določeno količino težkega orožja. Trgovina združuje obe Ameriki DENVER (Reuter) - Včeraj zjutraj se je 34 ministrov za trgovino iz Severne in Južne Amerike v Koloradu sporazumelo, da bi moral biti načrt pogajanj za ustanovitev proste trgovinske cone za vso ameriško celino končan najkasneje do leta 2005. Srečanje v Denverju je bilo prvo srečanje ministrov za trgovino, po srečanju voditeljev vseh ameriških držav lanskega decembra v Miamiju. Prostotrgovinska cona pod imenom FTAA (Free Trade Area of the Americas), ki se bo ra-zprostrirala od Aljaske do Argentine in bo povezovala 800 miljonov prebivalcev, bo eden od treh najbolj pomembnih trgovinskih blokov na svetu, poleg evropskega in azijskega. Po besedah ameriškega trgovinskega predstavnika Mickeya Kantora bo FTAA: »v skladu z globalnimi trgovinskimi pravili in ne bo postavljala trgovinskih ovir ostalim državam nečlani-cam.»Vse države podpisnice bodo morale sprejeti vse obveze sporazuma, »država mora sprejeti vsa pravila za svoja, ah pa sploh ne more pristopiti k podpisu prostotrgovinske pogodbe.« Ministri so ustanovih sedem delovnih skupin, ki bodo skrbele za tehnično izvedbo sporazuma. Delovne skupine morajo pregledati nacionalne zakonodaje in obstoječe nacionalne prakse ter pripraviti poročilo do naslednjega ministrskega srečanja, ki bo v Kolumbiji, marcal996. Tridnevno srečanje v Koloradu je gostil ameriški sekretar za trgovino Ron Brovvn, ki je poleg ministrov gostil 800 najpomembnejših predstavnikov gospodarstva vse ameriške celine. NAČRT VSEAMERIŠKEGA TRGOVINSKEGA PAKTA Severna in Južna Amerika sta na srečanju ministrov za trgovino v Denverju položili temelj prostotrgovinskega imperija, ki naj bi obsegal vso ameriško celino A DRŽAVE, KI NISO V NOBENI Prebivalstvo BNP TRGOVINSKI CONI (v milijonih) (v milijardah ameriških dolarjev) Venezuela 20.9 58.9 Čile 13.8 42.5 Peru 22.9 34.0 Kolumbija 35.7 50.1 SKUPNO 180.6 279.2 NAFTA (Severnoameriški sporazum o prosti trgovini) ZDA 257.9 6,387.7 Mehika 91.2 325.0 Kanada 28.7 574.9 MERC0SUR (Južnoameriški skupni trg) Argentina 32.4 244.0 Brazilija 150.4 472.0 Paragvaj 4.4 7.0 Urugvaj 3.2 12.4 A J MERC0SUR Vir: Svetoma banka REUTER ' EVROPSKA UNIJA Evropske integracije pod taktirko Madrida MADRID (dpa) - Španski zunanji minister Javier Solana je včeraj v imenu svoje države od Francije prevzel predsedstvo Evropske unije. Do 31. decembra namerava madridska vlada postaviti v ospredje predvsem politiko zaposlovanja. Razen tega se bodo ukvarjali tudi z evropsko politiko do Sredozemlja in Latinske Amerike. Začeti pa nameravajo tudi s pripravami na naslednje srečanje evropskih voditeljev leta 1996, na katerem bodo razpravljali o prilagoditvi maastrichtskega sporazuma novim razmeram, ki so nastale s širitvijo EU. Solana je v intervjuju za tamkajšnji časopis »El Pais« povedal, da kljub notranjepolitični krizi pričakuje uspešno predsednikovanje Španije na vrhu EU. Španija bo po njegovih besedah storila vse, da bo naslednjih sest mesecev uspešnih za Španijo kot tudi za Evropsko unijo. Javier Solana je dejal, da morajo v primeru širitve EU na vzhod predvsem bogate evropske države priskrbeti sredstva, ki so za to potrebna. Pri tem pa Solana ni imenoval nobene določene članice EU. V zvezi z vojno v Bosni je dejal, da se bo Španija v naslednjih Šestih mesecih zavzemala za diplomatske korake, s katerimi bodo skušali preprečiti četrto »vojno zimo« v Bosni. Španija pa je 1. julija prevzela tudi predsedstvo Zahodnoevropske unije. Po besedah Solane si je Španija postavila cilj, da v šestih mesecih svojega predsednikovanja ZEU nadaljuje predvsem z razpravami o odnosu med Zahodnoevropsko unijo in Evropsko unijo. Stali- šča držav članic ZEU se namreč v zadnjem času močno razhajajo. Španija je prva država, ki hkrati predseduje Evropski 'uniji in Zahodnoevropski uniji. Medtem ko se nekatere države, predvsem Velika Britanija, zavzemajo za ohranitev »statusa quo«, ostale države članice zahtevajo, da ZEU postane del Evropske unije in prevzame njene obrambne naloge. V maastrichtskem sporazumu je ZEU opredeljena kot samostojna organizacija, ki deluje kot vojaška roka Evropske unije in hkrati predstavlja sredstvo za krepitev položaja zveze Nato v Evropi. Zahodnoevropsko unijo sestavljajo države članice EU, razen Avstrije, Danske, Finske, Irske in Švedske. Pridružene članice so Norveška, Turčija in Islandija kot tudi številne države nekdanjega vzhodnega bloka. Status opazovalk pa imajo Danska, Avstrija in Irska. Španija je predsedstvo ZEU prevzela od Portugalske in ga bo na začetku leta 1996 predala Veliki Britaniji. NOVICE Poglavar rimskokatoliške oerkve maševal na Slovaškem BRATISLAVA - Papež Janez Pavel II. je včeraj nadaljeval svoj obisk na Slovaškem. Pod milim nebom je maševal v mestu Sastin, ki leži 70 kilometrov severno od Bratislave. Božje službe v bližini bazilike v Sastinu, kamor letno roma na tisoče vernikov, se je udeležilo približno 400 ti-soč ljudi. Po opravljeni masi se je papež Janez Pavel II. v salezijanskem samostanu v Sastinu sestal s slovaškimi škofi in jih pozval, naj se zavzemajo za večjo vlogo cerkve v politiki. Škofa je hkrati opozoril, da morajo ljudi obvarovati pred ateizmom, potrošništvom in hedonizmom, največjimi zablodami sodobnega časa. Pozno popoldan se je poglavar rimskokatoliške cerkve v Bratislavi srečal s slovaškim predse-nnikom Kovačem in premierom Mečiarjem, zvečer pa se je v nekem bratislavskem samostanu sestal z voditelji drugih verskih skupnosti. Poglavar pravoslavne cerkve na Slovaškem, nadškof Nikolaj, je že prej napovedal, da se sre-Canja ne bo udeležil, ker po njegovem mnenju se niso rešena vsa vprašanja v zvezi z odnosom naed obema cerkvama, (dpa) Rusija naj se ne boji širitve Nata K0BENHAVN - Ameriški obrambni minister '■Viliiam Perry je pozval Rusijo, naj podpre program Partnerstvo za mir, kateremu se je pravkar Pridružila. Partnerstvo za mir je okvir za sodelovanje med Natom in nekdanjimi komunističnimi državami ter predstavlja temeljni kamen za morebitno kasnejše polnopravno članstvo v vojaški zvezi Nato. Perry je v svojem pozivu Rusiji se enkrat poudaril, da naj se Moskva ne boji Natovega Sirjenja proti vzhodu. Nasprotno; raje naj sodeluje pri izgradnji novega, se boljšega varnostnega sistema v tem delu sveta. Obenem je mneriški obrambni minister zagotovil, da Nato trenutno nima nobenih načrtov za sirjehje ali sprejemanje novih članov. »Vsekakor pa bo kasnejša širitev dolg in kompleksen proces,« je v isti sapi povedal Perry, ki se je zaustavil na krajšem obisku na Danskem, potem ko je končal s Pogovori v Moskvi in Varšavi. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD Palestincem ni uspelo Razširitve avtonomije še ne bo GAZA (Reuter) - Predstavniki PLO in Izraela so včeraj sporočili, da se niso sporazumeli o razširitvi palestinske avtonomije na Zahodnem bregu, čeprav so pričakovali, da jim bo to uspelo do 1. julija. Namesto tega sta voditelj PLO Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Simon Peres po srečanju objavila splošno deklaracijo načel ob premestitvi židovskih enot na Zahodnem bregu in napovedala »skorajšnje nadaljevanje pogajanj«. »Danes je 1. julij, sporazuma pa ne bomo podpisali,« je izjavil izraelski minister za okolje Josi Sarid in nadaljeval: »Lahko pa pričakujemo, da se bo to zgodilo kmalu.« Tudi palestinski predstavniki so po srečanju napovedovali, da bodo sporazum dokončno oblikovali se ta mesec. »Se naprej ostaja neresen problem varnosti, kjer pa ne bo- mo popuščali,« je izjavil Peres. Sporen naj bi bil predvsem nadzor nad cestami na Zahodnem bregu po premestitvi izraelskih enot. Po sporazumu iz leta 1993 bo tudi po palestinskem prevzemu oblasti na Zahodnem bregu ostalo skoraj 100 tisoč Zidov, ki dvomijo, da bo Araftu uspelo zaustaviti samomorilske skrajneže iz Hamasa. Fundamentalisti so vselej pripravljeni poseči po skrajnih sredstvih, da bi zaustavili mirovni proces (telefoto: AP) Palestinci zahtevajo, da se premestitev izraelskih enot v več fazah konča do 29. januarja 1997, medtem ko Židje vztrajajo pri kasnejšem datumu tega leta. Arafat je zaprosil Izrael, naj »pokaže več resnosti pri uveljavljanju določil mirovnega sporazuma,« po katerem bi morali Pale- stinci izvesti splošne volitve na Zahodnem bregu že pred dobrim letom. Nestrpni arabski prebivalci so se zato včeraj spopadli z izraelskimi vojaki v vseh treh večjih mestih Zahodnega brega. Zahtevajo, naj Židje izpustijo 5500 pohtičnih zapornikov, ki jih uporabljajo kot sredstvo za izsiljevanje na mirovnih pogajanjih. Očividci so sporočili, da je na ulice Nablusa, Jenina in Ramalah prirohnelo na stotine palestinskih mladeničev. Izraelci so jih skušali obrzdati s sol-zilcem, plastičnimi kroglami in gumijevkami. Aretirali so 50 demonstrantov. EGIPTOVSKO-SUDANSKI SPOR Islamski skrajneži v Kartumu pozivajo k sveti vojni Le egiptovski predsednik lahko prepreči še eno nesmiselno krvavo vojno na nemirnem Bližnjem vzhodu Ideolog sudanskih islamskih skrajnežev Hasan Turabi KAIRO - Ideološki spor med Egiptom in Sudanom je poglavitni razlog za incidente in vojaško mobilizacijo v puščavskem trikotniku Halaib, ki bi lahko povzročili še eno nesmiselno vojno na Bližnjem vzhodu. Razlika od prejšnjih egiptovsko-sudanskih napetosti je ta, da sedanji spor izhaja iz domnevne vpletenosti Sudana v zadnji atentat na egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Po neuspelem atentatu na Mubaraka v etiopskem glavnem mestu Adis Abeba je Mubarak večkrat izrazil domnevo, da je v napad vpleten sudanski vojaški režim. Zdi se, da je razlog za zadnjo zaostritev položaja tudi maščevanje Egipta. Mubarak, ki so ga egiptovski časopisi označili za nacionalni simbol in jamstvo za varnost države, je izjavil, da bo vsak korak proti Sudanu tehtno premislil. Povedal pa je tudi to, da bo Egipt v primem, da Sudan izzove, takoj udaril. V četrtek je Mubarak iz puščavskega trikotnika Halaib, ki ga obe državi zahtevata zase, izgnal 70 sudanskih vojakov. V incidentu na egiptovsko-sudanski meji sta izgubila življenje dva sudanska vojaka, več sudanskih in egiptovskih vojakov pa je bilo ranjenih. Sudanski generali so zatem zagrozili, da bo spor- no mejno območje ob Rdečem morju postalo pokopališče egiptovskih vojakov. Očitno pa so to zgolj prazne besede, saj je egiptovska vojska desetkrat močnejša od sudanske. Egipt pa se dobro zaveda, da bi z morebitnim voja-šldm spopadom prekinil vse vezi z Afriko, in to ne glede na dejstvo, da ima sudanski režim tudi tam zelo malo prijateljev. Kairo bi moral v primeru vojne proti drugi arabski državi upoštevati tudi to, da se lahko nekateri člani egiptovske vojske temu uprejo. Sudansko vlado pod vodstvom generala Omara Basira bi v primeru spopada z Egiptom podprle Široke ljudske množice, saj je država po mnenju sudanske opozicije na robu upora. Zelo vplivna Nacionalna islamska fronta pod vodstvom Hasana Torabija - Egipt je mnenja, da ima sudansko oblast v resnici v rokah Torabi - je takoj pozvala k sveti islamski vojni (džihad) proti egiptovski agresiji. Diplomati v Kairu menijo, da odločitev o morebitni vojni sprejme le Mubarak. »Toda v Sudanu lahko vsak Torabijev skrajnež izstreli prvi naboj, ki bi lahko povzročil se eno nesmiselno bližnjevzhodno vojno,« je Se dodal diplomat. Nabil Megalli/dpa AVTONOMNA PA liMii LESTINSKA OBMOČJA Trpljenje arabskih civilistov se nadaljuje ■Mg* GAZA - Smrt in ječe, mučenja, politični pripori, vojaški procesi in zatha-nje tiska so v Gazi pogosti in zdi se, da gredo vse te kršitve človekovih pravic z roko v roki. Tako je bilo tudi pod 27 kt trajajočo vojaško okupacijo območja Gaze. Zdaj pa te obtožbe prihajajo na dan v poročilih mednarodnih in Palestinskih skupin za zaščito človekovih pravic, ko ti govorijo o letu dni trajajoči vladavini Jaserja Arafata v Gazi in v Jerihu. Palestinci sovražijo kakršnokoli vzporejanje z izraelskimi izrabami moči, za katere zatrjujejo, da so bile mnogo bolj okrutne, sistematične in razširjene. Kljub temu pa se odvetniki in skupine, ki se zavzemajo za svoboščine, bojijo, da se je palestinska samouprava znašla na vrhu spolzkega pobočja, po katerem lahko zelo hitro zdrsne v objem policijske države. Pomanjkljivi nadzor nad izvršno oblastjo, kakor tudi ameriški in izraelski pritisk, naj Arafat cimprej obračuna zskrajneži, priča o tem, da je to upanje razmeroma rahlo. Borci za človekove pravice zatrjujejo, da so jih na stotine zaprli brez obtožbe, jih mučili, pretepali in preganjali. Opoziciji so zavezali jezike, novinarje so ustrahovali, prepovedali izha- janje njihovih časopisov. Nekateri mučeni zaporniki zdaj nočejo imeti nobenih stikov z novinarji, ker so morali podpisati, da tega ne bodo storili. »Zelo pozorno spremljamo in spoštujemo vse človekove pravice v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi,« je izjavil tožilec Kaled Kidra. »Vse, kar se dogaja, poteka v skladu z zakonom«. Problem je zgolj v tem, kako razumemo zakon.« Pravniki se pritožujejo nad slabo zakonodajo. Palestinske oblasti obtožujejo, da so pobrale tisto, kar jim je najbolj ustrezalo iz močvirja zakonodaj in predpisov prejšnjih zavojevalcev tega ozemlja: Turkov, Britancev, Egipčanov in Izraelcev. Ti zakonski predpisi so bili koristno orožje Arafatu, ki je prvo leto svoje vladavine v Gazi poudarjal predvsem vprašanja političnega nadzora in varnosti. Podvojil je število policistov in ustanovil zloglasno vo- Robert Mahonev / Reuter jaško Sodišče državne varnosti. Marsikateri pripadnik policije prihaja iz vrst palestinske diaspore, le z vojaško izkušnjo, brez posebnega usposabljanja za službo v civilni policiji. Svoje orožje so uperili zoper skrajneže, ki nasprotujejo Arafatovim mirovnim sporazumov z Izraelci in v lanskoletnih novembrskih nemirih je pod kroglami padlo 13 pripadnikov gibanja Hamas. Med Arafatove najbolj sporne odločitve štejejo njegov februarski sklep o Arafatovi polcisti ne tajijo svojih gverilskih korenin ustanovitvi naglega vojaškega sodišča, pred katerim se je zvrstilo že 32 skrajnežev, »Zelo sem vznemirjena zaradi tega sodišča,« je izjavila Hana Ašravi, nekdanja izraelska tiskovna predstavnica, Id je zdaj stopila v vrste borcev za človekove pravice. Odvetniki ugovarjajo, ker sodisce zaseda ponoči, da bi se tako izognilo navzočnosti javnosti, obramba pa ima za pripravo na voljo zelo malo časa. Ašravijeva prizna nepravilnosti palestinskih oblasti, vendar zatrjuje, da gredo stvari na boljše. Kritična je predvsem do ZDA, ki po njenem, preveč pritiskajo na Arafata. »Gre za zahodnjaško in izraelsko hinavščine. Zavzemajo se za čimprejšnjo zagotovitev varnosti in dokončni obračun z oboroženo opozicijo, nasprotujejo pa ukrepom za dosego tega cilja. Menim, da je prav ironično, da je ameriški podpredsednik Al Gore čestital predsedniku Arafatu ob ustanovitvi sodi-Sča,« je še poudarila. Ašravijeva je prepričana, da se oblast vse manj zateka k mučenjem, bolj jo vznemirja širjenje »skrivnih« koncentracijskih taborišč. »Ta taborišča se nahajajo na različnih lokacijah, daleč od oči javnosti in možnosti našega nadzora; se zmeraj ne vemo njihovega natančnega števila, ne vemo, kdo je zanje odgovoren, kje se nahajajo in kaj se dogaja za njihovo bodečo žico,« je še poudarila. Palestinci na Zahodnem bregu se zanašajo na skorajšnje volitve, ki naj bi prinesle pravo zakonodajno skupščino. Drugi stavijo na palestinsko politično ozaveščenost, za katero so pre-prepričani, da je na veliko višji stopnji kot pri nekaterih arabskih sosedah. »Mislim, da se bodo palestinske oblasti kmalu znašle pod pritiskom javnosti, ki ne bo dopustila, da bi sle stvari v napačno smer,« je izjavil nekdanji član mirovne pogajalske delegacije Hasan Katib. Nekoliko drugače je v Gazi, kjer se je po navdušenju ob umiku izraelskih čet ustvarilo povsem drugačno izhodišče. »Tam so ljudje zaradi različnih vzrokov nekoliko bolj zadržani in molčeči, česar ni bilo mogoče opaziti niti takrat, ko so bili v času okupacije,« je povedala Ašravijeva. »Nekateri se bojijo, nekateri pa le računajo na službo ali kak političen položaj -večina pa si misli: dajmo jim priložnost. Mislim, da še zmeraj traja nekakšno obdobje medenih tednov, ki pa se bo zelo hitro izteklo.« Nato, njegova preobrazba in Slovenija Knjigo T, Geršoko o bodočih vornostnih povezovoh noše držove VETERANI / ZDRUŽENJE SEVER Policisti Pomurja so imeli pohod po poteh bojev za samostojno Slovenijo KUZMA - Včeraj so se v obmejnem kraju Kuzma zbrali elani veteranske organizacije regionalnega odbora policijskega združenja Sever za Pomurje. SLOVENIJA IN VOJAŠKE ORGANIZACIJE LJUBLJANA - Državni zbor Slovenije je s sprejemom resolucije o nacionalni varnosti zelo določno opredelil prihodnost slovenskega vojaškega povezovanja. Med cilji, ki jih resolucija konkretno navaja, je tudi približevanje in vključitev v Severnoatlantsko zvezo Nato in Zahodnoevropsko unijo kot temeljni svetovni vojaški formaciji. Tej odločitvi je botrovalo predvsem spoznanje, da so procesi povezovanja na področju varnosti hkrati temeljni del evropskih združevalnih procesov. Kmalu za sprejemom resolucije o izhodiščih nacionalne varnosti je bilo ustanovljeno združenje Atlantski svet Slovenije, ki naj bi skrbelo predvsem za informacije o Natu. Med pobudniki je bil tudi mag. Teodor Ceršak, znani vojaški analitik, eden najbolj dejavnih zagovornikov vključevanja Slovenije v zvezo Nato. Ceršak je pred dnevi izdal obsežno knjigo z naslovom Nato, njegova preobrazba in Slovenija, v kateri najdemo vrsto podatkov, ki so nujna osnova za kakršnokoli odločanje. V sedmih poglavjih avtor natančno analizira svetovno situacijo in dileme po razpadu bipolarne ureditve ter možnosti, ki se v novo nastajajočem redu obetajo Sloveniji. Natančno je razložena tudi sedanja struktura Nata, od politično-vodstvene organiziranosti do strukture mednarodnega zavezniškega štaba in pregleda vojaških agencij Nato. Ceršak ob tem korektno opozarja, da se Nato še ni dokončno prilagodil novim svetovnim razmeram in da njegova prihodnja organiziranost še ni natančno dogovorjena. Posebna vrednost Geršakove knjige so podatki o »stranskih« posledicah svetovnega oboroževanja in primerjave o vojaških izdatkih različnih držav. Podatki o temni strani civilizacije, kot pravi Ceršak, vnašajo v navidez »vojaško« knjigo potrebno realnost in distanco: vsak dan zaradi lakote umre približno 144 tisoč ljudi oziroma 52 milijonov letno, medtem ko so bili na primer leta 1987 svetovni izdatki za vojaške stroške dobrih 937 milijard ameriških dolarjev oziroma skoraj tri milijarde dnevno. Izračunano drugače, vsak prebivalec sveta, tudi tisti, ki mu preti smrt zaradi lakote, je leta 1987 za vojaške stroške »zapravil« slabih 189 dolarjev. Ceršak teh podatkov ne navaja patetično, pac pa zato, da se ve, o Cern govorimo, pri čemer niti za hip ne podvomi v pravilnost slovenske odločitve za vojaška povezovanja. Ceršak ponuja dovolj dokumentirane odgovore na temeljne dileme, ki se zastavljajo Sloveniji glede njene varnostne prihodnosti. Nato zagotavlja Sloveniji najvišjo možno stopnjo varnosti, vključitev vanj pa je možna postopoma, v naslednjih desetih letih. Ceršak svoje podatke in analize ponuja ob pravem Času, saj se s približevanjem Evropski uniji začenja tudi čas, ko se bo morala Slovenija začeti o Natu in Zahodnoevropski uniji pogovarjati tudi na konkretni in ne le načelni ravni kot doslej. Boštjan Lajovic Foto: S. Ž./BOBO Člani te organizacije UNZ so v Kuzmi opravili letno skupščino, na kateri so pregledali, kaj so opravili lani in pregledali program dela za letošnje leto. Pred 4. tradicionalnim pohodom po poteh bojev policije Pomurja za samostojno Slovenijo, ki se ga je udeležilo veC kot sto pohodnikov, je bila na mejnem prehodu Kuzma priložnostna slovesnost. Zbranim so o zgodovinsko pomembnih dogodkih za osamosvojitev Slovenije govorili predsednik republiškega policijskega združenja Sever Davorin Bratuš, načelnik UNZ Murska Sobota mag. Darko Anželj in župan občine Rogaševci Janko Halb. Prireditve in pohoda, ki ga je organiziral predsednik regionalnega odbora združenja Sever Alojz Flisar, so se udeležili tudi predstavniki veteranske organizacije Slovenske vojske in predstavniki občinskih in medobčinskih združenj zveze borcev NOV. Med gosti so bili tudi predstavniki avstrijskega mejnega prehoda Bonis-dorf, načelnik žanderma-rijske postaje Jenersdorf in okrajni glavar Jeners-dorfa Jožef Janič. Slednji so namreč v Času vojne slovenske policiste na meji oskrbovali s hrano in drugim. Boris Hegeduš ŠTIPENDIRANJE MLADIH / RAZPIS Letošnje število podeljenih štipendij bo kot vse kaže ostalo nespremenjeno Osnovna štipendija za dijake znaša nekaj več kot devet tisoč tolarjev, za študente pa nekaj več kot enajst tisoč - Polovico mladih bodo na poti do izobrazbe podpirali le starši LJUBLJANA - Prejšnji teden je Republiški zavod za zaposlovanje objavil razpis za tako imenovane republiške štipendije za prihodnje šolsko leto, ki pa dijakom in študentom žal ne obeta boljših Časov. Na Zavodu namreč menijo, da bo število štipendij ostalo enako letošnjemu, ko jih je bilo podeljenih 46500. Na Zavodu pa pričakujejo kar 70 tisoC prošenj za dodelitev štipendije. Ker republiške štipendije, ki smo jim včasih rekli tudi socialne, predstavljajo veliko vedno podeljene finančne pomoči mladim in njihovim staršem, se bo torej skoraj polovica mladih izobraževala le ob finančni pomoči svojih staršev. V iztekajočem šolskem letu je namreč kadrovsko štipendijo prejemalo le 3500 dijakov in študentov, najbolj nada- rjenim pa so podelili še sedem tisoC Zoisovih štipendij. Osnovna republiška štipendija za dijake znaša 9.865 in za študente 11.715 tolarjev. Do njih so upravičeni mladi iz ekonomsko najbolj ogroženih slojev prebivalstva. Zanje lahko zaprosijo tisti, ki se šolajo v kraju stalnega prebivališča in katerih dohodek na družinskega elana v drugem trimesečju leta 1995 ne presega stoodstotne zajamčene plaCe, ki je znašala bruto 30.829 tolarjev. Dohodek na družinskega elana tistih, ki se šolajo izven kraja stalnega prebivališča, pa ne sme presegati 130-odsto-tne zajamčene plaCe oziroma bruto 40.077 tolarjev. Sredstva so omejena in v primeru, da se bo na razpis prijavilo veC kandidatov, kot bo denarja, bodo prednost imeli vsi tisti, ki imajo nižji dohodek na družinskega elana. Prednost bodo imeli tudi tisti, ki živijo na demografsko ogroženih območjih in tisti, ki se odločajo za programe, v katerih primanjkuje di- plomantov. Dijaki in študentje lahko za republiško štipendijo zaprosijo na uradu za delo na območju svoje upravne enote (nekdanje občine). V ta namen morajo izpolniti »Vlogo za pridobitev republiške štipendije«. Obrazec dobijo v vseh knjigarnah. Vsi podatki o dohodkih družine, ki so vpisani v obrazec, morajo biti uradno potrjeni. Vloge bodo na uradih za delo sprejemali od 7. julija naprej, vloge za dijake bodo sprejemali do 5. septembra in za študente do 30. septembra. Štipendiranje ni edina oblika pomoči šolajoči se mladini, ki je vendar ne bi smeli jemati le kot pomoč, paC pa bolj kot naložbo za prihodnost. Da pa za tovrstne naložbe sedanja vlada nima največ posluha, žal kaže tudi petkova proračunska razprava v parlamentu, kjer je bilo zavrnjenih celo vrsto dopolnil, s katerimi bi izboljšali razmere v našem šolstvu. Zavrnjenih je bilo celo vrsto dopolnil za šolske naložbe, med drugim tudi predloga za povečanje regresiranja prehrane za srednješolce in za sofinanciranje prevozov otrok v šole. Pri tem ne gre pozabiti, da te proračunske postavke kljub vsemu niso previsoke. Mateja Bertoncelj Drobnjak se je pocenil, važne zadeve pa so ušle Božo Kovač Bralci slovenskih časnikov bi bili najbrž močno začudeni, če bi nekega jutra na vrhu prvih strani zagledali velik naslov:»Šopek drobnjaka se je pocenil za dva tolarja!« Življenje je sicer res sestavljeno predvsem iz drobnih reči, ki nikakor niso nepomembne, vendar razumni ljudje zvečine nagibajo k mnenju, naj ima vsaka reč mero, ki ji gre. To med drugim koristi duševnemu ravnovesju, prispeva k varčnejši porabi človeške eneregije in zmanjšuje nevarnost, da pomembnejšega ne bi ločili od pomembnega. Na prvih straneh časnikov prav takšnih novic sicer ni, vendar s tem še ni rečeno, da ima v Sloveniji sleherna reč natanko tisti pomen, ki si ga zasluzi. Kolikor je mogoče videti kljub dimu, ki ovija politične poljane, bi prej lahko pomislili, da ravno nasprotno. Vendar kaže biti pri takšni trditvi nadvse obziren. Kdor deluje, je prepričan, da opravlja skrajno važne reči, drugačno mnenje bi ga ohromilo. Odvečne energije pa ni. Kdor misli, mora biti prepričan, da misli najbolj prav, sicer bi dobil kritično distanco do lastnih pogledov in ne bi bil več razumen in razumarski bojevnik temveč navaden intelektualec. Za današnjo rabo pa so predvsem bojevniki. Politična energija je usmerjena v boj za oblast in manj v upravljanje javnih zadev; te je resda mogoče videti v središču pozornosti, vendar so bolj politično orožje kot izraz ambicije politikov in drugih javnih uradnikov, da bi ustvarjali pogoje za prijetno življenje državljanov. Zato uhajajo nekatere pomembne skupne zadeve, v tem tednu vsaj dve. Tako tudi v letošnjih prazničnih dneh države še ni uspelo spoštljivo pokopati pobitih domobrancev. Slovenija ni bila zmožna oblikovati skupne misli na številne mlade ljudi, ki ležijo v kočevskih breznih in bodo zato še naprej opominjali nič krive nove rodove, da je treba poravnati velik človeški (in ne politični) dolg. Kar se je prejšnje dni dogajalo nad temi brezni, je bilo daleč stran od takšnega hotenja. Mrtvi so bili politično orožje živih, ki so zahtevali, naj partizani sklonejo glave in priznajo: »Streljali smo v branitelje domovine.« Na takšen način bo zelo težko, če ne kar nemogoče najti človeško soglasje, ki je potrebno, da bi Slovenija pokopala svoje mrtve in jemala iz preteklosti samo tisto, kar ji bo v oporo za naprej. Takšno dejanje pa bi bilo za Slovenijo nedvomno koristnejše od političnih bojev ter spletk in dokler ne bo legel mir na kočevska brezna, bo prav takšno dejanje pomembno moralno merilo za presojo slovenske politike. Na prvi pogled bi se morda lahko zdelo, da zadeva le ni tako pomembna, predvsem pa je že odmaknjena; če bi zgodovini pustili še malo časa, bi bila morda tudi kmalu pozabljena ali omenjena kvečjemu v kakšnem stavku. A le ni tako, zlasti če bi na takratna dogajanja v Rogu gledali s Človeške strani in če bi upoštevali, da je Slovenija razklana tudi zaradi kočevskih brezen. Razklanosti brez slehernih mostov pa si Slovenija ne more privoščiti, saj se je v teh dneh znova pokazalo, da bi se utegnila znajti na precej viharnem prostoru, če ne bo znala dobro premisliti svojega lastnega položaja. Ko so jo na evropskem vrhu v Cannesu prijazno spodbudili, naj se še naprej trudi za pridruženo članstvo, obenem pa so jo okrcali zaradi počasnega (zemljiškega) prilagajanja evropskim standardom, so jo odrinili v približno enak položaj kot druge države na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter Albanijo. Evropsko srce je očitno bolj odprto za nekdanje sovjetske republike in satelitske države razpadlega vzhodnega imperija. Obzirno odrinjena Slovenija pa je obenem še vedno precej navskriž s pomembnimi interesi sosedov. Lak začenja pokati celo na idiličnih odnosih z Madžarsko (na primer tovornjaki) in z Avstrijo, ki po diplomatskih kanalih menda sporoča, da ni bilo mišljeno čisto tako, kot je bilo slišati, ko je njihov diplomat našteval zahteve v zvezi s staroavstrijsko manjšino. Ceš da je samo »tipal puls«. Očitno pa ga je močno pospešil in na široko odprl skrajno občutljiva vprašanja. Kdo ve, ali jih bosta obe strani složno odkljukali, ne da bi bilo treba odpreti denarnico. Ureditev računov za nazaj in umestitev Slovenije v evropski prostor se skratka zdita v teh časih nadvse pomembni vprašanji. Vse drugo nekako teče. Toda politična prepirljivost in drobnjakarstvo ju odrivata nekam v prihodnost, kot da bosta lahko tam počakali na odgovornejše ljudi. I T A ■ Vladna kriza previsoka cena za rešitev Primer trmoglavega pravosodnega ministra Filip-pa Mancusa je esplodiral z rušilno močjo bombe na italijanski politični sceni, ki se je po referendumski napetosti postopno umirjala. Eksplozija bi skoraj porušila tista labilna ravnovesja, ki so bila sad postopne umiritve. Italija je v četrtek spet tvegala obdobje čelnega spopada, v petek pa je vendarle prevladala v večini strank 2elja po soočanju, ki je prispevala k ohladitvi političnih strasti. Marsikdo je pravosodnega ministra označil za nevarno plavajočo mino na italijanskem političnem prizorišču. In vsi so se vprašali, kaj ima trmoglavi minister, ki se oglasa z rezkimi in težko berljivimi sporočili, za bregom. Novinarji, ki so vrtali po Mancusovi preteklosti, niso izsledili ničesar, kar bi lahko opravičevalo sum, da skrivajo poteze pravosodnega ministra kak zakulisni načrt. Po splošni oceni gre v njegovi »vojni« proti milanskemu sodnijskemu timu samo za trmoglavost človeka, ki je tako zaverovan v formalistično tolmačenje ustave in zakona, da sovraži tiste mlajše kolege, ki zakon tolmačijo glede na okolje, v katerem delujejo in so bolj pozorni na vsebino kot na obliko. V dokaz navajajo dve anekdoti iz ministrove preteklosti. Ko je bil Giovanni Fal-cone generalni direktor pravosodnega ministrstva je pozval na sestanek vse voditelje generalnih tožilstev pri italijanskih prizivnih sodiščih, da bi se z njimi pogovoril o boju proti mafiji in potezah, ki bi bile potrebne. zadeve Mancuso bilo zavrnil. »Generalnega direktorja kvečjemu lahko kdo od nas pokliče na pogovor, ne more pa nas sklicati na sestanek,« je baje minister utemeljil svoj odklon. Druga anekdota je bolj banalna, a prav tako dokazuje Mancusovo trmoglavost. Gre namreč za pravdo s sosedo, ki jo minister baje dolži, da mu je posekala bršljan, ki je prerasel zid njegovega vrta in se razlezel po sosedinem. Pravda je baje po dveh stopnjah Se v teku. Omenjeni anekdoti sta verjetno dokaz, da je primer Filippa Mancusa nehoteni incident na italijanski politični sceni. Vendar gre za nepredvideno okoliščino, ki lahko ima - kot marsikateri banalen, vendar nepredvidljiv incident - hude posledice. V svoji »normalizacij-ski« ihti je Mancuso dregnil v pravo sršenje gnezdo, pravosodno politiko in sodnijski tim »čiste roke«, ob katerem se že dalj časa lomijo kopja italijanske politike. Na eni strani je Kartel svoboSCin s Silviom Berlusconijem. Ni skrivnost, IB da ima milanski medijski magnat in predsednik Forza Italia milanski tim za zelo nevarnega, skoraj Vojmir Tavčar smrtnega nasprotnika. To dokazuje stalna Berlusconijeva bitka proti milanskemu tožilstvu. Komaj je prevzel vladno krmilo, je preSel v ofenzivo proti milanskemu tožilstvu. Tedaj pa je bil prisiljen k umiku, ker je bil odlok, ki ga je zasnoval njegov pravosodni minister Alfredo Biondi vendarle preoster, da bi ga bilo lahko italijansko javno mnenje sprejelo. Po grožnji tedaj Se sodnika Antonia Di Pietra, da se skupaj s kolegi umakne, ker bi mu tak odlok ne omogočal preiskovalnega dela, je bil Berlusconi tudi ob pritisku zaveznikov prisiljen k umiku. V enem letu pa se je navdušenje italijanskega javnega mnenja za delo milanskih sodnikov precej ohladilo. In Berlusconi je to izkoristil za novo ofenzivo proti tožilstvu. Med drugim je prav pred nedavnim vložil ovadbo zoper France-sca Saveria Borrellija in njegove sodelavce na generalnem tožilstvu pri kasacijskem sodišču, predvsem pa je milanskim sodnikom postavil vse možne ovire, da bi zavrl njihovo preiskovalno delo zlasti v Švici. Ofenziva pravosodnega ministra proti sodnijskemu timu »čiste roke« je bila za Berlusconija nepričakovana, zato pa tem bolj dragocena pomoč. In zato je tudi razumljivo, da Kartel svoboščin krčevito brani ministra, ki z napadi na tim »čiste roke« skuša uveljaviti svoje formalistično - pa čeprav neučinkovito tolmačenje zakona. Tudi Mancuso - pa čeprav s svojo skoraj nerazumljivo prozo - prispeva k spodko-panju ugleda milanskega tožilstva in tako objektivno pomaga - pa naj to hoče ali - Silviu Berlusconiju. Na drugi strani pa je Leva sredina prisiljena zahte- • vati Mancusov odstop. In ne samo zato, ker je pravosodni minister prišel navzkriž s predsednikom publike Scalfarom. Demokratična stranka levice in levosredinska koalicija nasploh je s Kartelom svoboščin našla skupen jezik ob problemu reforme preventivnega pripora. Kljub odporu javnih tožilcev (okoli 200 jih je podpisalo oster protest proti zakonu, kakršnega je izglasoval senat), je DSL ubrala pot dogovarjanja s Kartelom in iskanja skupnega imenovalca prav v sodni politiki. S tem pa je izzvala med svojimi volilci veliko zaskrbljenost in tudi odpor zaradi suma, da gre za popuščanje Kartelu in za poskus, da bi enkrat za vselej napisali besedo konec pod poglavjem podkupninske afere. Prav zaradi tega Leva sredina ne more dovoliti pravosodnemu ministru, da bi vztrajal v svoji ofenzivi proti timu »čiste roke« in se pri tem požvižgal na smernice, ki jih je nakazal parlament v razpravi, ki je sledila prvi »eksploziji« zadeve Mancuso. Tedaj je premier Dini zadevo rešil s kompromisom, saj je po eni strani sprejel smernice, ki jih je izglasoval parlament, po drugi pa ni povsem demantiral svojega pravosodnega ministra. Sedaj je kompromis veliko težji, ker je pravosodni minister prišel navzkriž s predsednikom republike, ki je imel za umestno, da iz Brazilije posvari pred nevarnostjo poskusa spodkopanja milanskega tožilstva. Predvsem pa je kompromis težavnejši, ker je s svojo trmoglavostjo Mancuso zaostril spor in jasno povedal, da bo odšel samo, če bo odstopila vlada. Kazalo je, da bo srečanje med levo sredino in Kartelom svoboščin prva žrtev nove zaostritve. Toda po četrtkovi napetosti so se v petek vode nekoliko umirile. Leva sredina in Kartel se bosta srečala v torek, ob koncu tedna pa bo Silvio Berlusconi vodil delegacijo Kartela, ki se bo udeležila tematskega kongresa Demokratične stranke levice. In željo po soočanju potrjuje tudi dejstvo, da bo na kongresu tudi zastopstvo Nacionalnega znistva, ki ga bo vodil predsednik Gianfranco Fini. Zelja po dogovarjanju ne seže do tega, da bi tudi Fini spregovoril, toda n j e -go- va prisotnost bo zelo zgovorno dejstvo. Berlusconi je v intervjuju za vrsto meddeželnih časopisov izrazil upanje, da se bo odjuga v odnosih z DSL nadaljevala in da je obdobje »državljanske vojne« končno mimo. Z drugega brega je Massimo D’Alema prav tako poudaril željo po dialogu s Kartelom svoboSCin, saj po njegovem mnenju samo dogovor o pravilih lahko približuje možnost predčasnih volitev. Podobno je bilo tudi s tališče liderja leve sredine Romana Prodija, ki ve, da bi samo dogovor o pravilih igre omogočil dovolj umirjeno volilno kampanjo. Ni naključje, da je ob ohladitvi ozračja iz Mantove lider Severne lige Umberto Bossi spet zaostril svojo ofenzivo proti Levi sredini in zlasti proti voditelju DSL Massimu D’Ale-mi. Bossi, ki noče volitev, ve, da bi dogovarjanje to perspektivo zbližalo. Bossi je tudi predlagal, da bi primer Mancusa rešili s korenito vladno preosnovo, na kar pa DSL ne pristaja, saj bi s preosnovo vlada Lamberta Dinija zgubila svoj tehnični značaj in postala politična vlada. Ze v prejšnjih dneh so v Levi sredini Številni predstavniki opazarjali, da »Mancuso ni vreden vladne krize,« ker bi se s krizo postalo razpletanje političnega vozla Se veliko bolj zahtevno. Pa tudi v Kartelu je verjetno prevladalo spoznanje, da bi čelni spopad za Mancusa desnosredinski koaliciji prej škodilo kot koristilo. Torkovo srečanje bo pokazalo, do kam seže volja obeh koaliciji po iskanju dogovora o pravilih igre. Resnični izpit, ob katerem pa bodo stranke dokazovale svojo zrelost in opdgovorhost, pa je pokojninska reforma. Tu se bo pokazalo, kdo želi postopno umiritev in tako politično tekmovanje, ki ne bi ogrozilo krhkega italijanskega gospodariva in šibkega ugleda Italije na finančnih in denarnih trgih. »Veste, radovednost je bila velika, ugibali smo. Po svoje je taka pot tudi prijetna, Čakalo nas je presenečenje, prijetno presenečenje, jezero je bilo zanimivo, prvič sem bila tamle. Le vreme nas je skrbelo,« je na povratku proti Trstu zadovoljno povedala Marija Udovič BrajkoviC. Dan prej je namreč v Trstu divjala silovita burja, deževalo je, zato je bil strah upravičen. »Vedeli smo samo to, da gremo v Slovenijo in da bomo nekaj Časa prebili na prostem. Zadovoljni smo, proslava je bila lepa, tudi popoldne smo se prijetno imeli ob jezeru,« je dodala Pina Slamic, ki je sedela ob Udovice-vi. Ključ uspeha nedeljskega izleta Primorskega dnevnika je bila ravno skrivnost samega potovanja, bilo je »v neznano«, za cilj ni vedel nihče, ali skoraj nihče. Naj ne zveni bahavo, vendar je le res, da je tokrat odpovedal celo pregovor »Ce ve eden, ne ve nobeden, Ce vesta dva, ve pol sveta«. Vsaj nekaj oseb je moralo biti seznanjeno s tem, kaj nas Čaka, sicer organizacija izleta za okrog 230 oseb ni mogoča, skrivnost pa je za izletnike ostala taka do konca, celo za šoferje avtobusov. Kar ni enostavno. Marsikomu je bilo tudi žal, da ni tvegal. Ko so na Trgu Oberdan že vsi potniki sedeli na svojih sedežih, je eden tistih, ki so pripeljali sorodnike in sami ostali doma, prišepnil: »Kam pa greste?« »V Ilirsko Bistrico, na vsepri-morsko proslavo«, smo potiho odvrnili. Ni mogel skriti, da mu je žal, ker se nam ni pridružil: »Nisem pričakoval, da boste šli na proslavo.