St. 457. V Ljubljani, sreda dne 7. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K S•—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : UredniStvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Slovensko učiteljstvo v Trstu. Triindvajseta skupščina učiteljske zaveza, ki se je vršila binkoštne dni v Trstu, je nad vse krasno uspela. Omenjamo pa posebej izlet učiteljstva na ladji po tržažkem zalhu in krasen sprejem v Grljanu. Na povratku z izleta se je ladja ustavila pri hotelu Grljan, kjer je slovenskemu naprednemu učiteljstvu priredilo ondotno okoliško ljudstvo kar najkrasnejši sprejem. Že ko se je bližala ladja bregu, so doneli nasproti glasovi domače godbe: Naprej zastava Slave. Predsedniku je prinesla nasproti čolnu domačinka v okoliški narodni noši velik šopek' nasproti. Na bregu je stalo domače pevsko društvo z zastavo, šolske deklice v beli obleki in s šopki in mnogo ljudstva. Izletniki so odšli na vrt hotela Grljan, kjer je najprej vodja domačega pevskega društva, mlad fant, govoril krasen govor na učiteljstvo. Zahvalil se je preds. g. L. Jelenc. Nato je govoril g. Gangl o sodelovanju ljudstva in učiteljstva. Za njim je govoril dr. Wil-fan, ki je pozdravil učitelje v imenu tržaških Slovencev. Nazadnje je govoril češki delegat. Vladalo je velikansko navdušenje. Med večerjo je pel domači pevski moški zbor in mešani zbor vmes je igrala godba. Krasno je donelo na obali »Morje Adrijansko", ki so ga peli pevci z veliko dovršenostjo. Ta sprejem, ki ga je priredilo skromno toda narodno zavedno ljudstvo, je dokazal, kako ve narod ceniti šolo in učiteljstvo. V tem oziru je bila skupščina v Trstu tudi z druge strani pomenljiva. Glavno zborovanje se je vršilo v ponedeljek ob 9. dopoldne v »Nar. Domu*. Sliši se, da se bo v prihodnje skupščina učiteljske »Zaveze* vršila drugače nego doslej. Poleg zborovanja, na katerem se bodo reševale razne interne upravne zadeve, se bo vršil javen ljudski shod, ki naj bi bil javna manifestacija ljudstva in učiteljstva za narodno šolo in za kulturne zahteve slovenskega naroda. Ta misel je srečna, kajti odkar so na sporedu skupščine tudi referati, obravnavajo se na shodu vprašanja, ki niso važna le za učiteljstvo, ampak enako za stariše in za vse, ker je šola za nas vse velikega pomena. Vsi trije referati na tržaški skupščini so bili važni za najširšo javnost. Učiteljstvo se je že lani zavedalo, kakega pomena da so vzgojna vprašanja, — ki jih nasprotniki napredka ljudstva napačno razlagajo — za najširšo javnost, in je izdalo lanski Ganglov referat o versko nravni vzgoji v 10000 izvodih, da je tako to važno vprašanje pojasnilo tako, kakor ga je treba umevati. Enako menda izidejo letošnji referati in o-pozarjamo že sedaj nanje naše starše m vzgojitelje. Govorjena beseda pa ima večji upi iv nego pisana, zato je prav, da se taka vprašanja obravnavajo na javnih ljudskih shodih, saj bi bili taki shodi važni — za vzgojo ljudstva. Omenimo glavno zborovanje le na kratko: Glavno zborovanje je otvoril predsednik g. L. J e 1 e n c, ki je povdar-jal napredno stremljenje slovenskega učiteljstva — za njim je v vezani besedi pozdravil vse zborovalce in goste g. F e r 1 u g a. Na to je nastopil burno pozdravljen dr. R y b a r, ki je pozdravil učiteljstvo kot vodja tržaških Slovencev in kot član tržaškega mestnega sveta. V svojem govoru je pov-darjal važnost šole v narodnem boju in pomen narodne vzgoje posebno pri malih narodih. Želel je, da bi nekoč zborujoče slovensko učiteljstvo v Trstu pozdravil — sam tržaški župan. To je stvar bodočnosti, ki jo lahko doseže prava narodna vzgoja ljudstva. Zborovanje sta pozdravila tudi oba češka delegata g. Skala in S k a-1 i c k y. Prvi je povdarjal posebno potrebo meščanskih šol, ki so važne za srednji stan, drugi pa je govoril o škodljivem uplivu klerikalizma na šo- lo. Okrajni šolski nadzornik za trž. o-kolico g. Nekermann je tudi pozdravil učiteljstvo in je povdarjal potrebo skupnega dela med nadzorniki in učitelji. Na to je predaval ravnatelj g. Schreiner o »delu kot vzgojnem sredstvu". To vprašanje je časovno in se je že letos o njem po časopisih mnogo pisalo. Doslej so bile šole u-čilnice, postati morajo delavnice, v katerih se urijo duševne in telesne zmožnosti otrok tako, da bodo v življenju mogli porabiti svoje znanosti. Lastni poskus in izkušnja najbolje učita človeka. Predavanje g. ravnatelja je bilo popularno znanstveno in je pojasnilo to važno vprašanje od vseh strani. Zanimivo za vse kroge je bilo tudi drugo predavanje g. K1 e i m a-yerja o »Slovanskem šolstvu v Trstu". Predavatelj je zaradi preglednosti podal svoj izborni referat nazorno s tabelami, kar je pri takih predavanjih velike važnosti. Videlo se je, da slovensko šolstvo vkljub vsem krivicam na tržaškem ozemlju raste, dasi daleko ne odgovarja številu prebivalstva, posebno v mestu, kjer niti vlada niti Italijani ne dado Slovencem ni-kakih šol. Boj tržaškega Slovenstva se bojuje v znamenju šole. Gosp. Š i j a n e c je poročal o temi: Kako deluje moderna šola na telesno vzgojo mladine. — Danes, ko se higijena proslavlja kot družabna morala bodočnosti je to vprašanje važno za vse sloje, ker le telesno krepak narod bo tudi duševno silen. Po referatih je g. Gangl predlagal šest rezolucij, ki se tičejo stanovskih vprašanj (enoletna proštov, služba učiteljiščnikov, polovična vožnja, službena pragmatika i. t. d.) Z letošnjo skupščino more biti naše napredno učiteljstvo zadovoljno. Pokazalo se je, da zatirani in preganjani — rastejo in to je vedno usodno za zatiralce in preganjalce. Pokazalo se je, da organizacija krepko druži učiteljske vrste in da se množe njih sile. Pokazalo se je, da ima slovenski narod v svojem naprednem učiteljstvu najvažnejše kulturne delavce, katerih delo ima uspehe že sedaj, še večje pa bo imelo v bodnčnosti, ko bo ljudstvo pojmovalo, da v vzgoji leži vsa bodočnost naroda. Tujski promet na Kranjskem. II. Pri dopolnilni volitvi bili so izvoljeni v osrednji odbor gospodje: c. kr. major Stuchly, predsednik zdravniške komisije na Bledu, dr. Benedik, dist-riktni zdravnik in predsednik cestnega odbora za Bled in Bohinj In Ludovik Stricelj, ravnatelj Gasilnega društva in upravni svetnik hotelske družbe Triglav. Na predlog g. dra Benedika se sklene izdaja ilustrovanega kažipota za Bled in okolico v nemškem in češkem jeziku na stroške deželne zveze. Sklene se nadalje, da se skliče posebna anketa, na podlagi katere se naj ugotovi delovanje za Bled za leto 1911 in 1912. Soglasno in z velikim priznanjem sprejel se je predlog g. kanonika Sušnika, da se naj vpelje med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom posebna proga z dvema omnibusoma, katera se subvencijonira. Deželni poslanec g. župnik Piber pov-darja nadalje pomen in važnost sedanje pisarne Tourist - Office v Ljubljani. Predsednik dr. Krisper omenja, da se Tourist-Office v najnovejšem času izborno razvija, in da istega v prvi vrsti tujci, inozemci posečajo. Vendar je vzdrževanje te pisarne združeno z mnogimi stroški za deželno zvezo, tako da je nadaljni obstoj odvisen od subvencije c. kr. minister-stva. Nadaljni predlog, da se naj ustanovi posebna športna komisija se soglasno sprejme. Po dveurnem zborovanju otvori predsednik splošno diskusijo, pri kateri je napadel predsednik gostilničarske zveze deželno zvezo in njeno vodstvo. Njegove sicer zelo živahne, pa nikakor ne stvarno fundi-rane napade so vsi ostali udeleženci občnega zbora kratkomalo kot nestvarne z ogorčenjem zavrnili. Načelnik prometnega društva v Bohinjski Bistrici izreka deželni zvezi in njenemu sedanjemu voditelju najsrčnejšo zahvalo za velike naprave v Bohinju, da se izreče predsedniku dr. Krisperju popolno zaupnico. Predlagana zaupnica se od vseh zborovalcev sprejme. G. kanonik Sušnik opominja zborovalce k skupnem delovanju; zastopnik mestne občine ljubljanske dr. Papež priporoča, da bi deželna zveza tudi nadalje skupno delovala z mestno občino ljubljansko za povzdigo tujskega prometa. Predsednik dr. Krisper omenja slednjič s posebnim povdarkom dale-kosežno pospeševanje in podpiranje deželne zveze s strani c. kr, minister-stva za javna dela, in povdarja intenzivno delovanje c. kr. deželne vlade na polju tujskega prometa. Njegov predlog, da se naj c. kr. dvornemu svetniku v c. kr. ministerstvu za javna dela g. dr. Schindlerju, c. kr. deželnemu predsedniku g. baronu Schwarzu, c. kr. okrajnemu glavarju dr. Praxma-rer-ju, kot referentu za tujski promet pri deželni vladi, kakor tudi c. kr. o-krajnemu glavarju g. Župneku v Radovljici, izreče posebna zahvala, se sprejme z velikim odobravanjem. Istotako se sklene zahvala deželi Kranjski in deželnemu glavarju dvornemu svetniku pl. Šuklje-ju. Z zavestjo, da bosta deželna zveza in tujski promet na Kranjskem v bodoče se čvrsto razvijala na dosedanji trdni podlagi v blagor cele dežele, so zapustili udeleženci zborovanje. Iz slovenskih krajev. Iz Zagorja ob Savi. Prejšnji teden se je v Vašem cenjenem listu poročalo o mostu čez Savo, oziroma o napisu na listkih. Pri tej priliki naj povem tudi druge naše narodne giehe, katerih pa naša javnost ne vidi. Tej je narodnost samo na jeziku, v srcu pa vse kaj drugega. Na kolodvorskem poslopju se na prvem mestu blišči nemški napis, potem šele slovenski. Na občinski hiši je tudi poleg slovenskega nemški. Na hišnih tablicah je tudi nemški napis, česar pač ne bi bilo treba v toliki slovenski občini, kjer je le par privandranih nemčur-skih steklarjev in uradnikov. Seveda merodajni faktorji tega ne vidijo. Za vse kaj drugega so bolj požrtvovalni a da bi zbrisali tako velik narodni greh s sebe, to jim je deveta briga. Vzdramite se vendar iz spanja pravičnega ter vzemite metlo v roke ter temeljito pomedite po dolini. Ko boste to storili, potem lahko rečete: »Mi smo narodno-napredni!* Dokler pa tega ne storite, pa vam lahko vsak zabrusi v obraz, da ste bolj nazadnjaški, kot pa prebivalci v srednji Aziji. Ko je bil prejšnji obč. odbor, na čelu mu naš renegat Michelčič, nismo mogli kaj takega pričakovati. Mislili smo, ko bo novi povsem narodni odbor, bo že zginil ta vnebovpijoči, narodni greh. A smo se zmotili. Naj še hodijo pri prihodnji volitvi v občinski zastop moledovat za glasove okrog volilcev ter obljubljat vsakovrstnih reči. Doživeli bodo tak poraz, da jih bo še pri belem dnevu strah. Če se v najkrajšem času ne zboljšajo razmere v naši dolini, bomo brezobzirno nastopili proti vsakemu, kdor žali narodnost. — Pri tej priliki naj še opomnim našega gospoda župana, da naj bolje pazi kakšni elementi se zbirajo v naši občini in to celo v njegovi bližini. Človek si ni svest svojega življenja po dnevu, kaj še po noči. Slovanski jug. Znamenja dalmatinske »veleizdaje". Če se ne motimo, se pripravlja v Dalmaciji »veleizdajniška* gonja, podobna dosedanjim. Čez zimo so bila vsa glavna mesta polna tajnih policajev in vohunov, posebno pa Dubrov-' nik, kjer je gotovo vsak bolj znani Srb ali Hrvat zasledovan na vsakem koraku od vohuna. Ta »veleizdaja* bi se razlikovala od dosedanjih v tem, da bijimelibiti enako preganjani i Hrvati kakor Srbi. Vohunsko službo vršijo sedaj tudi hrv. klerikalci, ki denunci-rajo po vzorcu svojih slovenskih prijateljev svoje politične nasprotnike kot zaupnike Srbije. Res je škandal in sramota, da ne more mirno potovati v ti državi niti veliki mož kakor je prof. dr. Masaryk. Splitska »Sloboda* piše z ogorčenjem, da je spremljala Masa-ryka na vsem njegovem potovanju skozi Dalmacijo cela četa vohunov, Ne v kavarni, ne v hotelu, ne v trgovini, ne na parobrodu, sploh nikjer |se ni mogel ganiti prof. Masaryk, ne da bi ga zasledoval kak špijon. Odmev obsodbe dr. Hlnkoviča med akad. mladino. Več kakor sigurno je, da bodo oblasti s svojimi nasilstvi in preganjanji boriteljev za narodno svobodo, kakor je slučaj z dr. Hinkovičem, dosegle bas nasprotno od tega, kar so si postavile kot cilj. Dr. Hinkoviču prihajajo iz vseh strani srbskega in hrvaškega naroda iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Srbije neštevilni pozdravi in izjave simpatij v njegovi junaški borbi. Posebno je ogorčil glas o obsodbi dr. Hinkoviča akad. mladino. Hinko-viča je pozdravila dosedaj srbska in hrvaška akad. mladina na Dunaju, Inomostu in Brnu, kjer so se velike srbsko-hrv. mladinske skupščine udeležili tudi češki in slovenski akademiki, ki so poslali skupno s ostalimi brzojavni pozdrav preganjanemu boritelju za resnico in pravico. Posebno je značilen pozdrav belgrajske srbske vse-učiliške mladine, ki je pozdravila dr. Hinkoviča takole: »Tudi srbsko-hrv. narod ima svojo Golgato, svoje mučenike. Potolaži se, hrabri človek, ker si tudi ti eden onih apostolov srbsko-hrvaškega edinstva, za katero stradaš. Stradaš za istino in pravico svojega naroda, kateremu zanikajo pokvarjenci pravico do življenja. Živi v prepričanju, da bo srbska mladina nadaljevala pot velikih mučenikov in ustvariteljev epohalnega dela: Srbsko-hrvaškega je-dinstva. Spoštuje Te in kliče: naj živi Hinkovič. — Univerzitetna mladina iz svobodne Srbije.