« Šofer je zaprl vrata avtobusa, krenili smo proti Pesku, kamor je pripeljalo vseh pet avtobusov z izletniki od Milj do Nabrežine in Devina ter tja do Standreža in Doberdoba. Po krajših obmejnih formalnostih smo pot nadaljevali naprej proti Kozini in pri Podgradu zavili v levo, proti Ilirski Bistrici. Nekaj kilometrov pred mestom smo izletnike seznanili, da gremo na vseprimorsko proslavo 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, zdruZene s praznovanjem dneva slovenske državnosti. Novica jih je spravila v še boljšo voljo. Proslava je bila v duhu primorskega ljudstva, tostran in onstran meje, občutena, enotna, kot je bilo to ljudstvo enotno v boju za svobodo. In marsikdo ni mogel zadržati solze, oci so se orosile, ko so poslušali partizanski pevski zbor Finko Tomažič, besede akademika Cirila Zlobca, ki je med drugim dejal, da se danes govori o krvi in žal o zločinih, ki so bili po vojni storjeni pod partizansko zastavo, vendar se vsa dejanja ocenjujejo po tem, kar je bilo najplemenitejše, zmote so pod opombo, partizani in NOB pa so z veliki črkami zapisani v slovenski in evropski zgodovini. A v tistih letih je divjala vojna, in zgodilo se je tudi marsikaj, Cesar nismo želeli, je nadaljeval, in ni mogoče primerjati leta 1941, 1945 in 1995, bili so drugačni Časi in ljudje. Tistim, ki podtikajo storjeno zlo, je zastavil vprašanje: »Mi na tehtnico zgodovine postavljamo boj za Nedelja, 2. julija 1995 NEDELJSKE TEME POSREČENA ZAMISEL OB 50. OBLETNICI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Več kot 200 izletnikov se je navdušilo nad potjo »v neznano« narod, kaj pa postavljajo tisti, ki ta boj zanikajo?«. Navdušenje je požel tudi zunanji minister Zoran Thaler, Cigar govor objavljamo posebej in v celoti. Prav Thaler je bil »kriv« manjše zamude. Bil sem eden od improviziranih »vodičev« v avtobusu št. 1, v katerem so bili izletniki iz Milj, Zavelj in s Trga Oberdan. Hotel sem kopijo Thalerjevega napisanega govora, vendar se je bilo težko prebiti do ministra. Stiskal ga je Živi obroč, veliko udeležencev proslave ga je želelo pozdraviti, mu Čestitati, nekatere že priletne ženice so ga hitele poljubljat in mu stisnit roko. Čakanje se je zavleklo in ko sem se vrnil do avtobusa, so bili že vsi nestrpni in še sreča, da me niso pustili kar v Ilirski Bistrici. Znova smo zavili »v neznano«, vendar je bila pot razmeroma kratka, bližala se je ura kosila. »Prvič sem bila tu, ko sem obiskovala še osnovno šolo. Dolgo je tega,« je dejala starejša ženska, ko je za svoja leta kar urno in gibčno stopala po stopnicah, ki peljejo do vhoda v Postojnsko jamo in bližnjo restavracijo. »Kdaj je bilo?« smo jo vprašali. »Imela sem osem let, sedaj jih imam še 70 veC«. »So stopnice iste?« »Iste so, nic se ni spremenilo. Tistih poslopij in zgradb tam spodaj, na poti do jame, pa ni bilo« V veliki dvorani Jamske restavracije, prav zraven vhoda v jamo, so se naši izletniki okrepčali. Osebje v restavraciji se je zares zelo potrudilo, da bi vsem Cimprej ustreglo. Vzdušje je bilo sproščeno, prijetno, nekaj parov se je ob zvokih glasbe že zavrtelo. Časa pa ni bilo veliko. »Uganete, kaj nas sedaj Čaka?« je vanje podrezal vodja izleta Egon Kraus. »Gremo na Vipavsko,« je nekdo odvrnil. »Ne, v Ljubljano«, je pristavil drugi, a nihče ni uganil. Izletnike je pozdravil še Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika: »Pripravili smo izlet ob 50-letnici Dnevnika in osvoboditve, zato je bilo naravno, da smo šli na skupno proslavo. Ko smo izlet načrtovali, smo nameravali na vojaško parado v Ljubljani, ob 50-letnici osvoboditve. A v Ljubljani so se skregali. Zato smo ostali na Primorskem, bili smo prepričani, da bo tukaj proslava taka, kot je nam všeč.« Brezigar je še pomiril tiste, ki jih skrbi usoda Dnevnika: »Prejemali ga boste naprej, to je obveza uredništva. Problemi niso taki, da bi bil Primorski dnevnik v nevarnosti. Delamo, da bi bil tudi v prihodnje, kot je bil v teh 50 letih.« Po dvorani se je začela že razlegati pesem, ljudje bi kar tamle ostali, siliti jih je bilo treba, da se spet odpravijo na avtobuse, program ni bil še izčrpan. A drugi del poti je bil do zadnjega še bolj ovit v skrivnost, sami vodici so šoferjem vedeli povedati le to, da bodo zavili na avtocesto v smeri proti Ljubljani. Avtocesto smo zapustili pri Uncu. »Obiskali bomo Ribnico,« se je oglasil od potnikov. »Kje neki,« je odvrnil sosed. »Glej, tu v bližini je žabja farma,« je pristavil tretji. »Rakek, tu je bila meja med Italijo in Jugoslavijo«, se je spomnil Stanko Vodopivec iz Bazovice. Ustavili smo se v vasi Dolenje jezero, kjer nam je domačin Miro Kunstek razkazal staro orodje, ki je služilo za ribolov na Cerkniškem jezeru (in tudi krivolov, z ogromnim lesenim kladivom so udarjali po ledu in omrtvičili živali), nenavadno ključavnico, s katero so zavarovali verigo, ob katero so bili privezani čolni, pletene in lesene posode, ki so služile za lov na rake (teh pa ni veC, odkar jih je pred 20 leti uničila kuga), velike žage, s katerimi so žagali led in ga zatem odvažali z velikim vozom, ki je namesto koles imel sani, ter prodajali: »V zameno za led, ki so ga potrebovali za zamrzovanje mesa, saj tedaj ni bilo hladilnikov, so prejeli srajco, pozimi je bil to edini zaslužek.« Kunstekova žena je izletnikom postregla z žganjem, kompotom s slivami in okusnim domačim pecivom. V restavraciji Jezerski hram pri Kebetovih smo si ogledali zanimivo elektronsko programirano maketo, ki ponazarja polnjenje in praznjenje jezera in seveda njegovo podobo ob različnih višinah, ki jo doseže voda. Turistično društvo Notranjska -Cerknica, ki si prizadeva, da bi ovrednotilo tamkajšnje številne zanimivosti, ki so pri nas bolj malo poznane, a so vredne nedeljskih izletov, je omogočilo ogled jezera z vodici. Na svoj račun je končno prišel tudi Bruno Cossi. 2e na Pesku je spraševal, Ce bomo morebiti obiskali kakšno kmetijo, kjer se bo oskrbel s pristnim domačim medom ali sirom. Dotlej ni našel, kar je iskal, vendar očitno ni popustil in naposled je zmagoslavno javil: »Dobil sem med.« Obljubil mu ga je vodic v prvem avtobusu. »Torej je bil izlet vsestransko uspešen,« smo mu odvrnili. »Nimam nobene pripombe,« je zadovoljno prikimal Cossi, »vse je bilo lepo in prav, tudi vreme je bilo na naši strani.« Prav vreme je bilo precej Časa predmet pogovorov, zadnje dva dni je bilo nenavadno slabo za ta letni Cas, ljudi je skrbelo, da jim ne pokvari nedelje. Zjutraj je sicer rahlo rosilo, a le za kratek Cas, kmalu se je obrnilo na bolje. Oblaki so sicer grozeče viseli na nebu, vendar je ostalo le pri grožji, dežja ni bilo. »Na take vrste izletu sem bil prvič,« je še pristavil Cossi, »in konec koncev sem z izkušnjo zadovoljen in bi jo lahko ponovil. Pred odhodom sem bil nekoliko radoveden, bilo je drugače. Obiskali smo kraje, ki jih nisem poznal, zato navsezadnje nic ne spremeni, Ce sem vedel ali ne, kam gremo. Za nami je lep dan, tudi ura povratka mi odgovarja, po srednjetežkem dnevu je ura "dostojna”. Take "lažje” izlete bi lahko prirejali večkrat na leto.« Vseh pet avtobusov se je zbralo na postaji v Cerknici. Nekateri so si hitro ogledali še bližnjo cerkev, vendar se je Cas iztekal, mudilo se je domov. Ostalo pa ga je toliko, da je eden od domačinov, ki ga je na prigovarjanje Cossija poklical eden od vodičev, sklenil nepričakovano kupčijo. Med je pripeljal kar z avtomobilom. V nekaj minutah mu je »blago« pošlo, verjetno ni računal, da ga bo toliko prodal ali pa se je znebil vse zaloge, ki jo je imel doma. »Ne belim si glavo s tem, kam grem, itak sem sama,« je dejala Marija Kobal, »prihodnje leto lahko izkušnjo ponovimo, lahko gremo tudi dlje.« Ob Kobalovi je sedela Viola Obersnel Husu: »Zadovoljna sem, držalo nas je ”na špagci”, ker pac nismo vedeli za cilj, do konca smo ugibali. Mislili smo, da bomo šli v Idrijo, v kraje, kjer so med vojno tiskali Dnevnik. Pravo presenečenje pa je bil obisk jezera, prvič sem bil tam. Prijazno so nam postregli, vodič je tudi znal dobro prodajati.« Vsi so se vračali s prijetnimi vtisi. »Dajala me je nestrpnost, prvič sem šla na pot, ne da bi vedela, kam pravzaprav grem, kaj bom videla,« je odvrnila Lidia Kraljic iz Boljun-ca (sedaj sicer živi v Zavljah), »vse mi je bilo všeč, začenši s kosilom, izkušnjo bi ponovila.« »Povpraševala sem, a nihče ni hotel nic izdati,« ji je segla v besedo Marija Cer-neka, »veliko novega smo spoznali, v spominu so mi ostali tudi govori s proslave v Ilirski Bistrici.« »Morda je bolje, da ne veš, kam te bo zanesla pot; veš, ko konCaš«, je bil kratek mož Umberto Cer-neka. »Časa je bilo žal premalo,« je bil mnenja Ferrucio Coros-si, »da bi si lahko vse še bolje ogledali. Vse, kar prvič spoznaš, pa je lepo.« »Zanimivo je bilo,« je dodala njegova Zena Jožefa, »a dan hitro mine, v enem samem dnevu pa se res ne da narediti še kaj več.« Bili smo že na mejnem prehodu pri Fernetičih, bližal se je večer, a v avtobus je posijalo sonce in izletnike spravilo v še boljšo voljo. Oblaki so bili za nami, sonCni žarki so napovedovali, da nas Čaka lepše vreme. Izletniki so se pričeli pripravljati, pozdravljati, neka gospa je izstopila že na Ko-lonji, večja skupina na Trgu Oberdan, ostali so se odpeljali proti Miljam. Tudi ostali štirje avtobusi so se srečno vrnili. Danilo Bizjak Foto Damjan BaJbi GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA ZORANA THALERJA NA PROSLAVI V ILIRSKI BISTRICI »Naša trdost in naša mehkost, naša jeza in naša ljubezen« OBLETNICA OSVOBODITVE PRIMORSKE Pred tednom dni je bila v Ilirski Bistrici osrednja proslava ob 50. letnici osvoboditve Primorske. Slavnostna govornika na proslavi sta bila akademik Ciril Zlobec in slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki je dobršen del svojega govora posvetil dejavnosti tigrovcev, ki jo je uradna slovenska oblast dolga povojna leta omalovaževala in celo zanikala. Thaler je med drugim omenil tudi bivšega novinarja Primorskega dnevnika Franca Kavsa, Cigar dejanje simbolizira našo trdost in našo mehkost, našo jezo in našo ljubezen. Thalerjev govor objavljamo v celoti. Ko sem bil Se majhen smo v dovednosti. vem, veseh mnogi med vami Primorci, ki ste se v OF vključevali trumoma prav zaradi kapitala, ki so ga zanjo vplačali vasi tigrovci. Ampak naj se vrnemo na Malo goro. Na italijanski strani je padel orožnik - mi pa smo izgubili Danila Zelena. Težko ranjen se je sam ustrelil, da jim ne bi prišel v roke. Fašisti so šele po nekaj dneh zaslutili, Čigavo bi utegnilo Čitankah brali o junaških partizanih, ki so, poleg tega da so se spopadali s premočnim sovražnikom, morali premagovati tudi brezčutne zime, neprehodne zamete, noči pod ledenim nebom. Pravzaprav sem kot otrok povsem resno mislil, da je v letih 1941-45 vladala pri nas krajša ledena doba. To, da vas vidim zbrane v taksnem Številu, mi je danes zgolj v potrditev mojega tedanjega prepričanja, da partizanov ne morejo nstaviti še tako sovražne vremenske okohscine., Hvala, da ste prisil - in hvala za posluh. Vsekakor mislim, da boste glede na okoliščine veseh, če bom v tem govoru krajši, kakor bi si zaslužila štiri leta vašega boja. Iz ljubezni do poslušanja govorov in do govornikov so se tukaj, mislim, zbrali le redki med vami. Niste prišh zato, da bi vam mlečnozobci, ki še smodnika nismo zares povohah, predavah o tem, kaj da se je dogajalo pred 50. leti. Saj ste bili vendar sami tam! Vi sami najboljše veste - in te vednosti, teh spominov, ki so vsak zase enkratni in samosvoji, skupaj pa se zhvajo v veletok re-■ snice, te resnice vam ne more vzeti nihče! Ne morejo vam je vzeti zgodovinarji, ne glede na to, kateri Soh ah struji ah narodnosti pripadajo. Ne morejo vam je vzeti politiki in politikanti, ne glede fla to, ah jahajo na njenih pridobitvah ah pa bi jih radi nataknih vajeti in jih potem zategovali, Bil je den izmed ustanoviteljev, voditeljev in glavnih operativcev rodoljubne organizacije TIGR, prve protifašistične organizacije v Evropi. Fašisti, ki so ga imeli za sovražnika Italije številka ena, so Se pred vojno razpisali za njegovo živo ah mrtvo glavo najvecjo nagrado dotlej - 30.000 lir. Ta znesek je pozneje presegel šele narodni heroj Janko Premrl - Vojko. Mimogrede, tudi ta je bil najprej in predvsem tigrovec. Danilo Zelen je predvojna leta povečini preživel v tedanji Jugoslaviji. Izza rapalske meje je in ji ga pokazali. Zeleh so, da jim potrdi, da so ubili njega, ki so ga s takim besom in tako neuspešno lovih že dve desetletji. Ona pa je ob pogledu na mrtvega sina skrila svojo bolečino in je rekla: »Ne, to ni moj sin.« Potem so prignah k njemu še njegovega očeta. In ta ni mogel zadržati solz. Mati Slovenija pa mora zdaj, eno celo človeško življenje zatem, glasno reci: »Ja, moj sin je bil! Moji sinovi so bih! Moji sinovi ste vi, ki ste preživeh!«. Zakaj sem posebej spregovoril prav o Danilu Zelenu, ne pa o mnogih drugih junakih, od katerih so nekateri, ki so preživeli zdajle v prvih vrstah pred mano? Hrvata in Srba pa predvsem ljudstvo in marsikateri slovenski domoljub, ki je hitel osvobajat svoj narod, je Sele z zamudo odkril, da je osvobajal ljudstvo in sicer ljudstvo, ki naj ne bi poznalo narodnih meja. Pri vas, na Primorskem, je bilo drugače. Tu ni moglo biti nesporazuma. Tu je tudi heroj Finko Tomažič sanjal o "sovjetski republiki Zedinjeni Sloveniji". Tu je vsakdo vedel, koga osvobaja in izpod Čigavega jarma se osvobaja. Ze 1927 je bila ustanovljena ilegalna organizacija TIGR, katere cilj je bil zedinjenje Slovencev v eni državi, (nad.) In leta 1935 je TIGR sklenil pakt o skupnem boju KPI in na-rodnorevolucionarnih gibanj Slovencev in Hrvatov v Juhjski krajini proti italijanskemu imperializmu, proti fašizmu in vojni - pakt, s katerim je tudi KPI priznala slovanskemu, torej slovenskemu in hrvaškemu življu, pravico do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve od itahjanske države. Tu vidite, v teh ciljih, ki so združevali tri objadranske narode, so zametki zmage, ki smo jo dočakali pred petdesetimi leti -in zato lahko tule s ponosom manj vam jo morajo vzeti tisti, ki ste jih vojaški in moralno prema- Resnica seveda od nekdaj dobiva udarce - večinoma nizke. Dejstvo je, da se danes marsikdo Izmed vas, ki ste pred več kot pol stoletja tvegah zdravje in življenje •za sovobodo naroda, poCuti po krivem odrinen, ko pa lahko vsak dan v slovenskih, pa tudi v nekaterih neslovenskih glasilih in trobilih bere ah posluša izjave in trditve, ki so skregane z vašo temeljno življenjsko izkušnjo! Vsi ti pritiski, da bi se prevrednotile nekatere izmed najbolj elementarnih vrednot - kaksme so svo-bodoljubnost, Cut za narodno Čast m osebni pogum - so plod mikavne in sleparske iluzije 20. stoletja, ces da se zgodovina piše, in da se piše lahko vedno znova in spet in spet popravlja in dopisuje in briše - odvisno pač od tega, kdo piše! Pa ni tako. Vi veste to najbolj. Vsak med vami lahko reCe: »Bil sem tam.«In ne more vas izbrisati nobena poteza peresa. Tako kot ni izbrisala tistih, ki so padli! Morda je med vami kdo, ki še ni slisal za Danila Zelena. Prej sem že rekel, da resnica od nekdaj dobiva nizke udarce. Bila so leta in desetletja, ko je nizke udarce prejemala resnica o boju ža narodno osvoboditev Primorske. Tudi danes je z izjemo primorskih borcev le malokomu v zavesti ime tega junaka in sicer samo zato, ker je pripadal nekomunističnemu odporništvu. Tisti, ki veste zanj, boste prisluhnili iz spoštovanja, drugi morda iz ra- usmerjal akcije tigrovcev, velikokrat pa jo je tudi prestopal. Se posebno pogosto se je sestajal s svojimi operativci prav v Ilirski Bistrici, ki je bila eno od prvih in najpomembnejših središč in križišč tigrovskega odpora. V Času druge svetovne vojne je prav Danilo Zelen sprožil prve vstajniške strele na okupatorja. Bilo je 13. maja 1941, ko se je skupaj s sodrugoma Ferdom Kravanjo in Antonom Majnikom spopadel z itahjansko karabinjersko patruljo na Mah gori pri Ribnici na Dolenjskem. Ta dogodek ni samo pravi začetek slovenske vstaje, ampak tudi nespodbiten dokaz, da je to vstajo tudi v "celinski” Sloveniji začela - primorska svobodoljubnost! In tudi prvo partizansko četo na Slovenskem sploh - ribniško Četo, ustanovljeno 1. juhja 1941 na Veliki gori - je ustanovil tigrovec Majnik s so-drugi. Petdeseta obletnica zmage nad fašizmom, ki jo praznujemo v demokratični slovenski državi, je tako obenem tudi priložnost za zmago resnice. In tega bodo, Zaradi preproste resnice. Glasi se takole: »Kar nima začetka, ne more imeti konca.« Brez začetka ni konca. Brez prvega strela ni zadnjega strela. Brez prvega vstajnika ni končnega zmagovalca. Primorci veste to veliko bolje kot drugi Slovenci. Med obema vojnama ste, odrezani od matice, doživljali eno najhujsih usod, ki jih lahko doživi narod: ne le, da ste živeh sredi tujega naroda, ki vas je imel zgolj za manjvredne "drugorodce” brez pravice do lastne kulture in jezika, ampak tudi pod enim najbolj živinskih režimov, kar si jih je doslej izmislil človeški strah pred svobodo, pod fašizmom. Čeprav se Slovencem kot narodu tudi v prvi Jugoslaviji ni godilo dobro, je bila razlika velikanska. Vase trpljenje je rodilo ogorčenje, ogorčenje je rodilo upor. Narodnoosvobodilni boj. V teh besedah, ki smo jih prenesli iz srbščine in hrvaščine, se skriva zvijačno seme nesporazuma. Kajti narod je za Slovenca narod, za pozdravljam tudi pripadnike itahjanske in hrvaške narodnosti, ki so prish danes proslavljat skupaj z nami! Ah je v zgodovini katera zmaga dokončna? Ali pa Se vedno velja stara modrost, da je mogoče tisto, kar dobiš v eni vojni, v naslednji spet izgubiti? Preden spregovorim kaj o tem vprašanju, bo najboljše, če se ugriznem v jezik Ko sem nekoč omenil neko mejo, so nepozvani tolmači vzdignil vik in krik, češ da se grem "zemljo krast". Priznam, da sem se današnjega nastopa spočetka otepal. Ze samo omembo 2. svetovne vojne bodo taisti tolmači, sem si mislil, razumeli kot vojno napoved. Potem pa SQin si le rekel: Čakaj malo. Ce pa je ne bos niti omenil, potem si bodo to razlagali spet kot vdajo. Pa ne gre za vojno. In pravzaprav niti za zmago ne. Za mir gre. In za to, da pot k miru, razumevanju in sožitju drži skozi vzajemno pripoznavanje. Kot veste, ima naša država prav zdaj nekaj problemov v zvezi z vključevanjem v evropsko unijo. Nekatere si povzročamo sami, druge nam delajo drugi. Pa pri tem delajo morda največjo škodo sami sebi. Z našim vstopom bi bilo naposled v obojestransko zadovoljstvo rešeno vsaj tržaško vprašanje - Trst bi s Slovenijo v Evropski uniji dobil svoje prepotrebno zaledje in odprla bi se mu vrata Vzhoda. Na eni skodeli tehtnice imamo 200 podrtij, na drugi pa na tisoče in tisoCe bodočih razvalin izumrlega mesta, ampak menda bomora- tekajo z Italijo pogovori, in pogovori so pač pogovori. V mednarodni diplomaciji so pogovori, to je jasno, na nasprotnem koncu, kot pa je spopad. Do spopada pride, kadar v konfliktu nobena prijatelji zavedeh, kaj je ci. (nad.) Kdo ve, mogoče jim moramo biti celo hvaležni, saj nam s svojimi manevri in veti in zadržki dajejo vsaj dovolj Časa, da lahko zares pretehtamo vse pluse in minuse vstopa v Evropo in se nanj temeljito pripravimo. Strahovi na naši strani so razumljivi, če že ne povsem upravičeni. »Slovenci so se obdržali zgolj zaradi navezanosti na svojo zemljo!« vpijejo svareči glasovi. Čeprav bo bolj znano, da so se Slovenci v minulih težkih stoletjih obdržali ne glede na to, da sploh niso premogh svoje zemlje, nista gluha in slepa drug za drugega. Pogovor je, čeprav zna biti naporen in zoprn, ena najbolj plemenitih in človečnih dejavnosti: Tisti, ki se pogovarjajo, priznavajo drug drugemu obstoj in samostojno voljo. In ko se dva človeka ah dva naroda tako pri-poznata, sta na edini mogoči poti k razumevanju in sožitju. Zato se bomo pogovarjati. Ne le z Italijo, ampak tudi z našimi sosedi Hrvati, in tudi z drugimi, ki se želijo pogovarjati. Primorci in Primorke ste -nekaj posebnega. Mislim resno. Življenje pod Itahjo in ob Habjanih vam je dalo dve značajski Črti, ki gresta sicer težko skupaj - radoživost in sončnost mediteranske kulture vas je zmehčala in vas naredila najbolj prijazne izmed vseh Slovencev, nadutost in surovost tistega, čemur je Mussolini pravil "tisočletna civilizacija", pa je v vas obenem izostrila slovensko trmoglavost in previdnost. Zaradi teh dveh lastnosti ste lahko izvrstni pogajalci - nikakor pa ne predmet pogajanj! Omemba teh vaših značilnosti mi je priklicala v spomin Se eno, napol mitsko, vendar resnično anekdoto iz zgodovine vašega boja proti fašizmu. Bilo je leta 1938, ko je Mussolini obiskal Kobarid. Tigrovci so pripravili nanj atentat. Izvesti ga je imel prostovoljec Franc Kavs, sicer vodja tolminskega Tigra. Pozneje je bil na 2. tržaškem procesu obsojen na smrt. Prepasan z dinamitnim pasom se je kot živa bomba povsem približal diktatorju. V zadnjem hipu pa je Kav-sovo roko, ki bi morala aktivirati eksplozivni pas, zadržala človečnost. Mussolini bodisi zaradi svoje operetne spakljivosti, bodisi iz brezobzirnega samoobrambnega refleksa - preživel je namreč že nekaj atentatov - ni in ni hotel odložiti otroka, ki ga je držal v naročju, obdajali pa so ga tudi drugi šolarčki. Kavs kratko malo ni prenesel misli na smrt nedolžnih otrok. Všeč mi je misel, da ta trenutek v slovenski zgodovmi simbolizira oboje, našo trdost in našo mehkost; našo jezo in našo ljubezen. Zgodovina boja, ki se je bil na Primorskem, je polna tovrstnih dokazov, da tukaj tudi v trenutkih najhujsih bojev in saj je bila tako rekoč vsa v tuji lasti. Res pa je, da smo jo kot tlačani in spolovinarji obdelovali. Ni bilo odločilno, kdo je na tej zemlji gospod in gospodar - odločilno je bilo, kdo se nad njo sklanja v potu svojega obraza. Evropska skupnost temelji na trgovini - na prsotem pretoku denarja, ljudi storitev, blaga in idej. Ce si želimo biti njen del, bomo torej morah sprejeti skupna (njena) pravila. Narod si bo pisal sodbo sam, tako se je glasila prerokba, ki je bila dejansko mesnicena šele s plebiscitom in z osamosvojitvijo leta 1991 in z razglasitvijo državnosti 25.6.1991, na dan, ki ga praznujemo danes 25. junij, današnji dan je naš najveCji praznik. Na ta dan pred leti smo Slovenci složno (in to je bilo najpomembnejše) uresničili stoletne sanje prejšnjih rodov (tudi borcev v 2. svetovni vojni): razglasili smo svojo neodvisno državo. Tiste, ki zdaj pričakujete, da bom posebej spregovoril tudi o naših današnjih odnosih z Itahjo, bom moral razočarati. Kot veste, po- da nihče, ne borci ne prebivalstvo in tudi slovensko duhovništvo ne. Tukaj šeni nikomur posrečilo zasejati semen razdora, katerih krvave sadove je naš narod v velikem delu preostale Slovenije moral žeti že med vojno. Kar vprašajte tisoCe preživelih italijanskih vojakov, ki so na primorskih tleh dočakali kapitulacijo in razpad svoje domovine, kako se jim je godilo v tistih dneh leta 1943, ko jih je brez maščevalnosti razoroževala slovenska vojska in jim je na begu domov mimo nemških straž pomagala dobrodušnost primorskega življa. Sele četrta armada JLA, ki je po Titovem ukazu maja 1945 prevzela komando nad slovenskim ozemljem, in OZNA sta v pijanosti zmage pustila tudi Primorski kajnovske brazgotine. Taksna zmahga je pač človeški poraz. A ne vaš! Vi ste ostati zmagovalci. Zdaj pa na zdiavje naši domovini ob njeni 4. obletnici in vsem ljudem dobre volje, ki so se zbmli tukaj! NEDELJSKE TEME TRŽAŠKA OBČINA IN NAŠ KRAS Tržaške uprave, še posebno tiste, ki so vodile Občino po volilnem prodoru Liste za Trst leta 1978 in ki so bile torej v glavnem nacionalistično obarvane, so vedno smatrale kraško ozemlje kot drugorazredno področje. Na Kras so upravitelji in njihovi politični botri stalno gledali le v funkciji mesta (kraški teritorij kot mestni park za nedeljske izletnike) oziroma v funkciji gradnje infrastruktur (ceste, naftovodi itd.) in, v zadnjem Času, Se raziskovalnih dejavnosti. Na Krasu so zgradili sinhrotron in Center za znanstvene in tehnološke raziskave, malo ali nič pozornosti pa je Občina posvečala realnim potebam Kraševcev. Ni naključje, da je na vzhodnem Krasu pred Časom nastal odbor za ustanovitev samostojne kraške občine. Pobuda je sicer potem romala v pozabo, bila pa je odraz velikega nelagodja, ki ga Kraševci Čutijo do mestne uprave. Zahodni Kras (Prosek, Križ in Kontovel) se je zaradi zelo strogih vinkulativnih predpisov, ki so preprečevali in še danes delno preprečujejo ne samo nove gradnje, ampak tudi obnovitev starih stavb, demografsko zelo postaral. Mladi so morali od doma, kar so zelo negativno občutila vaška družbena tkiva; s posledicami, ki so na zahodnem Krasu vsem pred očmi. Vzhodni Kras med Opčinami in Bazovico pa je od druge polovice šestdesetih let, ko je stopil v veljavo dosedanji regulacijski naCrt, doživel popolnoma nenačrtovani, rekli bi skoraj divji urbanistični razvoj. Opčine so se z leti razvile v majhno mestece brez ustreznih javnih uslug in družbenih servisov, tako da je dobršen del vasi Nedelja, 2. julija 1995 PO ODOBRITVI NOVEGA TRŽAŠKEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA postal velika spalnica za prebivalce, ki preživljajo dan na delu v mestu. Ce izvzamemo staro jedro, ki je kolikor toliko ohranilo stare kraške značilnosti, so se Opčine razvile brez prave identitete in seveda mimo vsakršnih resnejših urbanističnih pravil. Vasi vzhodno od OpCin je mestna uprava prepustila usodi. Na Bazovico so se spomnili, ko so tam načrtovali sinhrotron, na Pa-driCe pa, ko so izbrali lokacijo Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Bani, Trebče in Gropada so medtem samevale v svojem vsakdanu. Na njih so se občinski možje spomnili le ob gradnji kakega elektrovoda (ali naftovoda, bencinovoda itd.) Tako so paC dolga leta tekle stvari. Politična koalicija, ki je za Zupana predlagala in potem tudi izvolila Riccarda Illyja, je že v svojem volilnem programu izkazala novo in drugačno pozornost do kraškega ozemlja. Kras ni bil veC le zelena površina Trsta, ampak polnopravni sestavni del občinske uprave, ki je predolgo zanemarjala (in politično zaničevala) svojo okolico. Obljubam in predvolilnim obvezam večkrat s težavo sledijo konkretna dejanja, sedanja občinska uprava pa hoCeš nočeš predstavlja prelom in novost v primerjavi z vsemi koalicijami, ki so se od leta 1978 zvrstile pod Mihcem in Jakcem. Cestno izjemo predstavljajo pred tem le nekateri levosredinski odbori, ki jih je vodil demokristjanski župan Marcello Spaccini. Pozornost občinske uprave do Krasa je prišla do izraza tudi med oblikovanjem novega regulacijskega naCrta ter med maratonsko razpravo v občinskem svetu. Pozornost pa so spremljala tudi velika protislovja, da ne govorimo o nekaterih političnih kompromisih, ki so bili sklenjeni tudi na koži kraških prebivalcev. Najbolj zgovoren je primer zelo sporne razširitve območje Centra za znanstvene raziskave v smeri proti Ba- nom. Jasnejšo sliko o tem pa bomo dobili šele z uradno objavo načrta, ko bodo pristojni tehnični uradi vnesli v projekt vse popravke, ki jih je med dvotedenskim zasedanjem odobril občinski svet. O Krasu se v mestni skupščini najbrž še ni nikoli toliko govorilo, kot ob priložnosti tega regulacijskega načrta. Precej je bilo sicer demagogije, ki jo je ob tem vprašanju zganjala desnica, slišali pa smo tudi precej resnih in treznih razprav o tem, kakšen naj bo razvoj Krasa in kakšno naj bo razmerje med bivanjskimi potrebami domačinov in krajinsko zaščito teritorija. Svetovalci slovenske narodnosti Andrej Berdon, Igor Dolenc in Peter MoCnik so vseskozi, v umirjenih tonih in z resnimi utemeljitvami, zagovarjali stališča zahodnokraškega in predvsem vzhodnokraškega rajonskega sveta. Slednji je v zvezi z regulacijskim načrtom opravil zelo veliko dela. Berdon, Dolenc in MoCnik nišo nikoli nasedli desnici, ki jim je ob skoraj vseh argumentih, ki so zadevali Kras, nastavila past narodnostnega vprašanja, kot da bi na Krasu ne živeli tudi občani italijanske narodnosti. Dragocen doprinos je dal tudi svetovalec Stranke komunistične prenove la-copo Venier, mnoga stališča openskega rajonskega sveta pa je dosledno zagovarjal Pino Tommasi (Ljudska stranka). V dobrem in v slabem je Kras torej skratka igral vlogo protagonista med debato v tržaškem občinskem svetu. Govorilo se je, kot rečeno, v glavnem le o vzhodnem Krasu, o Proseku, Križu in Konto-velu pa žal zelo malo ali nič. Na vzhodnem delu se gotovo soočajo z velikimi problemi, tudi na zahodnem Krasu pa ni vse zlato, kar se sveti. Regulacijski naCrt, ki je bil odobren pretekli ponedeljek, je glede tega zamudil veliko priložnost. Sandor Tence Sončne in senčne plati regulacijskega načrta: deželni zakon in Bani Komaj odobreni regulacijski načrt bo polnopravno vključeval tudi nekatera javna dela, ki jih določa znani (in sporni) deželni zakon za razvoj Krasa. Gre za normativ, ki ga je deželni svet, kot znano, odobril kot protivrednost za gradnjo sinhro-trona in za druge infrastrukture, s katerimi je posejan vzhodni Kras. Zaradi bitrokratskih in političnih zapletov je ta zakon Zal v glavnem Se vedno mrtva Črka, pomembno pa je, da ga je Občina sedaj tudi uradno priznala in osvojila. Med načrtovane posege sodijo med drugim obnovitev hiše »od Ljenčice« v Trebčah ter športne in rekreacijske strukture ob nogometnem igrišču v Bazovici. Domače športno društvo Zarja bo lahko po novem uredilo prostore za rekreacijo (npr. društveni bar) in teniska igrišča. Uredili pa bodo tudi hlev na cesti, ki pelje v Lipico. S sredstvi deželnega zakona o Krasu bodo lahko finansirali tudi gradnjo telovadnice na Kontovelu, medtem ko so že v teku obnovitvena dela stavbe Marijanišča na Opčinah. O teh projektih sicer ni tekla beseda v občinskem svetu. Vključitev nekaterih javnih del iz tega deželnega zakona v regulacijski načrt sodi nedvomno med senčne plati tega plana. Negativno pa lahko ocenjujemo načrtovano razširitev padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v smeri proti Banom. Gre za površino približno desetih hektarjev (polovica je zasebna, polovica je jusarska last), na kateri načrtujejo manjšo industrijsko cono v znanstvene namene. Ustrezni popravek k regulacijskemu načrtu je izsilila desnica. Pristojni odbornik Giovanni Cervesi je med razpravo skušal za vsako ceno zmanjšati pomen tega sklepa, češ da gre za »sanjsko knjigo« in istočasno za zelo omejene možnosti za zazidljivost. Res pa je, da je Center za znanstvene raziskave »požrl« Se dodatni kos kraške zemlje. Industrijsko področje v bližini naselja (v tem primeru gre za Bane) pa je itak zelo vprašljivo. Kompromis o strelišču, manj obrtnih con in nič veleblagovnic Regulacijski načrt bo na voljo občanom, ko bodo tehnični uradi Občine vanj vključili popravke občinskega sveta in ko bo projekt odobril deželni nadzorni odbor. Takrat bo stekel dvomesečni zakonski rok za vlaganje prizivov. NaCrt se bo nato spet vrnil v občinsko skupščino, postal pa bo pravnomočen z dekretom deželne vlade. To se bo najbrž zgodilo v začetku prihodnjega leta. Poglejmo nekatere popravke, ki so jih občinski svetovalci vnesli v prejšnji ponedeljek odobreni regulacijski plan. Zaceli bi pri openskem strelišču, ki je za domačine, za Slovence in za vse antifašiste velikega simboličnega pomena. Svetovalci so potrdili ureditev »Parka miru« na območju sedanjega strelišča. V zameno za to pa je Občina vinkulirala veliko zemljišče (v glavnem je jusarska last), na katerem načrtujejo novo, seveda večje strelišče. Prišlo je do političnega kompromisa med Illyjevo koalicijo in desničarsko opozicijo. V glavnih obrisih je skupščina osvojila usmeritev vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki pa za dokončno oceno celotnega projekta (Park miru in strelišče) Čaka na izvršilne načrte, ki bodo sledili regulacijskemu načrtu. Zeleni so sprva predlagali, da bi sedanje strelišče enostavno »preselili« v kasarno pri Banih, ki jo je vojska pred kratkim izpraznila. Njihov predstavnik Alberto Russignan pa je tozadevni popravek v zadnjem trenutku umaknil iz razprave. Do sporov in polemik je prišlo v zvezi z načrtovanimi obrtnimi conami. Občinski svet je potrdil načrt, da bi večjo obrtno cono uredili na območju nekdanjega (danes zapuščenega) begunskega taborišča na PadriCah, kar že sodi v deželni zakon o Krasu. V tem primeru gre za daljnoroCno rešitev, to se pravi, da bo treba za izvedbo tega naCrta gotovo Čakati precej let. Obrtni coni ostajata le v TrebCah in pri openski železniški postaji. Občinski svet je v tem primeru precej zmanjšal načrtovano površino. Iz regulacijskega naCrta pa sta Izpadli sicer manjši obrtni coni pri Banih in v Gropadi. Pri Banih je občinski svet le delno spoštoval mnenje rajonskega sveta, ki je zahteval zmanjšanje, ne pa ukinitve obrtne cone. Odpadla je tudi obrtna cona pri Gropadi. Svetovalci so pri tem sklepu očitno upoštevali ljudsko peticijo, ki so jo na Občino in na krajevni sosvet naslovili domačini. Sklad »Mitja Cuk« bo na cesti, ki povezuje OpCine z Repnom, lahko izkoristil površino za razširitev svoje vsestransko dragocene dejavnosti. To velja tudi za opensko športno društvo Polet, ki bo lahko na jusarskih in zasebnih površinah zgradilo pokriti športni objekt in druge strukture za svojo razvejano delovanje. Problem zase predstavlja načrtovani trgovci center (neke vrste velika veleblagovnica), ki so jo sprva načrtovali na Opčinah, kasneje pa v bližini tovornega postajališča pri Fernetičih. Vzhodnokraški rajonski svet je osvojil ta predlog in to tudi v vidiku vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kar bo prej ali slej privedlo do zaprtja mednarodnega blagovnega terminala. Pobudo za trgovski center pri Fernetičih (seveda na ozemlju tržaške uprave) je vneto podpiral tudi župan Riccar-do Illy. Večina občinskih svetovalcev pa je bila očitno nasprotnega mnenja in je ta naCrt kratkomalo izključila iz regulacijskega plana. Občinska skupščina se je okvirno zavzela, da bi nekatera področja, ki so znotraj mestnega parka ali področij, namenjenih infrastrukturam, uživala ugodnosti kmetijskega sektorja. V tem smislu je posebno svetovalec DSL Igor Dolenc zahteval, naj spremenijo sedanjo namembnost nekaterih območij med Križem in Rojanom. Gre v glavnem za obalno območje, ki je, posebno pod Križem, Prosekom in Kontove-lom, posejano z vinogradi. Občina naj bi poskrbela za ureditev primernega dostopa, ki bi omogočal uporabo kmetijske mehanizacije. _____ZAČELO SE BO PETEGA JULIJA V VIDMU_ Poletno potovanje po ljudski glasbi FOLKEST 1995 Glasbeni festival Folkest dobiva iz leta v leto večjo mednarodno razsežnost. Manifestacija, ki je med tovrstnimi ena največjih, nam bo v petindvajsetih julijskih dneh Predstavila skoraj sedemdeset koncertov folk glasbe iz vsega sveta. Folkest se je rodil Pred petnajstimi leti, v zadnjih sezonah pa )e prekoračil meje Furlanije-Julijske krajine 2 nastopi v Sloveniji in Avstriji. Letos so Prizorišče koncertov Se dodatno razširili, saj bo en večer tudi na Hrvaškem, del programa pa bo v Kopru. Namen tega glasbenega festivala je predstaviti in ovrednotiti pristno etnično glasbo in zmes le te z drugimi modernejšimi glasbenimi žanri v izvedbi tako neznanih, a talentiranih skupin, kot svetovnih zvezd, ki so tako ali drugače vezane na folk. Večeri se odvijajo v 2a to glasbo primernih Prostorih: v gradovih, Parkih, vilah in na starih mestnih trgih. Poleg samega koncertnega sporeda pa je Folkest tudi priložnost za srečanje ljubiteljev te glasfce na kon-oertih in tudi na razstavah in seminarjih, katerih namen je seveda siriti poznavanje tega najbolj razvitega Ijud-skega izročila. Folkest ’95 se bo zaCel v sredo, 5. julija v Vidmu z nastopom skupine America. Gerry neckey in Devvet Brunell, sinova ameriških vojakov, rojena v Londonu, sta na koncu Šestdesetih let ustanovila duo, ki je hitro zaslovel s skladbami Horse With No Name, Ventura Highway, Tin Man in drugimi, kred nekaj leti so se ponovno povzpeli v sam vrh glasbenih izvajalcev s pesmijo You Can Do Magic, nastop na trgu Matteotti v središču Vidma pa nam bo omogočil, da omenjene hite ponovno slišimo v živo. Med drugimi bolj znanimi imeni sta Se pevki Joan Baez in Noa, ki bosta nastopili v Kopru, in škotski folksinger Donovan, ki je zaslovel v letih šestdeset s hiti Catch The VVind, Colours in Mellovv Yellow. Njegova zvezda je blestela le nekaj let, njegovi nastopi pa so, vsaj za njegovo generacijo, prava poslastica. Mlajši poslušalci bodo prišli na svoj račun s koncertom ameriške skupine Los Lobos. Kvintet cikanov iz Los Angelesa je zaslovel s skladbama La Bamba in Come On Lets Go, za sabo pa ima zelo bogato produkcijo filmske glasbe. Zelo dobro znajo spajati rock’n’roll, mehiške ritme, zydeco, country in druge ameriške žanre. Rezultat vsega so zelo živahne melodije, ki vselej vabijo k poslušanju. Letošnji Folkest bo zaključila italijanska skupina NCCP - Nuova compagnia di canto popolare, ansambel iz Neaplja, ki že 28 let neprestano raziskuje italijansko, predvsem južno glasbeno izročilo. Devetčlanski bend ima za sabo na tisoče nastopov povsod po svetu, koncet v Spilimbergu pa bo priložnost za srečanje z najbolj pristnimi izvajalci italijanske world mušic. Poleg slavnejših imen pa bodo nastopili še številni drugi ansambli, preko katerih bomo lahko spoznali ameriško, irsko, škotsko, špansko, palestinsko, madžarsko, ukrajinsko, bretonsko, slovensko, istrsko, novozelandsko, furlansko, beneCansko in italijansko etnično glasbo. Dejali smo, da Folkest ne omejuje svojega programa na glasbo. Na programu sta tudi dve fotografski razstavi, in sicer najbolj znanega italijanskega glasbenega fotografa Guida H ar arija od 27. julija do 17. avgusta v Spilimbergu in obetavnega mladega mojstra Gian-nija Cesara Borghesana v Kopru. V okviru Folkesta bodo vršili tudi trije področni načrti: poleg Kopra in Benečije, o katerih pišemo posebej, se bo tretji odvijal v Vidmu, ki se tako po dolgih letih ponovno vključuje v spored Folkesta. V petek, 14. julija bo v furlanskem mestu večer z naslovom Glasba med ljudmi. Gre za praznik posvečen VidemCanom, katerim je glavni pokrovitelj manifestacije, videmska pivovarna Moretti, ki je skupaj z banko Friula-dria gmotno podprla Folkest, želel podariti nepozabno večerno potepanje po starih videmskih gostilnah. Prav tako v Vidmu bo 26. julija keltski praznik, na katerem bodo nastopile tri izredno zanimive skupine. V program Folkesta '95 so vključeni tudi razstava lutenj in seminarji o irski flavti, irskih plesih, in fingerstyle kitare, ki bodo od 27. do 30. julija v Spilimbergu pri Pordenonu. Izredno bogat program torej, ki bo znal zadovoljiti ne samo ljubitelje folk glasbe, ampak tudi širšo publiko. Vsi koncerti se bodo zaceli ob 21. uri, o krajih in morebitnih spremembah pa vas bomo sproti obveščali. Nadvse zanimiv program 5.7. Videm America (ZDA) 7.7. Trčmun Callban (Irska) 8.7. St. Lenart Muzika pod turman: Frisaco Caliban (liska) 9.7. Aviano Fish Head and Rice (ZDA) 11.7 Torvlscosa Fish Head and Rlce (ZDA) Videm Divogray (Madžarska) 12.7. Gorica F. Mc. Laughlin & G. MacDonald (Irska) Clcigolis Kerte (Madžarska), la Cantera (Italija) 13.7. Manzano Sirtos (Grčija) Brugnera Kertezs (Madžarska) Cercivento F. Mc. Laughlin & MacDonald (Irska) Maniago Divogray (Madžarska) 14.7. Videm Glasba med ljudi Oglej Kertezs (Madžarska) Poffabro Braul (Furlanija), F. Mc. Laughlin & G. MacDonald (Irska) 15.7. Brugnera Manuel Luna y La Cuadrilla (Španija) Poffabro Braul (Furlanija), F. Mc. Laughlin & G. MacDonald (Irska) 16.7. Brugnera Manuel Luna y La Cuadrilla (Španija) S.Giovanni al Nat. Etienne Grandjean Trio (Bretanja) Bertonigla (Istra) F. Mc. Laughlin & G. macDonald (Irska) Mediterraneo (Italija) Gorica Divogray (Madžarska) 17.7. Koper Joan Baez (ZDA) Cosson Mediterraneo (Italija) 18.7. Cavalicco Nosisa (Furlanija), Etienne Grandjean Trio (Bretanja) Krim Vizdnto (Madžarska) Beljak (Koroška) La ciapa ruša (Piemont), Dordan (Irska) 19.7. S. Vito al T. Vizdnto (Madžarska) Clegna Braul (Furlanija), Dordan (Irska) S. Giovanni al Nat. Rim Banna (Palestina) 20.7. Koper Sergio Predan - Gato (Istra), Lino Straulino (Furlanija) Valvasone La ciapa ruša (Piemont) Gorica Dordan (Irska) Torviscosa Vizdnto (Madžarska) 21.7. Koper La ciapa rasa (Piemont), Vizdnto (Madžarska) Osoppo La sedon salvadie (Furlanija), Zsaratnok (Madžarska) 22.7. Koper Noa & Gil Dor (Izrael) Frisanco La sedon salvadie (Furlanija) Codroipo Dordan (Irska) Krmin Heather & Stuart (Nova Zelandija) 23.7. S. Giovanni al Nat. Noa & gil Dor (Izrael), Heather & Stuart (Nova Zelandija) 24.7. Bardo Nosisa (Furlanija), Heather & Stuart (Nova Zelandija) Gorica Whiskey Priest (Anglija) 25.7. Cordovado Heather & Stuart (Nova Zelandija), La sedon salvadie (Furlanija) 26.7. Videm-keltski praz.Clar Bog Deil (Irska), Whiskey Priest (Anglija), Heather & - Stuart (Nova Zelandija). 