* Demonstracije v Zagrebu. V nedeljo so imeli hrvatski in srbski akademiki na zagrebškem vseučilišču skupščino, na kateri so razpravljali o obsodbi dr. Hinkoviča. Vsi govorniki so z ognjevitimi besedami obsodili pravne škandale, ki se dogajajo zadnje Čase na Hrvaškem vsled tega, ker je postalo sodišče oder za politične procese in preganjanje političnih nasprotnikov. Po skupščini so začeli akademiki na ulici manifestirati za dr. Hinkoviča. Ko je medtem prišla policija manifestante preganjat, so se spremenile manifestacije v burne demonstracije zoper vlado in sodnike. Med demonstranti in policijo je prišlo do hudih spopadov, demonstracije niso hotele nikakor prenehati do 11. ure LISTEK. MICHEL ZfiVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Pravkar preteklih par ur jo je bilo stalo zares najhujšega napora možganov in telesa, kar ga more prestati človeška stvar: njena borba z Imperijo, zmedenost, s katero jo je navdala nepričakovana novica, da Roland še živi in da je preživel šest let v njena pot na Olivolski otok, njeno svidenje z Rolandom in Naposled tisti strašni razgovor z očetom in soprogom — vsi tisti Jakopičem dogodki, stisnjeni v kratko dobo par ur, so se bili r*nili v ogromno skalo nesrčče, ki je pretila, da jo zdrobi pod seboj. Padla je na preprogo. Skoraj takoj nato jo je popadla huda jr°cica. Njene ženske so io našle, ko se ji je že bledlo; slekle , 1°. spravile jo v posteljo in nemudoma obvestile generalnega KaP»tana. Altieri ni bil legel spat .. Po prizoru na Olivolskem otoku se je bil vrnil domov, na-> H n.° ze,° m*rcn> v resnici pa navdan z dvojnim strahom in * dvojno moro na duši. Prvo je bilo to, da mu je Roland Kandiano ušel. s Vse, kar je povedala Leonora, se mu je zdelo zelo verjetno, Prepričan je bil, da ga je posvarila ob pravem času, da se je ^odstraniti. Kje se je nahajal zdaj? Kaj je snoval v tej ih' si ie bi! daleč aUbllro njega, Altieriju ni bilo mo- Soče živeti m dihati, dokler je bil Roland med živimi. Ai« »Med voino z Olivolskega otoka do svoje palače je moral ? ! ri neprestano misliti na ta dvoboj na življenje in smrt, v H« ^ ~7,to je bilo jasno njemu samemu — se ni moeel ču-mLT* jej ^ga‘ Več neg° dvajsetkrat se je zdrznil in vztrepetal, »!«!♦ ’ .zdaiPazdaj plane iz teme njegov sovražnik in mu zada tonosni udarec. Plaho je razgledoval mračno okolico, in ko je stopal v svojo hišo, se je zdelo, kakor da bi šel na boj, pripravljen na napad, z nabito pištolo v roki. Šele ko je bil v svoji sobi, si je oddahnil. Obrisal si je mrzli znoj, ki mu je curljal po Čelu, ter napravil zaključek o položaju: Roland je res močan, toda on, on, Altieri, poveljuje celi armadi; kdo bi si ga torej upal napasti v tej palači, ki je zmerom, noč in dan, polna častnikov in oboroženih vojakov ? Toda kakor hitro se mu je posrečilo pomiriti se, ga je napadla druga, še silnejša groza. Altieri je snoval zaroto! . . . Že dolgo časa je gledal na vrhovno oblast v državi kot na venec, ki naj bi enkrat kronal vsa prizadevanja njegovega častihlepnega življenja. Ko je bliskoviti in nenadni preobrat strmoglavil doža Kandiana v njegovi lastni palači, kakor smo izvedeli v začetku te povesti, je Altieri nekoliko pozno zapazil, da je delal in se žrtvoval bolj za velikega inkvizitorja Foskarija, nego sam zase. Tiste čase Altieri resni imel za seboj drugih ljudi kakor nekaj častnikov in majhno številce patricijev. Foskari pa se je lahko opiral na Svet Desetorice, na inkvizitorski tribunal, na državni svet in sploh na vse postavne sile, ki so bile v republiki na razpolago. V tisti strašni noči, ko so oslepili starega Kandiana in vrgli njegovega sina v temnico, je Altierija za hip prešinila misel, da bi se boril proti Foskariju. Poizkusil je bil — in morda celo z uspehom — da se ni takrat vsa njegova življenska energija napenjala proti edinemu cilju: dobiti Leonoro. Ljubezen je bila močnejša od častihlepnosti. Ko je Foskari postal dož, mu je ponudil za te razočarane sanje dragoceno odškodnino: vrhovno poveljstvo nad armado, ki bi bilo moralo po zakonih ostati v doževih rokah, je prešlo v roke Altierija. Po svoji poroki z Leonoro, ko je bil že do dobra prepričan, da Dandolova hči ne bo nikdar njegova prava žena, marveč le po imenu, se je Altieri zopet vdal častihlepnosti. Ne da bi se bil odrekel nadi, da bo Leonora nekega dne vendarle še njegova: narobe, nadejal se je, da se bo naposled naveličala odpora in se mu vdala. Toda iskal je načina in sredstev, kako bi se obdal z bleskom veličine ter se ovenčal s sijajem, ki naj bi mu pomagal hitreje omamiti svojo ženo. Biti dožl . . . Te sanje so ga sčasoma popolnoma obsedle. Kot dož bi bil vsemogočen človek, nič več ne drugi v državi, nego prvi med vsemi glavami republike. Kot doža bi ga Leonora morda vendarle vzljubila! In da postane dož, je bilo treba, da strmoglavi svojega sokrivca Foskarija! Počasi, s previdnostjo, ki je razodevala veliko prebrisanost in opreznost, je Altieri pripravljal tla za svojo zaroto. Že je videl, da se mu obeta nedvojben vspeh; pridobil si je bil vse poglavitne dostojanstvenike v armadi in množico patricijev, ki so bili zmirom jezni in nezadovoljni; in že se mu je zdelo čas, izvršiti svoj veliki udarec, ko je nenadoma zaslišal vest o Rolandovem begu iz temnic in o njegovem prihodu v Benetke. Zdaj je bilo seveda prva potreba, iznebiti se takega nevarnega nasprotnika. Kandianovo ime je bilo znano in popularno. Rolanda so ljubili barkaroli, mornarji v pristanišču in vse preprosto ljudstvo, ki je bilo sposobno, da ga ponese zmagoslavno v vojvodsko palačo, z enim tistih svojih nezmagljivih izbruhov, ki jih ne manjka v nobeni zgodovini. Altieri je storil z Dandolom vred vse korake, ki so bili v dosegu njune moči; kakšen pa je bil njihov uspeh, je bralcem znano. Toda če je Altieri snoval zaroto proti dožu Foskariju, da bi si položil doževsko krono na svojo častihlepno glavo, je bil vsaj prepričan, da se tajnost njegove namere strogo varuje. Za vso skrivnost je vedelo samo par ljudi, in takšnih, da se je generalni kapitan lahko mirno zanašal nanje: sleherni izmed njih bi bil spravil sam svojo glavo v nevarnost, če bi bil kaj izdal. In v tem trenotku mu je Leonora razodela, da ve vse I... Na vsem svetu je bila ena oseba, ki je mogla ovaditi za* roto brez nevarnosti za lastno življenje. In ta edina je bila Leonora. In Leonora je vedela vse . . . Kako je izvedela skrivnost? (Dalje.) ponoči. Končno je vjeia policija okolo 10 akademikov iz grupe demonstrantov, ki so odšli v .Narodno kavarno" in jih aretirala. Po 11. uri ponoči so demonstracije prenehale brez drugih večjih posledic. Splošni pregled. Na Češkem, Moravi In Šleskem je dosedaj naznanjenih 680 kandidatov. Boj se vodi na celi črti. Češki klerikalci na Moravi so pozvali svoje vo-lilce, da volijo proti prof. Masaryku, proti kateremu nobena češka stranka ni postavila protikandidata, nemškega kršč. socialca. Katoliška narodnost. V belgijskem parlamentu je prišlo zaradi novega šolskega zakona do burnih protestov proti vladi in klerikalcem. V Zagrebu so Čehi začeli izdajati svoj list, ki bo glasilo Čehov v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, na Hrvaškem in na slovanskem jugu sploh. V Parizu je prišlo do boja med policijo in anarhisti. 250 anarhistov je pričakovalo pred ječo Magdaleno Marc, ki je bila od 1. maja zaprta. Vsled nemirov in izzivanja so morali policaji rabiti orožje, na kar so tudi anarhisti streljati. Več ljudi je bilo ranjenih. Nemški kršč. socijalci so proglasili, da bodo z vsemi silami varovali nemški značaj Dunaja. Ker je nem. kršč. socijalna stranka polna zmed in se dliža propadu ali vsaj raz-cepljenju, se je poprijela narodnega šovinizma,5 da bi jo rešil. Pa menda niti to ne bo pomagalo. DNEVNE VESTI. V četrtek, 8. t. m. ob 8. uri zvečer priredi kandidat narodno-na-predne stranke v Mestnem domu volilni shod. Naprednjaki, udeležite se ga v največjem številu, da tako dostojno manifestiramo za napredno idejo in našega kandidata dr. Vladi-mira Ravniharja. Kako resno smatra dr. Šušteršič svojo poslansko dolžnost. Dr. Šušteršič je voditelj takozvane .Vseslovenske Ljudske Stranke," ki si je vzela skrb za našega kmeta popolnoma v zakup. Mi nimamo ničesar proti temu, vendar pa odločno zahtevamo, da poslanci za svoje volilce potem v resnici tudi kaj store. Toda kako resno smatrajo klerikalni poslanci svojo poslansko dolžnost. nam najbolj jasno pričajo besede dr. Šušteršiča, voditelja klerikalnih poslancev, katere je izpregovoril na svojem volilnem shodu na Rudniku. Dr. {Šušteršič se prikaže navadno samo pred volitvami pred svoje volilce. To je danes jasno že slehernemu volilcu. Jasno je pa tudi že vsakemu, da na shodih ne dela ničesar drugega, kakor samo zabavlja čez naprednjake in povišuje sebe v nebesa. Menda so se ljubljanski okoličanski volilci sedaj že pošteno naveličali dr. Šusteršičevega .delovanja* v državnem zboru. Radi tega ni čudno, da si je na shodu drznil neki kmet vprašati dr. Šušteršiča: ,Kaj ste storili za svoje volilce v državnem zboru." Dr. Šušteršič je na te besede popolnoma lakonično odgovoril : .Na tako vprašanje sploh ne odgovarjam." To se pravi z drugimi besedami: Nič nisem storil za svoje volilce. Toda dr. Šušteršič naj si dobro zapomni, da bo tudi za njega prišel čas, ko bo dobil zasluženo plačilo. Ljubljanski okoličanski volilci potrebujejo poslanca, ki ne bo prihajal iz državnega zbora vedno praznih rok, ampak tudi z dejanji. Deželni glavar pl. Šuklje In klerikalni politični bojkot. Gospa MALI LISTEK. Odlikovanje slovenskega umetnika v tujini. Če hoče naš umetnik doseči, da rosto izrazi košček one večne lepote, i za njo polaga vse življenje na žrt-venik — koliko gorja, prevar, uničenih upov in kdo bo navedel vse naporne težkoče, ki mu jih je premostiti? In slednjič, ko dospe na vrhunec svojega izpopolnjenja, kaj mu da domovina razen venca po smrti? Zato pa romajo naši največji sinovi v širen svet in njihova imena pripovedujejo Evropi o malem narodiču ... In če je cilj daljen, vendar je jasen in gotov. Doseči ga mora ker ga hoče. Ona volja mu polni moči, ki jo rabi, da zmaga napore, da premosti brezdna, ki reže pod njim. Ne mislim se prerekati s kakim Boltatuvim Pepetom, ki sili tudi svojo šepasto muzo v gnječo slovenskih kritikov, Umetniška jury, sestavljena iz svetovno znanih firm — Max Lie-berman, dr. A. Brinckmann, L. grof Kalckreuth, dr. G. Pauli i. dr., izreka priznanje našemu umetniku vkljub temu, da ga ljubljanska klerikalna kapaciteta neukusno nažene. D. ima sina v gimnaziji. Razpisana je Dežmanova ustanova za gimnazijce. Ustanovo oddaja deželni odbor. Po ustanovnem določilu imajo v prvi vrsti sinovi sorodnikov ustanovnika pravico do ustanove. Gospa D. je najbližja sorodnica ustanovnika Dežmana, šla je k deželnemu glavarju pl. Šukljeju in je prosila za svojega sina. Deželni glavar jo je kratko odpravil: Ne, vaš mož je napredno volil. — Politični bojkot klerikalcev gre torej tako daleč, da niti ustanovna določila ne bodo več veljala za liberalce. — To ni več bojkot, to je lumparija — je pa tudi vrv, ki si jo klerikalci drgnejo okolo vratu. Politični bojkot v spovednici. Zelo vnet protijutrovec je neki duhovni gospod pri Lazaristih. Ko se je pri njem spovedovala neka gospodična, je bilo seveda glavno vprašanje, kake liste čita. Priznala je, da čita tudi .Jutro". .Potem pa ne bo nič," je rekel gospod in je začel delati dolgo politično pridigo, češ, da ne gre, da bi človek čital vse časopise, pri .Jutru" — je rekel, da se ne smejo Čitati niti inserati, sploh, da mora biti človek na to ali na ono stran. Gospodična je povedala svoje mnenje o klerikalnih listih, toda gospod je menil, da klerikalni listi že smejo strogo pisati, drugi pa ne. Gospodična je seveda odšla brez odveze, ker ni hotela obljubiti, da ne bo čitala .Jutra". Tako moraš biti tudi pri spovedi strankar, ker po mnenju tega spovednika le klerikalec zasluži odvezo. Nam je prav — vsaj naprednjaki ne bodo hodili ponjo, nam se s tem le koristi. Kako mislijo klerikalci .voliti, najlepše kaže sledeči slučaj: Črnuški župnik je poslal v nedeljo nekega čuka k nekemu volilcu, čuk je prišel h kmetu in je rekel: Gospod so me poslali, da vam podpišem glasovnico. K sreči je bil prisoten neki naš pristaš, ki je čuka nagnal. Torej, tako mislijo klerikalci zmagati. Volilci pozor na glasovnice! Na delu. Volilni boj v ljubljanski okolici je nenavadno živahen. Nikdar se ljubljanski okoličanski volilci niso tako zanimali za državnozborske volitve kakor ravno sedaj. In to je jako vesel pojav. Dr. Šušteršič je spoznal, da njegova trdnjava ni nepremagljiva in je vsled tega poslal po okolici ne-broj agitatorjev, ki bodo opravljali vse potrebno .delo". Z vso silo se je dr. Šušteršič vrgel zlasti na volilce iz Rožne doline pri Ljubljani. Po vasi neprestano raznaša legitimacije tobačni delavec in urar g. Čatar, kateremu je baje izposloval, dovoljenje za to sam dr. Šušteršič. Čemu pa imamo potem okrajno glavarstvo? Ali morda za okoličane niso iste postave, kakor za mestne davkoplačevalce? Volilce iz Rožne doline opozarjamo, naj se nikar ne puste preslepiti od klerikalnega agitatorja Čatarja. Dne 13. junija vsi v boj za g. Josipa Tribuča, ki se bo v resnici zavzemal za koristi okoličan-skih kmetov in našo narodno stvar. Kedaj dobi mestna klavnica že zdavnaj sklenjeno živinsko nakladišče ? Ob slehernem semnju se čuti nujna potreba te naprave, ki bi se bila lahko že zdavnaj oskrbela, in je tudi prostor že več let reserviran zanjo ob progi dol. železnice pri železnem mostu! Zadeva je važna, zato jo bo treba tirati v občinskem svetu do rešitve! Klavnica brez nakladišča je pomanjkljiva, kakor tudi ne ustreza svojemu namenu, če ima modernih — hladilnic ! Več manire! Neki tujec si je včeraj ogledal našo klavnico. Pri tem pa mu je neki mesar polil s krvjo celo obleko. Oni mesar se ni niti opravičil, ampak se je še smejal. Mislimo, da to ni priporočljivo za nas Ni dolgo, kar je oni Pepe nerodno zasmehoval M. Sternenove .Golobe", razstavljene v Jakopičevem paviljonu. Lep odgovor je dalo ministrstvo, katerega izvedenec je sliko spoznal za vredno, da jo otme pred pozabnostjo in jo kupi za galerijo. To bi res drugače ne bilo vredno omenjati, žal, da je pri nas precej takih Pepetov! Slikar Sternen se je udeležil umetniško tekmovalne razstave v Hanovru in jury, sestavljena iz gori navedenih svetovnih umetnikov in poznavalcev umetnosti j e spoznala Sternenu izmed 705 razstavljenih del eno izmed prvih nagrad. In to za edino njegovo sliko, naslovljeno ,Jug", ki se je z njo udeležil razstave. Slika kaže pokrajino v dopoldanskem solncu: vinograd, par ribiširih bajt, v ozadju morje in košček južnega neba.; Enostavnejšnih stvari poznamo malo. In vendar je v tem enostavno predstavljenem koščku narave toliko življenja, tako mehko poljubljajo soln-čni žarki prvo zelenje in prve cvete. Ko se zagledaš v sliko, se ti zdi, da čuješ, kako pozdravlja slavec v zraku to prvo zelenje, kos vabi družico v senco, ženitovanjski praznik božanske narave ... Škoda, da bo ostala ena izmed in da se tako vedenje samo obsoja. Kaj naj mislijo tujci o nas. Škandal na južnem kolodvoru. Iz krogov vnanjih potnikov smo prejeli: Glede nedostatkov na ljubljanskem kolodvoru južne železnice smo sicer že veliko slišali, toda da vladajo tu take za javni osebni promet naravnost življenju nevarne razmere, tega vendar le nismo pričakovali. Pred vsem imamo v mislih urad za sprejem in oddajo brzovoznega blaga. Ta urad je pri vseh večjih kolodvorih spojen ali s skladiščem tovornega blaga, ali je vsaj tako odrejen, da ne ovira osebnega prometa. Celo na ljubljanskem kolodvoru državne železnice je ta urad separiran od osebnega prometa. Na južnem kolodvoru pa, kjer je osebni promet tako velik, imajo to brzo-vozno skladišče tik poleg vhoda, oziroma izhoda, ki je za tak ogromen promet že itak vtesnjen dovolj. Te dni nas je več prišlo s popoldanskim brzovlakom v Ljubljano. Ko je bilo največ pasažirjev deloma že zunaj, deloma še na ozkem hodniku, pridrvi neki voz naložen z blagom za brzo-vozno skladišče. Voz zapelje tik pred urad, konj stopa sredi med gnječo potnikov, vse se ga ogiblje, stiska semtertja, ljudje na hodniku, ki bi radi vun prišli, se ne morejo ganiti, ker jih od zunaj potiskajo nazaj, ti zopet one zunaj naprej proti hotelskim omnibusom. Na vse strani zmešnjava, gnječa, kletve, zabavljanje čez tako upravo itd. Dve dami in en otrok v vozičku bi bili kmalo povoženi, prišli so namreč še drugi vozniki po brzo-vozno blago. Nam, ki poznamo šted-ljivost južne železnice, se ne zdi čudno, da uprava na ljubljanskem kolodvoru ne odgovarja razmeram sedanjega časa. Toda čudno se pa nam zdi, da kaj takega, kot je tu omenjeno, dopušča javna oblast, katere dolžnost je, skrbeti za javno in osebno varstvo potujočega občinstva. Za Ciril-Metodovo družbo. Ten-nis pogoreto 4 K. Gospod Iv. Pr. Lampret, tiskar-nar v Kranju, nas prosi z ozirom na neko notico v .Slovencu" konštatirati, da se ne nahaja v konkurzu, ker njegova aktiva visoko presegajo pasiva, kar je dobro znano tudi c. kr. deželnemu kot trgovskemu sodišču. Sokol 3. odgovarja na razna vprašanja, da se vrši velika društvena prireditev z javno telovadbo, koncertom in ljudsko veselico gotovo in nepreklicno, kakor je bilo že pred meseci objavljeno po časopisih, na dan 2. julija. Druga društva so uljudno prošena, da se po možnosti ozirajo na to prireditev. 11. junija vsi na veselico Ciril-Metodove podružnice v Mostah, katera se vrši, kakor smo poročali .pod Lipo". Kdor hoče biti enkrat zopet vesel, naj ne zamudi te prilike in naj nas gotovo obišče. Prihodnji teden pride velikanski gramofon iz Amerike, kakoršnega še ni videla Evroga. In ti, dragi prijatelj ga boš občudoval lahko cel dan pozno v noč in jamčil bi ti skoro, da se ti bo še marsikaterikrat sanjalo kaj lepega o njem. Seveda to bo le za bogatine, za reveže pa smo preskrbeli zopet nekaj drugega, namreč srečolov in pa mačko bašemo že cel teden v .Žakelj", da bo ja dovolj bogata. Plesali bomo tudi tako, da bo veselje, če tudi prideš z nahrbtnikom in cepinom, vseeno se boš zavrtel in poskusil, kako se pleše na najnovejši .kvartet" pri katerem godejo samo trije godci. Za žejo in lakoto je vse najlepše preskrbljeno, vojske pa upamo, da nas obvarjeta sv. Ciril in Metod! Ker je čisti dobiček namenjen prekoristni družbi, upamo in smo prepričani, da nas obiščete polnoštevilno, ter se odzovete našemu povabilu naših najlepših krajinskih slik v daljni tujini! Sicer pa vprašanje, kako bi doma sprejeli sliko, ki jo v tujini nagrade! Zakaj predobro vemo, kako se odlikuje naša domovina s preziranjem vsega napredka, posebno umetnosti. Vemo pa tudi, kako težko pridobi drugje umetnik ime in priznanje. S kakim ciničnim ironizmom ocenjujejo Nemci velike in največje drugorodne mojstre! Če stavijo velikega Francoza Besnarda med slikarske laži - kričače, jim toliko ne zamerimo, saj vemo, da sami nimajo nikogar, ki bi jim od daleč mogel reprezentirati protiutež. Kako strogo sodi taka jury umotvore Nenemcev, to vedo le oni. ki so sami živeli v velikem mestu in se zanimali za umetniške