27.7. Manzano Clarbog Ddil (irska) 28.7. Spilimbergo Ogam (Italija), Los Lobos (ZDA) 29.7. Spilimbergo Franco Morone (Italija), Donovan (Anglija), Perlinpinpin folc (Guaskonja) 30.7. Spilimbergo Clar Bog Deil (Irska), Rim Banna (Palestina), Nova Com- pagnia di Canto Popolare (Italija) Muzika pod turman Glasba pod zvonikom je naslov posebnega dela letošnjega Folkesta, ki je namenjen Benečiji. V lepi in zanimivi cerkvici v St.Lenarfu bo 8. julija poseben večer, ki ga Folkest namenja kulturni specifiki tega predela naše dežele. Praznik v St.Lenartu ima dvojni pomen: prvič, ker bodo tu ponovili izredno uspešni lanski večer, ko je Folkest prvič posvetil del svojega programa slovenski glasbeni dediščini, drugič pa, ker bodo v soboto, 8. julija, predstavili prav tu lani posneto cd ploščo, pri realizaciji katere so sodelovali tudi Forum iz Benečije in glasbena založba Ribium. Po lanskem uspehu bosta tudi letos nastopila krajevni zbor (deluje nepretrgoma od leta 1871) in skupina Ne-diski puobi (na sliki) iz Podbonesca. Pristni izvajalci ljudske tradicije bodo gotovo znali prikazati ponos, ki ga je skozi najenostavnejše ljudsko izročilo, petje, beneški narod znal gojiti skozi stoletja. Da bo praznik popoln, bodo poskrbeli še pritrkovalci, Liso in Gušto pa bosta povezovala staro in novo v romantični harmoniji plesa in vaškega praznika. Za povezovanje med beneško in furlansko kulturo bo poskrbel godalni kvartet La sedon salvadie, ki že vrsto let deluje in raziskuje glasbeno tradicijo našega širšega večjezičnega prostora. Žensko zaznamovani koprski večeri Poleg Spilimberga, furlanskega mesteca, v katerem je Folkest vzklil in dobil simbolično prestolnico, bodo letos najbolj vabljivi koncerti v Kopru. Sodelovanje Folkesta s slovenskim Primorjem teče že nekaj let, pravzaprav je vezna nit teh večerov Skupnost Italijanov iz Kopra, katero so furlanski organizatorji že pred leti vključili v festival. Kulturne in prijateljske vezi so omogočile, da se bo del koncertov in drugih prireditev odvijal v Kopru. Osrednji koprski prostor na odprtem, Titov trg, bo s šarmom stolnice, občinske palače in beneške lože idealno ozadje izredno zanimivih večerov. V ponedeljek, 17. julija bo tu nastopila Joan Baez, najbolj znana folk pevka zadnjih tridesetih let. Ameriška pevka, borka za človekove pravice, mirovnica, je že lani obiskala Folkest. Z izjemnim nastopom je lani zaključila večere v Spilimbergu, ko so ji pred nekaj meseci organizatorji ponudili možnost nastopa v Kopru, na večeru, ki bo predvsem posvečen miru, je takoj privolila. V Kopru bomo lahko poslušali njen nežni glas peti skladbe, ki smo jih vsi vsaj enkrat zapeli. Istega dne bodo v palači Gravisi -Buttirai otvorili tudi razstavo mladega fotografa Giannija Cesara Borghesana, ki je velik del svojega opusa povezal z glasbo. V koprskem muzeju bo v četrtek, 20. julija večer posvečen glasbi in poeziji Istre in Furlanije. Za idealno povezavo dveh narodov in dveh kultur bosta poskrbela Rovinjcan Sergio Preden - Gato in Furlan Lino Straulino. Titov trg bo tudi prizorišče nastopa skupine iz Piemonta La ciapa ruša in madžarskih Vizdnto, ki bodo nastopili v petek, 21 julija. Madžari izvajajo moderen folk, ki je sinteza panonske ljudske glasbe, etničnih izročil sosednih narodov ter klasične in jazz glasbe. La ciapa ruša pa predstavlja veselo praznično glasbo v piemontskem narečju. Koprske noCi bo zaključil zelo pričakovan nastop izraelske pevke Noa. Achi-noam Nini (to je njeno pravo ime, ki v hebrejščini pomeni mirovna sestra) se je rodila v jemenitski ljudski družini v New Yorku. Študirala je glasbo in ples, kot sedemnajstletno dekle se je preselila v Izrael. Izbrala si je ime prve in morda edine feministke, ki jo lahko zasledimo v Bibliji in zaCela izredno uspešno glasbeno kariero. Njena prva plošča iz leta 1991 je dosegla izjemen uspeh v Izraelu. Njen tedanji producent in sedanji sodelavec kitarist Gil Dor jo je predstavil prijatelju Pat Methenyju, pod okriljem katerega je Noa postala svetovna zvezda. Izraelska pevka, ki je julija lani že nastopila na Folkestu, decembra pa pela Ave Mario pred Papežem, zna odlično spajati tradicijo jeme-nitske glasbe, židovsko cerkveno petje, new age glasbo, jazz in folk. Koprski večer bo priložnost, da ponovno prisluhnemo njenim izrednim pevskim sposobnostim. O želji Folkesta, da bi, vsaj kulturno odstranili vse meje, priča tudi večer, ki se bo odvijal v hrvaški Istri, in sicer v Berto-nigli, nedaleč od Buj. Tu se bo v nedeljo, 16. julija Folkest prvič ustavil na hrvaških tleh. Poslušalce bosta zabavali stalna obiskovalka furlanskih glasbenih večerov, italijanska skupina Mediterraneo in škotski duo, ki ga sestavljata kitarist Franck McLaughlin in pevka Gillian MacDonald. Stran pripravil Aleš Waltritsch NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 2. julija 1995 KAKO SMO DOŽIVLJALI V junijskih dneh leta 1945 se je jugoslovanska vojska morala umakniti iz Trsta. Primorski dnevnik je opmvljal v tistih dneh ključno vlogo: s svojim poročanjem je miril in skušal vhvati zaskrbljenim Slovencem zaupanje v napore jugoslovanskih oblati, da se vprašanje Trsta povoljno reši. Kljub političnim premikom je bilo treba skrbeti za smotrno prebujo kulturnega utripa, svetovali, buditi in usmerjati. Izredno pozornost je PD posvečal obnovi slovenskega šolstva, vzbujanju zavesti o pravicah in potrebi po pripravi čim boljšega učnega osebja. Časopis ne more zanemarjati še nezaceljenih ran svojih braclev, poizveduje po svojcih, kise še niso vrnili domov, vsak dan navaja spisek tistih, ki se vračajo iz koncentracijskih taborišč, obenem pa obvešča o vseh bolj ali manj drobnih zadevah, da so bralci o vsem na tekočem. B.K. Maršal Uto o Trstu Beograd, 23. Radio Beograd objavlja: Maršal Tito je včeraj popoldne sprejel predstavnice AFZ iz vseh krajev naše dežele in ostal dalj časa z njimi v razgovoru. Ko je slišal njihova razlaganja in prejel pozdrave iz Istre, Trsta in Slovenskega Primorja kakor tudi iz vseh ostalih delov naše domovine, se je Maršal Tito zahvalil z govorom, v katerem je med ostalim dejal, obračajoč se k ženam Istre, Trsta in Slovenskega Primorja: »Zdaj je pri vas položaj tak, da smo morali začasno umakniti naše čete. To ozemlje je zdaj pod zavezniško upravo. Zatrjujejo nam, da se tam ne bo prejudicirala dokončna odločitev, katera mora prinesti mirovna konferenca. Bojimo se samo za pridobitve ljudske oblasti, ker bodo fašistični elementi onemogočili njen razvoj. Za sedaj je položaj tak, da ne moremo vplivati na te kraje. Toda če bo narod v Trstu in Slovenskem Primorju složen v vprašanju narodnih pridobitev, potem narodu nihče ne more ničesar«. »Hotel bi povedati nekaj besed, kako gledamo na odnošaje z italijanskim narodom. Mi želimo živeti v najboljših odnošajih z ita-lijanskim narodom. Posebno nas je razveselilo močno gibanje antifašistov v severni Italiji. Smatramo vsak njihov uspeh za svoj uspeh. Mislim, da bo prišel čas, ko bosta Jugoslavija in resnična demokratična Italija, jugoslovanski in italijanski narod vendar iz-vojevala svojo zmago, a dokler zmage ne izvojujemo, je naša naloga, da pokažemo, kako živi narod pri nas brez ozira na to, kakšnega porekla je, a mi bomo to z zgledom pokazali. Prepričan sem, da se med Italijo in Jugoslavijo ne more več ustvariti jez, kateri se je zrušil, a naše načelo je, da se narod sam opredeli in se izrazi, v katerih mejah žeti živeti. Moram poudariti, da ne želimo osvajati tujih teritorijev. V pogledu Trsta, kot velikega industrijskega centra z velikim pristaniščem, naj navedem, da ima bodočnost samo v okviru Jugoslavije. Nobeno veliko mesto ne more prosperirati, ako nima sa seboj zaledja. Nato je maršal Tito govoril o tem, da ne more vehko mesto napredovati brez zaledja ampak samo nazadovati, in izjavil: »Tu ni več govora o pripojitvi nekega mesta eni državi, pač pa samoodločbi,-kar je tako jasno naznačeno v atlantski tisti«. Nadalje je maršal Tito rekel da so nade, da bodo tovarne v Trstu delale za nas, kar bi bilo samo koristno za našo razdeljeno zemljo. Maršal Tito je na kraju razgovora podčrtal sedanjo začasno rešitev in je rekel, da je bila ta sprejeta v interesu miru ter je dodal, da se je treba izogibati sporov. Ljudstvo v teh krajih ve, da je te kraje osvobodila naša vojska. Maršal Tito je podčrtal, da se ljudstvu v teh krajih dela velika krivica s tem, da se tretira kot narod, ki je bil do zadnjega trenutka sovražen do zaveznikov, čeprav je polna tri leta sodeloval v borbi za zavezniško stvar. »Tam postopajo kot z narodom na sovražnikovem ozemlju. To nas žali«. - Po razgovoru so se delegatkinje prisrčno poslovile od maršala. Tito jih je prosil naj poneso seboj njegove pozdrave bratom in sestram. (24.6.1945) Sporazum o Trstu glede začasne uprave v Slovenskem Primorju, Trstu in Istri Beograd, 9. jun. (o) Med jugoslovansko vlado in Zedinjenimi državami Amerike ter Vel. Britanije je dosežen sporazum o začasni upravi Istre, Trsta in Slovenskega primorja. Podrobnosti bodo izdelali predstavniki maršala Tita in maršala sira Harolda Alexandra. Izjava zunanjega ministra dr. Subašiča Beograd, 9. jun. (o) Zunanji minister zvezne vlade dr. Ivan Subašič je dal naslednjo izjavo: Z zadovoljstvom izjavljam, da je bil danes podpisan vojaški sporazum med jugoslovansko vlado in vladama Velike Britanije ter Zedinjenih držav o okupaciji in začasni upravi v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju. Ta sporazum je osnova, na kateri bodo predstavniki štabov jugoslovanskih armad in zavezniških vojsk določili vse podrobne aranžmane. Nadejam se in vemjem, da bo s srečno ureditvijo podrobnih vprašanj pri bližnjih razgovorih vojaških štabov doseženo popolno obojestransko razumevanje, ki je potrebno za nadaljnje poglabljanje med-zavezniških odnošajev na Jadranu in v Srednji Evropi, kar bo v veliko korist za zagotovitev miru v tem delu Evrope. Sovjetski strokovnjak o Trstu Beograd, 11.-8. junija je v predavalnici komisariata za zunanje zadeve predaval profesor zgodovine na moskovski univerzi Zvavič o Trstu. V svojem obširnem govoru je profesor Zvavič razložil poslušalcem, kako je nastal problem Trsta. Ta problem, je rekel profesor Zva-vič, so ustvarili italijanski imperialisti zato, da bi lahko tlačili slovenski in hr-vatski živelj. Sedaj se pri problemu Trsta lahko vidijo pristaši demokracije in načelo samoodlocitve narodov. Jugoslavija je v vprašanju Trsta pokazala, da zna čuvati pridobitve narodnoosvobodilnega boja. (12.6.1945) Izjava tržaškega škofa Izjava tržaškega škofa o prijaznem postopanju naših oblasti in o neoviranem verskem življenju v Trstu. Tržaški škof je dal sledečo pismeno izjavo: Prijetno mi je izjaviti: a. da je bilo obnašanje tržaških občinskih in jugoslovanskih oblasti proti meni vedno vljudno in prijazno; b. da nisem bil ujet niti zasledovan v svojem stanovanju, ne zunaj njega, kakor nisem imel nikake sitnosti od omenjenih oblasti; c. da versko življenje v Trstu poteka popolnoma neovirano; d. da sem sklenil izvršiti procesijo na Sv. Rešnje Telo v zmanjšani obliki in v drugi cerkvi zaradi ovir materialnega izvora in me oblasti ne samo niso nikakor ovirale, temveč so se celo potrudile in ponudile, da mi olajšajo redno in slovesno izvedbo procesije. ŠKOF ANTON, 1 j. (2.6.1945) Poizvedbe Kdor kaj ve o KUNEJ FERDINANDU, rojenem 30.5.1910 v Kozjem na Štajerskem, interniranem v Gonarsu in odpeljanem prod kapitulacijo Italije v Pie-tra Fitta (Perugia), od koder se že dve leti ni javil, naj sporoči na naslov: Pavla Mikuš, Idrija, Via Piave 4. Poizvedujemo po MILIC SREČKI, odpeljani v nemško taborišče, o kateri od januarja 1945, nimamo nikakih vesti. Kdor bi kaj vedel, naj javi na naslov: Družina Milic, Saleš 38, pri Trstu. Kdor ve kaj o OGRIZKU JAKOBU, ki je bil odpeljan 20. novembra 1943, iz Coronea v taborišče Osvvietim, naj to sporoči njegovi ženi Ogrizek Zori, Postojna, Via delle Cave št 7. Prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o PERTOTU FILIPU iz Nabrežine, M je bil odveden v Obersblat, pošta 47 pri Prachtig Bonevvaldu, in o GRUDEN STANISLAVU, iz Nabrežine, odpeljanem v Unter-griesbach pri Passau, da to sporoči družini Pertot Marija, Nabrežina 76. TAVČAR DUŠAN je bil v Grčiji pri 215. kompa-niji »lavoratori spedali«, vojaška pošta 2. Pogrešamo ga od l.septemhra 1943. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi družini TavCar, Kreplje 4, pri Dutovljah. Prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o PERTOTU OSKARJU iz Nabrežine, ki je odšel k partizanom 12. septembra 1943, da to sporoči Pertot Idi, Nabrežina 72. OMRCEN PETER, partizansko Nikolo, zastavnik 10. brigade 20. divizije, ki je bil ranjen 28. aprila tl v Trstu, se pogreša. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: OmiCen Stipa, 2. bat 3. Dalmatinske udarne brigade, 9. Udarne divizije. (2.6.1945) > o ziv tržaškemu prebivalstvu Osvobodilni svet za, Trst objavlja,: Jugoslovanska vojska je zapustila Trst, Zasedla garbo zavezniška vojska* Pozivamo prebivalstvo, da ohrani mir in ne naseda provokatorjem,. M hočejo Izzvati nemiri L I O prehrani prebivalstva Razgovor z Ladom Vavpetičem, ministrom za trgovino in preskrbo Vprašanje: Kaj pravite k trditvi Reuterjevega poročevalca Cecila Spriggea, da je tržaško mestno prebivalstvo vsan dan bolj lačno! Temu naj bi bilo vzrok to, da se ni posrečilo prepeljati v mesto živila, čeprav naj bi bili zasegli vse ladje, ki so bile v pristanišču, tako da so živila, ki naj bi jih pripravili zavezniki z namenom, da pomagajo Trstu, ostala na jugu. Odgovor: Trditev, da je tržaško mesto od osvoboditve dalje vsak dan bolj lačno, je seveda popolnoma neresnična. Naj navedem samo nekaj dejstev. UNPRA dobavlja vsa živila, tudi tista, ki so namenjena za Slovenijo, v Split. Res je, da so zveze z Splitom zelo težke. Telefonskih zvez ni, železniških zvez ni, prevoz po cestah je silno težaven, pomorska pot iz Trsta je skrajno negotova. Vendar smo dne 23. maja dobili poročilo, da so naša skladišča, t.j. skladišča dobav UNRPA za Slovenijo popolnoma izčrpana in da je tega dne dobila naša delegacija v dispozicijo vsega skupaj še 70 vagonov žita. K temu pripominjam samo to, da smo mogli prehrano Slovenije od osvoboditve dalje vzdržati samo na ta način, da so nam ostale federalne edinice, to sta Hrvaška in Bosna, odstopile živila od svojih količin, ki sta jih prejeli od UNPRE. Pri tem je federalna edinica Bosna storila to kljub temu, da mesto Sarajevo v resnici dobesedno trpi pomanjkanje. (9.6.1945) Procesija po 25 letih Po več kot 25 letih je Gorica zopet doživela tradicionalno telovsko procesijo, prvo svobodno procesijo. Iz vse okolice so privreli verniki v mesto, da bi se lahko udeležili te svečanosti. Ob 8. uri se je procesija zbrala in uredila pred goriško stolnico in od tam začela svoj obhod po mestu Pri sodniji, na Korzu, v ulici Mameh in na Tramiku so bili postavljeni oltarji, pii vsakem so se brali eden od štirih evangelijev. Maševal je generalni vikar Ignacij Valentinčič. Ko je pri vsakem oltarju blagoslovil množico, je zadonela salva iz pušk častne čete. Procesije so se udeležile poleg vseh goriških cerkvenih ustanov tudi zastopniki naših vojaških oblasti ter častna četa goriškega zaščitnega bataljona, vod gaiibaldincev in E bataljon 13. divizije. Po končani slovesnosti sem vprašal staro Zenico, kako ji je kaj všeč ta procesija. S solzami v očeh mi je odgovo-rila:«Nisem mislila, da jo bom še kdaj dočakala«. (3.6.1945) Obvestila Prehrana v Trstu Konzervirano meso Delitev konzerviranega mesa se prične danes. Ker je meso z žolici, priporočamo, da se zbere po deset ljudi, da dobijo kar celo skatljo, ali pa da vsakdo prinese s seboj primemo posodo. Mleko v prahu Sepral objavlja: Pričela se je delitev mleka v prahu, kakor sledi: 1. otrokom od 1 do 3 let po 350 gr na odrezke od številke 19 do 28 zelene nakaznice, 2. imetnikom bonov za dodatek mleka po 700 gr na odrezke od številke 19 do 28, bodisi za en liter ali pol litra mleka. Potrošniki dobijo mleko v mlekarnah, kjer so se prej vpisali. Delitev se zaključi v soboto, 23 t.m. Izključeni so otroci od 0 do 1 leta, ki imajo bon za dodatek z žigom« A«. Cena za potrošnike je po 61, 50 lir za kg. Delitev riža Sepral objavlja: V ponedeljek, 25. t.m., se prične delitev riža potrošnikom v Trstu od I. do VI. skupine in sicer po 400 gr na osebo na odrezek St. 10 izkaznice za razna živila. Hrana v prahu Sepral objavlja: V soboto se prične delitev hrane v prahu, in sicer po 100 gr na Osebo za tržaške potrošnike na odrezek St. 9 izkaznice za razna živila. Cena na debelo: od grosista do trgovca na drobno je po 27 lir za kg, za potrošnike je po 30 lir za kg. Pozivi Vsi juristi, kriminalisti, uslužbenci policije in sličnih ustanov, financarji in drugi javni uslužbenci, ki so bili zaradi svojega političnega prepričanja vrženi iz službe, predčasno upokojeni ali kako drugače preganjani, naj se javijo s potrebnimi izkazih v via Nizza št. 19-IH od 9. do 11 ure. GORICA Mestni urad za socialno skrbstvo v Gorici poziva vse obubožane družine invalide in osirotele otroke iz Narodne Osvobodilne Vojske (NOV), da se čim prej zglasijo v uradu za socialno skrbstvo v onem delu mesta oziroma v dotični vasi, kamor spadajo. Načelnica Rusjan Kristina. (2.6.1945) STVARNOST PRED 50 LETI vojska se umika TRŽAČANU Protifašistični, demokratični italijanski in slovenski meščani! Italijansko-slovenski protifašistični odbor vas vabi da se zberete dne 8. junija 1945. ob 17.30 uri na trgu Uniti da manifestirate zahtevo demokrat.Enega ljudstva Trsta, ki hoče resnično ljudsko demokracijo. $ to manifestacijo bomo še enkrat potrdili našo odloženo voljo, braniti In podpirati svobodno tzvo-■ ' iioho ljudsko oblast našega mesta, ki je najdraija pridobitev skupne borbe Italijanov In Slovencev nrofi fažlrmu in ki j& najvišji izraz resnične demokracije ter trden porok naše nove, srečnejše bodočnost.*. Smrt fašiemu - svobodo naroda! I Šola - vir ljubezni in bratstva med narodi Prva konferenca italijanskega in slovenskega učiteljstva iz Trsta in tržaškega okrožja Danes se je v Trstu vršila prva konferenca italijanskega in slovenskega učiteljstva iz Trsta in tržaškega okrožja. Udeležilo se je je nad 600 poklicnih in pomožnih učiteljev in učiteljic, med njimi mnogo takih, ki jih je prej fašizem odstranil iz služb. Šolski nadzornik za italijanske Sole v Trstu tov. Ferlan je pozdravil udeležence, med njimi kot goste _ predsednika PNOO tov. Franca Bevka, zastopnika Komande mesta Trsta tov. majorja Kostjakov-skija in druge zastopnike civilne oblasti. V svojem govoru je tov. nadzornik dejal: Sola mora postati vir ljubezni in bratstva med narodi. Sola bo postala ustvaritelji-ca in vzgojiteljica novega reda. Šolski nadzornik slovenskih sol v Trstu, tov. Drago Pahor je prikazal borbo in velike žrtve, ki jih ima za seboj primorska partizanska šola v skoraj dveh letih svojega obstoja. Tudi kulturna borba je zahtevala žrtev. Padali so tudi kulturni delavci, ker so nosili luC prosvete. Udeleženci so z močnimi aplavzi odobravali zagotovilo govornika, da se bo pomožnemu učiteljstvu nudila možnost, izučiti se in se nato uvrstiti med poklicne učitelje. Odposlane so bile pozdravne resolucije maršalu Titu, Pokrajinskemu narodnoosvobodilnemu odboru, narodni vladi Slovenije in ministru za prosveto v Ljubljani. Tržaško učiteljstvo sta toplo pozdravila tov. France Bevk ter zastopnik Komande mesta Trsta, ki je Se enkrat poudaril veliko vlogo, ki jo ima danes učiteljstvo pri ustvaritvi novega sveta. Geslo, ki se v dvorani nad tribuno razprostira,»Vzgajali bomo nove rodove za bratstvo in mir med narodi«, naj bo našemu učiteljstvu smernica za novo vzgojo slovenskih in italijanskih otrok, za boljšo in sreCnejSo bodočnost. (6.6.1945) Ko je naša vojska odšla Po odhodu nase vojske iz Judrijskega okraja, se je tam dogodilo mnogo zanimivosti. Med drugim sledeče: V vasi Seberjaku je stanje prebivalstva neznosno. Delavci nimajo nobenih pravic, učiteljstvo ne more izpoljnevati svoje važne in potrebne naloge. Tam sploh ni govora o kaki svobodi. Vzrok vsega je prisotnost «ozopovcev«. Spričo temi izrodki ita-iijanskega ljudstva je prebivalstvo prisiljeno odvažati svoje imetje v zgodne bunkerje, je prisiljeno samo živeti v gozdu. Medtem ko slovensko prebivalstvo trpi take muke, «ozopovci« svobodno in nemoteno prihajajo v vas iz Trbelj, kjer imajo svoj sedež. Dogodilo se je, da so ob priliki proslave °svobojenja preganjali naše ljudi in streljali na otroke in učiteljice, ki so imeli v soli v vasi Kodr-macih pouk. To pa Se ni vse. V tem okraju se nahaja tudi fašistično nastrojeni župnik, ki je prepovedal mladini sodelovati na naših mitingih pod pretvezo, da se na njih naučijo samih neumnosti. Prav tako rovari tam iz zaporov izpuščeni znani simpatizer in propagandist SNAPRE Bajt Janez. Ti in drugi primeri so Pni prebivalstvu dvignili val ogorčenja proti«ozo-povcem«, proti župniku, Bajtu in drugim. Ljudstvo pravi, da je vsega tega kriv predvsem Župnik. Zaradi teh dogodkov si prebivalstvo želi jugoslovanske vojske, za katero je veliko žrtvovalo, v katero je dalo svoje sinove. (3.6.1945) Počitniške kolonije za otroke Odsek za socialno skrbstvo Osvobodilnega sveta v Trstu bo poslal okoli 900 otrok v starosti od 7 do 15 let h kmetom v Brda, na Goriško, Kras in v Istro. Otroke bodo sprejele družine, ki so se prostovoljno za to ponudile, in bodo za otroke dobro skrbele. StariSem bo mogoče obiskati oboke v letovišču. Vsa oskrba bo brezplačna. Okrajni odbori naj Cim-prej predložijo odseku socialnega skrbstva, via G. Ga-latti 20/1, sezname revnih obok, ki so predlagani za počitniške kolonije. (22.6.1945) Kulturni zapiski Nase ljudstvo je po dolgih letih molka žejno slovenske besede, slovenske pesmi in drame. Zato je brez vsakih navodil, ne da bi čakalo nasveta in pomoči, obnovilo svoje nekdanje cvetoče kulturno udejstvovanje. Mi pa moramo Ze od vsega pocetka paziti na pravilen razvoj, ki ne bo prehiteval naših mod in sposobnosti. V mislih imam tu predvsem razvoj naše ljudske gledališke umetnosti. Le umetniško dovršene izvedbe izpolnjujejo svoje pravo prosvetno poslanstvo, medtem ko ne-doštudirane in nedognane uprizoritve kvarijo občinstvu okus in ga odbijajo od gledališke umetnosti. Le umetniško dovršene izvedbe izpolnjujejo svoje pravo pro- svetno poslanstvo, medtem ko ne-dostudirane in nedognane uprizoritve kvarijo občinstvu okus in ga odbijajo od gledališke umetnosti. »Veselic« se potem ljudje de-ležujejo le radi neke »narodne dolžnosti, ne da bi imeli od tega kak pozitiven kulturen užitek. Tudi vzgojna stran take prireditve ostane zabrisana. Zato naj prirejajo naše dramske družine v početku recitacijske večere (ne »veselice«!) na katerih naj seznanijo širše občinstvo z najboljšimi deli iz našega partizanskega slovstva, kakor tudi s starejšimi klasičnimi deli. Marsikod se ne poznajo zbornih recitacij, ki jih je med nas prinesel novi čas. Tudi krajši dvozgovori, odlomki iz dramskih del (»Hlapec Jernej« in drugi) in enodejanke naj sledijo v drugi razvojni stopnji. Občutno je pomanjkanje sposobnih režiserjev. Zato bo naša prva skrb, da priredimo tečaje za dramske režiserje. Prav tako moramo od početka reševati tudi tehnično stran našega ljudskega gledališča. Naši odri so popolnoma brez kubs. Zato nam bo tem lažje urediti naše odre po sodobnih vidikih in scenacije. Vodstva gledaliških družin naj se pred pričetkom takega dela posvetujejo s strokovnjaki ali naj zahtevajo nasvetov od pristojnih oddelkov za ljudsko prosveto in umetnost pri okrožnih prosvetnih odsekih. (10.6.1945) KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI srednje šole Ni treba Sele poudariti, da mora biti s prihodnjim Šolskim letom slehernemu našemu dijaku omogočeno, da nadaljuje svoje Šolanje v slovenskem jeziku. Isto velja za ono našo mladino, ki se namerava Sele vpisati v srednjo Solo. Zato bo naša šolska uprava že med počitnicami pripravila vse pobebno, da se ob začetku prihodnjega Šolskega leta odpro v vseh večjih središčih nase dežele popolne srednje šole, v podeželskih mestih in večjih trgih pa nižje realne gimnazije. Druga naloga nase Šolske uprave bo, da pritegne na srednjo Solo kar največ mladine s kmetov in iz delavskih vrst. Nasi najvecji možje izhajajo iz kmečkih in delavskih vrst. Vsak nadpovprečno nadarjeni otrok mora imeti možnost, da nadaljuje svoje študije na srednjih Šolah. Pomanjkanje sredstev ne sme biti nobena ovira, kakor je bilo to doslej. Da bo omogočeno Šolanje tudi dijakom revnejših slojev, morajo skrbeti dijaški domovi, ki bodo že s prihodnjim šolskim letom ustanovljeni po vseh krajih, kjer bo srednja Sola. V njih bodo dijaki, ki nimajo dovolj gmotnih sredstev, stanovali in se hranili deloma ali popolnoma brezplačno. Nasa šolska uprava pa ne bo mogla opraviti vsega pripravljalnega dela, Ce ne bo imela takoj sedaj vseh pobebnih podatkov o našem dijastvu, ki hoče obiskovati slovenske srednje sole. Nasi okrajni NOO so svoj Cas že dobili navodila, kako naj zbero vse potrebne podatke. Vsi naši dijaki, ki žele nadaljevati študije v slovenskih srednjih šolah ali pa se nameravajo vpisati v I. razred slovenske srednje Sole, pa se Se niso prijavili pri prosvetnih referentih svojih okrajnih NOO, naj to store cim preje. Navedejo naj razred in vrsto srednje šole, ki jo žele obiskovati. Dijaki v Trstu naj se prijavijo pri svojih mestnih okrajih. (29.6.1945) Piva pevska vaja. Večerni sprehod me je zanesel k sv. Jakobu. Pri cerkvi zapazim zastavnega partizana, oprtanega z bremenom, ki je dalo slutiti harmoniko. Zavil jo je pravkar v prečno ulico. Ne boš mi uSel, sem si mislil, ter pospešil korake za njim. Kamor on, tja jaz. Znašla sva se oba v hiši tretjega sektorja. Pri vratih me je prijazno sprejela tovarišica in me odvedla v sobo, kjer sem ujel še gromki »smrt fašizmu« končanega sestanka naSih mladenk. Sedel sem na stol in mobil skupine deklet, ki so v majhnih gručah živahno debatirale. Ves Cas sem strmel od začudenja: od sedemindvajset deklet, petindvajset z absolutnim posluhom, in to vzetih iz široke mase, ne da bi jih Sele odbi- ral, ali so Ze kdaj pele ali ne. Moje presenečenje se je Se stopnjevalo, ko je pevovodja pribesel iz žepa besedilo pesmi, ga razdelil, po vojaško razporedil prvi glas na levo stran, drugi pred se in tretji na desno ter po pičli uri vaje posameznih glasov izvabil iz mladih, navdušenih grl lepo donečo partizansko pesem: »Vstani mladina!« To bodo Sele ponosne, ko nastopijo na mitingu! In po vsej pravici bodo lahko ponosne. Po prvi vaji sodec, se bodo postavile v najkrajšem Času in sicer tako, da bodo vzgled mnogim drugim sektorjem. Vas slučajni obiskovalec vam tudi to želi iz vsega srca! PrevorSek Božo (1.6.1945) O naših mitingih Na mitingu pri Sv. Ivanu, ki se je vršil v nedeljo 10. t.m., se je zbralo skoraj pol drugi tisoč ljudi, ki so željno prisluhnili naši besedi. Itabjani in Slovenci so z zanimanjem sledili sporedu. Spored se je delil v tri dele: borbeni, narodni in zabavni. Med posameznimi točkami je igrala vojaška godba Komande mesta, nastopil je itabjanski pevski zbor z dvema pesmima, domači zbor pa je zapel »Vasovalca« in Se eno. Prva pesem je bila dobra, le tempo bi moral biti Živahnejši. Zbor je dober, pritegniti bi moral še mladino k aktivnemu sodelovanju. Tudi Lonjerci naj pomladijo in pomnožijo svoj zborček. Pretežni del sporeda so izpolnili naši borci, vojaki, z živimi slikami in prizori iz borb za svobodo. Pozna se jim, da so ti prizori nastali v odmorih med bitkami, da bi dali poguma in novega poleta našim borcem, jim pokazali smeSno in klavrno sliko nadutega sovražnika. Kar se tiče sporeda, Se to. Po prireditvi sta se stvorili dve skupini, ki sta še prepevati partizanske pesmi. Zdelo se je, da bi mesto nekaterih prizorčkov raje slišali te partizanske pesmi že preje na odru. Prireditelji, mislite na vse! Mislite si, da stojite med gledalci, mislite na to, da imajo zvonovi močnejši glas od vas, da mikrofoni radi opdovejo in da govore včasih igralci mimo njih, da mora zveneti z odra lep slovenski jezik, da... Vse to zato, da bodo nase prireditve na dostojni višini. P.J. (13.6.1945) Igralska skupina IX. korpusa Kmalu po razpadu Italije, ko je nastalo na Primorskem prvo osvobojeno ozemlje, katerega je mogel sovražnik le včasih in to s precejšnjimi silami kontrolirati, se je živo začutilo, da kulturno prosvetnim potrebam naših borcev in zlasti pa civilnega prebivalstva, ki preko dvajset let ni Culo slovenske pesmi in recitacije, ter videlo slovenske igre, nikakor ne zadostujejo vec kultumo-propagandni referati v vojaških edinicah in terenskih organizacijah. Ze pozimi istega leta je prispel z Dolenjske na Primorsko primorski rojak tov. Turk Danilo-Jo-co, bivSi igralec Mariborskega gledališča z namenom, da nabere po brigadah igralski in glasbeni kader ter ustanovi vojaško igralsko skupino, ki naj bi duhovno bogatila, a obenem pa tudi zabavala našo vojsko in teren. To se je tudi zgodilo. Skupim se je kmalu pridružil Sirom vse Primorske znam«Veseli trio«. Igralska skupina se je v polni meri zavedala svoje naloge. Študirala je ure in ure ter prirejala mitinge kjerkoli in kadarkoli je mogla. Kadar ni na- stopala je vadila in kadar ni vadila je nastopala. Prepotovala je v sklopu brigad ali pa samostojno cerkljansko in idrijsko ozemlje, Šentviško, Banjško in Trnovsko planoto, Vipavo, Kras, preplezala Tolminske grape, se pomudila v Benečiji, Reziji ter skočila s Cerknega večkrat tudi na Gorenjsko. Pozna jo domala vsa Primorska, saj je prirejala mitinge tudi v vaseh, ki so bile oddaljene komaj pol ure hoda od sovražnikove postojanke, ali pa so stale ob glavnih sovražnikovih prometnih cestah. Cim se je prikazala v kaki vasi je slo od ust:«Igralska je tu!««Miting bo!« Pozimi 1945. je samoiniciativno s pomočjo Delavskega bataljona zgradila veliko gledališko dvorano z vsemi potrebnimi rekviziti. Po enem mesecu je stala v Cerknem dvorana, v kateri je bilo prostora za 2000 ljudi. V novi dvorani je poleg mnogih mitingov priredila skupina »Kulturni teden«, ki je predstavljal obenem bilanco njenega dotedanjega dela in predstave za Štiri kongrese. (1.6.1945) ____ REVIJI JE ŽIVKA PERŠIČ NAMENILA DIPLOMO_ Dolga in pestra pot otroške revije Galeb V zadnjih mesecih se je zvrstilo veliko pomembnih datumov, obletnic in jubilejev. Med tistimi, ki so praznovali vecdesetletno delovanje, je bil tudi Galeb, pri nas zelo priljubljena otroška revija, ki je lani obhajala »40. rojstni dan.« Obletnico so pri Galebu sicer praznovali bolj delavno, saj revija prav »na delavnik« opravlja svojo temeljno vlogo: skozi celo šolsko leto namreč spremlja slovenske otroke na Tržaškem, Goriškem in Videmskem na njihovi izobraževalni poti. V tem poslanstvu reviji že 12. leto pomaga šolski dnevnik, Galebov šolski dnevnik seveda , ki vsem slovenskim šolobveznim otrokom, omogoCa, da imajo »svoj dnevnik«. Galebov šolski dnevnik je hkrati tudi dar naših bank, kajti njegov izid vsa leta omogočijo Slovenski denarni zavodi v Italiji. Živka Peršič je lani diplomirala na tržaški filozofski fakulteti z zanimivo tezo o Galebu. Pri svoji raziskavi se ni omejila samo na revijo, temveč se je po poglobljenem začetnem delu o pedagoški vlogi otroških revij, spustila v pregled slovenskih revij od leta 1848 do danes. Osrednji del raziskave je sicer posvečen Galebu, katerega ob koncu spremlja anketa. Kako bi lahko povzela svoje enoletno delo? »Potem ko sem si pridobila splošno znanje, o tem kako naj bo teza sploh sestavljena, se je zaCel dolg pregled vseh številk Galeba od prve, iz leta ’54, vse do današnjih dni. Spremembe rubrik, sodelavcev in izgled celotne revije dolgujejo v veliki meri svoj izvor predvsem različnim pristopom raznih urednikov. V 40 letih Galebovega obstoja so bili le štiri, vsak pa je svojemu urednikovanju dal poseben pečat. Mara Samsa, s krogom sodelavcev ustanoviteljica Galeba, je že od vsega začetka revijo življenjsko povezala s šolo. Seveda so bile njene težave najveCje, Galeb je predstavljal novost, finančne težave so postavljale v dvom njegov obstoj. Milan Jereb, ki je nasledil Sams o vi, je reviji dal novega zagona, še posebno potem, ko se je leta ’63 preselil v Ljubljano in zaCel širiti krog Galebovih sodelavcev. Za revijo je bil to važen kakovostni korak. Ko je bil literarni del revije preskrbljen z mrežo sodelavcev iz Slovenije, so se krajevni sodelavci posvetili informativnemu delu. V rubrikah, ki jih je bilo takrat nič koliko, izstopa tudi skrb za gojenje narodnostne pri- etnologije, etnografije ipd. Skoraj petetindvajsetletnemu Abramovemu, urednikovanju nasledi Majda Železnik. To pa je že obdobje vsesplošne finančne krize.« Ali bi nam bi lahko predstavila zaključke, do katerih si prišla ob svojem raziskovanju? »Poleg tega da obdelam življenje revije skozi njene urednike, rubrike in sodelavce, se mi je zdelo potrebno raziskati, kako sprejemajo revijo njeni uporabniki, to so učitelji in uCenci. Anketa, ki spremlja tezo, jemlje v poštev četrte razrede nekaterih osnovnih šol tako tržaške kot goriške, mestne, okoliške in vaške. S pomočjo padnosti. To je bil tudi eden izmed začetnih ciljev, saj je revija sploh nastala v prehodnem trenutku, ko je bil Trst priključen k Italiji in se je skupnost Čutila ogroženo.« Ce se povrnemo k naši razporeditvi po urednikih... »...je tretji na vrsti Lojze Abram. Pod njegovim vodstvom lahko rečemo, da doseže informativni del višek, čeprav mu literarni nič ne zaostaja. Abram lahko računa na celo vrsto stalnih sodelavcev od Pavčka, Branke Jurce, Ele Peroci do Nika Grafenauerja, Berte Golob in drugih. Revija črpa svoj uspeh tudi iz sodelovanja najboljših slovenskih ilustratorjev. Otrokom je dana možnost, da spoznavajo imena, ki spadajo v sam vrh slovenskega slikarstva, kot so Marjanca Jemec Božic, Jelka Reichman, Hla-vaty, ki je menda pripravil reviji prvo platnico, Bambič, PalCiC, Černigoj, ki je opremil številko, posvečeno 20. obletnici obnovitve slovenskih Sol itd. Galebova posebnost je v tem obdobju tudi barvna priloga, ki je pokrivala najbolj različne panoge od zgodovine okolice, narave, vprašanj kot so - kdaj, kje in kako bereš revijo?, doma ali v Soli?, z mamo ali z učiteljico, kaj imaš v njej najraje? - sem skušala osvetliti odnos otrok do XZ Galeba. Odgovori so bili nadvse razveseljivi, kajti lahko trdimo, da je revija pri otrocih izredno priljubljena in da jo imajo za svojo. Seveda so odgovore spremljale tudi pripombe in nove želje. Tako pri otrocih kot pri učiteljih je na primer zaznati željo po večjem številu rubrik, da bi lahko bila revija Se v večji meri didaktični pripomoček. Učitelji sicer v večini revijo uporabljajo, kar ima seveda pozitivne posledice: z zunanjo spodbudo otroci raje posežejo po tovrstni literaturi, ki pa mora, Ce hoče vzbuditi zanimanje, primerno literarno- vzgojni moment usklajevati z razvedrilnim. Mislim, da Galebu po svojih močeh to tudi uspeva.« Kako misliš, da bi se revijo Se lahko izboljšalo? »Pomanjkljivosti bi se lahko zapolnilo z večjim sodelovanjem med učitelji in urednikom. Ce je res, da se učitelji revije poslužujejo, Ce je res, da jo otroci tako radi berejo, potem bi bilo vredno, da se potrudimo, da se revija Se bolj obogati. Mislim, da je med učitelji marsikdo, ki ima kak poseben interes, zanimanje, konjiček in morda bi se lahko dobilo primerno obliko, da svoje znanje posreduje tudi drugim. Seveda ni v reviji prostora za dizertacije in obsežne raziskave, dovolj bi bil kratek sestavek, nekaj pojasnil- nih stavkov, ki bi otrokom predstavili tematiko, približale argument. Nihče namreč ne ve bolje od učiteljev, katere so potrebe učencev in Česa učiteljski kader Se potrebuje pri svojem delu. Seveda ni nikjer zapisano, da bi morali biti sodelavci samo učitelji, mislim, da bi lahko priskočili na pomoč tudi animatorji, starši, vsi pač, ki so blizu otroškemu svetu. O neizpodbitni vrednosti revije kot je Galeb nihče ne dvomi, mislim, da se vsi strinjamo s tem, da je to inštrument v korist celotne skupnosti. Tovrstna revija je namreč za nase otroke nenadomestljiva priložnost, da v svojem jeziku dobijo informacije o tem, kar se dogaja okoli njih. Nasi otroci ne živijo samo v svetu pravljic in fantazije, zato mislim, da ne sme biti tovrstna revija izključno literarnega značaja, temveč mora otrokom postreči tudi z novicami s CimSirSega področja otroških zanimanj. Otrokom bi bila na tak naCin vsaj delno zagotovljena slovenska terminologija na področjih iz vsakdanjega življenja, kjer drugače prepogosto prevladuje italijansko besedišče. Mislim, da je zaradi vseh navedenih razlogov revija Galeb iz- rednega pomena in da moramo torej napeti vse naše moči, da reviji zagotovimo Čimbolj kakovostno prihodnost. Mislim, da je to dolžnost vsakogar, ki mu je rast naših otrok in celotne skupnosti pri srcu. Ljubezen do otrok, do svojega poklica in končno do svojega naroda, se lahko kaže tudi v tem, da pripomoremo k oblikovanju neCesa, ki je za celotno skupnost življenjskega pomena.