razstave. Sternen pa je pokazal s svojim delom na mednarodni razstavi kulturnemu svetu, da tudi pri nas živi sila, ki hoče k lepoti in nje izražanje tudi doseza. Rudi Gašperin. .Ljubljanski Zvon". Junijeva številka prinaša sledečo vsebino! Alojzij Gradnik: Pomlad. — Mladost. — Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. — Milan Pugelj: Lepota. — Vojeslav Mole: Ivanu Groharju, — R, Jakopič: Ivan Grohar. I. Pogreb. — Jos. Premk: V grobu. — Dr. K. Štre- Slovenski football klub. V Ljubljani se snuje football klub in se s tem opozarjajo dotični gg., ki se zanimajo za ta šport, da se z ozirom na ugodni čas vežbanja takoj prijavijo pripravljalnemu odboru, oziroma direktno predsedniku istega gosp. Jos. Rohrmannu. Ustanovni občni zbor se vrši najbrže ta petek, nakar že danes vse gg. člane opozarjamo, da se istega sigurno udeleže. Football tekme v Gorici. V pon-deljek je zmagalo ljubljansko srednješolsko moštvo goriške Lahe (Studen-tesca Sportiva) 5:0, goriški Slovenci pa laško moštvo sestavljeno iz najboljših igralcev iz Kopra in Trsta 5:2. Nedeljska tekma med ljubljanskimi in goriškimi Slovenci se je vršila pri skrajno neugodnem vremenu in je izpadla 3:2 v korist Gorice! Natančneje poročilo priobčimo jutri. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Ljubljani opozarja svoje člane na nov trgovski zakon, ki daje trgovskim sotrudnikom pravico do dopusta. Do 10 dnevnega dopusta imajo pravico dotični sotrudniki, ki službujejo pri eni in isti tvrdki od 6 mesecev do 5 let, do 14 dnevnega oni, ki so od 5 do 15 let in do 3 tedenskega dopusta imajo pravico tisti,-ki so 15 let neprenehoma pri eni in isti tvrdki. Večina ljubljanskih gg. šefov je svojim nastavljencem dopust že dovolila, upamo, da bodo storili isto tudi ostali. Glavna posojilnica pred poroto. Prvi dan razprave. Razprava, na katere tek in izid so obrnjene oči širše javnosti tudi izven naše dežele, se je torej pričela. Že pred 9. uro so se zbirale prve gruče radovednih pred justično palačo. Zgodnje objave v listih, da bode število vstopnic omejeno le na 80 sedežev, so imele povoljen vspeh; ni bilo tistega navala, kot je pri takih senzačnih procesih že v navadi. Preskrbelo se je tudi za strogi red. Pred justično palačo stoji več mestnih stražnikov, ki skušajo omejiti zbiranje prevelikih gruč. Tudi neposredno pred porotno dvorano je bil vhod zastražen, deloma po jetniških paznikih, deloma po stražnikih. V porotni dvorani. Kmalo po V210- uri dopoldne se odpro vrata v porotno dvorano. Prvi so smeli iti poročevalci listov, vsak posamezen. Med vrati stoji zopet kontrola v osebi nekega sodnega uradnika. Ko poročevalci korakajo mimo njega, je bil to nekak prizor, kot če mimo vojaškega profosa defilirajo — arestanti. Gotov red sicer pri takih razpravah mora biti, vendar kar je preveč, škoduje. — V klopeh je preostalo še več praznih sedežev. Pri dohodu občinstva v dvorano se obtoženci obrnejo nazaj ter mirno motrijo prihajajoče občinstvo. Na obtožnih stoleh. Prvi stoli so pomaknjeni v bližino sedeža porotnega senata. Na njih sede obtoženci: dr. Matej Hudnik, Leo Rogel, Franc Jošt Za njimi stoje 4 stoli, katere zasedejo obtoženci: Franc Maček, Josip Turk, Josip Čad in Anton Putrih. Ob vsaki strani imata po en jetniški paznik svoja sedeža. — Vpliv preiskovalnega zapora se pozna najbolj na Leonu Roglu. Joštu se kar nič ne pozna, da je med tem časom v preiskovalnem zaporu prestal hudo bolezen. Dr. Hudnik je nekoliko bolj upaden. Porotni senat. Senatu predseduje c. kr. dvorni svetnik Pajk, prisedniki dež. sod. svet- kelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. — Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja. — Dr. Ivan Lah: Češka moderna literatura. — Radivoj Peterlin: Solnce vstaja izza gor. — Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. — Književna poročila. — Glasba. — Razni zapiski. Cankar v češkem prevodu, — Ravnokar je izšel v češkem prevodu .Kurent" Prevedel ga je J. Vybiral, izdal ga je Otto v znani zbirki .Svetovi Knihovna. Cena 20 vin. Prevod je zelo lep, dasi je težko podati Cankarjev slog v češčini. Predgovor o Cankarju je napisal znani poznavalec slovanskih litejatur dr. Josef Karasek. .Slovan". Štev. 7. prinaša sledečo vsebino: Vojeslav Mole: Moji nevesti. — Ivo Vojnovič: Smrt majke Jugovičev. — Marica: Zaradi ljubezni. — Al. Gradnik: Rododendron. — Utva: Vesna. — Mara Tavčarjeva: Vesni. — M. Pirnat: V Groharjevi sobi. — A. Funtek: Na pot. — Milan Pugelj: Pavla. — Narodne pravljice. Listek. — Književnost. — Glasba. — Umetnost. — Raznoterosti. Med slikami prinaša list dvoje reprodukcij Ljuba Babiča ml. iz pravljice Aždaja in carjev sin. — Poleg tega nekaj slik znamenitejžih hrvaških krajev in gradov — in sliko pokojnega Ivana Iroharja. niki: Vedernjak, Šturm, Kobler, zapisnikar: avskultant dr. Ženko. Državno pravdništvo zastopa dr. Neuperger. Konkurzni sklad Glavne posojiluice zastopa odvetnik dr. Oblak. Porotna klop. Baje je bilo za to poroto težko dobiti zadostno število porotnikov. Veliko se jih je izprosilo za dopust. Izmed ostalih porotnikov so bili sledeči izžrebani, oziroma odbrani: Samec Ivan, trgovec Ljubljana; Golob Valentin, trgovec Ljubljana; Pavšek Ivan, posestnik Ljubljana; Eržen Gabrijel, trgovec v Zapužah; Homan Oto, trgovec Radovljica; Višnar Karol, gostilničar Kranjska Gora; Soklič Matija, gostilničar Ljubljana;. Kiauta Josne, posestnik. Senožeče; Štibilj Ivan, gostilničar Šturije; Rotar Simon, sprevodnik v. p. Sp. Šiška ; Michieli Ludvik, posestnik Razdrto; Škof Anton, trgovec Ljubljana. Zagovornlštvo. Deželni poslanec dr. Novak za Hudnika; dr. Ravnihar za Roglja; dr. Saboty za Knifica; dr. Frlan za Jošta; dež. poslanec dr. Triller za ostale obtožence. Po zaprisegi porotnikov so sledila običajna generalija, vsak obtoženec je moral povedati svoje rojstne in domovinske podatke. Ko je prišel g. Cad na vrsto, se mu je videlo s kakšno silo premaguje svoje duševno razburjenje. Na vprašanja predsednikova je komaj zamogel odgovarjati, konečno pa so ga solze oblile, revež se ni mogel več vzdržati. Na to se je začela čitati obtožnica. ki jo je vseskozi čital zapisnikar dr. Ženko. Šele ob polu 12. dopoldne je bil s čitanjem gotov. Po prečitanju se je šele pričel zanimiv del razprave: Zaslišanje obtožencev. Kot prvi pride na vrsto dr. Hudnik. Začetkom je omenil, da je to pač redek slučaj, da se mora pred porotniki zagovarjati tudi odvetnik. Ravno zato pa Vas zatrjujem gg. porotniki, da iz mojih ust ne pride ne ena beseda, ki ni resnična, ničesar ne maram zamolčati, česar se čutim krivega. Protestiral sem, da so me vzeli v zapor in še danes ne vem, zakaj so me vzeli. Z vso odločnobtjo se moram naj-prvo izreči proti z neosnovanim trditvam v obtožnici, namreč kar se tiče poneverbe ter nezvestobe. Očita se mi, da sem poneveril 3000 K. Jaz pa trdim, da tega nisem storil, ker se je za izdatek obremenil Pavšlerjev konto in sicer za to, da se je zanj posojilo izposlovalo. Drž. pravdnik ali noče ali ne more pojasniti, kam je šel denar iz graščine Thal. Ker drž. pravdnik tega ni mogel ali ni hotel pojasniti iz predloženih mu knjig, bom jaz to zadevo pojasnil tudi brez knjig. Povdar-jam pa še enkrat, da jaz od vse te afere nimam niti vinarja dobička, pač pa veliko izgube. Predsednik Pajk: Ali se čutite krivega ? Dr. Hudnik: Kar se tiče obtožbe pregreška po besedilu zakona, sem jaz res zakrivil ravno isto. kot drugi soobtoženci. Kar se pa tiče obtožbe radi goljufije, ozir. da bi bil na goljufiv način skušal kredit podaljšati, odločno protestiram in izjavljam: Nisem kriv! Nato pride k podrobni zgodovini glavne posojilnice- Omenja, kako je rajni Yr^c osnoval ta zavod z namenom, d* b0~e isti kot prehodnik kreditne banke. Neko prokletstvo je ležalo na tem ,za' vodu že takrat, ko se je ustanavljal, ker že takrat je segel dri. pravdnik s svojimi prsti vmes radi nekih okrožnic. Ja? sem v zvezi z Vršečem podpisal vlogo na ministrstvo za ustanovitev ljubljanske kreditne banke. Rešitev od ministrstva se je meni dostavila. To vlogo sem izročil Hribarju in Gorupu, ki sta preskrbela od ministrstva zahtevane preuredbe, na kar se je potem .Ljubljanska kreditna banka" res ustanovila. Ko pridem dne 19, decembra 1899 k seji upravnega sveta, najdem Vršeča mrtvega na mizi. Takrat nise*n bil še izurjen v posojilniških poslih. Zaprl sem blagajno, drugi dan pa jo zopet odprl ter našel v nji 3280 gld. Od tega denarja sem naložil 1000 gl. na našo vložno knjižico, ostalo pa sem izročil Vršečevi vdovi. Pozneje pa smo prišli na sled več nepravilnostim. (Navaja posamezne slučaje.) Pri-mankljaj je znašal blizo 30.000 kron. Tega sem prevzel skupno s Putrichom ter ukrenil, da se ta dolg odplačuje od moje plače. Opustil sem mlse* prehodnice na banko ter posojilnic prikrojil le za osebni m realni kredit. Kot človek mehkega srca pa sera to zagrešil, da sem imel vse ljudi za poštene, nisem pa mislil, da so tudi falot j e med njimi. Nato se bavi s posameznimi slučaji, koje pa le kratko registriramo, ker se bomo z njimi še itak bavili tekom nadaljne razprave. Kot prvi slučaj omenja dolg Janka Travna. Traven je imel na Glincah lepo cvetočo trgovino. Dr. Hudnik mu je iz dražbe nekega Brusa pripomogel do lepe kupčije za tisti del parcel, kjer zdaj stoji Rožna dolina. Traven je dal zanje 5000 K, dobil pa je dobička čez 30.000 K. Dovolil mu je kredit na trgovske menjice. Pozneje pa se je izkazalo, da je veliko podpisov na teh menjicah (dr. Hudnik ne mara izgovoriti, za to seže dr. Novak vmes in dostavi); ponarejenih. — Dolg je znašal okrog 30.000 K. Dr. Novak: Ali ste ta dolg tudi nase prevzeli ? Dr. Hudnik: Da, ta dolg sem prevzel nase. Slučaj Alojzij Lavrenčič. Kamor so Huni prišli, tam ni več trava rastla, in kamor pride Lavrenčič, tam je za druge gotova poguba, Od Majdiča v Kranju je prišel v Ljubljano, začel je trgovino ter iskal kredit pri meni. Dovolil sem mu kredit za 15.000 proti giro Domiclja. Donašal mi je trgovske menjice, kupčijo je razširil, znal je človeka fascinirati, dobil je še več kredita. Začel je špekulacijo z mrvo. Naenkrat pa najdem pri reviziji velik primanjkljaj. Zopet sem si za dobroto nakopal nov dolg na glavo. — S tem dolgom v zvezi je nesrečni nakup: graščine Thal pri Gradcu. Marca 1905. pride k meni brat tega Lavrenčiča in pove, da je Andrej Mauer zvedel za lepo kupčijo z graščino Thal. Naključje je hotelo, da je tisto leto cena lesa zelo poskočila. Hodili so tudi drugi razni gospodje iz Ljubljane na Štajersko kupovat gozdove. Bil sem za to kupčijo še posebej tudi za to, ker sem hotel z dobičkom pokriti dolg tvrdke Lavrenčič in Domi-celj, oziroma tudi naslednika Megliča. Imel sem v to kupčijo tem večje zaupanje, ker je bil Mauer znan kot človek, ki zna iz nič nekaj narediti. Prvotno priprost dacar je s svojo spretnostjo postal imovit mož. Prepričan, da bo to reelna kupčija, smo sklenili Pogodbo. (O tem je »Jutro* že včeraj poročalo; tu še dostavimo da je posestvo merilo 894 oralov, med tem največ gozdov in da so celo graški ^emci v Montags Zeitung protestirali da se taka nemška posest za bagatelo Prodaja slovenskim izkoriščevalcem nemških gozdov. Dotični jako ostro pisani članek dr. Hudnik prečita) — na to še omenja, kako so začele graške oblasti to družbo preganjati; vsak dan so imeli kako komisijo zunaj. Razprava se je prekinila ob tri četrt na 1 pop. Popoldanska razprava. Popoldanska razprava je bila zlasti od strani nežnega spola še bolje obiskana kot dopoldanska. Najpreje pripeljeta jetniška paznika glavne obtožence v dvorano. Za njimi pridejo dugi obtoženci. Nadaljevanje se prične ob 4. uri b minut. Dr. Hudnik nadaljuje svoj zagovor. Koncem 1. 1905, se je pričelo s sekanjem in žaganjem lesa v gozdovih graščine Thal. Nam se je šlo za to, da spravimo les hitro v denar Nanol-nila so se skladišča, režija je bUa velikanska, Ampak kupčija VbUanrava Kupili smo tudi Zorov gozd Dri pP gavu; od 360 oralov je bilo 340 oralov gozda. V prvem računu, ki ga je Lavrenčič predložil, ni bilo pravega izvida o stanju kupčije. Ko smo to graščino kupili, je bil les zelo drag; Računal sem s tem in upal, da z na-sjtn lesom napravimo dobro kupčijo. sem se motil. V letu 1906. in 1907. 