« Stran pripravila Tatjana Dolhar Fotografije KROMA ši a ipa IH i jgSflr ,1-r nad žitom« (lepa kombinacija KoSutovih pesmi in ilustracij Marjance Jemec Božič), pri založbi Mihelač in Neševič v Ljublani pa je v pripravi zbirka pesmi _______________________r________ ______ Berte Golob in ilustracij Marjana opravlja z velikim navdušenjem, kajti rada najiepSega Kar danes ustvarjajo mladi Mančka. Mislim, da bosta v knjižni obliki dela za otroke, čeprav ima pri tem res ’ ° Majda Železnik, zaposlena pri založbi Devin je obenem tudi urednica revije Galeb. Z urednikovanjem se ukvarja od leta ’92, ko je nasledila dolgoletnemu uredniku Za naslovno stran navadno poskrbijo otroci sami preko natečaja, ki ga razpišemo septembra. Galeb želi biti predvsem literarna revija. Lojzetu Abramu. Odgovorno nalogo Našim otrokom želimo ponuditi izbor umetniki ogromno dela. Ze s prebiranjem in izbiro tekstov in primernih ilustracij je dela na pretek, potem pa so še vse ostale tehnične naloge. Za eno samo osebo je morda dela res preveč, tako da bi bih lektorji, korektorji in sodelavci res dobrodošli. Kako bi predstavili revijo? »Galeb je mladinska literarna revija. Otroke spremlja skozi celo šolsko leto, tako da letno izide 10 številk : z junijsko številko, seveda počitniško razpoloženo, smo zaključili tudi 41. leto Galebovega življenja. Revija je namenjena otrokom od 6. do 12. leta starosti. Otroci tržaških in goriških osnovnih in delno tudi srednjih šol kot tudi obiskovalci dvojezične šole v Benečiji jo prejemajo po naročilu direktno na šole, slovenski otroci nili naj bi tako vrzeli šolskih beril, ki so pri nas kot-v Sloveniji. Zapol- žela še več uspeha, kajti Golobine pesmice o samostalnikih, pridevnikih, glagolih in vsem tem, kar sestavlja kraljestvo slovnice lahko postanejo izredno učinkovit didaktični pripomoček za uvajanje otroka v drugače lahko zelo suhoparni slovnični svet. Izredno zanimivo je, da se preko revije, ki izhaja pri nas, rodijo take stvari. Poleg tega je desetkrat po dvaintrideset strani že zajetna knjiga: glede na nizko naročnino (30.000 lir) se Galeb tudi kulturno izplača. Mislim, da bi lahko Galeb upravičeno vključili v bralno značko.« iz Kanalske doline pa preko župnišč. V zadnjih treh letih pa se nanjo posamezno naročajo tudi otroci iz Slovenije.« Kako je struktirirana revija? »Vsaka številka Galeba izide na 32 straneh. Večino strani polnijo literarni sestavki, pravljice v nadaljevanjih, stalne rubrike in pesmice vse z ustreznimi ilustracijami. Proti koncu je na vrsti kotiček za mlade, križanke, rebusi in zanimivosti, zadnje strani pa so navadno posvečene dopisom, spiskom in pismom bralcev. izredno zastarela, sramotno je, da jih sploh Se ponatisnjujejo. Kje drugje naj bi torej lahko naši otroci prebrali nove Pavčkove in Košutove pesmice, najno-vejše pravljice Kravosa in Tomšiča? Hvalevredno je, da sodelavci namenjajo Galebu svoje prvence. Marko Kravos nam je za naslednje leto že izročil nov rokopis: pravljico o zlatorogu. Marsikdaj je prav Galeb tudi posrednik za to, da kaj zaživi v knjižni obliki. Iz letošnjih objav v nadaljevanjih bosta tako nastali kar dve knjigi: pri založbi Devin je v tisku »Galeb Kako to da se je Galeb začel širiti tudi v Slovenijo? »Preko založbe Mihelača smo v treh letih dosegli v Sloveniji tristo naročnikov po domovih. Sedaj pa bi radi dospeli tudi v šolske prostore. Odziv otrok iz Slovenije je res izjemen. Vsak mesec dobim toliko dopisov, da sploh ne morem vseh objaviti. Zanimivo je, da krije Galeb v Sloveniji širši starostni razpon, kajti prebirajo ga tudi 13- 15 letniki. Sprašujem se, zakaj ima v naših srednjih Šolah Galeb manj uspeha. Mislim, da bi ga lahko, glede na vsebino, ki jo prinaša, profesorji slovenščine pri svojem pouku marsikdaj uporabljali in tako mlade stimulirali k branju. NalaSC je revija razporejena tako, da lahko v njej vsakdo najde kaj primernega.« Kaj so nam pripravili učenci osnovne šole v Romjanu I m 61 Wm Skrivnostno podzemlje našega Krasa Na našem lepem Krasu, v podzemlju, so ogromne jame. V eno od teh smo šli mi učenci OS Romjan. Imenuje se jama pri Briscikih. Ima velike stalaktite in stalagmite, ki imajo več milijonov let. Kapniki so gladki, vlažni in nekateri zmeraj mokri. Stene so rdeCe, rjave, bele, sive in malo tudi zelene barve. Jama je globoka 100 metrov, dolga 280 metrov in široka 65 metrov. Vodic nam je povedal, da pripravljajo drugi izhod iz jame. Tam je bil znak z napisom: »Pazite, dela v teku!« Ko smo prišli iz jame, smo šli pogledat muzej. Videli smo tudi zobovje pračloveka in druge izkopanine, ki so jih našli v jami. KonCno smo se vrnili na šolabus. Bili smo žejni, laCni in zelo utrujeni, ampak tudi zelo zadovoljni. Pojedli smo malico in nato nas je šofer odpeljal v delavnico umetnika Pavla Hro- vatina. On izdeluje razne predmete iz kraškega kamna. Pokazal nam je stroje in kako dela. Vsak predmet mora dolgo Časa oblikovati in iz-glajevati, da dobi lepo obliko. Podaril nam je ploščico z vrisanim soncem in napisom naše šole. Vrnili smo se v šolo zelo, zelo veseli. Prav tisti trenutek je zvonilo in bežali smo do- Martina Richiardi 3.razred Kamen, kamen, kamen Kipar med nami V torek, 21. februarja, je prišel v šolo Kevinov oCe Angelo Simonetti, ki je kipar. Prišel nam je pokazat, kako nastane skulptura ali kip. Dal nam je ilovico in iz nje smo oblikovali, kar smo želeli. Jaz sem naredila polža, drevo in glavo deklice. Potem nam je rekel, naj odtisne-nno v ilovico svojo Pest. Med tem časom je on pripravil v plastični posodi tekoči mavec. Tega smo vlili v odtis pesti in Čakali, da se strdi. Ko smo čakali, nam je pokazal, kako se oblikuje kamen. Najprej je na marmor narisal obliko pesti, nato je vzel dleto in kladivo ter začel klesati okoli obrisov. Pokazal je, kako je treba držati dleto, da nam ne zbeži iz rok. Oči si je prekril z očali in na usta si je dal masko. Ko dela dolgo časa, si zaščiti tudi ušesa. Klesal je in klesal, da se je počasi pokazala oblika pesti. Nazadnje smo tudi mi poskusili klesati. Ni bilo lahko. Potem smo pogledali, če se je mavec v modelu pesti strdil. Videli smo, da je že trd in zato smo ilovico odstranili. Ostali so nam lepi odtisi naših pesti. Nadaljevali smo z oblikovanjem ilovice. Kipar je izdelal obliko glave in jo zalil z mavcem. Povedal nam je, da bo pripravil model maske. Čakali smo, da se ta strdi, a se ni strdil tisti dan, a komaj v naslednjih dneh. Počistili smo učilnico in si namazali roke s kremo, da nam ne bi ostale suhe. Tako smo spoznali, kakšno je delo kiparja in kaj vse potrebuje pri delu. Ugotovili smo tudi, da je treba imeti precej moči, da lahko držiš kladivo in dleto v roki, ter veliko potrpljenja, da stalno tolčeš in pravilno klesaš po začrtanih obrisih. Delo pa je zelo zanimivo in nekateri moji sošolci so rekli, da bi radi postali kiparji. Po treh dneh je učiteljica nesla model maske h Kevinovemu očetu. On ga je odprl in prinesel v šolo. Nastala je lepa maska iz mavca. Rekel je, da sedaj, ko imamo pripravljen model, lahko naredimo toliko mask, kolikor želimo. Kevinov oče nam je pustil tudi razna dleta,, lopatice, rezila in mavec, da bomo sami nadaljevali z modeliranjem gline. Za vse smo mu bili zelo hvaležni, ker nas je veliko naučil in nam pokazal veliko nepoznanih orodij in materialov. Prinesel je tudi svoj marmornati kip, ki predstavlja Adama. Nataša Marinkovič 5. razred Levček pevček Naš levček pevcek je skočil na drevCek in padel na hlevček. Mali medvedki Mali medvedki šli so k tetki, a tetka mala je že zaspala. Daniel Ghezzi, 3.r. OS Romjan - Ronke Bili smo na izletu v Velikem Repnu in obiskali Kraško hišo. Hiša je zelo stara in ima dvorišče zaprto z visokim zidom, ki brani bivališče pred burjo in tatovi. Streha je prekrita s skrlami. V pritličju so: kuhinja, klet in hlev. Zgoraj pa sta dve sobi in senik. Vse je v kamnu in lesu. Na borjaCu je vodnjak, ker v hiši ni vode in niti luči. Blizu kraške hiše sta živela moj nono Ludvik in moja nona Pierina. Daniel Ghezzi, 3.r. V kraški hiši nas je sprejela gospa Vesna in nam razkazala vse prostore in predmete v njej. Kuhinja ima veliko ognjišče in okoli tega ognjišča so v večernih urah poslušali pravljice ter jedli pri majhni mizi vsi iz ene sklede. Sb smo nato po zunanjih stopnicah v spalnico. Postelja je postlana iz koruznega ličja. Otroci so spali v zibelki ali zraven staršev. Nazadnje smo videli narodne noše, ki so bile razstavljene v skednju. Te noše so narejene po starih vzorcih in so zelo lepe. Aleksij Ferlež, 5. r. V četrtek, 9. marca, smo šli v Nabrežino si ogledat kamnolom. Na žalost smo imeli zelo grdo vreme. Vsi mokri in zmrznjeni sipo hodili po kamnolomu. Z nami sta bila Ivanov oče in nono, ker sta oba kamnoseka. Ivanov nono je delal 40 let v tistem kamnolomu, najprej kot pomagač, nato kamnolomec in nazadnje tudi kamnosek. Oba sta nam razlagala, kako so delali nekoč. Pokazala sta nam staro orodje, ki ga zdaj ne rabijo več: velika in majhna kladiva, razne kline in različna dleta. Največje kladivo je ”ma-ca”, M tehta skoraj 8 kg. Poskusili smo držati v roki 3, 5 kg težko kladivo. Samo močnejši učenci so ga zmogli dvigniti z eno roko. Ivanov nono je povedal, da so s težkimi kladivi tolkli ure in ure (12-14 ur), da se je blok kamna odcepil od stene. Tudi žage so bile ročne. Sedaj pa imajo ogromno električno žago, ki ima diamantne zobe in je podobna cirkularki. V dveh urah razžagajo velike sklade kamna. Vsak razžagan blok meri približno 5 m3. Specifična teža kraškega marmorja je 28 q/m3 in lahko izračunamo celotno težo enega bloka. Kraški marmor je trši od marmorja, ki ga lomijo v Massi Carrari. Dober kamen zvoni kot zvon, če potkaš nanj. Izkopani blok kamenja je poln vode, zato ga je treba pred uporabo pustiti, da se posuši. Sele nato ga pošljejo v delavnico. Ker je naše kraje pokrivalo v mezozoiku morje, najdemo v kamnu vse polno školjk in fosilov. Na tleh smo tudi mi našli košček kamna, ki je imel obliko velikega polža. Ivanov oče nam je za spomin podaril podoben fosil, ki ga je nalepil na ploščico črnega marmorja. Ta marmor je iz Dola. Po malici smo šli v delavnico. Tam notri je bil velik hrup, ker so stroji stalno delali. Ogromne žage so žagale marmor. Na marmor je stalno curljala voda, ki omehča kamen, da se ga lažje in boljše reže. Velik kos kamna izrežejo na plošče. Plošče nato izbrusijo in zrežejo na večje in manjše dele ali ploščice. Kar ostaja, vržejo v odpadke. Tam smo si zbrali najlepše koščke marmorja in jih nesli domov. Ker ni več tako močno deževalo, smo šli še pogledat rimsko javo. Ta java ima več kot 2000 let. Globoko v luknji so videli tudi bazenček z vodo, velike žerjave, buldožerje in kopače. Spet je začelo deževati in zato smo stopili na šolabus. Pozdravili smo Ivanovega oCeta in nonota ter se jima lepo zahvalili za vse, kar sta nam zanimivega povedala. Učenci 3., 4. in 5. razreda OS Romjan: Daniel Ghezzi, Martina Richiardi, Silvia Gon, Ivan Peric in Aleksij Ferlež Nedelja, 2. julija 1995 NEDELJSKE TEME ^ 5/5 m > S od O ui O S: > z > O O 40 <7> ^ Desnico išče snov za spopade, levico po kot uspavano devico ne ve ne kod ne kom Po štirih letih zagrizenih prizadevanj je populistični desnici vendarle uspelo prevzeti vodstvo slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Pretekli četrtek je njen novi predsednik (že peti v štirih letih) postal Danijel Starman. To se ni zgodilo zaradi Starmanove genialnosti, pravi Vlado Habjan, utemeljitelj združenja, pac pa zaradi odsotnosti levice, ki se ji delo v Svetovnem slovenskem kongresu ni zdelo dovolj pomembno in tudi na večkratno Habjanovo pregovarjanje za sodelovanje vanj ni prispevala nikogar iz svojih vrst. V soboto, 24. junija, je bila na zasedanju v Celju konferenca še na razpotju, ugotavlja tretja predsednica konference Irene Mislej, ki se ji na tem položaju tudi ni uspelo dolgo obdržati, zdaj pa je njena nadaljnja pot veC ali manj jasna. Zamisel o Svetovmnem slovenskem kongresu se je Vladu Habjanu porodila že v osemdesetih letih, ko je postajalo Čedalje bolj očitno, da se bo tedanja Jugoslavija prej ah slej sesula, mlada slovenska država pa bo za to potrebovala vse razopoložljive Človeške potenciale, ki bi ji lahko pomagali. Ce se zdi trinajstim milijonom Zidov v Izraelu in po svetu potrebno in vredno delovati v obliki svetovnega židovskega kongresa, sem si mislil, pravi Vlado Habjan, najbrž tudi tako majhen narod, kot smo Slovenci, potrebuje omenjeno vrsto organizacije. Poleg tega bomo Svetovni slovenski kongres potrebovali tudi v prihodnje, dokler bomo kot Slovenci obstajah. Tudi združena Evropa, v katero Vlado Habjan sicer ne verjame, ne bo skrbela za naš obstoj, Ce si ga ne bomo znali sami zagotoviti in izborih. Pobudo je prvič javno predstavil na plenumu kulturnih delavcev OF leta 1988 - nekoliko s strahom, kot sam prizna, saj je imel za seboj neprijetno izkušnjo s takrat še živo državo, ki ga je zaradi kritik povojne politike za dalj Časa strpala v preiskovalni zapor in mu odvzela službo - a je bil kmalu prijetno presenečen, saj je požel odobravanje. Na žalost takrat še dejavna SZDL pobude ni znala - ali pa za to ni imela prave volje - operaci-onalizirah. Hvaležno pa so jo prevzeli emigranstki krogi iz zamejstva in tako se je Vlado Habjan v Trstu prvič sreCal z medvojnimi nasprotniki, domobranci. Zanimi- vo je, da sta se še nejbolje ujela s soimenjakom in tudi nekdanjim domobrancem, ki pa se je tisti politiki odrekel in se zavzel za pomoC sodobni Sloveniji, dr. Francetom Habjanom. Ze v tem odboru je prevladovala desnica in mehe so hoteh kar preskoCih, pravi Vlado Habjan, pa se je prav moj soimenjak zavzel zame in dejal, da ne bo sodeloval, Ce v vodstvu ne bom tudi jaz. Takrat je nastala tudi šala o belem in rdečem Habjanu. Dr. France Habjan je predsednik slovenske konference za Kanado, edine, ki od osmih ah devetih konferenc, kolikor jih formalno obstaja, še delujejo. Cas je tekel, nastopih so usodni trenutki odločitev o samostojnosti in podobne pobude, kot je bila Habjanova, so vznikale tudi med zamejci po svetu, pravi Irene Mislej. Vsa ta prizadevanja so se zlila na ustanovitveni konferenci Svetovnega slovenskega kongresa, ki je potekal na dan napada na Slovenijo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Idejo je z vsem srcem pograbil krog povezan z Novci revijo, predvsem zelo dejavna Spomenka Hribar, ki je Vlada Habjana predlagala za prvega predsednika. Že takrat sem opozarjal, pravi Vlado Habjan, da bi bilo treba v organizacijo zaradi ravnotežja pripeljah tudi levičarje. Partizane ali njihove simpatizerje, pa tudi mlajše ljudi, zagrete za slovenstvo, ugledne kulturne delavce, ki se niso kompromih-rali na kakšni od funkcij v nekdanji oblasti. Nek ugleden kulturnik mi je na vztrajno prigovarjanje celo pisal, da Svetovni slovenski kongres nima nikakršnega smisla. Tako je samo pokazal, da se ne zaveda, da bomo morah Slovenci nenehno razmi-šljah o svojem obstanku in si ga zagotavljati. Po drugi strani pa je desnica kar drvela v konferenco, živo pripoveduje Vlado Habjan. Ni jih bilo mogoče ustavih in puCi so se kar vrstih. Ko je na prvem obenem zboru prevladala demo-sovska desnica, so me odstavih. Organizirano niso oddali glasov zame, za novo predsednico pa so izvolih Spomenko FIribar. Vlado Habjan se s Spomenko Hribar v marsičem ne strinja, vendar pa ji priznava organizacijske in finančne sposobnosh, saj je kot predsednica konference in takrat tudi poslanka znala priborih prostore v središču mesta in dovolj denarja za njeno delovanje. Kmalu je desničarjem tudi sama postala odveč. Tistega, kar so ji ocitah, sicer nikoli niso mogli dokazati, bili pa so dovolj nesramni in vztrajni, da so izsihh občni zbor, na katerem so se pro-h njej obrnili celo ljudje, ki jih je sama pripeljala v konferenco, se spominja Vlado Habjan. Takrat sem jo tudi prvič zagovarjal. Za začasnega predsednika do poteka mandata so izvolili Franceta Miklavčiča, dobrega in poštenega človeka, ki pa mu organizacijsko ni uspelo kdo ve kaj naredih, meni Vlado Habjan. Miklavčič je bil takrat še član krščanskodemo-kratske stranke, kasneje pa je iz nje menda izstopil in se pridružil krščanskim sociahstom. Ob poteku mandata so iz konference izstopili tudi skoraj vsi krščanski demokrah in ustanovih svojo organizacijo Slovenci v svetu. Miklavčičevo vnovično izvolitev smo prepreCih, ker smo vztrajali pri zahtevi, ki jo še vedno zagovarjam, da noben funkcionar stranke ne sme bih obenem tudi v vodstvu slovenske konference. Tako sem za predsednico predlagal Irene Mislej, se spominja Vlado Habjan, ki se je takrat zelo vneto zavzemala za preseganje starih nasprotij med belimi in rdečimi, za tesnejše, predvsem strokovno povezovanje Slovencev v domovini in tujini, za oblikovanje vrste sekcij, skozi katere bi se shokovnjaki slovenskega rodu in njim naklonjeni ljudje s posameznih področij iz domovine in tujine povezovah, si izmenjavah izkušnje in predvsem hsh iz sveta tako razmeroma poceni prenašali dragoceno znanje in pomagah domovini. Toda zaradi nenehnih ideoloških razprtij, ki Vlado Habjan (Foto: Bojan Velikonja/BOBO) jih je ves Cas vsiljevala populistična desnica, je bilo možno uresničiti le manjši del obetavnih načrtov, nadaljuje pripoved o kratki a burni »zgodovini« Svetovnega slovenskega kongresa Vlado Habjan. Bližala se je petdesta obletnica konca druge svetovne vojne, zato so dani liberalne stranke in Janševe socialdemokratske stranke skušali izsiliti glasovanje o naravnost grozljivi resoluciji, ki bi rehabilitirala sopotnike nemštva med drugo svetovno vojno, njihovo delovanje zmoto prekvalificirala v modrost, partizanstvo pa razglasila za svetovni zločin. Na to seveda nismo mogli prista-h, mimo pripoveduje Vlado Habjan, vrstile so se nesklepčne seje, še pred tem pa se je zgodil občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa na Dunaju, ki se ga iz načelnih razlogov nisem udeležil. To je bila morda napaka, saj sicer desnici v kongresu najbrž ne bi uspelo izvolih za predsednika dr. Jožeta Bernika iz ZDA. Jože Bernik je bil med vojno že na gimnaziji protikomunistični propagandist in neke vrste belogardistični komisar, pozneje celo inštruktor pri domobrancih v Kranju. Zdaj pa v slovenskih medijih, ki mu namenjajo prostor, izjavlja, da je po vojni zapustil Slovenijo, ker da je hotel imeh mir. Ob tem se zdi Vladu Habjanu pomembno pripomnih, da je imel brata Staneta Bemika-Arhja, ki je bil ves Cas vojne pri partizanih, vosovec in kasneje v Udbi. V vodstvu smo nenehno zagovarjali stališče, da ne smemo dajah političnih izjav, pravi Vlado Habjan, da moramo poskusih premoshh stare politične zablode obeh strani in zamere, a se je vseeno zgodilo, da je na Spomenkin ne najbolj taktni »ustavite desnico« Bernik odgovoril z izjavo, ki se shši skoraj kot »po- O/ASPORA bijte levico«. Pa ga kljub temu nihCe ni izključil iz Svetovnega slovenskega kongresa. Tudi mene je desnica počasi izrivala iz odborov, da sem bil nazadnje samo še v slovenski konferenci, pravi Vlado Habjan, od Celja dalje pa se zdi, da tudi v tej ne bom več sodeloval, pa še marsikdo od razumnikov ne, če bodo šle stvari po poh, ki so jo začrtali Starman, Gros, Malenšek in še kdo. V Celju (24, junija letos) je bil izvršen prav neverjeten puč, ko se je na začetku zasedanja včlanilo trideset ah štirideset novih elanov, ki jim je bogvedi kdo dal za Članarino, Cez nekaj ur pa so že poštah elani odbora. Znova sem zahteval, pravi Vlado Habjan, da se v statut vključi Člen, ki bo določal, da funkcionarji katerihkoli strank ne morejo bih člani vodstva konference, saj se je v teh letih izkazalo, da h agitirajo predvsem za svojo shanko, ne pa za idejo svetovnega slovenstva, ki jo zagovarjam sam, vendar so me preglasovali. Ko se je za govorniškim odrom pojavil še Janez Janša, sem zasedanje, ki ga je vodil Daniel Starman, demonstrativno zapustil, za mano pa so postopoma odha-jali še nekateri somišljeniki. Pripoved o poteh in shanpo-teh Svetovnega slovenskega kongresa je Vlado Habjan zaključil z mislijo, da v pripravah na volitve leta 1996 prihaja do vse hujših ideoloških zaoshovanj, da vse bolj prevladujejo ozki strankarski interesi, ki jim je krepitve slovenske državnosh kaj malo mar. Se ved Desnica pospešeno išče snovi za nove politične spopade, levica pa kot uspavana devica ne ve ne kod ne kam. Dogodki v Celju, še bolj pa zborovanje na Kongresnem hgu v Ljubljani ob dnevu državnosh bi morah bih slovenski levici več kot predzadnje opozorilo, je popolnoma prepričan Vlado Habjan, ki še opozarja, da se je treba ob tem le bežno spomnih dogodkov v Nemčiji leta 1933, da bi ugotovili, kam vsi skupaj bredemo. Miloš Ekar (Nadaljevanje na 11. strani) Boj za manjšine Italija poskuša spodkopati korenine, ki so slovensko manjšino držale pokonci C/>< zjj INI > o | O O o o < o Slovensko javnost v zadnjem obdobju zanima vrsta spornih vprašanj. To so predvsem vprašanja vključevanja v Evropo, pridruženega in stalnega članstva v Evropski uniji, slovensko-italijanskih odnosov, zaščite slovenske manjšine v sosednjih državah, ki je še zlasti pereče v daliji, odnosov znotraj manjšine in prav zadnje dni aktu-nlnn problem Primorskega dnevnika. Z vsemi temi težavami se kot primorska poslanka živahno ukvarja Jadranka Šturm-Kocjan, z manjšinskimi problemi pa še zlasti zavzeto kot predsednica delovne skupine, zadolže-ne za slovenske manjšine v sosednjih državah.« Kako ocenjujete vključevanje Slovenije v Evropsko unijo? »Za ta proces smo se že odločili, to je nujnost in mislim, da bi se tako odločila večina državljanov in drža-vljank Slovenije, Ce bomo za to lzpeljali referendum. Sami sebi ne Moremo biti dovolj, zato je vključevanje v Evropo tista opcija, ki jo Slo-yenija potrebuje; kulturno, politično jo gospodarsko zaledje je v Evropi, ipda ob tem se je treba zavedati tudi naših dolžnosti in je treba na prvo mesto postaviti slovensko identiteto, slovenski jezik, slovensko kul-tero, njeno promocijo in uporabo.« Bi lahko Evropa ogrozila slovenski jezik, njegovo rabo? »Lahko ogrozimo tudi sami sebe. La se to ne bi zgodilo, potrebujemo veliko zrelosti in modrosti. Vsi, Predvsem tisti, ki bodo na političnem vrhu. Oblast v Sloveniji mora 2elo pozorno bdeti in braniti identiteto slovenskega naroda, pridobitve Slovencev skozi tisočletja.« Slovensko-italijanski odnosi. Hočemo ali nočemo, brez ureditve dvostranskih odnosov ni mogoče Priti v Evropo, saj je bistvo Evropske unije prav ureditev dvostranskih problemov. Kaj v resnici, po vasem mnenju, hoče Italija, zakaj se prepiramo, samo za nekaj sto his? »Občutek imam, da smo popustili tistim italijanskim silam, ki ho-Cejo obuditi stare iredentistične, Šovinistične, nacionahstiCne interese, ki jih je Italija vedno imela do določenega dela slovenskega ozemlja. Tako čutim kot poslanka in kot Pri- morka, včasih morda Čustveno, toda te namene Čutim v ozadju nekaterih zahtev in italijanskih pritiskov. Pred desetimi leti morda take zahteve niso bile tako odkrite in brutalne, zdaj pa se ne morem ogniti občutku, da gre za nekaj vec, kot samo za postavljanje določenih pogojev, ki niso v skladu z evropskimi normami.« Govorimo o Italiji, toda najbrž obstaja vec Italij. Kako spremljate te Italije, zdaj kot politik, prej pa kot pozoren prebivalec obmejnega območja? »Zame, ki živim v Kopru, je bila Italija vedno del stvarnosti. Meja z Italijo je bila vedno izredno odprta, kot Slovenka sem Italijo vedno doživljala kot odprto, demokratično, prijetno državo. Tudi danes jo doživljam na podoben način. Toda moteči so tisti ozki krogi, ki žive predvsem v tržaški pokrajini in z vstopom v Evropsko unijo izsiljujejo vrnitev itatijanstva, in sicer na ozemlje, kjer so nekoC živeli. Zdaj kot Članica odbora za mednarodne odnose vem veC in sem Se bolj pozorna na elemente italijanske politike. Italija nas ni nikoli resno ogrožala, toda sedanje ravnanje v zvezi z Evropo o vrnitvi nekaterih nepremičnin pa postavlja taksen italijanski odnos pod vprašaj.« Bi lahko na kratko pojasnih, katere itabjanske zahteve so popolnoma nesprejemljive? »Kot poslanki državnega zbora mi je nesprejemljivo kakršnokoli poseganje, spreminjanje ali izničenje vseh tistih sporazumov, ki sta jih sprejeti Slovenija in Italija, in s tem posledično kakršnokoli vračanje nepremičnin. Vrednost zapuščenih hiš je bila v sporazumih finančno ovrednotena in to je edini dolg Slovenije Italiji. Tudi Italija mora izpolniti tiste obveze, ki bi jih morala že pred desetletji: vrniti nepremičnine, ki jih je Slovencem odvzel fašizem, denimo Narodni dom v središču Trsta.« S slovensko-italijanskimi meddržavnimi odnosi je tesno povezana zaščita Slovencev v Italiji, položaj slovenske manjšine. S tem problemom se dejavno ukvarjate. Kako bi orisali sedanji položaj Slovencev v Italiji? »Dvoličnost politike in pritisk na Slovenijo imata resno pojavno obliko tudi v vsestranskih pritiskih na Slovence v Italiji. Te pritiske doživljam kot nekaj izredno bolečega in s posebno zaskrbljenostjo. Slovenci v Italiji kot državljani italijanske republike doživljajo izredno negativne pritiske. Ti se v zadnjih letih stopnjujejo; vsi poznamo tragične posledice za gospodarsko osnovo slovenske manjšine, omenimo banke, ki so bile temelj številnih dejavnosti, diskriminacijske posege v šolstvo, pritiske na posameznike. Italija poskuša spodkopati korenine, ki so slovensko manjšino ves Cas držale pokonci. Da ne govorim o neurejenem finančnem položaju osrednjih slovenskih ustanov. V tem trenutku Italija ne počne nic ugodnega v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti, vsa dejanja so samo in izključno negativna.« Ko sem govoril s pomembnim italijanskim politikom, prijateljsko razpoloženim do slovenske manjšine, in ko sem mu očital, zakaj pri vseh navedenih dejstvih ni nic ukrenil, mi je odgovoril, naj poskrbim, da iz Slovenije ne bodo prihajale stalne ovadbe. Ni del problema tudi v tem? »Gotovo je del slovenske politike, dejala bi nezdravi del, povzročil tudi razkol med Slovenci v italijanskem zamejstvu, toda nekaj podobnega bi lahko ugotoviti tudi za Koroško. Slovenska politična polariza- cija se projicira žal tudi na manjšino. Nekateri odgovorni vladni organi zelo pristransko obravnavajo manjšino, ni izdelane jasne in obvezujoče strategije.« Vendar, ko je šlo za enkratno izjemno pomoč, je v parlamentu prišlo do strnjene in plebiscitarne večine. Ce naredimo projekcijo parlamenta, je večina torej »za«? »To je nesporno. Pri predlogu zakona o začasni finančni pomoči se je pokazalo, da je skupna želja poslancev in poslank državnega zbora, da z enkratno pomočjo rešimo naj-hujše probleme, da manjšina ne bo talka nerešenih dvostranskih problemov in odnosov, ki skuSajo tudi pri manjšini uveljavljati nekatere svoje parcialne politične interese.« Torej je pri tem, kaj se bo naredilo na tem področju, odločilen odnos države? »Ministrstvo za zunanje zadeve je že pripravilo teze, o katerih smo govorili in jih izpopolniti na dvodnevnem posvetu na temo Manjšina kot subjekt. Predstavil jih je avtor Matjaž Jančar in so dobra podlaga za oblikovanje resolucij, ki bi začrtale strategijo Slovenije do manjšinj-ske politike. Predvidevam, da bomo ta dokument v državnem zboru sprejeti do jeseni.» Okrog Primorskega dnevnika se je vnela polemika, katere rezultat je blokada dela sredstev, novinarji brez plač in resne težave. Ce se zadeva ne uredi, bo sledilo novo krčenje, morda izguba ponedeljkove izdaje, verjetni odpusti, rezanje strani. Kakšen bi moral biti načelen odnos Slovenije do Primorskega dnevnika? kotizacija pol: pol ali uveljavljanje avtonomije? »Nobene lotizacije, nic pol: pol. Razumljivo je bilo, da je prišlo do polemike, morda je bila z določenega zornega kota celo potrebna. Toda povsem neprimerna je v trenutku, ko gre za reševanje hude stiske, ko rešujemo ljudi, ki ne prejemajo plač. Primorski dnevnik moramo ohraniti, ne samo, ker je edini dnevnik, temveč tudi zato, ker je s svojo ure- Jadranka Šturm Kocjan (Foto; BOBO) dniško politiko že vrsto let izredno odprt Časopis, ki z uvajanjem novih tem in strani pridobiva mlade slovenske bralce, utrjuje slovenski jezik. Jedro problema pa je v utrjevanju slovenskih pozicij. Izredno pomembna je obramba slovenskega jezika. Ce se vrnem na pol: pol. Težko bi pristala na to, da bi se kar avtomatično uveljavila lotizacija, se izbrisal »izvirni greh«, torej partizanski izvor Primorskega dnevnika, saj je nadaljevalec Partizanskega dnevnika, ati naslednji »greh«, namreč da je Primorski dnevnik elan SKGZ. Toda ne pozabimo, da je dnevnik že bil v resnih težavah, in da ga je takrat reševala SKGZ, medtem ko druga krovna organizacija ni izrekla niti besede pomoči ati podpore. Dnevnik je bil takrat sam. Zdaj pa nekateri vidijo, da je nastal ugoden trenutek za medsebojne obračune, izsiljevanje in pritiske.« Pri vseh teh problemih pride vedno v ospredje odnos manjšina - matica, subjekt - objekt. To bo prav gotovo tudi osrednja tema tez in resolucije. Kaj menite? »Manjšina bo vedno obsojena, da se bojuje za svoj status, za svoj položaj, zato da se ohrani, da je raznoro-dovanje Cim manjše. To je boj na dveh frontah: znotraj manjšine same, saj je nujen pluralizem, brez katerega ni razvoja, toda prav tako nujna je tudi enotnost. In to enotnost v odnosu do oblasti države, katere državljani so pripadniki manjšine, kot tudi v odnosu do matičnega naroda. Manjšina mora oblikovati svoje predstavništvo, upreti se mora, kadar so posegi s strani matice nesprejemljivi. V odnosu do italijanskih oziroma avstrijskih in madžarskih oblasti pa mora biti matica agresivna v obrambi svojega naroda. Ves Cas mora opozarjati na neizpolnjene zahteve. Boj za manjšino v odnosu do matične države in države, v kateri živi, je torej njena permanentna usoda.« Bogo Samsa Irene Mislej je v Argentini rojena slovenka primorskih ^migrantov, ki so se pred drugo vojno tja umakrtili pred italijanskim fašizmom. Kot zgodovinarka umetnosti in kulture se že vse življenje ukvarja tudi s proučevanjem slovenske izseljeniške problematike, kar jo je po stalni preselitvi v Slovenijo pripeljalo tudi v izseljensko matico in Svetovni slovenski kongres. Kot eno od dosedanjih petih predsednic slovenske konference smo jo vprašati po dosedanjem delu združenja, programih, uspehih in neuspehih, ter po napovedih o prihodnosti Svetovnega slovenskega kongresa. Irene Mislej (Foto: Boban Plavevski/BOBO) Kako je bilo na začetku v Sveto-Vnem slovenskem kongresu? Na začetku in Se prej v iniciativnem odbom sem povezovala Slovenijo in izseljence v Argentini. Rojena sem bila v Buenos Airesu, kjer je slovenska emigracija morda še prav posebej razdeljena. Na lanskem zasedanju konference smo Se posebej poudarili, da gre za nekrovno, nestrankarsko organizacijo, ki združuje ra-anišljujoce posameznike v domovini in diaspori. Med poglavitne cilje smo zapisati oliranitev slovenstva, ohranitev demokracije, spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji itd., naš statut tudi izrecno zapoveduje strpno delovanje elanov in pluralnost. Strankarsko in svetovnonazorsko enoznačen kongres preneha biti kongres. To je vsa naša filozofija. Konferenca in kongres sta si zadala kup konkretnih nalog, kot je povezovanje slovenskih znanstvenikov v tujini z domačimi institucijami, pridobivanje podpore razmišljanjem o poglavitnih temah za slovensko dr- žavo, ohranitev slovenskega jezika itd. Svetovni slovenski kongres je sestavljen iz konferenc za posamezna področja. Konference so samostojne na svojih področjih, njihovi predse-niki pa tvorijo glavni odbor, ki ga vodi predsedstvo. To je sestavljeno iz predsednika in štirih podpredsednikov. Na začetku je imela Slovenska konferenca polovico vseh delegatov na zasedanju, kar je sprožilo burne polemike, tako da smo to razmerje popraviti. Spomenka Hribar je materialno postavila dober temelj organizacije, ta&at so se tudi začele prene-katere akcije, z izglasovano nezaupnico, ki je temeljila na neki starejši aferi, pa se je zaCelo omejevanje dela kongresa. Nasledil jo je gospod Miklavčič, ki ni bil posebno dejaven, tako da je konferenca živela predvsem na račun prejšnjega obdobja. Ko sem bila jaz izvoljena na Celo konference, sem si prizadevala za ureditev registra elanov, za pluralnost sveta itd. Moj načrt je bil utrditi strokovni ugled združenja, da bi nas resno je- mati tako država kot stroka. Ce nas resno jemljejo, sem si mislila, nas bodo poslušali. Ce nas resno jemljejo, bodo tudi Slovenci iz tujine videti, da smo lahko posredniki med njimi in slovensko državo, saj mnogo njihovih upravičenih zahtev Se vedno ne najde pravega odmeva v matični domovini. Kaj se je prejšnjo soboto dogajalo v Celju? Res smo nekoliko potegniti naš mandat, saj svet šteje trideset ljudi, ki jih je zelo težko spraviti skupaj. Zaradi nenehnih razprtij med zagovorni- ki strankarskega in strokovnega pristopa je bilo vrsto zasedanj nesklepčnih. Padlo je precej hudih besed, saj smo zadnje tri tedne vsi izgubljati potrpljenje. Jaz ne žetim voditi polemike po časopisih s komerkoli od elanov kongresa, zato o imenih ne bom govorila. Mislim pa, da je v konferenci zaCela delovati neka druga logika in da je vajeti konference prevzela skupina ljudi z zelo jasnim ciljem ter ga tudi uresničila. Kaj nova usmeritev konference pomeni za Slovence po svetu? V zadnjih letih so slovenske izse- ljence po svetu v glavnem obiskovali politiki, precej manj pa strokovnjaki, ki bi jih proučevali. Seveda imajo slovenski izseljenci pravico do vključevanja v stranke, toda kongres je nastal kot nestrankarska organizacija, ker enosmernost onemogoča ati vsaj močno zavira njegovo delovanje. Kako bodo reagirali Slovenci, ne vem, lahko pa omenim zanimiv podatek o tem, da je bil že leta 1935 v Sloveniji izseljeniški kongres, na katerega sta dva Slovenca iz Argentine naslovila spomenico, ki so jo podpisala tudi razna društva. To sta bila izseljenski duhovnik Jože Kastelic in masariko-vec, torej nekatolican, inženir Ciril Jekovec. Bila sta dobra prijatelja, Čeprav na različnih političnih pozicijah, vendar enakega pogleda na Slovenstvo. V tisti spomenici sta med drugim zapisala, da je naravnost greh z državnim denarjem plačevati strankarske agente, ki hodijo agitirat med slovenske izseljence. Gre torej za nekakšno kontinuiteto prizadevanj, ki želijo Slovence po svetu pritegniti v kolesje političnega delovanja v domovini. Ne vem za katero stranko je takrat šlo, dobro pa vem, kako zgleda politično vmešavanje. Želim, da bi izseljenci dobili položaj subjekta do države Slovenije na osnovi ustavnega določila za skrb za Slovencev po svetu. Izseljence je mogoče izkoristiti za domače politične namene, saj imajo mnogi denar, mnogi pa se tudi sami želijo bolj dejavno vključiti v politi- ko, ker vidijo v tem možnost nekakšne rehabilitacije, ker imajo še neporavnane raCune s prejšnjo oblastjo in podobno. Resno dvomim, da bi bilo z glasovi Slovencev po svetu mogoče spremeniti razmerje sil v domovini, res pa je, da gre za simboliko, stranka, ki lahko trdi, da ima podporo slovenskih izseljencev, namreč zagotovo požanje simpatije, saj smo Slovenci tudi sentimentalni. Za ljudi, ki jih jaz poznam, državljanstvo ni toliko sredstvo za intervencijo v slovensko notranjo politiko, Čeprav imajo nekatere stranke zelo dejavne odbore itd., in tudi take ambicije, ampak je za večino ljudi državljanstvo nekakšen dokaz, da jih je domovina vendarle priznala. Med politično organiziranimi v Argentini na primer absolutno prednjačijo Krščanski demokrati... mislim pa, da politična igra poteka tu in ne zunaj. Bolj kot politične igrice me skrbi dejstvo, da je kongres že na začetku našel stik z razmeroma majhnim številom ljudi po svetu, pa Se ti so že precej v letih. Če nam ideje ne bo uspelo kmalu prenesti na mlajšo generacijo, ki marsikdaj že jezika ne zna več, kaj Sele, da bi Čutila trdnejšo navezanost na domovino svojih staršev ali starih staršev, se nam utegne kmalu zgoditi, da jih bomo zgubili za vselej. To pa bi bila velika Skoda in tragedija z dolgoročnimi posledicami tako za Slovenijo kot za Slovence po vsem svetu. Pogovarjal se je Miloš Ekar NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. julija 1995 Za enotno orbito Združitev Atlantisa in Mira je prva faza pri gradnji mednarodne vesoljske postaje Po uspešni združitvi Atlantisa in Mira se poljubljata ruski astronavt Genadij Strelkov in američanka Bonnie Dunbar, ob strani pa sta na levi Nikolaj Budarin, desno pa Robert Gibson Celo Hoot Gibson, poveljnik vesoljskega plovila Atlantis, ki se je združilo z rusko vesoljsko postajo Mir, priznava, da gre za težavno nalogo. »To je eden najbolj zapletenih poletov, ki smo se ga lotili. Ce pomislimo samo na tehnične probleme združitve približno 450 ton težkih plovil v orbiti, vidimo za kako težavno nalogo gre.« Ne samo težavno, ampak tudi zgodovinsko: enkrat samkrat doslej sta se ameriško in'Sovjetsko vesoljsko plovilo združili v vesolju, in sicer pred dvajsetimi leti, ko sta Sojuz in Apollo v vesolju simbolično označila popuščanje napetosti med dvema velesilama. A takratni podvig je ostal osamljen, brez skorajšnjega nadaljevanja. Sedanji načrti ZDA in Rusije pa pomenijo začetek dolgotrajnega sodelovanja. Združitev Atlantisa in Mira je le prva faza pri gradnji mednarodne vesoljske postaje in drugi poskus v vrsti poletov, med katerimi naj bi prišlo do izmenjave izkušenj ter do zmanjšanja tveganja pri združevanju obeh plovil. Do prvega med tovrstnimi poskusi je prišlo februarja, ko se je plovilo Discovery približalo na dobrih 11 mehov od Mira. Takrat je poveljnik Jim VVetherbee izjavil: »Ko bomo prišli nazaj, si bomo podali roke«. V skrajno kočljivem manevriranju se je Atlantis od spodaj približal ruskemu plovilu, s katerim se je takoj za tem združil s sprednjo shanjo, ko so se ujele posebej za to prirejene Čeljusti. Do združitve je prišlo nad vzhodno Rusijo. »Ko se mi bo posrečilo ujeti pravšnji položaj glede na vesoljsko plovilo« je pred poletom pripovedoval Gibson, »bo slo za zelo natančen manever, med katerim moram biti popolnoma poravnan z rusko ladjo, v okviru plus oziroma minus 7, 5 centimetra, medtem pa morata biti obe vozili nagnjeni za pribh-žno dve stopinji«. Posadki sta se lotili dela Kakor biho sta se plovili združili, se je skupna posadka desetih vesoljcev lotila različnih raziskav, vključno s proučevanjem vpliva breztežnostnega stanja na človeško telo in organe po dolgotrajnem bivanju v vesolju. »Zame bo nadvse vznemirljivo, da bom poletel tja in si lahko ogledal notranjost tega plovila, ki pluje po vesolju že deset let,« je pred pole- tom dejal Gibson. Gre za zelo pomembno misijo, med katero bodo ZDA skupaj z Rusijo zagotovile dve ključni komponenti za začetek priprav na vzpostavitev mednarodne vesoljske postaje, katere vrednost je 30 milijard dolarjev. Brez ruske tehnologije - in kar je Se bolj pomembno - sedanjih političnih odnosov, bi taksne postaje po vsej verjetnosti ne mogli nikoli zgraditi. Srečanje in stisk rok ruskih in ameriških vesoljcev je seveda bil zgodovinski dogodek. Marsikdo pa se ob tem sprašuje, kakšna so tveganja in prednosti ZDA, ko se spuSCa v tako zapletene posle z državo, ki je sredi burnega procesa hanzicije? Ameriški urad za tehnologijo je pred kratkim zapisal: »Rusija kljub sedanjemu razvoju ohranja obširen in znanstveno razčlenjen vesoljski program, ki ni brez šibkosti, med katere spada predvsem težavno izpolnjevanje rokov pri zagotavljanju novih kadrov in sestavnih delov«. Ce bo Rusija hotela v celoti zagotoviti sodelovanje in zadostiti pogojem, ki izvirajo iz medsebojne pogodbe, bo morala razviti kar nekaj novih sistemov. Nesoglasja ob gradnji vesoljske postaje Prva komponenta, ki jo bodo vgradili Rusi, bo prvi del nove vesoljske postaje, ki že zdaj nekatere v ZDA močno jezi. Ta del imenujejo FCB, funkcionalni tovorni blok, ki bo tudi prva komponenta, poslana v vesolje z rusko raketo Proton ali Zenit novembra 1997. Druga komponenta, ki jo bodo zgradili Rusi, bo »servisni« modul vesoljske postaje, del, v katerem bo prebivala in spala posadka, v vesolje pa naj bi poletel maja 1998 na krovu rakete Proton. Nedavni neuspeh Rusije pri izstrelitvi dveh modulov za Mir, pa je zbudil dvome, ali bodo Rusi to nalogo uspeli izpolniti pravočasno. Breztežnost utegne ponuditi številne odgovore Mednarodna vesoljska postaja, ki bo tehtala 400 ton, bo sploh prvo večje in stalno Človekovo pre-bivabsce v vesolju. Na njej bo bivala mednarodna posadka Šestih astronavtov - znanstvenikov,. ki bodo opravljati svoje biomedicinske in fizikalne raziskave, kakor tudi tiste vesoljske in tehnološke poskuse, ki jih ni mogoče opraviti na Zemlji. Laboratoriji in bivalni prostori, ki jih bodo sestaviti v vesolju in jih gradijo na Zemlji, bodo približno tako veliki kot notranjost dveh jumbojetov. A čemu je pohebna vesoljska postaja? Od začetkov človekovega razvoja do odkritja visoke prevodnosti materialov, ki jih je mogoče vgraditi v mikročipe, vse na Zemlji določa težnost. Ce se človek osvobodi težnosti, utegne ra-zvozljati skrivnost vedenja živih bitij in snovi. Poleg tega tehnološki razvoj napreduje veliko hitreje, vselej takrat, kadar se sooCa z novimi izzivi v novih okoljih. Eno od področij, kjer pričakujejo nova odkritja, je področje rakastih obolenj. Ključ pri tem je odgovor na vprašanje, ali je mogoče razmnoževati rakaste celice v laboratoriju, tako kot se te razraščajo v telesu. V običajnih laboratorijskih pogojih na Zemlji je to zelo težko ugotoviti, ker so rakaste celice zelo neobstojne, ati pa se obnašajo nepredvidljivo. Ko pa te celice pridejo v okolje, v katerem se lahko razraščajo bodimen-zionalno - ko jih ne ovira težnost -se začnejo vesti podobno kot v človekovem telesu. Pomembneje, kot se zdi na prvi pogled Na spisku poskusov, ki bi jih morali opraviti na vesoljski postaji, je že veC kot 600 predlogov. Eden med njimi je, da bi proučili človekove proteine. V naših telesih je namreč približno 150 tisoč proteinov, dosedanje medicinske raziskave pa so razkrile zgradbo le kakih 1500. Raziskave o možnostih zmanjševanja ati odpravljanja vibracij, ki bi jih opraviti v vesoljski postaji, bi močno ko- ristile avtomobilski in letalski industriji. Nove tehnologije prečiščevanja pitne vode, ki so jih razvili za vesoljsko postajo, bi nemara lahko omogočile večjo bistrost jezer in vodnih tokov na zemlji. Samo 150-vatna žarnica, ki so jo razviti za videokamero vesoljske postaje, ima Štirikrat večjo svetilno moc kot žarnica, ki jo uporabljamo doma, njena življenjska doba pa je petkrat daljša. Denar je tudi vesolja vladar Nekateri znanstveniki so hudo zaskrbljeni zaradi stroškov delovanja načrtovane vesoljske postaje in zatrjujejo, da bi lahko velikanska sredstva koristneje uporabili na Zemlji. Odgovor, ki trdi, da tudi projekti na zemlji ne pomenijo zagotovila, da bo denar pametno porabljen, pravzaprav zgreši cilj - kajti pomen vesoljske postaje je veliko večji, kot bi lahko sklepali po njenih sestavnih delih. Z besedami Dana Goldina, vodje NASE: »Državi, ki sta nekdaj izdelovali orožje, da bi druga zoper drugo sejali smrt, zdaj resnično sodelujeta v vesolju.« Povprečnega Američana bo vesoljska postaja stala vsqk dan približno 2, 2 centa. David VVhitehouse / Guardian Nedelja, 2. julija 1995 25 NEDELJSKE TEME Smeh je bil kisik za dušo. Če duša diha. se lažje premika tudi sestradano telo Češki pisatelj Amošt Lustig je bil kot otrok eden od šestih milijonov Židov, obsojenih na smrt na visli-Cah, v plinskih celicah, na prisilnem delu ter v poljskih in ruskih puščah. Leta 1967 se je v Časniku Lite-rarne noviny pritoževal nad pismi, ki so mu jih pisa-k nekdanji sotrpini kot odmev na njegove spomine na trpljenje v koncentracijskem taborišču. Pisal je namreč tudi o lepih trenutkih v taborišču, kjer niso nbijali 24 ur na dan. Pisal je, da ni bil vsak Nemec ubijalec in da tudi vsaka žrtev ni bila junaška. »VCa-s|h je bil človek vesel preprosto zato, ker je bilo nebo sinjemodro kot podoba tistega, Cesar se je rad spominjal,« je zapisal. »Brez občutka upanja ne bi mogel Preživeti... Prav v taborišču sem doživel najlepše trenutke prijateljstva, ki jih ne bi rad nikoli pozabil! Le-P° mi je bilo na primer takrat, ko so nas starejši jetniki v ledeno mrzlem vetru greh s svojimi hrbti!« Nekateri bralci so mu pisali, Ces kaj si bodo mislili mladi, Ce jim boste rekli, da so v tabo-riscu Auschwitz kdaj pa kdaj jgrali tudi nogomet. Odgovoril 1'Ki je, da mladi kljub svoji Provokativnosti niso nedono-Sencki, ki ne bi mogli razume-ll> da se je tudi jetnika v kon-Centracijskem taborišču kdaj Pa kdaj polotilo veselje nad ^ern. Lustig je 1. januarja 1945 ^oživel, da so jetniki, ko so na P°1 bosi korakali po ledeni po-U; nenadoma začeli peti, ne da jim kdo ukazal. Peli so na Čast novega leta, leta upanja. Stražarji so jih tolkli s puškini-nti kopiti, jetniki pa vseeno ni-s° prenehali peti. NenaCrtova-na Pesem jim je prišla kot most ured smrtjo in upanjem. -Ob tej zgodbi sem se spo-Urnil na izgnanca, ki mi je ne- mljo, dom in domovino? Mar so bosanski begunci srečni samo zato, ker so jih morda nastanili v hotelih? Prav te dni sem bral spomine, ki si jih izgnanec takoj po vojni ne bi upal objaviti. Pisal je, da je bil v manjšem taborišču ob švicarski meji, kjer je bil lagerski režim dokaj znosen. »Vodja taborišča, doma iz Gradca, je bil dober in pošten Človek. Ko so ga poklicali v vojsko, nas je neko nedeljo povabil v sosednjo gostilno, kjer nas je pogostil in nam zaželel sreCno vrnitev domov. Lager so ukinili, nas pa razposlali v druga taborišča...« Lustig je pisal, da so v Auschvvitzu igrali tudi nogomet; Židje proti enajsterici nemškega garnizona. Seveda po volji pripadnikov SS in gestapa, ki so si želeli za- »Nic ne more zmanjšati veličine tragedije taboriščnikov,« je pisal Lustig. »Celo Ce bi žrtve, mrtve ali žive, odpustile svojim ubijalcem, ali Ce bi ti naenkrat postali najplemenitejše duše na vsej zemeljski krogli, ni mogoče opravičiti zločina nad človeštvom.« V nekem šlezijskem taborišču si je vodja taborišča umislil srečelov za taboriščnike. Največji dobitek je bila steklenica vina. Taboriščniki so z veliko vnemo sodelovala v igri, ker jih je srečelov spominjal na vaško veselico. Tako so se za nekaj Časa preselili domov in niso niti pomislili, da jim hoCe vodja taborišča s srečelovom pobrati zadnje marke, ki so jih premogli in jih tako in tako niso imeli kje porabiti. Gunčarjeva, pozabil sem, kako ji je bilo ime, je v šlezijskem taborišču Pilgramshain z dovoljenjem vodje taborišča organizirala šolo. V navzočnosti esesovca je učila otroke nemško, komaj pa se je obrnil, je prešla na slovenščino. Organizirala je tudi športno tekmovanje, dobro vedoC, da tudi otroci potrebujejo most upanja, ki je bil v taborišču najlepši od vseh človeških občutkov in je nesrečnikom pomagal, da so vztrajali in preživeli. Bi morala Gunčarjeva 24 ur na dan govoriti otrokom samo o usodi izgnanstva? Pa saj so ga občutili na lastni koži, Ce ne drugače pa takrat, ko so zahtevali od matere kruh, ona pa jim ga ni mogla dati! Ženske in otroke iz požganih vasi v okolici Kamnika nacisti ženejo v koncentracijska taborišča koc kot uredniku prinesel cla-nek o trpljenju v izgnanstvu. ®Kaj pa stika?« sem ga vprašal. Sramežljivo je potegnil iz listnice orumenelo sliko, ki je Prikazovala skupino taboriščnikov, oblečenih v pražnje nbleke, v katere so se odeti, ko ?° prišli ponje. »Ce to objavite, podo ljudje mislili, da se nam )e v taborišču dobro godilo...« Trpljenje ljudi vendar ni nrogoce meriti samo s krema-t°riji, z bodeCo žico, s stražni-nn stolpi, z žarometi in psi... V tretjem rajhu je bilo na tisoče načinov trpinčenja in zasmehovanja, onecašcanja ljudi. Po-h> po katerih so nacisti pehali nesrečneže v trpljenje in smrt, So bile na tisoč načinov trnove, hi po eni od njih so hoditi slovenski izgnanci... Mar ni bilo hudo že to, da so jim vzeti ze- bave. V orkestru v Birkenauu je igral Človek, ki je v plinski celici izgubil ženo in troje otrok. V Terezinu je vsak oficir imel svojo nogometno ekipo, ki jo je hranil brez občutka krivde, da bo tudi najboljši tim Cez nekaj tednov končal v plinskih celicah. V neki baraki so jetniki priredili kabaret, v katerem so predstaviti Hitlerja v satanski podobi, kakršnega so želeti videti. »Tam, kjer so igrali nogomet, že ni moglo biti tako slabo,« se je takoj pojavila pripomba, ki je pravzaprav izraz hinavščine ati duševne bede in le pri mladih morda posledica neizkušenosti, neinformiranosti in neznanja. Od nje je le še korak do trditve, da so si Au-schwitz izmislili Židje, da bi očrnili Nemce. TaborišCnica je imela občutek krivde, ker se je v Auscvvit-zu nasmehnila elegantnemu in po zunanjosti ljubeznivemu esesovskemu Častniku. Lustig jo je razbremenil krivde, ko je napisal, da ob prihodu v taborišče paC ni mogla vedeti, kakšen je resnični obraz esesov-skega zdravnika Josefa Menge-leja, ki je med jetniki izbiral, kateri v smrt in kateri na delo, poleg tega pa je opravljal še poskuse na ljudeh. »Ce ste bili mladi in niste vedeli, zakaj vas je izbral za življenje in ne za smrt, zakaj mu ne bi mogli na nasmeh odgovoriti z nasmehom?« jo je potolažil Lustig. »Mengele je rešil mojo mater, ubil mojega očeta in pobil na stotine tisoCev nesrečnikov. Ce bi ga srečal, ne bi imel niti trohice občutka krivde, ako bi Zaprti frančiškani na dvorišču meljske kasarne v Mariboru spomladi leta 1941 pri obvezni telovadbi, s katero so jih nacisti želeli ponižati, pa so ponižali le sebe ga postavili pred zid in streljali kot ubijalca,« je zapisal Lustig. Ni pa zmogel tolažbe za očeta in sina, ki ju je esesovski Častnik v neki trdnjavi na Češkem prisilil, da sta se v rovu z gorjačo v roki spopadla na življenje in smrt. Obljubil jima je, da bo tisti, ki zmaga - preživel, a je nato oba ustrelil. Lu-stigu se je zdel ta rov najstrašnejše, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno. Zanimiv prispevek k odkrivanju psihofizičnih anomalij in zločinskosti pri vodilnih esesovskih ljudeh je razkril »lovec na naciste« Simon Wie-senthal. V knjigi Pravica, ne maščevanje,-ki je nedolgo tega izšla tudi v slovenskem prevodu (CZP Enotnost, Ljubljana 1994), je razkril, da je bilo Čustveno življenje nacističnega zločinca, »Knjigovodje smrti«, Adolfa Eichmanna brezhibno, saj je ohranil zvezo z ženo, udeleževal se je družinskih slavij in je hotel imeti otroke pri sebi, Čeprav je vedel, da ga išCejo in da bo obsojen na smrt, Ce ga dobijo. VViesenthal je na zaCetku iskal ljudi, ki so pred njegovimi očmi, ko je bil v taborišču, poniževali, pretepali, morili. Eichmann ni bil takšen. Bil je množični morilec po dolžnosti, ni ga gnala sla po morjenju in najbrž ni bil sposoben ubiti niti enega človeka. Esesovec, ki je moril zaradi veselja do ubijanja, je tvegal, da ga nadrejeni kaznujejo, ugotavlja VViesenthal. »Predstava o esesovcu demonskega pogleda, s ciničnim nasmeškom, s črnimi škornji in z grozečim ovčarjem je bila kliše. Prikazuje skrajnost, ne pa povprečje. Takšni so bili vCasih celo manj nevarni. To so biti sadisti, ki so kot v pijanosti do sitega pretepati, se do sitega nastreljali - nato pa neredko tako končali. Nevarnejši so bili tisti, ki so bili navidez povprečni, in to zato, ker so vzdrževali sistem. Njihov Čustveni svet je bil na videz urejen. Medtem ko so iz Au-schvvitza svojim otrokom pošiljati božične pozdrave, so otroke drugih vodili v plinske celice. Ne radi, temveC povsem preprosto po službeni dolžno- sti,« piše VViesenthal. Prav proces proti Adolfu Eichmannu je posredoval bistveno globlje vedenje o nacionalsocialističnem morilskem stroju. Od tedaj vemo, da za umor milijonov ni potreben fanatičen sadizem, ki meji na duševno bolezen, temveč povsem zadošča vestna ubogljivost »fiihrerju«. To je treba vedeti tudi zdaj, ko se sprašujemo, od kod ta grozljiva brezobzirnost, ta popolna brezbrižnost do Človeškega življenja in trpljenja, ki se dogaja na tleh razpadajoče Jugoslavije in ki ji ni videti konca? Igor Torkar je v zborniku Satira multi zapisal, da njegova življenjska izkušnja potrjuje, da sta bila v nacističnih taboriščih tudi smeh in humor odrešilno zdravilo za dušo in telo. Humor je v lagrskem gostem, zadušljivem dimu - kisik. »Dachau. Stojimo za barako. Zdravniki Lojze Kraigher, Mahkota, Vidmar, Korzika, kemiki Kranjc, Ličen, Barle, Košir in še kdo. Žubori hudomušen, vesel, pa tudi ironičen pomenek o ljubezni. Doktor Mahkota ga zaključi takole:‘Ljube-zni in oslovskega kašlja ne moremo skriti.‘Vsi smo se zasmejati. Odrešilni smeh tudi v taborišču!« Smeh v taborišču je bil kisik predvsem za dušo. In Ce duša diha, se lažje premika tudi sestradano telo. Človek je moral tudi v taborišču upati, da je na svetu še marsikaj, za kar je vredno živeti. Brez tega bi se že vnaprej zapisal smrti. France TrebCan Se bom še kdaj vrnil k domačim? Nesrečni pogled dečka v taborišču Rajhenburg pred izgonom v Nemčijo 7. novembra 1941 NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. julija 1995 Vsaka družina ima svoj poseben stil Sodelovati pa morajo vsi njeni člani Kolikokrat kar tako mimogrede, ko se pogovarjamo o svojih družinah, slišimo prijatelje, sodelavce ali znance, ko nam rečejo: »V naši družini se imamo vsi radi!« ali: »V naši družini smo zelo navezani drug na drugega!« ah: »Ati je ta glavni v naši družini, mora biti vse tako, kot on reCe!« itn. Pri tem niti ne pomislimo, da s takšnimi in podobnimi sporočili v bistvu odkrivamo življenjski stil družine. Življenjski stil družine kaže na značilnosti vzajemnih odnosov v družini, način, kako posamezniki znotraj družine komunicirajo in ravnajo drug z drugim. Nekatere družine so v teh vzajemnih odnosih bolj odprte, druge bolj zaprte, tretje bolj distancirane ali odtujene, spet slednje intimno bolj povezane. Življenjski stil družine se kaže tudi skozi različne aktivnosti vseh elanov družine. Posamezniki v družini imajo močan vpbv na drugega, saj nezadovoljene potrebe enega člana družine vphvajo na potrebe vseh elanov družine. S tem pa vplivajo tudi na aktivnosti in stanovitnost družine, predvsem pa na stanovitnost in gotovost najšib-kejšega člana družine - otroka. Morda so prav ti dopustniški časi, ne glede na to ah se odpravljamo na oddih, ah bomo ostali doma, čas, ko si lahko zastavimo tudi sami vprašanja: »Kakšen pa je življenjski stil moje ali naše družine?« Aktivnosti, ki so najbolj izrazite v sami družini, nam pomagajo odgovoriti na takšna vprašanja. Muzikalična družina Središče družinskega življenja je muzika. Vsak član druži- ne je usmerjen na igranje kakšnega instrumenta, nenehno vadbo ali petje. V takšnem življenjskem stilu družine prevladujejo zdravorazumski interesi, enaka interesna usmeritev za vse otroke, tekmovalnost med člani družine. V takšnem življenjskem slogu družine se lahko pojavijo napetosti zaradi pretirane avtoritarnosti enega od staršev ali zaradi omejitve razvijanja povsem osebnih interesov posameznega člana družine. Vse to lahko zmanjša stanovitnost in trdnost same družine. Jezna družina Za ta življenjski stil družine je značilno, da so vsi nezadovoljni m jezni. V vzajemni komunikaciji prevladuje sarkazem in kritičnost. V posredovanju drobnih pohval ali komplimentov so družinski člani bolj skopi, kar zmanjšuje tesnejšo intimno povezanost med njimi. Navadno se člani tovrstne družine zatečejo k delu in garanju ali »pridnosti«. Vedno pa je prisotna nevarnost, da se poruši družinska stanovitnost in trdnost, saj se posamezni člani pogosto zatekajo k psihosomatskim motnjam (glavoboli, napetosti, nervoznosti itn.). Potepuška družina V takšnem stilu družinskega življenja prevladuje uživanje v skupnih potovanjih. Rada ima razhčne aktivnosti zunaj doma - uživanje v morju, gorah. Čeprav ima tovrstni stil družinskega življenja številne pozitivnosti, kot je razvijanje interesa za okolje in rekreacijo, se lahko odnosi v družini zamajejo zaradi tega, ker so aktivnosti vsiljene vsem elanom družine. Te aktivnosti lahko katerega od članov družine dolgočasijo ali pa odtegujejo od drugih želje-nih aktivnosti. športna družina V življenjskem stilu takšne družine prevladuje zavzetost za^portne aktivnosti, ki koristijo zdravju, zadovoljstvu, ustvarjanju prijateljskih vezi z drugimi družinami, ki imajo enake interese. Poleg vrste pozitivnih plati ima ta stil življenja družine tudi svoje potencialne nevarnosti, da eden od članov družine prevzame vodstvo in vse kompetence. Za ta stil družinskega življenja je značilno tudi pretirano »športno izgorevanje«. Nevarnosti za stanovitnost družine so zahteve staršev, da otroci izpolnjujejo njihova pričakovanja in zanemarijo osebne interese. Vesela družina V takšnem družinskem stilu življenja prevladujejo šale in he-ci, triki, smeh. To člane družine povezuje, znižuje možnost nastanka stresnih situacij, razvija socialne spretnosti. V tej sicer veseh družini so možne potencialne nevarnosti: smeh in šale prikrijejo resnična čustva članov družine, posebno, če je humor uporabljen ob nepravem času. Nekateri člani družine so lahko žrtve grobih šal. Študiozna družina Življenjske aktivnosti v takšni družini vsebujejo uživanje v knjigah, klasični glasbi, umetnosti, obiskih muzejev in razstav in podobno. To vse povečuje stanovitnost družine, vendar obstaja nevarnost, da se zmanjša vpogled vase, da se pojavi odpor do manj intelektualnih aktivnosti, denimo športa, da se prikrije čustvenost na račun racionalnosti, da se pojavi izoliranost in snobovske vrednote. S prehrano obsedena družina V takšni družini se vse aktivnosti vrtijo okrog prehrane, kar se lahko sprevrže v neke vrste obsedenost. Odnosi in komunikacije med družinskimi člani so usmerjeni na telesno težo, na proteinsko in vitaminsko uravnovešeno prehrano. Res je, da tovrstni stil usmerja člane k zdravi prehrani, vendar obstoja možnost, da se družinsko ravnotežje poruši. Otroci začutijo odpor do takšnih prehranjeval- nih navad, prehrana postane obveznost in ne užitek. Motnje se lahko stopnjujejo do te mere, da se razvije bulimija - pretirana ješčnost ali anoreksija - neješ-čnost. Pajčevinasta družina Za ta stil družinskega življenja je značilno, da se oblikuje predvsem na osebnih vrednotah staršev, njihovi filozofiji, skozi katero v prefinjeno pajčevino »ujamejo« otroke v svoje vzorce vedenja in družinskih navad. To so nekako »deljenje« družine na eni strani na otroke, na drugi pa na starše. Otroci doživljajo starše kot nerazumevajoče. Starši pa menijo, da je edino učinkovito sredstvo v odnosu z otroki kaznovanje in prepovedi. Slišati otroke! Doživljanja otrok, njihovi pogledi na družinski stil življenja so izrednega pomena, saj so pogosto v situaciji, da jim stil življenja določajo sami starši. Prav zaradi tega je nujen skupen dogovor in pogovor vseh članov družine. Zadošča že, če si vsi skupaj zastavimo določena vprašanja, kot na primer: Je naša družina odprta za spremembe ah so bolj prisotni odpori? Ah. dovolj spodbujamo izražanje čustev znotraj družine? Se dovolj podpiramo v neprijetnih in bolečih situacijah? Se odkrito konfrontiramo z zadostno mero argumentov? Ali drug pri drugem spodbujamo prijetna čustva in lojalnost? Pripravljenost soočiti se s takšnimi in podobnimi vprašanji pri iskanju ustreznih odgovorov ne terja veliko. Zadošča že polurni družinski pogovor enkrat na teden. Vsak takšen pogovor nas lahko obvaruje pred večjo družinsko nestanovitnostjo in reši iz marsikaterih družinskih zagat. Vsaka družina je edinstvena, nekaj samosvojega, ki oblikuje svoj stil življenja. V oblikovanju stila življenja družine naj bi sodelovali vsi njeni člani, ker le tako si zagotovimo večjo povezanost - trdnost. Saj si vsi želimo ljubezni in spoštovanja, mar ne?! Azra Kristančič S kuhalnico v sindikat Italijanske gospodinje so že dlje časa site suženjstva v kuhinji in samo njim prepuščene vzgoje otrok, pri tem pa so za to slabo ali nič nagrajene. Pred 13 leti so ustanovile svoje nacionalno združenje, zdaj pa še sindikat, ki šteje več kot 800 tisoč članic. Vsa leta se bojujejo za svoje pravice - od pokojnin do drugih »privilegijev«, opirajo pa se na spoznanja, da je gospodinjsko delo po ekonomski vrednosti enako delu zunaj doma. Po besedah ustanoviteljice Federice Rossi Gasparrini bo sindikat omogočil večjo moč in vpbv za doseg pravic devetih milijonov gospodinj v Italiji in šestih milijonov tistih, ki morajo znati uskladiti zaposlitev in gospodinjska opravila. Kot znatno volilno silo so jih znali uporabiti neredki politiki, med njimi denimo Giulio Andreotti in Silvio Berlusconi, toda, kot pravi Gasparrinijeva, »ko pridejo na oblast, na nas pozabijo«. Glede materinstva in ostajanja doma pa menijo, da bi morale biti za to tudi plačane. Raziskava med zaposlenimi materami nedolgo tega je pokazala, da bi jih 70 odstotkov ostalo doma zaradi otrok, za to pa bi morale biti vsaj delno nagrajene, saj gre to tudi na račun njihove kariere. (Reuter) Vatikan v Pekingu Septembra letos bo v Pekingu svetovna konferenca o ženskah, ki jo organizirajo Združeni narodi, na njej pa bodo sodelovali predstavniki in predstavnice vladnih in nevladnih ženskih organizacij. Cilj konference je sprejeti dokument - platformo aktivnosti, na podlagi katereg bodo vlade, mednarodne, nevladne in druge organizacije izvajale politiko za izboljšanje in napredek položaja žensk. Pogajanja o vsebini dokumenta še tečejo, čeprav bi moral biti osnutek sprejet že aprila letos na zasedanju komisije ZN za status žensk. Nesoglasja so očitno tako velika, da je vprašanje, ah jih bo sploh uspelo odpraviti še pred pekinško konferenco in tako doseči konsenz, potreben za sprejetje dokumenta na sami konferenci, ugotavlja Urad za žensko politiko. Konference se bo udeležil tudi Vatikan, ki nasprotuje nekaterim predlogom, zapisanim v osnutku dokumenta. V svojih stališčih izraža zaskrbljenost, češ da je v dokumentu družina večkrat predstavljena na negativen način, beseda »mati« pa v različnih situacijah postavljena med navedni-ce. Nasprotuje temu, da bi za »promocijo ženske« postavljali zahodni model družine, češ da taka družina velikokrat nima otrok ali pa v njej večkrat pride do razmer, ki povzročijo »psihološko neuravnovešenost in slabotnost pri ranljivejših.« Vatikan tudi ugotavlja, da pri temi o splavu ni prišlo do nobenega pozitivnega razvoja, saj naj se na tem področju od kairske konference o prebivalstvu in razvoju ne bi nič spremenilo. Delegacija Vatikana bo zato v Pekingu le ponovila tisto, kar je papež Janez Pavel II napisal v svoji encikliki Evangelium vitae in v kateri pravi, da noben razlog, pa naj bo še tako tehten, ne more opravičiti »načrtnega zatiranja nedolžnega človeškega bitja«. Pač pa sta po mnenju Vatikana pomen družinskega dela in materinstvo premalo cenjena in priznana: materinstvo bi moralo biti enakopravno z vsakim poklicem, priznano pa bi moralo biti v ekonomskem pomenu. Vatikan z obžalovanjem ugotavlja, da mu ni uspelo doseči, da bi besedilo podprlo »odločitve staršev za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja svojim otrokom«. Prav tako je bil zavrnjen njegov predlog, da bi ženskam in dekletom zagotovili »pravico do svobode vesti in vere v izobraževalnih ustanovah«. Ne strinja se tudi z izrazom spolna usmerjenost in življenjski stil, čeprav se ju večkrat uporablja v mednarodnih besedilih. Toda po mnenju Vatikana sta oba izraza preveč dvoumna, njim natančen pomen pa ni jasen. V prihodnje bi se namreč lahko primerilo, da bi bila pedofilija prav tako označena kot »spolna usmerjenost«, je še zapisano v stališčih Vatikana do pekinškega dokumenta. Braillova pisava za računalnik Pred 170 leti je Francoz Luis Braille razvil mednarodno uporaben sistem pisave slepih. Temelji na osnovni braillovi celici s šestimi pikami, od katerih ima vsaka svoje ime. Pike so razporejene v dveh zaporednih stolpcih: v levem stolpcu zgoraj je prva pika, pod njo druga in tretja, v desnem stolpcu zgoraj četrta, pod njo pa peta in šesta. To pravilo velja za pisanje in branje na posebnem pisalnem stroju in računalniškem zapisu, ki ima v levem stolpcu spodaj dodano sedmo piko, v desnem pa osmo. Slepe osebe vtiskujejo pike v debelejši papir tako, da za vsako piko nastane izboklina, berejo pa z blazinicami prstov oziroma s tipanjem izboklin. Včasih namesto pisalnih strojev za vtiskovanje pik uporabljajo tablico, danes pa oboje nadomešča prilagojena računalniška oprema za slepe. Komplet eloset sestavljata elobox in e!otaype - prvo je majhna elektronska beležnica, drugo pa braillov tiskalnik. Prilagojena računalniški opremi je ob računalniški tipkovnici dodana kot izhodna enota braillova vrstica. Razporeditev vdrtih in poudarjenih pik nadomešča računalniški zaslon in omogoča popolno komuniciranje med računalnikom in slepo osebo. Se dnes do 20. ure je v galeriji Mežnarija v Mengšu odprta kiparska razstava Trenutki skupnega snovanja. Izdelki iz gline so nastali pod prsti mladih slepih in slabovidnih iz vse Slovenije, ki so ustvarjalno preživeli del poletja na raziskovalnem taboru. Prvi tabor je bil pred petimi leti, pod mentorstvom akademske kiparke Mihaele Žakelj pa je zaživela delavnica oblikovanja v glini. Letošnji poletni raziskovalni tabor bo od 11. do 22. avgusta v Marindolu v Beli krajini, prijave pa sprejema škofijska Karitas v Ljubljani, Poljanska cesta 2, telefon 061/13 20 119. Bo rak ozdravljiv s pomočjo soje? Tofu in živila, pripravljena iz soje, so se pridružila korenju, brokoliju in ohrovtu, za katere pravijo, da zmanjšujejo tveganje za rakava obolenja. Dr. Stephen Barnes z univerze v Alabami pravi, da ženske, ki živijo v deželah Daljnjega vzhoda, petkrat do osemkrat manj zbolevajo za rakom kot zenske iz zahodnih držav. Vzrok za to naj bi bilo uživanje riža in soje, ki sta sestavni del njihove vsakodnevne prehrane. Sojino zrno vsebuje veliko fitoestro-gena, ki ima podobne lastnosti kot zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje raka na dojki. (Cosmopolitan) NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. julija 1995 V počitniški čas s knjigo Za otroka je pomembno, do bere o stvareh, ki go zanimajo Sprejmite knjigo kot stalno spremljevalko kot Sopotnico skozi Cas. Če boste otroka navadili na t°> niu boste dali bogato popotnico za življenje. Knjiga naj pospremi šolarja v počitniški Cas brez Prisile, kot prijetna sopotnica, ki ji bo prisluhnil, ko bo zaCutil potrebo. »Knjiga je velika st-Var, Ce jo Človek zna uporabljati,« je zapisal ruski pesnik Aleksander AleksandroviC Blok. Na t° pa se je treba privaditi. Zdaj bo za marsikoga primeren Cas. Kako približati knjigo otrokom pred vstopom v šolo, smo povprašali strokovnjakinjo Tilko Jamnik, ki o tem razmišlja že vrsto *et in je izdala tudi priročnik Knjižnična vzgoja °irok od predbralnega obdobja do 9. leta starosti. Gospa Jamnikova je tudi vodja enote Pionirske knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. Kako torej približati knji-8° otrokom, predvsem ti-stim, ki bodo jeseni prvič Prestopili šolski prag? Knjigo bi morali približe-vati otroku že od njegovega rojstva. Zelo pomembno je, oa otroku že v ranem otroš-tviu pojemo, se igramo z ojim bibanke, mu pripovedujemo pravljice in zgodbi-Ce; zelo pomembno je, da je-Oaljemo v roke kartonke in ®iu govorimo imena predmetov in živali, ki so nari-Sane, in opisujemo dogodiv-sdine iz vsakodnevnega ži-vljenja. Okrog otrokovega tretjega leta je pomembno, da mu pripovedujemo pravice ob slikanicah, mu be-mmo, predano in z ljubeznijo- Pozneje je pomembno, da iSCemo odgovore na njegova vPrašanja v njemu primer-rdh poučnih knjigah in pomembno je, da skupaj iščemo informacije po leksiko-rdh in enciklopedijah. Ce vas je otrok nekaj vprašal, mu nikar ne recite, da je še Premajhen za odgovor. Ce bi mi v resnici premajhen, bi de spraševal. Potrudimo se 111 mu na primeren način odgovorimo. Pomembno je, da mu pokažemo, kako poiščemo odgovor v ustreznih knjigah. Ce nimamo doma Primerne knjige, pojdimo z otrokom v knjižnico, preglejmo knjige in vprašajmo Za svet knjižničarja. Izberimo ustrezno knjigo in si jo lzposodimo. Imejmo pri hiši otroku primerno revijo, ki Prinaša raznovrstno, zanimivo in kakovostno branje. Ce o°mo otroku brali in ga tako navajali h knjigi od ranega otroštva, bo pred vstopom v s°lo navajen na knjige, potreboval jih bo, jih znal uporabljati in se jih veselil. Po-mg tega bo prav zato, ker je ves cas rasel ob knjigi, njegov besedni zaklad bo bogatejši in razgledan bo na različnih področjih, motiviran oo za branje, saj dobro ve, koliko lepega in zanimivega je napisanega v knjigah. Večina otrok, ki so tako rasli s knjigami, ne bo imela težav z učenjem branja in pisanja, vse predšolsko obdobje, Ce otrok raste ob knjigah, je doma priprava za šolsko delo In učenje s pomočjo knjig. Knjiga, ki smo jo pravočasno približali otroku, bo v Šolskem obdobju odigrala pomembno vlogo. Zal za nekatere prihaja spoznanje Prepozno, pa vendar, kaj lahko starši še naredijo med Počitnicami? Starši berimo skupaj z otroki! Morda smo starši in otroci med šolskim letom preveč obremenjeni; med počitnicami pa smo bolj sproščeni in skupaj z otrokom jemljimo v roke ustrezne in njemu zanimive knjige. In berimo! Pa ne z ukazom »zdaj pa beri, da boš prihodnje leto boljši učenec,« pac pa z ljubeznivim povabilom, da želite prebrati otroku pravljice, ki ste jih imeli radi v svojem otroštvu, ali pa pravljice kraja, v katerem preživljate počitnice. Pokažite otroku, kateri opis v turističnem vodiču vas je navdušil, da ste izbrali prav ta kraj za izlet, potovanje ali počitnice. Poskušajte skupaj z otrokom najti imena »mr-golazni« na cvetočem travniku itd. Koliko priložnosti in izzivov je, da vzamemo v roke knjigo! Ne veste, kaj bi počeli v prostem Času? No, pa saj obstajajo knjige z družabnimi igrami, ugankami, miselnimi orehi, opisi iger v naravi, z navodili, kako izdelati papirnate zmaje in podobnim. No, pa tudi napise trgovin v mestu, kamor smo pravkar prispeli, je treba prebrati. V jedilnem listu naj otrok poskuša prebrati imena vseh jedi, preden izberete. Kakšne knjige izbrati, da bodo otroka navdušile? Predvsem je pomembno, da so knjige o stvareh, ki otroka zanimajo. Ali pa da so povezane z deli, ki jih skupaj z otroki pravkar opravljamo, s kraji, ki jih obiskujemo, s stvarmi, ki jih spoznavamo. Zelo pomembno je, da starši vsaj v začetku gledajo in berejo knjige skupaj z otrokom; pomembno je, da se pogovarjajo z otrokom o prebranem, Ce to želi in potrebuje. Kaj lahko pri tem naredi knjižnica? Zelo veliko, samo obiskati jo je treba skupaj z otrokom! V knjižnici so vedno nove knjige, vedno so nekatere knjige razstavljene, ker želijo knjižničarji opozoriti nanje, morda je v knjižnici »uganka meseca«, ki jo je treba rešiti, morda vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Bodimo z otrokom, pomagajmo mu izbirati, iskati, skupaj prelistajmo kako knjigo, preberimo kaj... Imejmo veliko Časa in se prepustimo otrokovim interesom in ponudbi v knjižnici. Silvija Mozetič Sploh ni nujno, da mora biti v času dopustov v uživanje obvezno vključeno tudi morje. Takole na mehkem, z glavo v senci, je lahko zelo, zelo prijetno... Pretesna koža Marsikdo se dandanes v svoji koži poCuti utesnjen in neuresničen, po eni strani pretirano razvit v prid socialnega funkcioniranja, po drugi strani pa okrnjen v svojih individualnih potencialih. Veliko od njih tipa po vzrokih svoje pogojenosti in možnih rešitvah, in marsikdo od njih se vrti v začaranem krogu, ko skuša pojasniti vzroke svoje omejenosti z družbenimi zgodovinskimi dejavniki, rešitev pa odkriti v ustrezni spremembi družbenih razmer. Ko razmišljamo o vzrokih svojega individualnega življenja, po vzoru na svoje učitelje zagotovo najprej pomislimo na okolje, torej na ljudi in pojave, ki so nas obkrožali in vplivali na nas od rojstva naprej ter sklepamo: naše sedanje stanje so povzročili drugi -starši, vrstniki, šola in druge bolj zakulisne institucije, skratka vsi tisti dirigenti našega življenja, ki so bodisi posredno bodisi neposredno vplivali na nas. Ti faktorji so vplivali na formiranje našega pogleda na svet, na širino našega duhovnega horizonta, oblikovali so sistem naših vrednot in stališč, nas naučili kako naj se odzivamo, nam sugerirali življenjske cilje in naCin njihovega doseganja ter dirigirali potek in obliko našega celotnega psihičnega razvoja. In ker si teh zunanjih vplivov nismo izbrali sami in jih nismo mogli nadzorovati, so na našo duševnost delovali tudi negativni, z našimi težnjami in potrebami nezdružljivi ter medsebojno nasprotujoči si vplivi - ti so kot primarni vzrok prispevali k nastanku našega psihičnega kaosa. Iskrena in kritična revizija našega življenja nam resda pokaže, da postati osebnost po modelu kulture, v kateri živimo, še zdaleč ne pomeni tudi aktualizirati se kot človek, v vseh svojih avtentično humanih dimenzijah. Telesna in intelektualna zrelost (osnova sposobnosti za preživetje) in pa moralna zrelost (osnova odgovornosti do drugih) še ni tudi psihična zrelost, ki bi lahko bila edini zdrav temelj naše odgovornosti do samega sebe. Telesnega, intelektualnega in socialno-mo-ralnega dozorevanja ni samoumevno in avtomatično spremljalo tudi psihično dozorevanje - kolikor se je kaj takega dogajalo, so določila in merila tovrstnega psihičnega dozorevanja bila zgolj zunanja, moralna. Izkazovala so se v kvaliteti našega odnosa do drugih oziroma v učinku našega obnašanja na duševnost drugih (v tem, kako so naše postopke doživljali drugi), medtem ko so naša notranja določila in merila, ki so se tikala naše relacije do samega sebe in našega notranjega, z drugimi nedeljivega in nevidnega jim življenja, ostala nema, neizražena, neupoštevana, prezrta, odrinjena. Vse to je razumljivo, če upoštevamo, da so nas drugi vzgajali prvenstveno (ali celo izključno) zaradi sebe, zase in po sebi, ne pa zaradi nas, za nas in po nas. Vzgajali so nas v cilju usposabljanja za družbeno (njim) potrebno, sprejemljivo in zaželjeno funkcioniranje, medtem ko naše resnične, avtentične in strogo individualne potrebe, naši notranji individualni potenciali, naše dejansko psihično stanje, kvaliteta našega notranjega, samo nam neposredno razvidnega bivanja - niso nikogar zanimali. Se huje. S strogo programiranim urnikom vnaprej in z njihove strani določenimi opravili so nas zaposlili tako zelo, da svojih pristnejših teženj nismo utegnili niti prav zaznati, kaj šele izraziti in jih razviti - kolikor so se, tako potlačene in zanemarjene, oglašale v obliki odpora, upora in pasivnosti, pa smo bili brž ustrezno korigirani in usmerjeni na stari, »pravilni« tir. Tako se je nasprotje med našimi pristno individualnimi težnjami (oziroma našimi resničnimi potrebami in vzgibi) ter vsiljenimi oblikami vedenja (oziroma zahtevami, pričakovanji in sugestijami dirigentov našega življenja) sčasoma vse bolj izostrovalo, vse bolj brezizhodni emocionalni konflikti pa so nas nezadržno potiskali v začaran krog nevroze. Ker so intelektualne in fizične moči ljudi, med katere in katerim smo se rodili (in ki so se zategadelj čutili odgovorni za naše življenje) bile namesto v izpopolnjevanje človeka in v njegov skladen razvoj usmerjene v izpopolnjevanje produktov tehnične, zabavljaške in politične narave, smo, skratka, kot učenci pozitivistično, pragmatisticno in manipula-torsko usmerjenih učiteljev lahko postali edinole parcialna, duhovno revna in nevrotična bitja. Pod njihovim vodstvom smo udejanjili samo majhen del svojih pozitivnih človeških potencialov, jih nato razvili do absurdnega nivoja ter jih naposled kot specializirani členi ekonomskega mehanizma postavili v službo razvoja predmetov in racionalističnih konstrukcij. Razvoj naših ostalih, pristnejših človeških potencialov pa seveda ni bil v programu normativnega edukacijskega sistema, čeprav smo imeli ves Cas (še zlasti kot otroci) vse dispozicije zanj. Naš razvoj je potekal neskladno, necelovito, enostransko. Da bi bila situacija še hujša, se je tisti del naših sposobnosti in potencialov, ki je bil podvržen razvoju, razvijal povrh vsega še kaotično, ne-postopno, forsirano in preko potrebne mere. Tako so se recimo naše »glave« nasičile z ogromno nepotrebnimi podatki, niso pa se usposobile za pravilno razumevanje in uspešno reševanje številnih pomembnih življenjskih problemov; kar se tiCe emocionalne plati bivanja, pa smo na področju (agresivno obrambnih) medosebnih odnosov postali preobčutljivi, v zvezi s subtilnejšimi in naše notranje življenje zadevajočimi problemi pa togi in umrtviCeni. Z individualnega stališča je zgornja kritika zagotovo pravilna, vendar se že kmalu sesuje, kadar skušamo najti odgovor na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo. Ali so res bila najprej nasprotja v družbenem organizmu, ki so iz potencialno harmoničnih posameznikov naredila nevrotične omejence? Kakšna so bila ta nasprotja in kako jih je posameznik ponotranjil? Psihologi in sociologi že desetletja zaman iščejo odgovor na ta vprašanja, ni izključeno, da zato, ker se motijo v osnovni predpostavki primarne družbene pogojenosti individualnih usod. Mar ni veliko bolj verjetno, da je osnovni vzrok družbenih nasprotij neko nasprotje v posamezniku samem, nasprotje, ki je tipično za »najvišje« razvito, z zavestjo in samozavedanjem obdarjeno žival? Družba je splet individualnih psihičnih neredov, ki se v medsebojnem kresanju le še dodatno zaostrujejo in potecirajo ter pospešeno ustvarjajo nove kaotične individuume. Zgornja domneva (pod pogojem njenega preciziranja) ne omogoča le lažjega razumevanja družbenih in individualnih problemov, ampak nam pokaže tudi izhod, kadar tipamo po možnostih za spremembo. Ce kot primarni vzrok pojmujemo družbo, se namreč nujno znajdemo pred zidom: kako najprej spremeniti družbo, da bi se posledično spremenil posameznik? Nikakor. Ko vzrok zaznamo v sebi, ne glede na njeno zapleteno, družbeno sopo-gojeno obliko, smo nedvomno v prednosti, kajti tedaj nam je tudi rešitev posledic na dlani. Novodobni trend individualizacije življenja in osebnostnega razvoja, ki je v prvi vrsti odpravljanje posledic zgodovinske pogojenosti in šele v drugi udejanjanje zanemarjenih individualnih potencialov, je v tem pogledu veC kot obetaven - resda ne za nestrpne revolucionarje, obsedene s pretenzijo po nagli spremembi sveta, niti za fataliste, ki so se že sprijaznili z njegovim propadom, ampak za entuziaste, ki se zavedajo, da ozdravljeno drevo omogoči zdravo rast sosednjemu, vse dokler ne ozdravi celoten gozd. Bojan Rauter Kosič O i— O c o cz» Mi Tobak stane Uporaba tobaka povzroči tudi veliko stroškov. Nekatere relativno lahko merimo, nekatere težko, nekaterih pa preprosto ne moremo. Zavedanje tej stroškov bo mogoCe pripomoglo k boljši kontroh tobaka. Stroške direktnega zdravljenja zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, so merili že v številnih študijah. Raziskovalci so opozorili na stroške zaradi nezmožnosti za delo, naraščajoče obolevnosti, požarov, zmanjšane produktivnosti in na predvidene izgube zaradi prezgodnje umrljivosti. Veliko pa je stroškov zaradi uporabe tobaka, ki jih je težko količinsko opredeliti. Na primer, skrb za nekoga, ki zboli zaradi uporabe tobaka, ter odgovoronost, ko je potrebno njegovo delo nadomestiti z nekom drugim. V veliko deželah v razvoju, kjer zdravstvena oskrba ni vsem široko dostopna, je to lahko hudo breme za vso družino. Obolevnost ali prezgodnja smrt ljudi zaradi uporabe tobaka pogosto prepreči njihovim otrokom nadaljnje šolanje in s tem so zmanjšane njihove možnosti za uspeh. V mnogih primerih porabi družina določen odstotek denarja za vzdrževanje tobačne odvisnosti namesto da bi ga namenila za prehrano, izobraže-valno-kultume potrebe ali za kakšne druge potrebe. Končno so še stroški, ki obstajajo, vendar jih je izredno težko meriti. Ti vključujejo zmanjšano kvaliteto življenja, ne le za kadilce in tiste, ki so izpostavljeni kajenju »iz druge roke« oziroma pasivnemu kajenju, ampak tudi za tiste, ki trpijo zaradi izgube ali bolezni ljubljene osebe. Vrednost človeškega življenja in ohranjanje človeških potencialov ne morejo biti primemo merjeni z ekonomskimi termini. Vendar, težave z merjenjem nas ne smejo zaslepiti, saj so ti stroški daleč večji od resničnih (vidnih) stroškov, ki jih povzročajo izdelki tobačne industrije. (Tobacco Alert, Advisory Kit) ^vbljov0 0TR0CX J0 POTRBUJEft01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Palme, ki rastejo v skoraj vseh toplih in vročih krajih sveta, so zelo lepa drevesa, na katerih rastejo prav nenavadni sadeži - kokosi in datlji, na primer. VroCi ropski kraji pa so tudi domovina slastnih Cerimoj, papaj, banan in drugih sadežev s prečudnimi imeni. Številne palme, njihovi sadeži in druge zanimivosti so predstavljene v slikanici s kratkim naslovom Palma, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga. Na tej strani predstavljamo le manjši del slik iz te knjige. Nenavadni, a okusni tropski sadeži (od zgoraj navzdol): rumena karambola, temnovijoli-časti mangostan in zelena če-rimoja Nedelja, 2. julija 1995 NEDELJSKE TEME Slikanica o palmah Na njih rastejo nenavadni sadeži Datljevci rastejo v puščavskih predelih. Otok za šest tisoč budilk Predstavljale si majhno budilko, ki ni Se nikoli budila in komaj Čaka, da bo. Na nič drugega kot na zvonenje ne misli in vsakogar sprašuje, kako je to. Končno jo kupi neki gospod in jo naravna natanko na šesto uro. Lahko si mislite, da budilka vso noč ne zaspi, vsa iz sebe je, šteje minute in si predstavlja, kako čudovito bo, ko bo zazvonila. Buditi moram točno, si reče vsa vesela, ker razmišlja kot odrasla budilka. In ura je že pet, pa pet minut do šestih, še malo, in budilka reče zdaj, se odkašlja in zazvoni. Zvoni pa kakor petnajst budilk, zvoni kakor zalivski tok, Štiri jadrnice, devet Skrjančkov in , četrt kile zmrznjenega sadja skupaj in res je prelepo, ker ima mlad glas, pogum in navdušeno srce. A kaj si mislite, nenadoma dobi zaušnico, večjo kot je skleda za solato. Vsa iz sebe je, veselje splahni, kako tudi ne, klofuta je klofuta, le kdo bi je bil vesel, ves dan premišljuje o tem. Naposled si reče, najbrž nisem budila čisto točno, ljudje imajo točnost mdi, in sklene, da bo bolj točna. In res, ponoči je vsa živčna, zjutraj ji je tako tesno, da skoraj pozabi dihati in budi tako točno, da si večje točnosti ni mogoče zamisliti. A kaj si mislite, dobi zaušnico, veliko kot gugalnik. Le kaj naj to pomeni, si misli budilka, čisto iz sebe je, vendar jo stvar začne zanimati, to ni nič čudnega, hoče si priti na jasno, strahotno rada budi, ne vem kaj bi dala za to, ampak zaušnice jo motijo, zato premišljuje in sireče: Ne smem biti preveč natančna, gospod bi md še malo podremal, kaj je pa to takega, pravico ima do tega, budila bom četrt ure kasneje in zjutraj budi ob četrt na sedem. A kaj si mislite, dobi zaušnico, ki je tolikšna kakor kiosk z zelenjavo. Aha, si reče budilka, če budim točno, dobim zaušnico, če budim pozneje, dobim zaušnico, bom budila pa malo prej, gospod je najbrž zgodnji ptič, ne spoznam se še v ljudeh, in zjutraj pozvoni ob tiičetrt na šest. A kaj si mislite, dobi zaušnico kakor kip dveh raziskovalcev. Zdaj je budilka že obupana, na jok ji gre in strah jo je zvoniti, -In ker se je polašča obup, jo prešine obupana misel, da sploh ne bo zvonila. In res, zjutraj niti ne pisne, molči in čaka, in lej si no, nič se ne dogaja, rmr je in budilka čuti, da se ji je odvalil kamen od srca, misli si, končno sem uganila, kaj hoče, in si zadovoljno mane ročice, ampak ob pol devetih dobi na vsem leprem zaušnico, ki je taka kot ledolomilec s tre- mi dimniki. Zdaj ji je dovolj, po prstih se splazi ven, ker bi rada videla, ali je še kje na svetu tako nesrečna budilka, Id rada budi, ki ima polno glavo vsega hudega in je tepena, pa naj zvoni ali ne. In glejte, srečo ima, sreča budilko, ki je na svetu taka, kot je sama, ima številčnico in kazalce, samo da je vsa rdeča. No, kaj, kako si kaj zadovoljna z bujenjem, vpmša naša budilka, ki je vsa modra. Oh, pravi rdeča budilka, kadar budim točno, dobim zaušnico, kadar budim kasneje, dobim zaušnico, kadar budim prej, dobim zaušnico, če pa sploh ne budim, dobim zaušnico, ki je tako velika kot ledolomilec s tremi dimniki. Zdi se, pravi modra budilka, da se nam vsem enako godi, sklicali bova budilke na posvet. In skličeta na nočni sestanek v park vse budilke. In žeje noč, na nebu žarijo zvezde, v parku je številčnica pri številčnici, šest tisoč budilk čaka, kaj bo, in tiktakanje je slišati prav na glavni trg. Ko se budilke sestanejo, pravi modra budilka: »Nehajte tiktakati, da me boste slišale.« In budilke nehajo tiktakati, poslušajo, kaj bo povedala modra budilka in modra budilka pravi: »Budilke! Rade budimo, in to ni nič slabega, saj smo vendar budilke. Ne bomo pa se pustile klofutati za prazen nič.« »Tako je,« kličejo budilke,« tega smo site do zobatih kolesc.« »Budilke,« pravi modra budilka, »naše poslanstvo je čudovito lepo, kdor je kdaj zvonil, ta ve, da ni na svetu nič lepšega. Ampak zaušnice vse pokvarijo. Predlagam, da odpotujemo nekam, kjer bomo budile brez zaušnic.« »Gremo,« vzklikajo budilke, »in to kar takoj.« In začnejo tiktakati in hodijo in hodijo, dokler ne pridejo do modrega morja, se usedejo na ladjo in plujejo, dokler ne priplujejo na otok, ki je ravno pmvšen za šest tisoč budilk. »Budilke,« reče modra budilka, »to je naša obljubljena dežela, tukaj lahko zvonimo od jutra do večera in ne bomo nikogar zbudile.« In budilke so ganjene, vzklikajo živijo, zazvonijo in zvonijo brez prestanka, zvonijo, kakor se kateri zljubi, tako da je sredi modrega morja na vsem lepem majhen srebrno zvoneč otok in to je tako lep, da nimam besed, to je kot veliko zalivskih tokov, jat skrjančkov in jadrnic in mnogo zmrznjenega sadja skupaj. Pravljica je iz zbirke pravljic češkega književnika Miloša Macoureka, M je izšla pri Založbi Mladinska knjiga. Risbo je narisala Jelka Godec-Schmidt. LUKNJE V SLIKI SKRITA PREDMETA : . : . . , . - ■ .. . . - ■ ■ ZAKONODAJA / FJK Nov deželni zakon za biokmetijstvo Informacije nudijo na KZ Deželni odbor je 6. junija odobril zakon št. 73, ki urejuje pridelovanje, predelavo in komercializacijo bioloških pridelkov ter njihovo promocijo na tržišču. Poleg tega določa zakon sredstva in ukrepe za izvajanje kontrole nad proizvodnjo biohrane in vzporedno s tem za ustrezno in sprotno informiranje potrošnikov o tej proizvodnji, skladno z normativi, ki jih določa pravilnik Evropske unije št. 2092/91. Zakon daje tudi definicijo biokmetijstva in kmetijskih obratov, ki ga izvajajo, kot tudi tistih, ki prehajajo s tradicionalnega kmetijstva na biokmetijstvo. Prav tako natančno opredeljuje zakon »naravne pridelke«, ki jih pridobivamo iz negojenih rastlin. Strokovno usposabljanje tehnikov, pridelovalcev in predelovalcev, ki delujejo na področju bio-proizvodnje, nadzor nad organizacijami, ki so usposobljene za izvajanje kontrole nad biološko proizvodnjo in vsem, kar je z njo v zvezi, je poverjeno deželni ustanovi za razvoj kmetijstva ER-SA. Tej je poverjeno tudi vodenje seznama bio-proizvajalcev in strokovno usposabljanje tehnikov, proizvajalcev ter predelovalcev biohrane. V zakonskem besedilu so podrobno navedeni pogoji in dolžnosti, katerim morajo proizvajalci zadostiti za vpis v seznam bioproizvajalcev, kot tudi kazenski ukrepi, ki so predvideni v primeru neupoštevanja sprejetih obveznosti. Navedeni so tudi rekviziti, ki jih morajo imeti združenja biopridelovalcev, ki so usposobljena za izvajanje kontrole nad bioproizvodnjo. V drugem delu določa zakon prispevke za biok-metije, ki se preusmerijo iz tradicionalnega v biološko kmetijstvo in ki se morajo seveda predhodno vpisati v seznam bioloških kmetij. V prehodnem obodbju, ki je odvisno od vrste kulture (največ dve leti za poljščine in tri leta za trajne kulture z izjemo travnikov) so predvideni naslednji prispevki: 600.000 lir na hektar za poljščine 1.000.000 lir na hektar za trajne kulture (vinogradi, sadni nasadi, jagodičevje) 1.300.000 lir na hektar za zelenjadnice. Skupni prispevek ne sme preseči 15 'milijonov lir na posamezno kmetijo. Ti prispevki se zmanjšajo za polovico za kmetijske podjetnike, ki niso vpisani v poklicni seznam kmetov. Izjema so kmetije na območju, ki jih določa pravilnik EU št. 75/268, ali na območjih, ki sodijo pod naravne parke ali zaščitena območja. Za poklicne kmetijske podjetnike pa je za isto območje predvideno povišanje do 30 odstotkov navedenih prispevkov. S tem strnjenim prikazom zakona nameravamo le seznaniti naše kmete o novih možnostih, ki jih ima biokmetijstvo. Za izčrpnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urade Kmečke zveze. NAŠ POGOVOR / PREDSEDNIK MIRAN STAREC 0 cvetličarstvu in Zadrugi na Proseku Za uspešnega cvetličarja je nujna tehnična pomoč in lastno strokovno usposabljanje Cvetličarstvo sodi nedvomno med najvažnejše kmetijske panoge v tržaški pokrajini. Sektor ima na Tržaškem dobre možnosti za razvoj tudi zaradi tega, ker ne zahteva velikih površin. Pogovorili smo se s cvetličarjem Miranom Starcem (na posnetku - foto Križmančič/ KROMA), ki goji vrtnice za rezanje. Ali bi nam lahko za uvod predstavil vašo kmetijo? S cvetličarstvom se je pred 25 leti začel ukvarjati moj oče. Jaz sem kmetijo vzel v roke po očetovi bolezni, in sicer pred desetimi leti. Takrat je kmetija obsegala približno 1000 kvadratnih metrov steklenjakov. Današnji videz pa je dobila pred 6-7 leti, takrat sem jo namreč razširil na približno 3000 kvadratnih metrov. Novost je bila tudi v tem, da sem s klasičnega sistema gojenja vrtnic, ki je razširjen v Italiji, prešel na tim. francoski sistem, to je gojenje višjih rastlin, ki imajo v bistvu več lesa in ki so posajene v obliki žive meje. Danes gojim devet sort vrtnic, od katerih jih je pet takih, ki dobro obrodijo. Kaj si prizadevate za prihodnost? Do sedaj sem gojil le vrtnice za rezanje. Mogoče bom prihodnje leto začel z gojenjem vrtnic za prodajo v lončku. Obenem imam namen uvesti hidro-poniko. To je zelo dober sistem in se na svetovnem nivoju uveljavlja že nekaj let. Ta tehnika zelo usreza našim razmeram, saj je naša zemlja slaba, problematična in je je malo. Hidroponika omogoča premostiti te težave. Pri nas se je hidroponika že uveljavila pri gerberi, pri kateri jo je lažje izvesti kot pri vrtnici. S hidroponiko se voda in gnojila ne izgubijo, kot se dogaja pri tradicionalnem gojenju. Na ta način se veliko prihrani. Vi ste predsednik Cvetličarske zadruge. Koliko članov ima zadruga in kdaj je bila ustanovljena? Članov je okrog 40, med katerimi je večina takih, ki se s to dejavnostjo ukvarja part-time. Zadruga deluje približno dvajset let, čeprav od osemdesetih let sem ni bilo čutiti velikega zanimanja. Povezav med cvetličarji ni bilo, medsebojne izmenjave znanja in izkušenj pa tudi ne. Skratka, napredka je bilo zelo malo. Zdaj postaja vse bolj zanimivo, posebno zaradi nove teh- nologije. Nasplošno pa je celotno kmetijstvo postalo bolj zanimivo in ljudje so na to bolj pozorni. V okviru zadruge iščemo zdaj mlade ljudi, da bi vse skupaj nekako oživelo. Kako pa je s tržiščem? Trst je bogato tržišče. Naše tradicionalno cvetličarstvo ni znalo stopiti nanj. Bilo je tisto, ki ga definiramo »mesarija«. Cvetličarji si kvaliteto niso zastavljali za cilj, niti novosti niso izkoristili. Tržišče pa vedno zahteva novosti, zato se mora tudi cvetličar temu prilagajati. Kupci se hitro naveličajo. Jaz, na primer, držim eno rastlino največ deset let, vendar je obnavljanje rastlin odvisno od sorte in od okusa odjemalcev. Dodal bi še, da je na področju cvetličarstva čutiti potrebo po razi- skovanju tržišča. Anketiranje bi ustvarilo jasno in realno sliko o zahtevah povpraševalcev. Iz poročila, ki sta ga imeli pred kratkim na občnem zboru na Proseku, izhaja, da je čutiti v zadrugi pomanjkanje spodbuje- valnih dejavnosti, posebno pa strokovne pomoči, saj je ta panoga zelo zahtevna. Strokovna pomoč bi bila zelo koristna. Problem je v tem, da ima vsaka vrsta svojo tematiko. V teoriji bi morali imeti za vsako kulturo po enega tehnika. Težko je namreč pričakovati, da bi eden lahko sledil vsem. Zelo bi bilo pomembno, da bi imeli dobro mrežo za medsebojne stike. Kateri so še problemi, s katerimi se najpogosteje srečujete? Treba je izboljšati komericali-zacijo, pozornost nameniti organiziranju skupne prodaje, in to z nekim zaščitnim znakom. Eden naših največjih problemov je namreč ta, da je cvetličar sam. Morali bi imeti stičišče med nami in si posredovati znanje. Drugi problem je strokovnost cvetličarjev. V kratkem bo verjetno prišla v veljavo nova zakonodaja, ki ščiti okolje, tako imenovani »zaprti krog gojenja«. Cvetličarji se bomo na to morali pripraviti. Deželni zavod za razvoj kmetijstva ERSA bo v kratkem predal upravo Cvetličarskega centra Zadrugi. Kakšna so pričakovanja, ali so pri tem predvidene tudi raziskave? Izredno pozitivno je, da smo dobili prostore zavoda ERSA. Predvidene so raziskave, ki so usmerjene na domačo proizvodnjo, kot na primer poizkusi na vrtnicah, študije o avtohtonih sortah in druge. Za raziskovanje je ogromno tem in bi zato potrebovali še eno delovno moč. Treba bi tudi bilo več finančne pomoči. Kaj bi za konec svetovali mladi osebi, ki je se namerava posvetiti tej dejavnosti? Naj študira, naj se strokovno dobro pripravi. Obenem je za ta poklic treba veliko veselja. Magda Sturman KMEČKA OPRAVILA JULIJU Največ pozornosti zahteva varstvo vinske trte Zelo muhasto in deževno vreme je precej negativno vplivalo na rastje. Poleg tega, da so obilne padavine zelo skrajšale čas, ki ga namenjamo vrtnim opravilom, je neurje v preteklem tednu naredilo veliko škodo trtam, povrt-ninam in drugim rastlinam. Metereo-logi pa nam zagotavljajo, da bo v juliju končno nastopilo pravo poletje. Pri trti nadaljujemo s pletvijo. Med poletna opravila sodi tudi povezovanje mladja. To je važno predvsem pri nizkih vzgojnih oblikah, saj omogoča boljšo prodornost sončnih žarkov, obenem pa tudi boljšo porazdelitev škropila. Večkrat zadostuje, da mladice le potisnemo med drugo rastje. V mesecu juliju še škropimo proti peronospori in oidiju. Industrija škropil nudi danes veliko število pripravkov proti peronospori in oidiju, lahko pa jih razdelimo v dve veliki skupini: na tiste, ki delujejo površinsko (pri peronospori so to npr. bakreni pripravki, Macozeb), in na sistemske ali zdravilne (Ridomil, Fengarid, Sandofan, Aliete). Sistemski pripravki so veliko bolj učinkoviti in jih lahko uporabljamo bolj poredkoma. Slaba lastnost pa je v tem, da postane gliva hitro odporna nanje. Zato priporočamo uporabo le v skrajnih primerih, in to največ trikrat, v mešanici površinskega pripravka. Zadnje škropljenje pa naj bo z bakrenimi pripravki. Istočasno škropimo proti oidiju, zato pripravimo škropilno mešanico. Dodamo torej površinsko sredstvo -močljivo žveplo ali dinekap - ob močnejšem napadu pa kako sistematično sredstvo, kot npr. Bayleton, Bayfidan, Rubigan, Tilt. Tudi na ta sredstva postane oidij hitro odporen, zato veljajo enaka navodila kot za peronosporo. V teh dneh, ko se začenja jagoda razvijati, se lahko pojavi Botritis, bolj znan kot siva grozdna plesen. Ugodni pogoji za njeno širjenje so visoka vlaga, a tudi zelo bujno rastlinje. Proti plesni uporabljamo Ronilan, Sumi-sclex, Scrimal in druge. Kaže, da na Benlate postane gliva kmalu odporna. Obilo dežja seveda pripomore k izpiranju hranilnih snovi v zemlji. V tem času lahko opazimo prve znake pomanjkanja mikroelementov. Pomanjkanje magnezija na trti npr. prepoznamo po bledici, ki se pojavi ob listnih robovih. Tipičen znak je tudi sušenje pecljevine. V tem primeru škropimo z razstopino magnezijevega sulfata (v količini 2 do 3 kg na hi vode). Ta pripravek dobro učinkuje in je cenen. Po potrebi škropljenje ponovimo. Lahko ga zmešamo s pripravkom proti peronospori in oidiju. Zaradi hladne in deževne pomladi je letos vse rastje za teden ali dva bolj pozno. Tudi oljčni molj se je pojavil pozneje, saj je ta škodljivec tesno povezan z razvojnimi stopnjami oljke. Samica začne valiti jajčeca na plodiče, ko ti dosežejo velikost poprovega zrna. Okvirno se bo to letos zgodilo v prvi polovici julija. Učinkovitost in čas škropljenja v naših krajih še nista potrjena, kot tudi ni Se točno dokazana dejanska škoda. Poleg tega je znano, da škropila, ki jih uporabljamo za oljčno muho (Rogor, Leybaycid), uničijo številne naravne sovražnike oljčnega molja. Svetujemo torej biološki insekticid na podlagi mikroorganizma Bacillus thuringiensis, ki je zelo elektiven in ne škoduje ostalim žuželkam, kot tudi ne človeku. Biološki insekticid so že uspešno poskusili na drugih oljkarskih območjih in je danes na razpolago tudi pri nas. Ce bo dež v juliju končno le odnehal in se bo temperatura povzpela na sezonsko povprečje, se bodo napadi škrlupa nekoliko umirili, oidij pa je lahko še aktiven tudi brez dežja. Proti oidiju uporabljamo močljivo žveplo ali dinokap. V začetku meseca se pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. Klasični pripravki so npr. na podlagi azin-phos metila (Gusathion, Tiomide) ah fosalone (Zelone). Omeniti gre škropilo na podlagi diflubenzurena (Dimi-lin, Du-dim), ki je zelo selektivno in zato ne škoduje številnim naravnim sovražnikom zavijača. Obenem so tudi tu že poskusili biološki insekticid na podlagi Bacillusa thuringiensis. V juliju pobiramo marelice, zgodnje sorte breskev in sliv. Sadež nekoliko zavrtimo, da se odtrga od peclja. Proti osam, ki lahko poškodujejo skoraj zrelo sadje, ukrepamo tako, da na drevo obesimo steklenice, v katere damo 2 cm debelo plast sladkornega sirupa. To ose privlačuje, iz steklenice pa ne morejo. Proti ptičem obesimo na drevo kovinaste trakove, ki se na soncu bleščijo. Oidij se lahko pojavlja še na breskvah. Škropimo kot pri jablani, posebno pri zgodnjih sortah pa moramo upoštevati karenčno dobo, to je čas, ki poteče od zadnjega škropljenja do pobiranja sadežev. Prav tako moramo karenčno dobo upoštevati pri breskvi-nemu zavijaču. Diazinone (Basuterex) ah triclorfon (Dipterex) imajo npr. karenčno dobo le 10 do 15 dni. Veliko dela je v zelenjavnem vrtu. V sončnih dneh moramo stalno zalivati, v jutranjih ali večernih urah. Drugo pomembno opravilo je odstranjevanje plevela, ki ga ne smemo zanemariti, saj bi drugače lahko izgubili dobršen del proizvodnje. Sedaj je čas, da sejemo povrtnine, ki jih bomo rabili jeseni ali pozimi. V prvi polivici meseca sejemo rdeči radie in zgodnje zelje, ves julij pa endivijo, peso, por, peteršilj, pozno solato itd. Presadimo pa cvetačo, zelje in druge kapusnice. Začnemo s pobiranjem zgodnejga krompirja, paprike, bučk, kumar itd. Poleti posvečamo veliko pozornosti boleznim in škodljivcem po vrtnin, o čemer bomo obširneje pisali, ko se bomo posvetih posameznim kulturam. dr. Magda Sturman TV SPORED Nedelja, 2. julija 1995 ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.50 20.40 22.25 22.30 24.00 0.30 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja - Boj (vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Aktualno: Sedmi cjan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita B. Boccoli, M. Fani), vmes (15.30) film Krakatoa a est di Giava (pust., ZDA ’69, i. M. Schell, D. Baker) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport Film: Run (pust., ZDA ’90, i. P. Dempsey, K. Preston) ali finalna nogometna tekma Master Over 35 Dnevnik Športna nedelja, vmes IP v atletiki Dnevnik in vreme Program v sodelovanju s France 3 - Sredozemlje RAI 2 Videocomic Nan.: La c linica della Fo-resta nera Film: 11 genio (kom., Fr,-It. '76, i. Y. Montand, A. Belli), 9.00 dnevnik Avtomobilizem Fl Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Avtomobilizem Fl: VN Francije Variete: Cercando, cer-cando Film: La stradrdinaria fuga dal campo 7 A (vojni, VB '68, i. O. Reed) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Nan.: I ragazzi del muret-to 2 (i. C. Dazzi, C. Childs) TG2 Dosje Dnevnik in vreme Protestantizem Glasba: Josephine Baker ^ RAI 3 6.30 6.45 9.15 10.05 10.30 12.15 14.00 14.15 14.25 19.00 20.20 22.30 22.50 0.20 0.40 2.15 Pregled tiska Variete: Fuori orario Recital Elene Zaniboni Nan.: Vita da strega Film: I dannati non pian-gono (dram., ZDA '50, i. J. Crovvford, D. Brian) Film: Le colline brucia-no (vestern, ZDA ’56, i. T. Hunter, N. Wood) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: SP v motokrosu, 15.20 Tour de France, 17.35 plavanje Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport, Blob Film: Passaggio a Nord-Ovest (pust., ZDA '40, r. K. Vidor, i. S. Tracy) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: Un giorno alle corse (kom., ZDA '37, i. bratje Marx) Chaplin Story S? RETE 4 7.00 10.00 11.30 11.35 13.30 13.45 15.50 17.00 20.30 22.30 Nan.: Lou Grant, 8.00 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.30 Charlie’s Angels Nedeljski koncert Dnevnik Variete: II principe azzurro (vodi R, Carra) Dnevnik Film: Obiettivo Brass (pust., ZDA ’78, i. S. Loren, J. Cassavetes) Varieteja: La verita Vip, 16.30 Tra moglie e mari-to Vip Nan.: I časi di Rosie 0’Neill, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: L’ amante pura (dram., Fr. ’58, i. A. De-lon, R. Schneider) Film: Una guida per 1’ uomo sposato (kom., ZDA '67, i. W. Matthau, R. Morse),, vmes (23.30 dnevnik) CANALE 5 6.00 9.00 10.00 12.15 13.00 13.30 20.00 20.30 22.40 23.40 0.10 0.25 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Aktualno: Palio v Sieni Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Aktualno: Palio v Sieni (vodi Enrico Mentana) Dnevnik TG 5 in vremenska napoved Kviz: II quizzone (vodi Gerry Scotti) Aktualno: Nonsolomo-da, 23.10 A tutto volume - Knjižne novosti (vodita D. Bignardi, Davide Riondino) Kulturni magazine: L’ angelc (vodi Claudia Khol) Nočni dnevnik Film: Italiani a Rio (kom., It. '87, i. S. Spac-cesi, Leo Gullotta) 20.25 20.30 20.45 RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik 200-letnica proseške šole IT SLOVENIJA 1 Očividec, 13. del angleške dokumentarne serije Živ žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 11/14 češke nadaljevake Za TV kamero, ponovitev Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve v Kranju DE Koroška poje '95,1. del Obzorja duha Biblija, ponovitev Ljudje in zemlja Poročila Malibujska cesta 2000, ponovitev 3/6 del ameriške nadaljevanke Cilinder, ameriški film, 1935 Sef!, 4. del Ceske nanizanke TV dnevnik 1 IHRj Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, Šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Portugalska, francoski pustolovski kviz, 1. oddaja National Geographic, 13/16 del ameriške dokumentarne serije TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Ostani čez noč, 1. del ameriške nadaljevanke # ITALIA1 IT SLOVENIJA 2 6.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 19.30 20.00 20.30 22.30 0.30 1.35 Otroški variete Nan.: Superboy, Odprti studio Šport: Grand Prix, Film: A New York qual-cuno 6 impazzito (kom., ZDA '90, i. Dudley Moore, D. Hannah) Nan.: Bigman - Polizza droga, 18.00 Tarzan - Diva per un giorno, 18.30 Magnum P.I. Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa (i. T. Teocoli, G. Golia) Film: Air America (pust., ZDA '90, i. MelGibson, R. Downey jr.) Film: II tifoso, 1’ arbitro e il calciatore (kom.. It. ’82, i. P. Franco, A. Vitali) Italija 1 šport Film: L’ assistente sociale tutto pepe (kom., It. ’81, i. I. Papas, N. Casini) 10.00 10.55 11.45 12.35 13.50 15.50 17.00 19.30 20.00 20.55 20.30 23.00 23.30 Mojstri pevci, 1. del Sova, ponovitev Komisar Rex, avstrijska nanizanka, 14/15, pon. Marjanca’95, 2. del, ponovitev Magny Cours: Formula 1 za veliko nagrado Francije, prenos Tacen: SP v kajakih in kanujih: Slalom, posnetek in prenos Kim, angleški film TV dnevnik 2, vreme, šport The Dubliners, posnetek Atene: EP v košarki (M), finale, prenos Športni pregled SP v speedwayu, Skupina B ekipno, posnetek iz Krškega Konjeništvo: DP v preskakovanju ovir, posnetek iz Celja A KANALA # TELE 4 19.15 20.30 22.00 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguy Telequattro šport (#) MONTECARLO 09.00 10.00 10.30 11.10 11.55 12.10 Kaličopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, Čestitke’ Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev II 3 Burleska SEM Vreme y Beverly Hills 90210 III, 18.45, 20.45, 22.30 TG ponovitev 19. dela Beverly Hills 90210 III Verde Fazzuoli 20. del nanizanke Ai confini deli’ Arizona Adidas Streetball, Kolesarstvo: Tour de reportaža France Kino, kino, kino Variete: Serata Olimpica Power Games, ponovitev Film: Butterfly (’81) ameriškega filma H! Koper 16.00 17.00 18.00 19.00 19.30 20.25 20.30 22.15 22.30 Euronevvs »Vela...diamo noi!«, oddaja o jadranju Slovenski program Kam vodijo naše stezice Vsedanes Euronevvs Žrebanje lota Košarka - EP: Atene: Finalna tekma za I. mesto Vsedanes Svet danes raMP Avstrija 1 Black Beauty Hiša v Jeruzalemu Strah na gradu Artefix Otok zakladov Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Konfeti Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom Sestnek s smrtjo, ameriška kriminalka, 1988 Igrajo: Piper Laurie, Peter Ustinov in drugi režija: Michael VVinner Ko cveti ajda, nemški domačijski film,1960 Kvvanga vrne udarec, južnoafriška komedija, 1990 Polna hiša Reklama je zelo pomembna Vozovnica za dva Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Skoda Skrita kamera K stvari Cas v sliki Vizije Nagrada Ingeborg Bac-hmann 1995 Coppelia, balet Lea De-' libsa Koreografija: Maguy Marin Glavni osumljenec III, pon. 1. dela Lumpom ne smeš zaupati, ponovitev francoskega filma EMSF Avstrija 2 Cas v sliki Zrelo III, ponovitev ameriškega filma Pogledi od strani Pogovor z novinarji Poročila iz parlamenta Orientacija Rm Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Formula 1 za VN Francije, iz Magny Coursa Reke Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Zakrinkanec Cas v sliki Glavni osumljenec HI Po sledeh Roba Roya Baskevillski pes, angleška kriminalka Pogledi od strani Hrvaška 1 NBC NBC 08.00 08.10 08.15 08.40 12.15 12.30 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 15.05 15.35 16.25 17.10 TV koledar Poročila Biblijske zgodbe, 4/13 del risane serije Pastir kamel, avstralski risani film TV izložba: Ivo Sebalj Poročila Narodna glasba Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Mesta: Marseilles, 9/10 del dokumentarne oddaje Beverly Hills, 20/30 del ameriške nanizanke Risanka 17.15 Susan je bila tu, ameriški Ushuaia Kulturni koledar jcE Počitniška potovanja Danes HE Spoznajte tisk Strogo poslovno Evropa 2000 Šport Baseball X - kultura ITN novice Pčitniška potovanja Video moda Frontalno Govoreči jazz ITN NBC večerna poročila Frontalno Strogo poslovno Evropa 2000 film Igrajo: Dick Povvell, Deb-bie Reynolds, Anne Francis in drugi Režija: Frank Tashlin Mladoletna prestopnica na božični večer potrka na vrata bogatega hol- B lywoodskega scenarista Rftj Marka in se vmeša v nje- govo življenje. Mark se rejp! hoče celo poročiti z njo, da bi jo obvaroval pred neumnostmi. Kremenčkovi, risanka TV fortuna Dnevnik, vreme Šport Hrvaška noč zvezd Dr, Quinn, 21. del ameriške serije ffifl Dnevnik Slika na sliko TFtt Reportaža JEJ Sanje brez meja jH Pinnacle World Bussiness This Week Larry King VVeekeend Shovvbiz Today Style VVith Elsa Klensch Earth Matters Inside Business VVorld Report Your Money Reliable Sources Travel Guide NFL Previevv VVorld Business This Week International Correspon-dents Futurevvatch Moneyweek The Week in Revievv VVorld'Report Headline News This VVeek in NBA Headline News 0*0 Hrvaška 2 13.50 16.00 16.35 17.05 17.35 18.25 19.15 19.30 Magny Cours: Formula 1 Košarka: NBA pregled Camell Trophv Glasba Klic na pomoč, 911, pon. Cro Pop Rock Risani film Dnevnik 21.00 Atene: Finalna tekma EP 22.50 Cmo belo v barvah Mestece Payton, 4/134 del ameriške serije Nekaj starega, nekaj no- vega: Gabi Novak Enajstmetrovka Siniša Skarica The Hollies v Splitu 1968 @ Madžarska Biblija Računalništvo Leporelo, nedeljski magazin Za otroke JHTm Zvon Azijski izziv DE Gospodična Delta Nujna pomoč Reformatorski verski program Imu Disneyeve risanke 100 letnica beneškega bienala Endre Nagy Kolo sreče Teden, notranjepolitični pregled Nedeljska deklamacija Večna mladost, 2. del filma Pravljice v novi preobleki Pepelka Nemogoče? Janos Balogh, portret S DISCOVERV S Resnični zahod, I film o indijanskih vojnah y Film divjine, ■ film o snemanju v divjini mm Divja Avstralija, film o kuščarjih Narava stvari, film o pavijanih Svetovna družina, film o belugah Himalaja, film o Himalaji Vesoljska doba, film o začetkih osvajanja vesolja Super ladje, film o izgradnji ladij Skrivnosti, magija in Čudeži, film o tarot kartah Skrivnostno vesolje Arthurja C. Clarka Po letu 2000, film o diabetesu itd. 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 00.00 SKY NEWS Sky VVorld News The Book Show News at Tvvelve VVeek in Review - International Beyond 2000 CBS 48 Hours Business Sunday Sky News VVeek In Revievv Live at Five Fashion TV Sky Evening News The Trial O. J. Simpson 165 SKY VVorld News ! IS The Book Shovv Sky Worldwide Report Sky News Tonight i$5 CBSVVeekend News ] E SKY Midnight News TVS 1 21.40 NATINAL GEOGRAPHIC, | ameriška dokumen serija, 13/16 Antropologinja Shirley Sturm je preživela skoraj 20 let s pavijani, proučevala je njihove navade, tesne družinske vezi med njimi in spremljala njihove boje z neprizanesljivo naravo in ljudmi. Danes imajo ljudje v večini okolij pavijane za sovražnike in jih prezirajo, toda to so zelo inteligentna bitja, v marsičem Podobna ljudem, ki jim po naravi niso sovražni. Sledita prispevka o indijancih Thvanaku in o morilski streli. TVS 1 22.50 OSTANI ČEZ NOČ, ameriška nadaljevanka, 1/2 TVS! 15.00 CILINDER, ameriški film, 1935 Režija: Mark Sandrich Igrajo: Fred Astaire, Ginger Rogers, Edvvard Everett Horton, Erik Rhodes in drugi Jerry je profesionalni plesalec za katerega sta življenje in ples neločljivo povezana. Njegova gracioznost in sproščenost dajeta vtis, da je vse, kar počne, čisto preprosto. Cilinder je mm, v katerem je pokazal Fred Astaire samo-žavest plesalca kot nosilca zgodbe. Ko sreča pinger Rogers, model in spremljevalko italijanskega modnega kreatorja Erika Rhodesa, niti za hip ne pozabi, kdo je. In ko se srečata v londonskem parku, vesta, da sta kot ustvarjena tirug za drugega. Vendar je usoda nepredvidljiva in naključja pogosta. Njegova izvoljenka ga Zamenja z nekom drugim... Prizorišče je mestece Kennesavv v zvezni državi Georgii. Mestece je podoba idiličnega, spokojnega, že kar zaspanega življenja. Njegovo podobo pa bo spremenila zgodba o strastni ljubezni. Mike je gimnazijec, ki odrašča v moškega. Okrog njega so sami zaljubljeni pari in tudi sam se spogleduje s sošolko. Toda takoj ko spozna njeno mamo Jimmie Sue, je njegova mladostniška ljubezen pozabljena. Mike doživi nekaj povsem neznanega. Zrela, senzualna in samozavestna Jimmie Lee s svojo neposrednostjo zelo hitro omreži in tudi zapelje neizkušenega najstnika. Razlika v letih niti malo ne moti ljubimcev, ki uživata v ljubezni ne oziraje se na pomisleke sorodnikov in sošolcev. In ko se kot grožnja njuni ljubezni pojavi soprog , je zaljubljeni mladenič pripravljen na vse - tudi na umor... Barbara Hershey ORF 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja Znak narodne in kulturne trdoživosti 125 let organizirane kulturne dejavnosti - 90 let SPD Borovlje Živo pisana Jadrnica Da integracija prizadetih otrok ne bi ostala prazna fraza. Otroški živ - žav Ali veselo s slovenskim sporedom avstrijske radiotelevizije ORF v počitnice Tour kviz '95 Naravne lepote doma in pri sosedih Zimzelene melodije vsega sveta Big Band RTV -Slovenija na Bekštanjskem gradu H KANAL A 20.55 BEVERLVHILLS 90210, ameriška nanizanka, 19. del Igrajo: Jason Priestley, Shannen Doherty, Luke Perry, Jeannie Garth, Gabrielle Carte-ris Brenda si ogleduje fotografije, ki jo spominjajo na njeno zvezo z Dylanom. Se vedno je potrta, ker Dylan ni izbral nje. Užaljena je in s Kelly sta še vedno sprti. Dylanova mama Iris obišče Beverly Hills. Presenečena je, ko vidi Kelly. Brenda ji je bila bolj všeč. Davidu se obeta podpis pogodbe s snemalnim studijum. Vendar mu postavijo pogoj -če hoče pri njih snemati, Steve ne sme biti njegov manager. Luke Perry USUi ©Uš EH S A17 g [L JU (°) W MUSIČ TELEVISION 08.30 US TOP 20 Video; 10.30 MTV novice; 11.00 Velika slika; 11.30 Evropski top 20; 13.30 Prvi pogled; 14.00 Šport; 14.30 Real VVohd 1; 15.00 Pulse; 16.30 Bog Bang Weekend; 19.00 MTV Nevvs; 20.30 Soul; 21.30 Oddities: The Max; 22.30 Alternative Na-tion; 23.30 Headbangers Bali; 01.30 Nočni video SKY ONE 14.00 Marvel Action Hour; 15.00 Paradise Beach; 15.30 Teech; 16.00 Star Trek; 17.00 Entertainment; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20,00 Bevert/ Hite 90210; 21.00 Melrose Race; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Renegade; 00.00 Entertainment Tonight; °1.00 S.I.B.S.; 01.30 Rachel Guna R. N. PRO 7 11'55 Superboy; 12.15 Mož iz Atlantide; 14.15 2vo sfebro, ameriška komedija; 16.15 Velika pustolov-Sbina, franc - angleška komedija, 1966; 18.00 Diagnoza: Umor; 18.50 Highwayman; 20.15 Same laži, nemška komedija, 1991; 21.55 Palm Beach Duo; 22.50 Bojevnik, ameriški fantazijski film, 1984; 00.10 Dva proti dva; 00.40 Poročila PREMIERE 14.00 Portret VVinone Ryder; 14.20 Aplavz, filmska nagrada občinstva; 15.00 Zebrahead, ameriški film, 1992; 16.40 Moč čutov, dokumentarec; 17.50 Srce in duša, ameriška komedija, 1993; 20.15 Tina -kaj ima ljubezen s tem? ameriška glasbena biografija, 1993; 22,15 Pade To Black, ameriški triler, 1992; 23.40 Festival kratkega filma; 04.55 Telesni skažar za vroče dni, ameriški film, 1993; 03.35 Wo-man Of Desire, ameriški film, 1993 SATI 08.15 Satome, ameriški vestem, 1953; 10,05 Mado-nino zlato, ameriški vestem, 1970; 11.50 Akcija, ske-di in iluzije; 12.45 Pastor z jazzovsko trobento, nem-Ski domovinski film, 1962; 14.20 Big Picture, ameriška komedija, 1988; 16.10 Bounty, ameriški pustolovski film, 1984, 18.15 Kolo sreče; 19.00 Poročila; 19.10 Samo ljubezen šteje; 20.15 Noč umora v L A. zgodba o O. J. Simpsonu, ameriška tv drama, 1994; 22.10 Pogovor v stolpu; 23.30 24 ur; 00.05 Blue Iguana ali krsta je nebeško modra, ameriški akcijski film,1988 EUROSPORT 08.30 Formula 1, ogrevanje; 10.30 Tour de France; 11.00 Motociklizem, VN Španije; 13.30 Formula 1, prenos VN Francije; 16.00 Tour de France; 17.30 Golf; 19.30 Atletika, prenos iz Gatesheada; 20.00 EP v košarki, prenos finala; 22.30 Formula 1, posnetek; 00.00 Tour de France, vrhunci FILMNET + 15.00 Ali This And Heaven Too, ameriški film,1940; 17.20 Roseanne And Tom: A Hol-lywood Marrlage, ameriški film, 1994; 21.00 Nobody's Fool, ameriški triler, 1986; 23.00 Pas-sanger 57 RIL 11.25 Nazaj v preteklost; 12.15 Tropska vročica; 13.15 Formula 1; 14.00 Formula 1; 15.55 Moto-šport ekstra; 16.50 Klic v sili; 17.45 VVesterdeich; 18.45 Poročila; 19.15Thunder in Paradise- vroči primeri, hladne pijače; 20,15 David Copperfield: Skrivnostne moči, show; 22.35 Prime Time -pozna izdaja; 22.55 Eden; 23.55 Kanal 4 - spoti; 00.30 Formula 1; 02.25 Umor je napisala; 03.15 llona Christen RTL2 15.30 California College; 16.00 Čamp VVilder; 16.25 Davov svet; 16.55 Dober nasvet je drag; 17.20 Star Cracks, angleška satira, 1984; 20.15 Na jug; 22.15 Peepl, vodi Amanda Lear; 23.20 VVarlock - satanov sin se vrne, ameriški triler, 1992; 00.45 Davov svet; 01.15 VVorld Nevvs Tonight SKY MOVIES 12.30 Madame Bovary, ameriški film, 1991; 15.00 Summer Rental, ameriški film, 1985; 17.00 The Portrait, angleški film, 1992; 19.00 Addams Family Values, ameriški film, 1993; 21.00 The Last Of The Mohicans, ameriške drama, 1992, 23.00 Pet Sematary Two, ameriški film, 1992 01.15 Glengarry Glen Ross, ameriški film, 1992 02.55 Appointment For A Killing, ameriški film 1993 MOVIE CHANNEL 09.00 Easy To Love, ameriški film, 1953; 11.00 My Favourite Spy, ameriški film, 1991; 13.00 Ri-goletto, ameriški film, 1993; 15.00 Of Mice And Men, ameriški film, 1992; 17.00 The Muppet Christmas Carol, ameriški film, 1992; 19.00 Spi-derman, ameriški film, 1977; 21.00 Live Wire, ameriški zf film, 1992; 22.30 In The Line Of Fire, ameriški film, 1993; 00.40 This Is My Life, ameriški film, 1992; 02.15 A Čase For Murder, ameriški triler, 1989 SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Super avtomobili; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 Gospodarstvo; 17.00 Avtomobilizem; 18.00 Košarka; 19.00 Poročila; 19.30 Počitniški cilji; 20.30 Frontalno; 21.30 Govorimo o jazzu TNT 20.00 Royal Wedding, ameriški film, 1961; 22.00 2010, ameriški film, 1984; 00.15 Voung Man With Ideals, ameriški film, 1953; 01.40 Voung Tom Edison, ameriški film, 1940; 03.10 Voung Dr. Kildare ZDF 12.47 Stališče; 13.30 To je bil nemški film; 18.15 Mana Lisa; 19.00 Danes, vreme; 19.30 Naravne sile; 20.15 Zelena je livada; 21.50 Peš in brez denaija; 23.30 UZDF šport ekstra DSF 08.00 VVildlife; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 Monster Trucks; 13.30 Normalno; 14.00 Boks; 15.00 Atletika; 18,30 Motošport; 19.30 Atletika; 20.15 Futbol Mundial; 21.45 Športna poročila; 21.55 ADAC; 23.45 Bovvling; 00.45 Direktno vox 09.10 Dominijon; 09.30 Regal Shop; 10,00 Format NZZ; 10.45 Spiegel TV Special; 13.10 Poirot Agathe Christie, pon.; 16.15 Coriolano - heroj brez domovine: 18.25 Voxtour; 19.15 Airvvolf; 20.15 Mamljiva skušnjava, ameriški film, 1956; 22.30 Lepotica, ameriški film, 1977 3-SAT 11.00 Nagrada Ingeborg Bachmann; 13.05 Tednik; 16.00 Nedeljski magazin; 17.00 Oceanopolis; 19.00 Danes; 19.10 Talkshovv; 20.15 Rimski festival Mun-chen '95; 21.15 Rdeči nagelj, bolnica za otroke iz Černobila; 23.20 Klic 110 FILMNET 12.00 Ljubezen se smeje Andyju Hardyju, ameriška ljubezenska drama, 1946; 14,00 Srečen dan, ameriška drama, 1991; 16.00 Darilo ljubezni, ameriška drama, 1994; 20.05 V množici, ameriška drama, 1988; 22.00 Preživelec, ameriški zf film CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sšpar-takus; 07.00 Sharkey & George; 07.30 Kapitan Planet; 08.30 Mladi Robin Flood; 09.00 Vogijev lov za azkladom; 10.00 Scooby 8c Scrappy Doo; 10.30 Jabber Jaw; 11.00 Sharky & George; 11.30 Scoobyjeva olimpiada; 12.00 Počakaj, da tvoj oče pride domov; 12.30 Dast & Muttley; 13.00 Skrivnostna veverica; 13.00 Glavne risanke; 13.45 Vesoljski duh; 14.00 Super kos: 18.00 Bugs& Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi TVS 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.25 Poročila; 20.00 Magazin; 21.00 Naše stoletje; 21,55 Poročila; 22.40 Tuj denar; 00.20 Atmosfera mm© ■ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.00 Stergo er-go: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Vokalna skupina Ave; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Pesmi z gradu Gurre; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba: 23,55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni progr. RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4 - 100,3 - 100.6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17,35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e za per le con-trade; 11.30 Aktualnosti 12.00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- sečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10,00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 MTV Slovenian Top Ten; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz . galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.45 Rudarsko geološki tabor v Podljubelju; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru M, Bartolaca. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20,00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 17.00 Cerkev v očeh J. Trdine; 19.00 TB: Jayhawks; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Boogie Down Produc-tions; 24.00 RoboKak.... Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Na lovu za tihotapci (M, Perat, r. A. Rustja); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Čakale na placu: 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in"naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Srce brez potnega lista (J. Povše, 8. nad.); 14.40 Tropicana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Iz studia z vami: okrogla miza (izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (L. Pušenjak); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. KRIŽANKA Nedelja, 2. julija 1995 ' / ; ■> , ^ * ' %' ' I ! »t AVTOR: SIMON BIZJAK VOJNA LADJA ZA PREVOZ LETAL POČASNO ODLOČANJE OČEM NEM. MESTO OBSAALI (STEKLO, OPTIKA) %»*•" . , .»erif-"". C- ;^S£|: • v ZMES PLINOV, KI JO DIHAMO ZEDONG / IT. IME RESE SOČE NAMEN, NAKANA VKOPAVA- NJE EMIL ADAMIČ NAJVISJI ROB STREHE PRIPADNICA TATAROV 1 2X; ALENKA KEJŽAR TITAN ''HI & 'vH-V NEKD.NEM. SOCIALDEMOKRAT (FRIED-RICH) PERZIJKA TONOVSKA LESTVICA NARXNIK GRADBENEGA OBJEKTA PREGREŠNI GR. KRALJ VITAL AHAČIČ NAPADANJE, NASKAKO- VANJE LOUIS ARAGON SKANDINAVSKO MOŠKO IME NEZNANI LETEČI PREDMETI OLGA JANKO SL. PESNIK VRSTA GREGORČIČ VRBE OROŽJE VILJEMA TELLA RUMENKASTA BULICA V KOZI PRIPOVEDNA PESEM BRAZILSKA PAPIGA ZG.DEL ZEM.SKORJE SPANSKA MUHA NASPROTOVANJE KOMUNIZMU SLAVKO OSTERC ZADNJI IN PRVI VOKAL NOVO MESTO MUSLIM. VERSKI VODJA ESKIMI TOPNIČAR MALAJSKA BLAZNOST (IZCRK KOMA) BOLNIK S SLABIMI ŽIVCI JAP. NABIRAL-KA BISEROV ZVEZA DRŽAV VEDA O ATOMIH ETNIČNA SKUPINA NA MADAGASKARJU PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA GRŠKA ČRKA STADION V BUDIMPEŠTI CIRKONIJ NAJBOLJ NASEUENI HAVAJSKI OTOK GL. MESTO FILIPINOV SAUIVO DRAM. DELO NEM. MATEM. RIEMANN NIZOZEMSKO MESTO ANG.PEVKA BUSH NEM. PISEC (THOMAS) NAUK O SVETLOBI MESTO 08 REKIKUBAN SL. PESNICA (NEŽA) EDEN SEDMERIH RIMSKIH GRIČEV SNOV IZ FOSILNIH OSTANKOV RIB, ANTISEPTIK SL. ALPSKA SMUČARKA ODISEJEV OCE JEZERO V TIBETU IGRAZJAJ-CASTOZOGO RADIOAKTIVEN KEM. CLAUDIO ELEMENT ABBADO (Ac)________________ VEDA O LETENJU ZDRAVNIK (PPG.) SKLADBA ZA DVE RAZLIČNI GLASBILI PRISELJENEC ALBERT CAMUS INDU DENARNA ENOTA V JAR OSKAR DAVICO REKA NA S. KAVKAZU EGIPC. SVETI BIK MESTO V JAR MOSTIČEK RESNICA (STAR.) IRIDIJ NEMŠKA PESNICA SEIDEL GOSTUATA JED, NAVADNO KOT DODATEK VEC TRNKOV NA VRVICI ZALOVMOR-SKIHRIB MIŠICA OBRACALKA ST. ENOTA ZA POSPEŠEK IVO ZORMAN OPONENT BOLJSEVIKOV V OKT. REV. REKA PAD (ORIG.) DESNI PRITOK DORDOGNE V JZ. FRANCIJI TOK, ETUI PREBIVALEC EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE PERJE PRI REPI RUS. VLADAR-SKI NASLOV MLEČNI IZDELEK SOPROG SKUPINA, KI ODLOČA O OBTOŽENCE-VI KRIVDI KEM.ELE-MEFT (Se) RUS. PESNIK (MIHAIL) RIM. MEJNA LINIJA LJUDSKA TEHNIKA ČLOVEKO- LJUBNOST, POŽRTVO- VALNOST SARAJEVSKI PESNIK MONTENO FRAKTURA DIMITRIJ SKANDINAV- RUPEL SKI DROBIŽ STROJILO ST. IT. PEVEC (TONI) VELIKAN, POGAN SL. PESNIK IN POLITIK IZ 19. ST. (LOVRO) IZPUŠČANJE BREZALKO- HOLNA PIJAČA SPODNJA PLOSKEV PROSTORA, POD UKRAJINSKO MESTO OB DNEPRU IVO SVETINA LEON ŽLEBNIK TVVODITE-UICA(IDA) NAGRADA ZA SP. ZMAGO TRPLJENJE, BOLEČINA GL. MESTO MALIJA INDONEZIJSKO IME ZA NOVO GVINEJO EVROPSKA DRŽAVA Z GL. MESTOM PRAGA CIGAN PAUL NEWMAN SVEDSKO SMUČ. SREDIŠČE (IZ CRKREA) VELIKO SRBSKO MESTO TIBETANSKO GOVEDO HRIB NAD LAURENCE BEOGRADOM OLIVER GLAVNI STEVNIK Gesla križanke »25-06« Brifta Bilač, Nataša Erjavec, Brigita Bukovec, 1 - Ksenija Predikaka, 2 - Helena Javornik Rešitev križanke »25-06« Vodoravno: praznogiavec, reprodukcije, Tara, RL, okus, les, oda, PH, Britta Bilač, Laze, Lenina-kan, Cortazar, skoba, Utamaro, anortit, Var, rotator, Rab, osolka, obhod, Akola, Ita, Krist, pair, ešalon, načelo, nemar, JK, lak, as, Cova, napaka, Ade, Aha, martinovo, svaritev, Pai, Altaj, Rit-ter, Jaila, opresnina, TL, Otomanke, gnostik, PK, oer, rov, Ank, Rina, cedra, Linares, Al, acid, alie-nacije, Celje, Dakar, Adamo, pob, Noam, Brigita Bukovec, ave, amok, Zoran, nevron, Gana, Olib, Mansart, Arakan, aparat, Ni, delavka, Lome, Odin, ata, tat, aras, pika. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 2. julija 1995 gledališča SLOVENIJA WUBLJANA križanke V soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ®L - NETOPIR. nedeljo, 9. julija, ob 21. uri: G. Verdi - Nabucco. 2^ePPe Verdi: Nabucco V sredo, 12. julija, ob 21. uri: GISELLE, Predpremiera. t-GL, 061/ 314-062 Ponedeljek, 3. julija, ob 21. uri: letna Produkcija Plesnega studia INTAKT ^ torek, 4. julija, ob 21. uri: predstava RIO, avtorice Nataše Tovirac. slg, tel-: 063/25-332 ^J2£gk, 4. julija, junija, ob 21. uri: O. 2u- pančic - VERONIKA DESENISKA, za abonma premiera I in izven. Predstava bo Se v sredo, 5. julija, ob isti uri, za abonma premiera II in izven. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 Danes, 2. julija, ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA. Gostovanje na festivalu Lent 95. V ponedeljek, 3. junija, ob 21.30: G. Verdi - RIGOLETTO LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 2. julija, atrij mariborskega gradu ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI. PORTOROŽ AVDITORIJ V ponedeljek, 3. julija, ob 21.30: DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA. LUTKE BREZ MEJA - BLED 95 danes. 2. iuliia 15. uri: nastop lutkovnega gledališča FRU-FRU iz Ljubljane s predstavo RDEČA KAPICA; 15.30: nastop italijanskega lutkarja - PA-CLA VALENTINIJA IZ TRSTA; 16. uri: nastop lutkovne skupine TRI iz Kranja s predstavo JOJ BOLI; 16.30: nastop Čarovnika SILVANA; 17. uri: nastop avstrijske skupine Theater TRITTBRETTL z Dunaja s predstavo FANI UND BURESCH; 17. uri: zaključek festivala. V petek, 7. julija, bo ob 21. uri v Cafe teatru v Ljubljani večer ever-greenov z vokalnim tercetom MKM GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA V ponedeljek, 3. julija, ob 19.30: komorni koncert MATEJA KRAJ-TE&JA (pozavna) in DAMJANA JURESEK (tuba). Program: Bach, Serocki, Hindemith, Martin, Koper. V torek, 4. julija, ob 19.30: komorni koncert pianistk NADJE VODIŠEK in MELITE NANUT. Program: Bach, Matičič, Bartok, Beethoven, Bravničar, Albeniz. BLED V ponedeljek, 3. julija, ob 20. uri, cerkev na otoku, ZENSKI PEVSKI ZBOR LIPA iz Radovljice & komorni mešani pevski zbor HOZANA iz Radovljice. CAFE BELVEDERE, Cesta svobode 26 Danes, 2. julija, ob 22. uri: koncert MIE ŽNIDARIČ, (na sliki) DOBROVA V petek, 7. julija, grajsko dvoriSCe ob 21.30: koncert PAULA BLEVJA (klavir), PAOLINA DALLA PORTA (akustični bas) in ZLATKA KAUČIČA (bobni). SLOVENIJA FJK furlanija-julijska krajina pledalisce Verdi - Dvorana Tripcovich •jdnarodni festival operete 1995 bo na spo-redu od 4. julija do 13. avgusta. ^stival bodo otvorili z Lebarjevo opereto 'Dežela smehljaja« (II paese del sorriso). Pod °dstvom Tiziana Severinija bodo nastopili p ester, zbor in balet gledališča Verdi, temierska predstava bo v torek, 4. julija, ob juU° ^re(I A)- Ponovitve bodo trajale do 8. Avditorjj Muzeja Revoltella °letni koncerti: Jutri, 3. julija, ob 20.30 -°ncert pianistke Elizavete Chaverdian. Na Programu Schumann, Luszt in Rachmaninov. r°daja vstopnic pri blagajni dvorane Trip-covich: 9-12, 16-19. CEoroska ^SIMaravas PD Gorjanci: Danes, 2. t.m., ob 10.30 - Izlet v naravo. Zboralisce pred staro šolo. ŠMIHEL A farni dvorani: danes, 2. t.m., ob 11.00 - M. mteregger »Žongler feliks« , gostuje oboška igralska skupina iz SkofiC. Grad sv. Justa Danes, 2. julija, ob 21. uri »II postino«. Režija Michael Redford. Nastopa Massimo Troisi. V ponedeljek, 3. julija, ob 21.00 - »Fragola e cioccolata«, režija T. Gutierez Alea e J. Carlos Tabio. Igrajo J. Pemigoria in V. Cruz. MILJE Gledališče Verdi Interativni prostor - Zadnja predstava predstave je danes, 2.t.m., ob 20.30 - koncert skupine Tony e i volumi. ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom: danes, 2. t.m., ob 19.30 -Koncert ob 15-Ietnici kulturnega doma. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: Danes, 2. t.m., ob 20.15 - Predstavitev nove CD Dvojezičnega pevskega zbora pod vodstvom E. Oranžeta »One world-one voice». ' 1 1 ■■■ ■ [SLOVENIJA — LJUBLJANA CANKARJEV DOM 9. -15. julija Srečanje zborovskih dirigentov. Sodelujejo glasbeniki iz 26 drZav; koncerti, predavanja, delavnice, ^tečajiokroglemrze,razstava, videoprojekcije. NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Od ponedeljka, 3. julija, do petka, 7. julija, od 9. do 12. ure: unikatne poslikave papirnatih vreč, izdelovanje svečnikov, poslikave vazic, stekleničk... GRAD BORL v CIRKULANAH Danes. 2. iuliia ob 10. do 13. ure: Delavnica Marka Pogačnika: Energetska obdelava grajskega prostora; ob 15. uri: OTROŠKI PEVSKI ZBOR IZ CIRKULAN in gledališče mimike iz Kolumbije LA TARINA DE LOCOMBA; ^ , ob 15.45: delavnice in študije narave, ljudski plesi, evritmija, pripovedke; ob 17.15: koncert Tria Luvvigana; °b 20. uri: gledališka predstava dijakov gimnazije iz — Gradcaiz Gradca. ŽALEC LETNO GLEDALIŠČE GRIŽE Danes, 2. julija, ob 14. uri: 10. REVIJA ZLATE CITRE. Program prireditve: od 14. do 16. ure: NASTOP CITRARJEV ZA NASLOV mojster s citrami, ob 16.30: NAGOVOR SERGIJA PELHANA - MINISTRA ZA KULTURO; od 17. ure dalje: NASTOP NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH CITRARJEV IN LJUDSKIH GODCEV. [furlanija-julijska krajina Aluzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in vera VVagner« (Ul. del Monte 5) ki t-m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Gbcinska galerija: do 16.t.m. je na ogled razstava, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Od 4.7. do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odbor-ništvom za kulturo in mestnimi muzeji. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. Razstava svetovne novinarske fotografije WORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. jubja. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. GALERIJA GUNA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška c. 40 Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLERJA, JANEZA KOROSINA, MARJANA KUKECA, TONETA MARCANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTE-RJA, VLASTJE SIMONČIČA, MARJANA SMER-KELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. GALERIJA KOS (v pasaži Nebotičnika) Razstava risb IVE ŠUBICA je na ogled do 14. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. GRAD PODSREDA Razstava GOTIKA NA KOZJANSKEM. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP Razstava fotografij MARIO VIDOR. ZDRAVILIŠČE DOBRNA V hotelu Dobrna je do 22. julija na ogled razstava oljnih slik ADOLFA PENA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava 12. MEDNARODNI BIENALE MALE PLASTIKE. HRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHILLIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava PESEM V REZBARJEVIH OČEH je na ogled do 25. avgusta. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstave fotografij BORISA SKALINA je na ogled do 13. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Tommaseo: Se jutri, 3. julija je na ogled razstava »Računalniški izrazi«, razstavljajo Galmonte, Hmeljak, Moschik, Kundlinger in Spizzichino. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione florito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESLjAN - Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 ~ KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa. Mestna hiša-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ROŽEK Galerija Sikoronja Se jutri, 2. julija, razstavlja Ivo Prančič. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V petek, 7. julija, ob 21.00 -Srečanje z režiserjem Ro-gerjem Cormanom.Predvajali bodo »II pozzo ed il pendolo« (1961) in »Sepol-to vivo» (1962). V torek, 11. julija 1995 -Baletna predstava skupine Mombc. Glasba - Peter Gabriel, koreografija - Moses Pendleton. Avditorij Muzeja Revoltella Roger Corman v Trstu - V četrtek, 6. t.m., ob 21.00 -Predvajanje filmov »Frankestein Unbound« (1990) in »L'uomo dagli oc-chi a raggi X» (1963). V soboto, 8. t.m., ob 18.00 -Seminar R. Cormana (simultano prevajanje v italijanščini). Trg Unita V četrtek, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. V sredo, 5. julija, ob 21.00 bo nastopila skupina America iz ZDA. Miramarski park Luči in zvoki: Danes, 2.t.m., ob 21.30 in ob 22.45 - »Buonasera signor Lebar e benvenuto a Miramare«. Jutri, 3. t.m., ob 21.30 in 22.45 »II sogno imperiale di Miramare«. KRIŽ Dom A. Sirk: Koncerta »Jazz in jaz» -V torek, 4.julija, bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz in 7. julija pa skupina Allione trio. KOPER Terasa hotela Zusterna V sredo', 5. t.m., ob 21.00 bo nastopil italijanski popevkar Bobby Solo. MILAN Stadion San Siro V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. št. 144.88.2903. ŠPORT Nedelja, 2. julija 1995 NOVICE KOŠARKA / 29. EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE V ATENAH Hristo Stojčkov »Italijan« PARMA - Johan Cruijff se je vendarle uspel znebiti po njegovem mnenju Cez vsako mero nadležnega Hrista Stojčkova. Bolgar, ki se res zelo rad prepira, a tudi odlično igra nogomet, je nova in doslej najbolj zveneča okrepitev Parme, kateri sta pred tem spodletela nakupa Signorija in Casiraghija. Cena prestopa ni niti najbolj visoka (12 milijard lir), Stojčkov pa naj bi letno zaslužil čisti dve milijardi. Z nakupom Stojčkova je tem manj verjetno, da bi se Parma potegovala še za Roberta Bag-gia, saj je zdaj napad odlično izpopolnjen. Thompson k Scavoliniju, Calbini v Trst PES ARO - Navijači tržaškega košarkarskega prvoligaša Illycaf£eja ne bodo najbolj zadovoljni: center Kevin Thomson, eden stebrov lanske sezone', v teku katere je v Trst prišel namesto »begunca« in nato prvaka NBA Petea Chillcuta, bo odslej branil barve Scavolinija iz Pesara. V zameno je Illycaffe dobil na posodo mladega play-makerja Paola Cal-binija. Vrzel, ki jo je zapustil odhod Thompsona, najboljšega skakalca minulega prvenstva, bo vsekakor zelo težko zapolniti. Roberto Baggio... brez večinske podpore TURIN - Za Signorija tisoči navijačev, za ohranitev Napolija prav tako, za Roberta Baggia pa le gruča »poslednjih Mohikancev«. Pred sedežem Juventusa se je danes zbralo le nekaj stotin navijačev, ki oporekajo vodstvu prodajo najbolj reprezentativnega (toda letos še zdaleč ne najboljšega) nogometaša. Pravzaprav niti ne gre za prodajo. Se vrabci na strehi vedo, da je »repku« predvčerajšnjim potekla pogodba in je zdaj torej brezposeln. Seveda bi se v njegovem položaju rad znašel marsikateri Fiatov delavec... Župan kot posrednik NEAPELJ - Samo štiri dni je vzdržal Marcello Tarnajo kot glavni direktor Napolija. Njegova ostavka je bila predmet današnjega srečanja med županom Bassolinom, kvestorjem Lomastrom in predsednikoma daljne ter bližje preteklosti nogometnega kluba Napoli, Ferlainom in Gallom. Basšolino se je zavzel za čim prejšno rešitev problema, ki Nea-peljačanom krati spanje, kot že vsako poletje sicer. Nagrada za Vierchovvoda MILAN - Pietro Vierchovod, dolgoletni branilec Sampdorie in letošnja okrepitev Juventusa, je dobitnik nagrade »Gaetano Scirea«, ki je namenjena posebno dobrim in hkrati tudi korektnim nogometašem. Žirija, ki jo je sestavljalo 110 novinarjev, mu je dodelila 29 glasov, za njim pa so pristali De Agostini, Tassotti, Massaro, Giovanni Galli in Zenga, skratka, večina »starčkov« italijanske A lige. Doslej so nagrado »G. Scirea« prejeli Giuseppe Baresi (1992), Tacconi (1993) in Franco Baresi (1994). VN v Monzi vendarle bo MILAN - Tako kot lani se bo kot zgleda za avtomobilistično nagrado v Monzi vse dobro izteklo. Dirkališče ob robu Milana namreč (še) ne izpolnjuje vse strožjih varnostnih predpisov mednarodne avtomobilistične zveze, toda kot kaže se birokracija lažje spravi v pogon, če je treba ohraniti pravi narodni »običaj«. Zupan Monze, deželni odbornik za okolje in še marsikdo so se nemudoma sestali in odločili, da je treba nujno posekati 185 dreves. Sklep sicer še nima še vrhovnega »blagoslova« iz ministrstva za okolje, toda o njem nihče ne dvomi. Ženski Giro dMtalia PERIGNANO (PIŠA) - Nemka Petra RoBner je osvojila deveto etapo ženskega Gira, ki je vodila iz Pontedere v Perignano. Za RoBnerjeva (nekakšen Mario Cipollini) je to že peta zmaga na letošnji izvedbi Gira, tako da si v njeno premoč v Sprintu res ne upamo podvomiti. V končnem naletu je bila hitrejša od Avstrijke Tani Klein in Ukrajinke Natalije Kičuk. Na skupni lestvici vodi Italijanka Lupe-rinijeva, Švicarka Zbergova zaostaja 2 minuti 47 sekund, sedma na skupnem vrstnem redu pa je veteranka Maria Canins s sprejemljivim zaostankom devetih minut. Triestina 3. septembra RIM - Amaterska nogometna zveza je sporočila datume začetka prvenstev, ki spadajo pod njeno okrilje. Meddeželna liga, kjer bo razen zdaj res senzacionalnih novosti Se eno leto morala nastopati tudi Triestina, se bo začela 3. septembra. Dva tedna kasneje, torej 17. septembra, bosta prvi prvenstveni napor opravila tudi naša predstavnika v Promocijski hgi, Juventina in Sovodnje. Za meddeželno hgo so določili tudi štiri nagrade v višini 100, 50, 30 oziroma 20 milijonov lir, ki jih bodo dobile tiste ekipe, ki bodo na igrišče poslale največ mladih nogometašev, to je mladincev. Na nagrade lahko vsekakor startajo le tista moštva, čigar povprečna starost bo nižja od 21 let. Resno dvomimo, da bo komu uspel podvig... Triestini pa zagotovo ne. V finalu po pričakovanju ZRJ in presenetljivo Litva Za tretje mesto Hrvati proti Grkom - Tudi Italijani so potopili Ruse Mihajlov (temen dres) je bil z 19 točkami učinkovitejši od Ca-rere, kar pa ni bilo dovolj za zmago Rusov proti Italijanom (AP) Polfinale ZRJ - Grčija 60:52 (27:24) ATENE (STA) - Olimpijska dvorana Maroussi, 19.000 gledalcev, sodnika Toliver (ZDA) in Figueroa (Portoriko). ZRJ: Bodiroga 12 (6:6), Da-nilovič 19 (8:9), Obradovič 3, Sretenovič, Paspalj 2, Berič 2, Djordjevič 7 (4:6), Rebrača (0:2), Divac 10 (8:11), Savič 5, Tomaševič, Koturovič. GRČIJA: Bakatsias 4 (2:2), Patavoukas 3 (1:2), Vannakis 2, Stavrakopoulos, Sigalas 8, Kakiousis (0:2), Alvertis, Eco-nomou 9 (3:6), Angelidis 7, Fassoulas 14 (2:7), Redzias, Christodoulou 5. PROSTI METI: ZRJ 27:36 (75%), Grčija 8:19 (42%). MET ZA DVE TOČKI: ZRJ 12:31 (39%), Grčija 13:40 (33%). MET ZA TRI TOČKE: ZRJ 3:11 (27%), Grčija 6:14 (43%). OSEBNE NAPAKE: ZRJ 20, Grčija 30. Igralci ZRJ nadaljujejo pohod proti prvemu naslovu evropskih prvakov. 2e pred prvenstvom so jih mnogi razglasili za gotove finaliste, po tem, kar so pokazali v zadnjih desetih dneh, pa je uvrstitev v finale sama po sebi umevna. V sedmih srečanjih so dosegli 594 točk ali 85 na srečanje, kar je najboljše povprečje na prvenstvu, s tem, da so vsa srečanja dobili povprečno za deset točk prednosti. Tokrat so igralci ZRJ v peklenskem ozračju, ki ga je pripravilo skoraj 20.000 gledalcev, ki so se kljub hudemu nalivu, ki je po skoraj mesecu dni dodobra namočil glavno mesto Grčije, po poplavljenih cestah prebili v dvorano, začeli srečanje dokaj nervozno in nezbrano, isto pa velja tudi za domačine. Tako sta se moštvi na začetku izmenjavali v vodstvu in nobenemu ni uspelo narediti večje razlike. Grki so v 5. minuti vodili s 6:3, vendar so jih Jugoslovani v deveti ujeli in prešli v vodstvo z 9:8. Obe ekipi sta imeli v tem delu katastrofalen odstotek meta, saj so domačini zadeli le 5 metov od 21 poskusov, medtem ko so bili igralci iz ZRJ uspešni šestkrat od 18 metov. Seveda je bila posledica takšne igre izredno nizek izid, tako sta na primer moštvi v šestnajstih minutah skupaj dosegli komaj 30 točk (16:14). Z minimalno prednostjo Jugoslovanov se je nato polčas tudi končal. Tudi nadaljevanje so igralci ZR Jugoslavije začeli v najmočnejši postavi (Divac, Paspalj, DjordjeviC, DaniloviC in Savič), ki jim je kmalu prinesla osem točk prednosti (32:24). Kljub zaostanku se Grki niso predali, temveč so zaigrali še bolje in ob pomoči fanatične publike nižali razliko. Tako so se v 31. minuti približali na štiri točke zaostanka (40:36), v 37. je bila razlika le še dve točki (49:47), tri minute pred koncem pa so Grki zaostajali le eno (51:50). Toda nato so Jugoslovani dosegli štiri zaporedne točke in spet povedli za pet (55:50), kar je bilo dovolj za zasluženo veselje in uvrstitev v finale 29. EP. Litva - Hrvaška 90:80 (38:31) LITVA: Homičius, Viso-ckas, Stombeigas, Timinskas, Lukminas 2 (2:2), Krapikas, Kurtinaitis 16 (4:7), Sabonis 26 (6:8), Kamišovas 18 (4:6), Marčiulionis 28 (6:11), Eini-kis, Markevičius. HRVAŠKA: J. VrankoviC 12, PerasoviC, Komazec 17 (7:9), Kukoč 10 (3:4), Alanovič, Marič 3, Zrnič, S. Vrankovič 5 (3:5), Gregov, MršiC 8 (4:4), Ra-dja 25 (5:10), Pejčinovid. Košarkarji Španije so v srečanju za razvrstitev od 5. do 8. mesta ha 29. evropskem prvenstvu v Atenah premagali Francijo s 75:74 (38:37), tako da se bodo danes ob 17. uri za 5. mesto pomerib z Habjani. Na drugi strani pa bodo morali Francozi ob 15. uri iskah tolažbo v srečanju za 7. mesto proh Rusiji. Rusija - Itabja 70:80 (43:36) 1.500 gledalcev, sodnika Sanchis (Španija) in Jovančič (ZRJ). RUSIJA: Karašev 2, Kude-lin 2 (2:2), Domani 6 (2:2), Ki-surin, Pašutin, Bazarevič 22 (6:6), Babkov, Mihajlov 19 (3:6), Fetisov 12 (2:4), Ivanov, Panov 2, Nosov 5 (1:3). ITALIJA: Coldebella 11 (6:10), Gentile, Magnifico, Pit-tis 4, Esposito 13 (1:2), Conti, Abbio 19 (6:8), Fučka 10, Pieri 5 (1:2), Frosini 10 (0:2), Carera 2, Rusconi 6 (2:5). PROSTI METI: Rusija 16:23 (70%), Italija 16:29 (55%). MET ZA DVE TOČKI: Rusija 24:53 (45%), Italija 26:54 (48%). MET ZA TRI TOČKE: Rusija 2:15 (13%), Italija 4:9 (44%). OSEBNE NAPAKE:Rusija 26, Italija 22. Ruski košarkarji, ki so pred prvenstvom sodih v ožji krog favoritov za končno zmago, se bodo morah sedaj zadovoljiti z igranjem za končno sedmo mesto, kar hkrati pomeni, da ruske reprezentance prvič v zgodovini ne bo na olimpijskih igrah. Po četrtfinalnem porazu proti Litvi je trener Sergej Belov razočarano govoril, da bi morala mednarodna košarkarska organizacija (FI-BA) spremeniti sistem, po katerem določajo število ekip, ki potujejo na OI, vendar je za kaj takega le malo možnosti, po porazu proti Italiji pa verjetno Belov o tem ne bo več razmišljal. Italijani so zaigrali izredno motivirano, kar je tudi logično, saj v četrtfinalu proti ZRJ niso imeli nobenih možnosti za uspeh, tako da so hoteli čast »oprati« vsaj s petim mestom, kar jim je odlično uspelo. Srečanje so sicer pričeli zelo slabo, saj so Rusi v 6. minuti že voditi s 14:4 ter nato v štirinajsti 31:22, vendar so proti zaključku prvega polčasa ujeti ritem in se v 18. minuti približati na pet točk zaostanka (37:32). Prvi del bi lahko zaključiti še z manjšo razliko, vendar je njihov najboljši center Stefeno Rusconi v zadnjih sekundah dobil tehnično na- pako zaradi ugovarjanja sodniku In Rusi so prednost povišati na sedem točk. Tudi začetek drugega polčasa za Italijane ni bil nič kaj obetaven, dokler ni v 29. minuti igralec Filodore iz Bologne Vincenzo Esposito zadel svojo 21 trojko na prvenstvu in Italijane prvič na srečanju povedel v vodstvo (55:53). Od tu naprej so ruski igralci začeti izgubljati nit igre, Italijani pa so prednost brez večjih težav povečevati, tako da je ta v 33. minuti dosegla Sest točk (62:56). Srečanje je bilo praktično odločeno v 35. minuti, ko so igralci z apeninskega polotoka povedli za 12 točk (69:57). Najboljši igralec v vrstah zmagovalcev je bil Ales-sandro Abbio z 19 točkami (5:6 za dve točki, 1:1 trojke). Španija - Francija 75:74 (38:37) 3.000 gledalcev, sodnika Richardson (VB) in Pitsilkas (Grčija). ŠPANIJA: Angulo 6, Gali-lea 2, Smith 11 (0:1), Orenga, Rodriguez 6, Laso 2, Feman-dez 19 (7:10), Herreros 9 (1:2), Reyes 2 (2:2), Martinez, Martin 18 (2:2), Murcia. FRANCIJA: Forte 9 (3:4), Sonko, Rigaudeau 17 (6:7), Hamm, Bonato 15, Ostrovvski 16 (2:3), Occansey, T. Gadou 9 (1:1), D. Gadou 8, Butter, Bil-ba, Domon. PROSTI METI: Španija 12:17 (70%), Francija 12:15 (80%). MET ZA DVE TOČKI: Španija 27:45 (60%), Francija 19:38 (50%). MET ZA TRI TOČKE: Španija 3:13 (23%), Francija 8:21 (38%). OSEBNE NAPAKE: Španija 20, Francija 21. Potem ko smo pred dnevi govoriti, da so Francozi največje presenečenje tega prvenstva, lahko sedaj brez dvoma to trdimo za Spance. V srečanju, ki je odločalo, katero moštvo se bo z Italijani pomerilo za končno peto mesto na prvenstvu, so biti Spanci za las boljši in zasluženo premagali četo trenerja Michela Gomeza. _____NOGOMET / POKAL INTERTOTO Angleži ugnali Rudarja Rudar (V) - Tottenham Hotspurs 1:2 (1:1) VELENJE - Stadion ob Jezeru, 2.000 gledalcev, sodnik Ružička (Češka). STRELCI: 1:0 - Ekmečič (4), 1:1 - Sampson (13), 1:2 - Hendry (65). RUDAR: Stankovič, Balagič, Hudarin (Pešič), Pavlovič, Silo, Ratkovič, S. Javornik (J. Javornik), Zurman, Komar (Doler), Cvikl, Ekmečič. TOTTENHAM HOTSPURS: Day, Nevvson, Clapham, VVatson, Coli, Sampson, Byme (demence), Parden, Hendry, Slade, McMahon. Nogometaši Rudarja so zamuditi imenitno priložnost, da bi premagati slovito angleško moštvo Tottenham Hotspurs. Gostitelji so v prvem polčasu zaigrali na vso moč, povratnik v velenjske vrste Matjaž Cvikl pa je svoje soigralce pošiljal v ogenj in jim pripravil nekaj lepih priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Enajsterica Rudarja je povedla že zelo zgodaj. Ekmečič je izrabil napako v gostujoči obrambi, ko je desni branilec vrnil prekratko žogo vratarju Dayu. Podajo je prestregel velenjski napadalec in zatresel mrežo. V nadaljevanju so imeti Rudarji več od igre. Velenjčani so izpeljali nekaj imenitnih akcij, vendar je vedno manjkala pika na i. Gostje so izenačiti v 13. minuti, ko so z edino akcijo pokazali, da so odlični v igri z glavo, ko je Sampson izkoristil visok predložek z desnega krila in ukanil vratarja Stankoviča. Po izenačenju so gostitelji napadli z vso močjo in v 23. minuti je bil Komar sam pred vratarjem gostov, vendar je le-ta izbil žogo v kot. V 26. minuti se je izkazal vratar Stankovič, ki je bil hitrejši od Hendryja, potem ko stranski sodnik kljub prepovedanemu položaju ni dvignil zastavice. V 29. minuti je Cvikl zopet lepo podal pred vrata Ekmečiču, ki je streljal v spodnji levi kot, a je vrata gostov v zadnjem trenutku rešil svoja vrata. Pred koncem polčasa so domači zamuditi še dve polpriložnosti. V drugem polčasu je igra potekala med obema kazenskima prostoroma, svoje pa sta opraviti tudi vročina in utrujenost igralcev, tako da se izid ni spremenil vse do 65. minute, ko so gostje po napaki vratarja Stankoviča povedli z 2:1, potem ko je z glavo povsem prazno mrežo zadel Hendry. Domači strokovni štab je v nadaljevanju zamenjal tri igralce, kar pa ni spremenilo igre. V zadnjih minutah je bilo tudi nekaj nervoze na igrišču in v 87. minuti si je domači branilec Balagič prislužil rdeči karton, ko je udaril igralca brez žoge Slada. Naslednja tekma pokala intertoto proti nemškemu Kotim bo čez 14 dni na štadionu ob Jezera. Karel Nežmah NOGOMET / ŽREB ZA1.SNL IN POKAL že v prvem krogu bo na sporedu nekaj derbijev VELENJE - V Velenju je bilo žrebanje parov za 1. SNL, ki bo v sezoni 1995/96 štela deset klubov. Generalni sekretar NZS Dane Jošt in teniška igralka Barbara Mulej sta izžrebala naslednnje pare prvega kroga, Id bo 30. jubja: Nova Oprema - Izola, Biostart Pubbkum -Maribor Branik, Mura - Beltinci, Primorje - HIT Gorica, SCT Olimpija - Rudar Velenje. Pred začetkom žrebanja je predsednik NZS Rudi Zavrl podelil priznanja za minulo sezono. Prejeti so jih velenjski Rudar za uvrstitev v pokal intertoto, pokalni zmagovalec Mura, Maribor Branik in SCT Olimpija za nastop v pokalu UEFA, najboljši strelec minulega prvenstva Stefan Skaper, Era Šmartno za prvo mesto v 2. SNL, za fair play pa Nova Oprema Korotan Suvel, Beltinci in Primorje v 1. SNL, v 2. SNL pa Era Šmartno, Turnišče in Steklar. Sočaasno je bilo tudi žrebanje šestnajstine finala pokala Slovenije, ko bo v sredo, 2. avgusta, med najpo-memnejšimi tekmami bodo: Nafta - Maribor Branik, Nova Oprema - Primorje, Vevče Donit Filter - SCT Olimpija, Izola - Mura, Rudar (V) - Beltinci, Adria Miren - HIT Gorica, Gaj Kočevje - Biostrat Publikum. V nedeljo, 6. avgusta, pa bodo igrali drugo in tretjeligaši: Cankova - Šentjur, Pobrežje - Koper, Aluminij - Drava, Dravinja - Železničar Oscar, Bakovci - Jadran Dekani, Črnuče - Zagorje, Železničar Maribor - Transoport II. Bistrica, Visoko pri Kranju - Živila Naklo, Centiba VVreng - Sava Kranj. (A. H.) ~®JŠARSTVO /TOUR DE FRANCEti Boardman za las rešil kožo, favoriti previdni Zmagovalca prologa Duranda ni motil dež SAINT BRIEUC -8Nočni« in nepred-^dljivo moker.prolog °2. toura de France je že Poskrbel za prvo prese-J^oCenje: Anglež Chris “Oardman je kljub de2ju, ki prvih tekmo-valcev sicer ni motil, v°zil na vse ali nič. V P£®veliki želji, da bi oblekel prvo letošnjo rumeno majico, je tve-gal odločno prveč. na spolzkem asfaltu zdrsnil v ograjo ob robu Proge in padel. Bo jutri startu? Po padcu skoraj drama: avtomo-. ; ki je sledil Angležu )e imel podobne težave 111 se je uspel ustaviti le nekaj metrov pred kolesarjem. No, tako ali tako boardman morebitnega Prvega mesta ne bi obdržal dolgo in njegov »debacle« ne bo na no- ben način uplival na nadaljnji potek dirke. S predvidenim 0:0 se je zaključil dvoboj Ro-minger - Indurain (na sliki) , ki pa sta vozila zelo previdno. Celo preveč previdno je vozil Berzin, ki je za glavnima favoritoma nabral dobre pol minute zaostanka. Kaj pa zmagovalec? Najhitrejsi je bil Francoz Jacky Durand, ki je startal v boljših vremenskih pogojih in to pridno izkoristil. VRSTNI RED: 1. Jacky Durand (Fra) 9:00, 2. T. Laurent (Fra) +0:02, 3. F. Moreau +0:03, A. Zulle +0:23, T. Rominger +0:26, M. Indurain +0:31, J.Berzin +1:07. Danes bo na sporedu lažja etapa (233 km) Di-nan - Lannion. AVTOMOBILIZEM / PRED JUTRIŠNJO VELIKO NAGRADO FRANCIJE Damon Hill bo štartal iz najboljšega položaja Ob njem bo svetovni prvak Michael Schumacher - Aleši na 4. mestu - Williams in benetton hitrejša od ferrarija MAGNY COURS -Damon Hill bo na današnji, sedmi letošnji, dirki za Veliko nagrado Francije startal iz prve vrste, ob njem pa bo Nemec Michael Schumacher. Predvidljivi izidi torej, ki so pokazali, da Ferrari kljub vsej dobri volji ter izboljšavam na motorju in aerodinamiki na hitrih dirkališčih še ni kos VVilliamsu in Benetto-nu. Tudi sicer so Hill, Schumacher in tudi Coulthard dokazali, da je njihovo vozilo boljše in zanesljivejše od »rdečih«: Aleši je recimo resda pristal na četrtem mestu, a mehaniki so imeli z njim in Bergerjem stalno polne roke dela. Razen tekmovalnih dogodkov, ki kljub letos večji izenačenosti še vedno niso povzročili nenapovedanih razpletov, je bil v Franciji deležen posebne pozornosti zlasti ukrep sodišča, da zaseže vozila Minar-dija. Italijanska »družinska« hiša naj bi bila dobavitelju motorjev dolžna približno 3 milijarde dolarjev. Dejstvo samo po sebi ne bi bilo nič izrednega, pač nekaj takega, kar se v športu, ki je predvsem »Business« lahko zgodi. Zapetljaj se je vsaj začasno odmotal, tako da bosta voznika Martini in Badoer vendarle na startu, toda ob tem se postavlja vprašanje: do kdaj bo na startu štiriindvajset ali več vozil? Mednarodna avtomobilistična zveza je že predlagala, da prepočasna vozniki ne bi dirka- Damon Hill je bil na treningu najhitrejši (telefoto AP) li, saj stroški postajajo namreč vse večji. »Dovolj!« je že rekel ugledni Lotus, zato ni pretirano napovedovati, da bodo ob trenutnem trendu zdržali le še štirje velikani, Wil-liams, Ferrari, Benetton in McLaren. Vrstni red na treningu: 1. Damon Hill (Wil-liams) 1:17.225 - povprečna hitrost 198.122 km/h, 2. Michael Schumacher (Benetton) 1:17.512, 3. David Coulthard (VVilliams) 1:17.925, 4. Jean Aleši (Ferrari) 1:18.761, 5. Rubens Barrichello (Jordan) 1:18.810, 6. Oli-vier Panis (Ligier) 1:19.047, 7. Gerhard Berger (Ferrari) 1:19.051, 8. Mika Hakkinen (McLaren) 1:19.238, 9. Martin Brundle (Ligier) 1:19.384, 10. Johnny Herbert (Benetton) 1:19.555, 11. Eddie Irvi-ne (Jordan) 1:19.845, 12. Heinz-Harald Frent-zen (Sauber) 1:20.309, 13. Mark Blundell (McLaren) 1:20.527, 14. Mika Salo (Tyrrell) 1:20.796, 15. Jean-Chri-stophe Boullion (Sauber) 1:20.943, 16. Gian-ni Morbidelli (Footvvork) 1:21.076, 17. Luca Badoer (Minardi) 1:21.323, 18. Taka Inoue (Footvvork) 1:21.894, 19. Ukyo Ka-tayama (Tyrrell) 1:21.930, 20. Pierluigi Martini (Minardi) 1:22.104, 21. Andrea Montermini (Pacific) 1:23.466, 22. Bertrand Gachot (Pacific) 1:23.647, 23. Pedro Di-niz (Forti) 1:24.184, 24. Roberto Moreno (Forti) 1:24.865. TENIS / TURNIR ZA GRAND SIAM V VVIMBLEDONU Američan Jeff Tarango obtožil sodnika korupcije Nato pa je iz protesta zapustil igrišče - Favoriti OK VVIMBLEDON - Včerajšnji dan v Wim-oledonu je minil v znamenju škandala, je Američan Jeff Tarango v četrti igri drugega seta proti Nemcu Mronzu obtožil francoskega sodnika Bruna Rebeuha (na sirki AP) , da je »najbolj skorumpiran sodnik v tenisu« in nato pospravil torbo 2 loparji in odkorakal v slačilnico. Ob Prekinitvi je Mronz vodil s 7:6, 2:1. Toda s tem škandala še ni bilo konec, larangova žena, ki je Francozinja, je Priznala, da je po incidentu oklofutala sodnika Rebeuha, kar je Američan pozdravil z aplavzom. »Ce bi to storil Jeff, or ga izključili iz teniškega sveta. Zato sem to storila jaz,« je mirno povedala. 1 arango je na tiskovni konferenci ponovil obtožbe na račun sodnika in dejal, da naj bi bil Švicar Marc Rosset eden od ti-stih, katerim naj bi Rebeuh najbolj »po-jrragal«. Glede ženine »intervencije« pa je Tarango dejal, da so ženske pač zelo Čustvene. P° incidenta je prišlo, ko je sodnik pri enem od Tarangovih servisov doso-dd »out«. Tarango je bil prepričan, da je Slo za as in je zahteval točko. Občinstvo mu je začelo žvižgati, sodnik pa mu je dosodil še kazensko točko, kar je bilo Američanu očitno dovolj, da je pobral torbo in zapustil prizorišče. Drugače je bilo na travnatih igriščih VVimbledona precej mirno, favoriti pa niso imeli večjih težav z uvrstitvijo v naslednje kolo. Rezultati Moški, 3. krog: Cedric Pioline (Fra) - Patrick Baur (Nem) 6:4, 6:4, 6:3, Borsi Becker (Nem/3) -Jan Siemerink (Niz) 2:6, 6:2, 6:2, 6:4, Alexandre Mronz (Nem) -Jeff Tarango (ZDA) 7:6 (8:6), 2:1 (odstop), Wayne Ferreira (Jar/7) -Mark VVoodforde (Avs) 6:1, 1:6, 6:4, 6:7 (5:7), 6:2, Dick Norman (Bel) - Todd VVoodbridge (Avs) 6:4, 6:4, 3:6, 6:3, Petr Korda (Ceš) - Brett Števen (NZL) 6:4, 6:2, 6:1, Andre Agassi (ZDA/l) - David VVheaton (ZDA) 6:2, 3:6, 6:4, 6:2, Jacco Eltingh (Niz) - Mats VVilander (Sve) 7:6, 6:3, 7:6. Zenske, 3. krog: Nicole Bradtke (Avs) -Angelica Gavaldon (Meh) 6:2, 6:1, Ma-riaan De Svvardt (jar) - Yone Kamio (Jap) 6:4, 6:4, Lindsay Davenport (ZDA/7) - Ch-ristina Singer (Nem) 6:7 (8:10), 6:3, 6:2, Mary Joe Fernandez (ZDA/13) - Miriam Oremans (Niz) 6:1, 6:2, Ines Gorrochategui (Arg) - Nataša Zvereva (Belorus/10) 2:6, 6:4, 6:4, Jana Novotna (Ceš/4) - Judith VViesner (Avt) 7:5, 6:4, Steffi Graf (Nem/l) - Kristie Boogert (Niz) 6:1, 6:0, 4 NOGOMET h Balbo in Balisluta treseta mreže Argentina se pripravlja BUENOS AIRES - V zadnji pripravljalni tekmi za »Pokal Amerike«, ki se začne čez tri dni, je Argentina z 2:0 premagala Avstralijo. Kljub temu, da se o prenovljeni vrsti Daniela Passarelle dobro govori, sta bila protagonista (beri strelca) vseeno »Italijana« Batistu-ta in Balbo, ki sta zadela v 7. oziroma 90. minuti srečanja. Obe moštvi sta tudi zapravili po eno enajstmetrovko. Argentina bo na »Pokalu Amerike« debitira-la v soboto, ko bo igrala proti Boliviji. NOVICE Atleti v St. Petersburgu ST. PETERSBURG (STA/AFP) - Boljši izidi na atletskem mitingu v St. Petersburgu: moški - 400 m: 1. Michael Jubert (Avs) 45.62; 1.500 m: 1. Nou-reddine Morceli (Alž) 3:32.45, 2. Andrej Loginov (Rus) 3:38.18; 3.000 m: 1. Aisa Belaut (Alž) 7:55.63; 110 m ovire: 1. Roger Kingdom (ZDA) 13.39, 2. Al-len Johnson (ZDA) 13.42; palica: 1. Sergej Bubka (Ukr) 570, 2. Igor Trandenkov (Rus) 570, 3. Rodion Gataulin (Rus) 560; ženske - 400 m: 1. Tatjana Zaharova (Rus) 51.23; 3.000 m: 1. Ellana Mayer (JAR) 8:52.78; troskok: 1. Natalija Kaukova (Rus) 13.80; kladivo: 1. Olga Kuzenkova (Rus) 66.00. Rodman oproščen ATLANTA (STA/Hina) - Zvezno sodišče države Georgia je po štiridnevnem zasedanju oprostilo košarkarja San Antonio Spursov Dennisa Rodma-na, ki ga je zaradi domnevnega namernega prenašanja neozdravljive bolezni tožila njegova nekdanja prijateljica Lisa Beth, sicer nekdanja plesalka košarkarskega kluba Atianta Hawks. Rodman naj bi prijateljico pri telesnem stiku okužil z neozdravljivo obliko herpesa. Dekle je zahtevalo visoko odškodnino, ki naj bi znašala kar 1.83 milijona dolarjev. Porota je Rodmana oprostila, ker ni bilo nobenega dokaza, da ima košarkar tako bolezen. Na koncu so nekateri člani porote zahtevali avtogram in ga tudi dobili. »Nisem imela pojma, kdo je on, vendar ko je moj fant zvedel, da bom v poroti, mi je zagrozil, da me bo zapustil, če mu ne prinesem njegovega avtograma,« je dejala ena od članic porote. Kenijski prvaki Tengele, Korona, Machuka, Kiptanui in Kitur NAIROBI (dpa) - Moses Kiptanui je bil edini zvezdnik, ki je včeraj osvojil naslov kenijskega prvaka v atletiki. Svetovni rekorder in dvakratni svetovni prvak je na kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v teku na 3000 metrov z ovirami zmagal s časom 8:16.93 pred olimpijskim zmagovalcem Matthevvom Birirjem (8:17.95). Na 800 m je prišlo do zamenjave generacij, naslov pa je osvojil Joseph Tengele (1:46.05) pred VVilliamom Serenom (1:46.41). Svetovni prvak Paul Ruto in olimpijski zmagovalec Moses Tanui sta izpadla že v polfinalu. Na SP v Goteborgu bo manjkal tudi VVilham Si-gei, saj je v teku na 10.000 m zasedel šele peto mesto, zmagal pa je Josephat Machuka (27:53.0). Na 5000 m je prvo mesto osvojil Shem Kororia (13:33.02). Izvrstne rezultate pa so kenijski atleti dosegli v teku na 400 m. Samson Kitur je zmagal s 44.56 sekunde pred Kennedyjem Ochiengom (44.92) in Adingom Matilujem (45.22), v teku na 1500 m pa je prvak postal Sammy Mutai s 3:39.25. V Vodstvu Belorusinje in Nemci HELMOND (dpa) - Po prvem dnevu evropskega pokala v atletskem mnogoboju so v vodstvu Belorusinje in Nemci. Izidi: ženske - ekipno: 1. Belorusija 11.015, 2. Nemčija 10.585, 3. Rusija 10.578, 4. Nizozemska 10.322; 5. Velika Britanija 10.287, 6. Ukrajina 10.226, 7. Francija 10.131, 8. Poljska 9.893; posamezno: 1. Atroščenko 3703, 2. Buraga 3657, 3. Sasanovič (vse Bk) 3655; moški - ekipno: I. Nemčija 12.509, 2. Švica 11.933, 3. Rusija II. 929, 4. Estonija 11.615, 5. Nizozemska 11.557, 6. Belomsija 11.386; 7. Poljska 10.819; 8. Portugalska 10.535; posamezno: 1. Meier (Nem) 4278, 2. Dauth (Nem) 4213, 3. Nazarov (Est) 4118. -F--------- NAMIZNI TENIS / OD JUTRI NA PRIPRAVAH KOŠARKA / KONEC TURNIRJA »OPEN« ZA NAŠE PETERKE Vanja Milič bo že tretjič nastopila na evropskem prvenstvu Cicibona drugič zapored na najvišji stopnički Pred finalom je Breg veljal za favorita - Tretje mesto je pripadlo Poletu - Pri metih za 3 točke najboljšiSusani V okviru priprav na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo letos v Haagu od 25. julija do 3. avgusta, je FITET objavil seznam osmih narascaj-nic in naraščajnikov, ki so bili poklicani na priprave. Na seznamu ženske vrste so v glavnem mlade igralke, gojenke specializiranih namiznoteniških centrov. Med prvimi poklicanimi pa je tudi Krasova igralka Vanja Milic (na sliki Foto Kroma) , ki je tudi peta članica članske reprezentance. Neljubo presenečenje pa je doletelo Katjo Milič, ki je doslej že trikrat uspešno predstavljala Italijo na evropskih prvenstvih. Katja je letos namreč prestopila starostno kategorijo -prvo leto je mladinka (o njenih medaljah v novi kategoriji na državnem prvesntvu smo že poročali), vendar se je federacija odločila, da bo Italija nastopila v Haagu le z naraščajnicami, torej brez mladink. Selektor Domenico Del Rossi je v naraščaj-niško vrsto izbral Vanjo Milič, Deborah Balboni, Karin Cagliari, Denise Zancaner, Feliciano Za-pitelli, Nicoletto Stefanovo, Susanno C siki in Stefanio Bosi. Te igralke bodo od 3. do 10. t.m. trenirale v prvem vsedržavnem centru v Fiuggiu. Vanja Milič, Balbonijeva, Zapi-tellijeva in Bosijeva pa bodo potem od 10. do 17. t.m.nadaljevale priprave v Romuniji s tamkajšnjo reprezentanco. Za zamejski šport Z dvema finalnima tekmama, tekmovanjem v metu za 3 točke in nagrajevanjem ekip in najboljših posameznikov, se je zaključil tretji turnir Open za naše košarkarske članske ekipe. Finale je bil enak kot lani, ponovno pa so v dvoboju med Cicibono in favoriziranim Bregom na najvišjo stopničko stopili košarkarji Cicibone. Finalna tekma je bila zelo privlačna in napeta. Breg je bil v prvem delu v boju pod košema, kjer sta Samec in Arena nemoteno gospodarila, boljši, Pregare pa je poskrbel, da so plavobeli najprej povedli z 10:8, v 12. pa že s 35:23. Preobrat je napovedal Fabrizio Fortunah, ki je v nekaj minutah dal kar 9 točk in razlika je takoj skopnela H PLANINSTVO / CILJ DOSEŽEN h Slovenska odprava osvojila Pisco (5742m) predstavlja tretji nastop Vanje Milič na evropskem prvenstvu veliko priznanje in je seveda tudi v velik ponos-ma-tičnemu društvu. Sonja Milič na EP za veterane Po osvojitvi dveh državnih naslovov na državnem prvenstvu za veterane se je Sonja Milič odločila, da v tej kategoriji nastopi tudi v evropskem merilu. V družbi še nekaterih starejših igralcev iz naše dežele (Gea Polli, Isabel-la Torrenti, Aldo Donda) bo Sonja Milič od danes pa do 8. t.m. predstavljala italijanske veterane na evropskem prvenstvu na Dunaju. J.J. Slovenska odprava v perujske Ande, o kateri smo Ze poročali, je svoj glavni cilj dosegla 20. junija 1995. Na vrh Pisca (5752 metrov) je stopilo pet članov odprave: invalid brez nog Mirko Lebar, Joško Baša, Boštjan Rebernik, Miran Cesar in Jože Zupanc. Zadnja dva sta 25. junija osvojila še Chopi Calqui (6.354 metrov). Član Slovenskega planinskega društva Trst Joško Baša se je 24. junija s skupino Cehov od- pravil na najvišji vrh Peruja Huascaran (6.768 m), a so pri 5.800 m morali odnehati zaradi poslabšanja vremena in previsokega sveže zapadlega snega. Odprava bo odpotovala iz Peruja 20.7, domov pa naj bi predvidoma prispeli dan kasneje. Vsi člani odprave se dobro počutijo. Odprava je na pot odšla 7. junija, organiziralo pa jo je zgornjesavinsko Alpinistično društvo Planika. (44:46). V začetku 2. polčasa sta stopila v ospredje Gabriele Fortuna-ti in Dean Oberdan, tako da je Cicibona povedla s 63:62. Izenačeno je bilo vse do 30. minute (73:70), tedaj pa sta Andrej Zup-pin in Viktor Tomšič zaigrala zelo dobro in Kovačičeva ekipa je zasluženo slavila. Tekma za 3. mesto Polet - Bor 93:90 (50:45) Polet: Spacal 4, Petaros 2, Berdon 7 (1:2), Franco 6 (0:2), Persi 24 (2:4), W. Sosič 2, Senizza 2, Guštin, Skerlavaj 10, Terzič 16 (4:5), Guiducci 20 (4:6); trener S. Tavčar. PM: 11:19. SON: 25. 3T: Terzič 2. BOR: Bosser 6, Rustja 5 (1:3), Susani 23 (8:9), De-beljuh 3, Ažman 26 (2:3), Possega 7 (3:3), S. Zuppin 8 (1:2), D. Barini 12 (4:8); trener Krečič. PM 19:28. SON: 19, 3T: Susani 3, D. Barini 2, De-beljuh 1, S. Zuppin 1. Sodnika: Kirchmayer in De Gobbis (oba TS). MVP: Persi. Matchvvin-ner: Terzič. Nad pričakovanjem: Susani. Pod pričakovanjem: Rustja. Najboljša peterka: Persi, Susani, Terzič, Ažman, Guiducci. Finale za 1. mesto Cicibona - Breg 113:98 (51:56) Cicibona: Giacomini 2 (2:2), Oberdan 25 (5:6), Jogan 1 (1:2), A. Zuppin 10 (3:5), Battilana 2, Iz. Bajc, F. Fortunati 18 (8:9), Tomšič 19 (3:3), P. Furlan 4, Kiržmančič 7 (1:2), Jankovič, G. Fortunati 13 (2:2), Iv. Bajc 12 (2:4); trener A. Kovačič. PM: 27:35. SON: 28. 3T: Tomšič 2, Oberdan 1, A. Zuppin 1, G. Fortunah 1. BREG: D. Pregare 28 (11:13), Merlin 13 (2:2), R. Žerjal 13 (5:8), Slavec, Kneipp 5 (3:4), Arena 8 (2:4), Race 6, Sila, Gobbo, Samec 25 (2:5); trener D. Salvi. PM: 25:38. SON: 26. 3T: Merlin 3, Pregare 1, Samec 1. Sodnika: Penzo in Kir-chmayer (oba TS) MVP: Dean Oberdan, Matchvvinner: Viktor Tomšič. Nad pričakovanjem: Robi Žerjal. Pod pričakovanjem: Aleš Sila. Najboljša peterka: Dean Oberdan, Andrej Zuppin, Viktor Tomšič, David Pregare, Stefan Samec. Končni vrstni red: 1. Cicibona, 2. Breg, 3. Polet, 4. Bor, 5. Kontovel, Opčine, 7. Sokol, Prosek. Najboljši igralec: Ivan Bajc (Cicibona). »Top s c or er«: Stefai1 Persi (Polet) 128 Najboljši under 20: Mi' chel Grbec (Prosek). Peterka turnirja: play; maker - David Barin1 (Bor), branilca - Viktor Tomšič (Cicibona) in Da-vid Pregare (Breg), krilo ' Robi Skerlavaj (Polet), center - Peter Ažman (Bor). V tekmovanju v metu za 3 točke, ki se ga je udeležilo skoraj 40 košarkarjev, so v polfinale nastopili Boris Vitez, Ricb Battilana, Goran Terzič in Maurizio Susani. Vitez je s 5:2 premagal »dedka« Battilano, Susani pa po dodatnih metih (4:4 in 2:1) Terziča. V finalu je »stric« Boris metal manj uspešno in presenetljivi Susani mu je pobral prvo mesto (5:3). (Vanja Jogan) V finalu je Cicibona premagala Breg (F. Križmančič/Kro- Obvestila SK DEVIN sklicuje v torek, 4. julija ob 21. uri na sedežu kluba v Cerovljah, sejo z naslednjim dnevnim redom: Športni praznik 15., 16. in 17. julija v Nabrežini. Zaradi važnosti argumenta odbor priporoča polnoštevilno udeležbo. ZSSDI obveSCa, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD SOVODNJE prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta. SKKRAS ODSEK ZA REKREACIJO organizira teCaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. st. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure. JKCUPA vabi elane na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19.30 v društvenem sedežu v Sesljanu. Tradicionalna »ribada« na Kontovelu povsem uspela V okviru izredno uspele »ribade« na Kontovelu so odigrali tudi tradicionalni košarkarski turnir trojk, na katerem je po hudem boju slavila ekipa v sestavi Jan Budin, Marko in Igor Milic, ki so v finalu z 2:0 premagali Daneua, Spadonija in Černeta. V predtekmovanju so Budin in oba Milica premagali Kralja, Godniča in Briščika z 2:0, v polfinalu pa Claudia Starca, Pregar-ca in Evgena Bana z 2:1. Vsa srečanja so se igrala do 20 in na dve zmagi. OSTALI REZULTATI S. Zuppin, Pro, Grbec : Starec, Vodopivec, Gulič 2:1; C. Starc, Pregare, Ban: Grilanc, Civardi, Sterni 2:1; Daneu, Spa-doni, Černe: Križman, Stoka, Rizzante 2:1; Daneu, Spadoni, Černe: S. Zuppin, Pro, Grbec 2:1. Zmagovalci so se na koncu mastili s porcijo brancinov, poraženci pa so se morali zadovoljih s fižolom. Program »ribade« je popestrila godba s Proseka, ki je odigrala štiri skladbe. ODBOJKA / DVA TURNIRJA ZA KONEC SEZONE (kfoojkarice Kmečke banke dvakrat diuge Odbojkarice Kmečke banke iz Sovodenj so pred kratkim nastopale na celotedenskem turnirju v Moraru, kjer so osvojile 2. mesto, premoč pa so morale priznati samo ekipi Farre, ki nastopa v C2 ligi. Finalno srečanje se je končalo po tie breaku, Farra pa je v odločilnem petem setu nadoknadila zaostanek 2:8. Toda tudi v tem srečanju bio Jerončičeve varovanke skoraj zanesljivo zmagale s 3:0, če ne bi v vsakem setu nastopila druga postava. Toda po dolgi tekmovalni sezoni so dobile priložnost tudi igralke, ki so prej manj igrale. Na turnirju v Moraru so ob Kmečki banki in Farri nastopale še ekipe domačega Morareseja (D liga), Libertas Krmin, Ronchi in Pieris (vse tri 1. divizija). V skupini je Kmečka banka s 3:1 premagala Morarese in s 3:0 Pieris, medtem ko so Sovodenjke v polfinalu prav tako s 3:0 premagale še Libertas iz Krmina. Trener Jerončič je bil z nastopom ekipe, ki je včeraj odšla na poletni odmor, precej zadovljen. Ekipa je v primerjavi s prvenstvom nastopila nekolčiko v spremenjeni postavi z manuelo Tomšič na mestu podajača in Eriče Brisco na mestu tolkaca. Kmečka banka je v Moraru igral z naslednjo postavo: Brisco, Černič, Miklus, Pavio, Pelegrin, Zavadlav, Blasizza, Monica in Michela Toma-sin, Visintin, Tomšič, Tosoratti. Zaposlena pa je bila tudi mlajša ekipa tega društva. Pod imenom Dom so na turnirju v San Canzianu nastopile igralke, ki so letos napredovale v 1. divizijo. Za nasprotnice so imele Staranzano (1. divizija), Virtus TS (D liga) in ekipo Solkana, ki nastopa v 2. slovenski odbojkarski ligi. Mlade do-movke (ekipo so sestavljale igralke under 14 in under 16) so najprej z 2:1 (16:14, 15:10, 11:15) premagale domači Staranzano, v finalu pa so z 0:2 (6:15, 3:15) izgubile z mnogo bolj izkušeno ekipo iz Solkana, ki je najprej s 3:0 premagal tržaški Virtus. Tržačanke pa so bile v tekmi za 3. mesto boljše od Staranzana s 3:0. KMEČKA BANKA: Kovic, Lando-Musina, M. in K. Tomšič, Humar, Mozetič, Uršič, Zuccarino, Ambrosi, Brisco, Danielis, Branca, Terpin, Visintin, Zuliani. /Primorski dnevnik Moj dnevnik! . GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI NEDELJSKI IZLET / SLOVENIJA - TURISTIČNI VODNIK Po Motarskem podolju od Kozine proti Starodu To je le ena izmed smeri, opisanih v novem vodniku Nedavno je pri založbi Mladinska knjiga izšel težko pričakovani turistični vodnik po Sloveniji z naslovom Slovenija - turistični vodnik, o Čemer smo na kratko že poročali. Tokrat pa predstavljamo eno izmed 34 potovalnih smeri, ki so opisane v vodniku. Razen potovalnih smeri, ki prepredajo vso turistično zanimivo Slovenijo od Savrinskih gričev do Goričkega, je v knjigi slikovito predstavljenih tudi 23 najvecjih oziroma najzanimivejsih slovenskih krajev in zaokroženih naravnih celot. Posebni odliki turisticega vodnika sta zelo dobra preglednost ter obihca podatkov o zdraviliščih, prenočiščih, pešpoteh, turističnih kmetijah, kampih, itd., ki so zbrani v razdelku Turistične informacije o Sloveniji. Avtorja osnovnega besedila sta dr. Anton Gosar in dr. Matjaž JerSiC, sodelovalo pa je Se veliko drugih strokovnjakov. Smer Kozina - Starod Magistralna cesta vodi po 500-600 m visokem in moCno zakraselem Matar-skem podolju med hribovjem Brkini na severovzhodu ter pogorjem Slavnik in kraško pokrajino Čičarija na jugozahodu. Brkini so hribovit flišni-otok sredi okoliškega kra- Skega sveta. Omejujejo jih-Kras, dolina reke Reke in Matarsko podolje. Visoki so 700-800 m, dolgi ok. 25, široki ok. 7 km in obsegajo ok. 180 km2. Nekaj Hišnega sveta je še severno in vzhodno. Hriboviti svet je iz mehkih laporjev in peščencev, na katerih nastaja rodovitna prst; to omogoča sadjarstvo in vinogradništvo. Približno 40 po večini gručastih naselij je razvrščenih po slemenih. Kljub pomembni dolinski cestni povezavi Trst-Kozina-Reka so Brkini ostali do zgraditve sodobne slemenske ceste prometno osamljeni. Verjetno se je tudi zato ohranilo nekaj starih običajev, npr. izvirne pustne maškare škoromati. V brkinskih vaseh je ohranjena arhitektura vzdolžnih hiš ob dvorišCu. Pogosti so vodnjaki pred vhodi. Poudarjeno lego v vaseh imajo cerkve; svetost prostorov poudarjajo lipe pred vhodi ali na platojih ob cerkvah. Številni potoki z brkinskih neprepustnih Hišnih kamnin se stekajo v Matarsko podolje (tudi Podgrajsko p.) in se zajedajo v apnenčasti rob. NekoC so tekli površinsko, nato so ob geološki meji med Brkini in podoljem izdolbli v apnenec slepe doline, v njihovem nadaljevanju pa številne podzemske pretoke, po katerih odtekajo v različnih smereh proti morju. Tako je nastal pod podoljem zapleten sistem podzemeljskih rovov in jam, na površju pa številni kra-ški doli, vrtaCe in brezna. Jame v Matarskem podolju spadajo med najlepše na Slovenskem; odlikujeta jih bogastvo in barvitost kapnikov, vendar je večina dostopna le skozi navpična brezna, torej jamarjem. Podolje je od Kozine do dolinskega prevala (650 m)-pri Starodu dolgo ok. 25 in široko 2-3 km. Večina naselij je razvrščenih vzdolž magistralne ceste ob vznožju Brkinov. Magistralna cesta iz Trsta skozi Kozino proti Re-ki/Rijeka pripelje za železniško progo v Hrpelje (490 m, 702 preb., steklarna), kjer je od glavne ceste 11 km dolg makadamski odcep na Slavnik (1028 m), najbolj znan razgledni vrh tega dela Slovenije. Iz Hrpelj se pretežno zravnana cesta rahlo vzpne med kraškimi travniki skozi vas Materija (512 m, 60-preb.; nekdanja rimska vojaška postojanka Ad Ma-lum). Tu je izhodišče ene od lokalnih cest Cez Brkine; vodi skozi Artviže (780 m, 54 preb.; najvišje naselje v Brkinih) v dolino reke Reke pri Škofijah (15 km). Nad Materijo sta na-obeh straneh grebena, po katerem se vzpenja cesta, zajedeni v kraško podlago-dve značilni slepi dolini. -Zahodno je kilometer dolga in 0, 5 km široka Brezovica, v kateri se izjemno slikovno odpira 60 m globoko in 40 m široko brezno Brin-ščica (Brimšca). Dostop: z V Škoromati iz Hrušice Za Brkine so značilna slemenska naselja (na sliki Kozjane) Kraško Matarsko podolje glavne ceste med Tubljami in Materijo na lokalno, s sedelca (1 km) po kolovozu do roba brezna (nezavarovano!). Najprej pridemo v zaselek Britof pri vasi Brezovica (2 km), kjer stojijo ob cerkvi sv. Stefana štiri velike lipe. - Vzhodno od grebena je slepa dolina z imenom Odolina; pod značilnim 60 m visokim in lepo zaokroženim skalnim robom ponika potok Brsni-ca skozi vhodno brezno v 117 m globoko in 331 m dolgo jamo Ponikve. Dostop: iz Materije, 1 km. Na obe slepi dolini in proti Brkinom se odpira-lep razgled zlasti s holma, na katerem so razvaline gradu Tabor. Potoka, ki pritekata iz Brkinov v obe slepi dolini, kažeta, kako moCno je prevotljen kraški-svet Matarskega podolja; sicer sta le 2 km narazen, vendar teže Ločica, ki ponikne v Brezovici, podzemsko proti Ospu, Brsnica, ki ponikne v Odolini, pa proti izviru Rižane. Cesta po sredini podolja se dotakne vasi Povzane in po 4 km doseže Markov-scino (567 m, 119 preb.), naselje med številnimi vrtačami in kraškimi kotanjami. Nad vasjo je vhod v dobrih 6 km dolgo jamo Dimnice, ki jo sestavljata dva dela. Zgornji je lepo zakrpan s kapniki, spodnji del je vodna jama. Vhod v jamo je 40 m globoko brezno, na dno vodi steza, speljana po obodu. Jama je dobila-ime po megli, ki nastane v hladnih dneh, ko se topli jamski zrak dviga iz vhodnega brezna in kondenzira. Obisk dela jame je mogoč v spremstvu vodnika (v vasi). Vzhodno od Markovšči-ne (2 km) je v vasi Gradišče pri Materiji (600 m, 153-preb.) odcep lokalne ceste proti brkinski slemenski cesti, 3 km naprej leži med vrtačami gručasto naselje-Obrov (577 m, 212 preb.). Severno od vasi je pod cesto v Brkine še ena izmed značilnih slepih dolin, kilometer dolga in 300 m široka Jezerina; v dolini po-nikata potok Perilo in Torkov potok. Iz Obrova sta dva odcepa. Na sever se vzpne cesta skozi Javorje (614 m, 194-preb.) na Pregarje (704 m, 243 preb.), središčno naselje Brkinov. Ob križišCu-pod vasjo je razgledno počivališče s klopmi. Na gri- ču nad naseljem kraljuje baročno preurejena cerkev sv. Lovrenca; pod pokopališčem je spomenik padlim v 2. svet. vojni. Od Pregarij vodita cestna kraka skozi naselja po razglednem glavnem slemenu, prečna cesta pa se spusti do Prema in ceste-Postojna-Ilirska Bistrica. Na jug se iz Obrova usmeri lokalni odcep proti vasi Golac (4 km; 644 m, 82 preb.; razsežna, ok. 70 m globoka obdelana vrtača) in v Čičarijo (po 4 km državna meja s Hrvaško, ni prehoda). Z magistralne ceste je po 2 km kratek odcep v naselje Hrušica (584 m, 240-preb.). Značilna vas na slemenu je deljena v večja jedra. Slikovit je vzhodni del ob cerkvi sv. Vida, ki ima bogato klesan portal (17. st.) in zvonik na preslico s tremi odprtinami. Na zahodni strani, na razgledni terasi, zaključuje vas župnijska cerkev sv: Krizogona iz 17. st. Ob poznogotskem prezbiteriju je poudarjena prizidana kapela Lurške Matere božje, stolp je zaključen na oglejski način. Glavna cesta zavijuga še ob nekaj iztekih slepih dolin (npr. Hrušiške poni-kve) in doseže po 5 km Podgrad (570 m, 627-preb.), največji kraj Matarskega podolja; v bližini je tovarna za predelavo plastičnih mas. Sredi naselja stoji nad stopniščem zanimiva novoromanska cerkev sv. Cirila in Metoda. Visoko nad vasjo so sredi pogorišča v gozdu razvaline gradu goriških škofov. Trdnjava je stala tu že v 13. st. Ohranjene stolpaste ruševine z renesančno valjasto zasnovo pričajo o nadzorovanju pomembne najkrajše prometne povezave med Kvarnerskim in Tržaškim zalivom. Pri Podgradu se odcepi regionalna cesta Cez nižji vzhodni del Brkinov v Ilirsko Bistrico (12 km); glavna se nadaljuje mimo vasi Račiče (563 m) in Starod (745 m) do mednarodnega mejnega prehoda med Slovenijo in Hrvaško (8 km) ter naprej do križišča s cesto-Postojna-Ilirska Bistrica-Reka/Rijeka pri kraju Rupa na Hrvaškem. Jama Dimnice KOLUMBIJA Najboljši hotel v Caliju naj bi bil zbirališče narkomafije V njem pa prenočujejo tudi poslovneži in politiki iz vsega sveto Hotel Intercontinental v kolumbijskem mestu Cali obljublja svojih gostom nepozabna doživetja, seveda pa jih ne opo-Zarja, da lahko v hotelski veži srečajo prekupceval-Ce z mamili ali vojake. Obsežna policijska preiskava je namreč pokaza-*a, da je nekaterim pomembnim politikom in Parlamentarcem bivanje J' hotelu plačevala kolumbijska narkomafija. »Mamilaski apartma s storitvami,« je sarkastično zapisal časnik La Prensa, potem ko je bilo dokazano, da so hotelske raCune nekaterim znanim osebnostim, med njimi tudi politikom, v višini veC tisoč dolarjev, poravnavali prekupčevalci z mamili. Čeprav ni dokazano, da je hotelsko vodstvo vedelo, da služi na račun mafije, ni prvič, da je hotel Intercontinental omenjen v povezavi s ca-lijskim kartelom, ki sodi med najmočnejše na svetu, saj nadzoruje skoraj vso trgovino s kokainom, po katerem je v ZDA največ povpraševanja. Kolumbijci so zaskrbljeni zaradi morebitnih novih odkritij o sodelovanju politikov, poslovnežev in nekdanjih predsednikov s prekupčevalci z mamili. Od 9. junija je zaradi organiziranja trgovine z mamili, izsiljevanja in nezakonitega bogatenja zaprt vodja kartela Gil- VESELA N E D E L' A NA M M TV Oddaja Vese/a nedel'a /e na sporedu vsako nedelo od 15.00 do 18.00 na bIMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu °b torkih. 13 naj naj L Whigfield - Think Of Lou Blessid Union Of Souls -1 Belive 3- B. Green S- ]. Flynn - Un-cohined Melody 4. Zig s- Zag ■ Hands Up! Hands Up! '1' BilUe Ray Martin - Your Boving Arms 6- Dionne Farris -1 Know 7- Michelle Gayle - Free-dom 8- Haddaway - Fly Away 9- Ali Campbell - That Lo-°k In Your Eye 3°. ]immy Somerville -tiurt So Good H. Marc Almond - Adored And Explored ^2- Frankie Knuckles Ft. Adeva - Too ManyFish Montell Jordan - This Is Uow We Do It P današnji oddaji bomo Predstavili najlepSo Ljubljančanko! Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek: Naslov:________ Skrita želja:____________________________ Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boundy d. o. o. Linhartova 7, 61000 Ljubljana Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer, tel./fax: 061/327-762. Prodaja in izposoja videolaserskih plošC ("filmov, karaok, glasbe,...) Lestvica najbolj izposojanih filmov: 1. Michael Jackson video greatest hits / History, 2. Wes Craven’s new nightmare (ekipa, ki je ustvarila Nightmare on Elm Street - kako je potekalo snemanje), 3. Murder in the first (Christian Slater, Kevin Bacon) (sodni proces, ki je zaprl grozljivi zapor Alcatraz), 4. Lavvrence of Arabia (7 Oskarjev - predelana slika in zvok), 5. The dirty dozen (predelana slika in zvok) Best of the best karaoke »Republike« v živo: 4. 7., torek: Ljubljana gostišče Zajčja Dobrava; 6. 7., Četrtek: Chagal (GT center CrnuCe Brnčičeva); 7. 7., petek: Diskoteka OtoCec Novo mesto, nagrajuje MTV London; 8. 7., sobota: Kropa »Balerina«, nagrajuje MTV London /Republika berto Rodriguez Orejuela. Lani decembra je posebna policijska enota, ki je iskala voditelja mafijskega kartela, vdrla v enega od luksuznih salonov v hotelu Intercontinental. Po obhajilu sta imela v njem zabavo hčerka Mi-guela Rodrigueza, enega od voditeljev kolumbijske narkomafije in njen starejši brat. Policija je pričakovala, da bo na zabavi tudi Gilberto Orejuela, vendar so bili zbrani le otroci in njihovi starši. Zaradi motenja zabave se je družini enega najbolj iskanih kriminalcev na svetu opravičila celo kolumbijska vlada. Nedavno se je začela preiskava celo proti državnemu tožilcu Orlandu Vasquezu Velasquezu, ker naj bi stroške njegovega bivanja v hotelu poravnal kolumbijski kartel, na seznamu osebnosti, proti katerim je uvedena preiskava, pa sta tudi nekdanji predsedniški kandidat David Turbay Turbay in znana igralka televizijskih nadaljevank Margarita Rosa de Francisco. Po pisanju tednika Semana naj bi bil s prekupčevalci z mamili povezan celo predsednik države Ernesto Samper. Seveda obtožbe vsi zanikajo. Intercontinental je v 1,7 milijonskem Caliju edini luksuzni hotel, zato so v njem vedno prenočevali poslovneži iz vseh koncev sveta. Zadnje mesece se je število gostov občutno zmanjšalo: aprila in maja so v Interconti-nentalu zabeležili za dvajset odstotkov manj nočitev. Po mnenju direktorja je manjši obisk posledica obtožb, da se v hotelu zbirajo prekupčevalci z mamili. Gilles Castonguay, Reuter ■ radio GLAS ljubijane d d ~ 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK________________________ TELEFONSKA ŠTEVILKA___________________ NASLOV________________________________ GLASBENA ŽEUA_________________________ Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva utica 6 51000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.* 20.4.: V vašega duha se bo naselila zdrava umirjenost. Postali boste neobičajno zamišljeni, kar si bodo mnogi razlagali napačno. Ne pustite se motiti; domislite se do konca. BIK 21.4. - 20.5.: Spomnil se vas bo nekdo, ki ste ga že skoraj odpisali iz svojega življenja. V želji po vnovičnem zblizanju z vami bo tolikanj tečen, da ga boste odpisali zares. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Kljub temu, da vas vrednote tega sveta še zmeraj nepojmljivo mikajo, se boste odločili, da jim odslej ne boste več posvečali toliko časa. Zakaj? Ker so vam nedosegljive? RAK 22. 6. - 22. 7.: V prizadevnem ukvarjanju s težavami na ljubezenskem področju boste začutili novo možnost življenjske sreCe. Partner se vam bo odzval z najveCjim veseljem. Vso srečo! LEV 23. 7. - 23. 8.: Pred okolico boste silno pomembni in samoljubni, zato boste deležni marsi-kake kritike ali vsaj tihega neodobravanja. Porušila vas bo šele iskrena samokritika. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Izogniti se boste želeli neki tečni obveznosti, zato boste brskali po arhivu svojih izgovorov. Pogumna prekinitev z neumnimi tradicijami bo boljša kot tisoč izgovorov. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: V želji po izboljšanju družinskih odnosov se boste maksimalno potrudili, učinek pa bo ravno nasproten: namesto enakopravnosti še več bremen na vaših ramenih. ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Posvetili se boste nekomu, ki bo v vas ugledal modrega svetovalca, a namesto kratkih nasvetov ga boste obsipali s kupom nekoristnih fraz. Tišina bi bila boljša. STRELEC 23.11.-21.12.: Ves ljubi dan se boste prekladali sem in tja, ne vedoC, kaj bi s prostim Časom, zvečer pa boste obdarjeni z fantastično zamislijo, za katero ne bo veC Časa. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vaše počutje bo stabilno kot že dolgo ne, zato nikar preveC ne skrbite, Ce boste podlegli svojim slabostim. Dokler jih docela ne izživite, boste njihov suženj. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Plodovi vaše ustvarjalnosti bodo zasijati v vsem svojem sijaju. Skoda le, da imajo drugi preveč kalne oci, da bi v njih videti rešitev. Posvetite se torej se njim. RIBI 20.2. • 20.3.: Simpatija bo prestopila mejo in vas navdala z pregrešnimi mislimi, ki vas bodo privlačile in odbijale hkrati. Prižgite si zeleno luC; izgubite lahko samo rdeCo. V FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollywood ^ Moja znanka iz sveta filma je bila tudi teta Zor-'ca. ki je igrala epizodno vlogo v PogaCiCevem fil-Ekvinokcij, prijatelj Mircek pa je nastopal kot 9-fiad hitlerjungendovec v dolini miru. Med nekimi Počitnicami v Dubrovni-^ pa sem spoznal Bojana ^damica, ki mi je za nekaj 111 posodil podvodno ma-sko. Tako sem se med pr-vimi pri nas seznanil s Jem Čudežnim izumom lacquesa-Yvesa Cousteauja. Višek vsega pa je bilo Poznanstvo s Francetom Štiglicem. Se najbolj nas je razve-seljevala anekdota o telovadcu Dergancu, tedanjemu trenerju pri TVD Partizan Bežigrad. Kot velikega telovadnega asa so ga menda opazili možje iz- Holiywooda. Anekdota (te skoraj vedno lažejo) pa govori, da se ta kleni mož ni-upal potovati z ladjo Cez Atlantik. Tako je baje izgubil vlogo - nic manj in nic-veC kot Tarzana. Takšna in podobna poznanstva in dogodki ter stalni obiski v kinodvoranah so še kako burih našo domišljijo. Hladna vojna in vroči filmi Vse to pa se je dogajalo v Časih hladne vojne, atomske grožnje in železne zavese, ko je mlad Človek s pomočjo filma doživel tisto, Cesar ni mogel v sivi vsakdanjosti. Hollywood - tovarna sanj je pospešeno produciral sanje in iluzije v tehnico-lorju, na širokem platnu s stereoozvocenjem. Kavboji, gangsterji, detektivi, vitezi, seveda pa še bolj vamp ženske in naivke ter vse drugo so bili vedno pri roki, pred očmi - v prvem kinematografu. Tedanja mlada generacija, odrasla ob stalni grožnji atomske kataklizme in v revščini slabo zastavljenega socializma, si je želela - vsaj v najbolj drznih sanjah - priti k filmu. In prav v tem Času so zaceli snemati vse veC koprodukcijskih filmov in graditi prava majhna filmska mesta. Ljubljansko je bilo vse prej kot majhno. Kdo torej ne bi poskušal izrabiti takšne priložnosti? Takrat smo kar naenkrat imeli vso to magijo, ves ta Car neznanega, le dober lučaj od travnika, kjer smo vsak dan igrali nogomet in komaj malo dlje od Save, kjer smo preživljati poletne dneve. Tedanji film so obvladovale predvsem ameriške filmske družbe MGM, Fox, United Artists, Para-mount, RKO, VVamer, angleški Rank, v manjši meri pa tudi francoske, italijanske in druge družbe. Filmarji so proizvajati umetniške filme a la Križarka Potemkin, Tatovi koles in Državljan Kane, barvne spektakle, kot je bil Ples na vodi, Trije mušketirji, Robin Hood ali Neptunova hci, pa tudi tretjerazredne koprodukcije, kakršne so snemati pri nas. Tovarna sanj s sedežem v Hollywoodu je produci- rala nasilje brez krvi, sterilno spolnost, ki se je začela in končala s poljubom, ki ni smel trajati veC kot tri sekunde. Oba, on in ona, sta bila pri tem do vratu zapeta. Svet filma in s tem naše domišljije se je delil na dobre in slabe ljudi. Dobri so biti paC dobri in so morali zmagovati, slabi pa so biti prav zaradi tega vedno tepeni. Tedaj se kriminal (vsaj na filmu) še ni izplačal, saj so slabi biti vedno kaznovani. Dobri fant je na koncu dobil za nagrado še dekle, ki jo je smel poljubiti (le za tri sekunde). Potem sta odjadrala ali odjahala naravnost v sončni zahod... Tega pa smo si zeleh tudi mi! Borivoj Repe (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Slovenija: Dopoldne bo se sončno. Proti večeru pa se bodo v notranjosti pojavile nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne pa od 26 do 30° C. Sosednje pokrajine: Sončno bo s posameznimi plohami. 'dolžina dneva Sonce bo vzšlo ob 5.15 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 9.44 in zašla ob 23.04. : TEMPERATURE MORJA IN REK | °c °c | Mura 16,3 Crikvenica 15,0 Sava (Radovljica) 12,4 Malinska 16,0 Sora 13,6 Šibenik 16,0 l Ljubljanica 14,8 Poreč 16,0 Savinja - Split 17,0 Vipava 10,9 M. Lošinj 17,0 Jadransko morje (Koper) Dubrovnik 16,0 V PLIMOVANJE Danes: ob 6.30 najnizje -51 cm, ob 13.22 najvišje 37 cm, ob 19.11 najnižje -12 cm, ob 00.27 najvišje 23 cm. lutri: ob 7.03 najnižje -44 cm, ob 14.04 najvišje 36 cm, ob 20.13 najnižje-11 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 26 22 18 15 12 10 BIOPROGNOZA Vreme bo obremenilno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo nemirni, razdražljivi in potrti. V0X POPULI Ako je dež Cirila in Metoda, oreh in kostanj dodobra ogloda. * e « Marjeta grom in strelo obeta. ■ ^ v „ \ Kraljevska poroka V londonski grškoprctvoslavni cerkvi se je grški prestolonaslednik Pavlos poročil s svojo izvoljenko Marie-Chantal (Telefoto AP) Of JPW|; LONDON - Najnovejša angleška anketa je ugotovila, da se več kot polovica angleških očetov otrokom posveča povprečno pet minut dnevno. V prostem času namreč raje gleda televizijo, se s prijatelji srečuje v pubu ali se posveča vrtnarjenju. Anketo je naročilo združenje za varstvo družine »Čare for Farni ly«. Izšlo je, da so hčerke deležne še manj pozornosti kot sinovi in da vsaj 15 odstotkov očetov med tednom ne preživi niti minute z otroki. Za kratek čas jih vidijo samo konec tedna. Združenje »Children Society« meni, da se očetje posvečajo otrokom tako malo, ker so prezaposleni. Vse več je očetov, ki bi se želeli ukvarjati z družino, a imajo polne roke dela. V strahu pred brezposelnostjo delajo kot obsedeni, tako da jim doma ne ostane niti trohice moči, da bi se pogovarjali ali igrali z otroci. S tem stališčem se strinjajo tudi pri združenju »Families Need Fathers«, organizaciji, ki je nastala za varstvo očetovih pravic in pri kateri menijo, da odnose med očeti in sinovi ogrožajo tudi sodniki in socialni delavci, ki (v primeru ločenih parov) vselej privilegirajo matere. Skratka so v Veliki Britaniji odnosi med sinovi in očeti zelo slabi, celo slabši kot so bili pred komaj eno generacijo. Otroci imajo danes vse manj možnosti, da bi zrasli v pozitivnem okolju. Iz neke druge pravkar objavljene ankete izhaja, da 53 odstotkov Angležev meni, da v 90. letih otroštvo hudo ogrožajo zakonske razveze, revščina, brezposelnost in kriminal. Jasno izhaja tudi dejstvo, da ena četrtina otrok živi v družinah, ki jih pesti revščina, to število pa vztrajno narašča. DAMASK - V hudi prometni nesreči pris irskem glavnem mestu je umrlo 13 ljudi, drugih 20 pa je bilo ranjenih, ko je avtobus, s katerim so se peljali zavozil v prepad. Do nesreče je prišlo potem ko je šofer povozil kolesarja, ki je neprevidno in nepričakovano prečkal cesto. ANKARA - Turške oblasti so zatemnile tri zasebne televizijske postaje, ki so oddajale čisto pornografijo. Državna ustanova za kontrolo nad TV oddajami je bila mnenja, da so slednje v nasprotju z etičnimi in družinskimi vrednotami turške družbe. Filipinci so sklenili, da bodo obnovili svoje vojaško letalstvo, v katerem so trenutno samo zastareli lovci F5, kot je ta na sliki, ki segajo še v vietnamsko vojno (Telefoto AP)