0 smo imeti toliko lesa na prodaj, Pa kupčija le ni šla. Urgiral sem na ^fUžabnika, naj se potrudita, da spravimo les v denar. Lavrenčič se je res 0*11 na Dunaj, v Italijo in razne ^aje. napravil tudi male kupčije, a Sp.VeČje dijete. Zanesel sem se po-v ^no na Mauerja, že ker je bil stalno Toli cu ‘n v kupčijah spreten mož. Rim* ^auer se je baviI z vsemi dru’ kuDJ-stvarmi. posredoval je druge bilo ’ k°ntrole od njegove strani ni Mauen°^enc- Zmenili smo se, da začne kupčjLenerg'čno s poslovanjem in nič, p 2 ksoin. Toda storilo se ni 2(1avn(?S^ani ,es> bi sc moral že 2ačej n ,zPeliat‘» ie ostal v gozdu ter bila | Lavrenčič in Mauer pa sta ^ačka \>Sama med seboi kot Pes in Pirala n, ^dno s.ta se kreSala in pre-seveda j seb°j na škodo podjetja UspešnoSCm ^ mifil’ Pa večinoma slati^fla l9®6. sem b'l primoran po-ySaj J;a g°r knjigovodjo Verbiča, ki je silil rSarno spravil v red. Verbič je 6lovanTVrenčie.a* naJ mu izroči vse popa SJ . v knjigovodstvu, a Lavrenčič ?Ctn hii1* h^ni1- Pri celi upravi Tlial '*ve za Jaz i10* tisti mo2> ki zadnji napake svoje žene. Lavrenčič kot družabnik. Hudnik “i? *mo zakaj je dr. k vzel Lavrenčiča kot družab- nika v konzorcij Thal. Kako hvaležnega se je Lavrenčič izkazal napram dr. Hudniku nam isti pripoveduje obširno v svojem zagovoru. Prišli so na sled, da je Lavrenčič kmalo potem začel kupčijo z lesom na svoje i m e. Od kod je dobival les, se da morda uganiti. Dasi on ne bi smel ničesar kasirati za se, ker je šel ves račun na konto Glavne posojilnice, je prilagal računom svoje giročeke. Ko ga prijeli, se je izgovarjal, da so nekatere stranke take, da nočejo imeti opravitf s posojilnico, marveč le z njim. Začel je tudi z izdelovanjem zabojev, les za to je dobival iz graščine, zaboje pa prodajal na svoj račun. Ko so ga odslovili, je na skladišču v Gradcu nastala tovarna zabojev. Dr. Novak: Čegava5 Dr. Hudnik: Seveda Lavrenčičeva! Zanimivi so tudi Lavrenčičevi računi napram konsorciju, oziroma dr. Hudniku. Zahteval je kar na tisoče prebitka zase, dočim ni bilo računov najti za več tisoč prodanega lesa. — Pa tudi z Mauerjem je imel dr. Hudnik velik križ. Zahteval je razdružitev, ter gnal celo afero pred sodišče. Jadranska banka je prevzela na tej graščini dolg za 300.000 K, ta dolg je pupilarno varno pokrit, kljub temu ga je moral dr. Hudnik pokriti z menjicami. Za pro-longacije si je banka računala 10.000 K (5 °/o obresti in 2% provizije.) Od strani banke so dr. Hudnika vedno priganjali za ta dolg. Dunajske hiše o katerih smo tudi že včeraj govorili, so smatrali kot nekako zamenjavo z graščino Thal, potem, ko je dr. Hudnik uvidel, da s takim konsorcijem ne more več izhajati. Dr. Hudnik je na teh hišah prevzel 1,333.000 K dolga. Na vprašanje dr. Novaka, koliko se te hiše cenijo, odgovori dr. Hudnik: dva milijona kron. Tvrdka Lavrenčič & Domlcelj. To tvrdko je prevzel Karol Meglič. Vsled nesrečne špekulacije v Gorici je tudi tu nastal velik primanjkljaj. — Predsednik konstantuje, da Meglič ni klican za pričo, ker je sam v preiskavi. — Nato dr. Hudnik po-jasnuje dolg v sladarni in pivovarni Teodora Frohlicha na Vrhniki. Iz kon-kurza preostali primanjkljaj je prevzel dr. Hudnik nase. Pavšlerjeve vodne sile. O njih rentabiliteti je dr. Hudnik popolnoma prepričan. (O njih bo poročal več priča Tomo Pavšlar sam.) Ker je bil takrat denar drag, se je Pavšlar prostovoljno zavezal, da v slučaju prodaje vodnih sil plača Glavni posojilnici 3 °/o provizije, oziroma 40.000 K. Zvezo z Joštom dr. Hudnik odločno zavrača dotični del obtožbe. Njegov namen je bil edino le ta, delati v korist Glavni posojilnici. Z Joštom ni imel nobenega dogovora. Res je, da je Joštu dal 15.000 K kot provizijo za graščino Thal. Kar je Jošt še sicer dobil, je bila le nagrada za posojila, ki jih je preskrbel. Take provizije se dajejo tudi drugod. — Protestira nadalje, da bi bil hotel Konkurz zavleči. On je hotel le rešiti Glavno posojilnico, ni se pa posluževal nedovoljenih sredstev. Da se v bilanco niso vpisovale dotične izgube, je to storil le za to, ker je bil, prepričan, da se bo stvar dala rešiti. Pri zagovoru o drugih soobtožencih ga predsednik prekine, češ, ti se bodo že sami zagovarjali. Glede Putricha izjavi, da je imel Putrich edino to slabost, da ni znal molčati. Kar se pa ostale krivde tiče, izjavi, da je edina krivda članov upravnega sveta ta, da so mu neomejeno zaupali, kot je tudi on drugim zaupal. Konec zagovora. Dr. Hudnik konča svoj zagovor: Jaz sem bil v takem neznosnem položaju da, če je tako stanje kje razbremenilno, je gotovo tudi pri meni razbremenilno. Nato je začel obtoženca izpraševati predsednik ter državni pravdnik. Z odmorom 10 minut, je razprava trpela do tričet na 8 zvečer. Nadaljevanje danes ob 9. uri dopoldne. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kralj Peter na Dunaju. Belgrad, 6. junija. »Politika* javlja iz najzanesljivejših virov, da pride kralj Peter koncem tega meseca na Dunaj, kjer obišče avstrijskega cesarja. Obisk bo popolnoma oficijalen. Kraj ostane na Dunaju štiri dni. V njegovem spremstvu se bo nahajal tudi zunanji minister dr. Milovan Milovanovič. Albanska vstaja. Mirlditl proglasili neodvisnost. Konflikt med Turčijo in Črno goro neizogiben. Dunaj, 6. junija. Položaj v Albaniji postaja od dne do dne vedno bolj kritičen. Miriditi, ki prebivajo na južni strani Črne gore do Jadranskega morja so skupno s svojim glavarjem To-renco Tochijem proglasili popolno politično neodvisnost od Turčije in ta korak takoj naznanili zastopnikom vseh velevlastij v Cetinju. V proklamaciji poživljajo Albance, naj se vsi do zadnjega vzdignejo proti turškemu jarmu. Obenem poživljajo ljudstvo, naj se takoj izjavi ali za monarhijo ali za republiko. Takoj po proglasitvi neodvisnosti je velika četa Miriditov naskočila turško trdnjavo Alesijo in jo zavzela že pri prvem naskoku. V rokah Miriditov in Malisorov se nahajajo velike zaloge brzostrelnih pušk in gorskih topov, katere so baje dobili od ^rne gore. V Črni gori vlada radi albanske vstaje velikansko vojno razpoloženje. Položaj je silno resen. Konflikt med Črno goro in Turčijo je neizogiben. Črnogorski kralj Nikita sam je izjavil, da bo Črna gora v slučaju, če se protiturškemu gibanju pridruži tudi Grška, ona prva, ki bo prijela za orožje in pošteno obračunala s Turčijo. Kakor se poroča, je črnogorski kralj Nikita izgovoril tudi sledeče značilne besede o odnošajih med Črno goro in Turčijo: »Dosedaj sem vedno jaz poslušal evropske velevlasti, sedaj naj pa one enkrat mene. Odnošaji med Turško in Črnogoro se morajo pošteno razbistriti, če ne drugače pa z orožjem.* Ferdinand v avdijenci pri avstrijskem cesarju. Dunaj, 6. junija. Danes ob 11. uri dopoldne je cesar sprejel bolgarskega kralja Ferdinanda v posebni avdijenci. Avdijenca je bila popolnoma privatnega značaja. Kralj Ferdinand se je cesarju samo zahvalil za podelitev najvišjega avstrijskega reda »Zlatega runa*. Politiški avdijenci ne pripisujejo nobene važnosti. Lastnik in glavni urednik Milan Plat. Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Lepo meblovana soba za enega ali dva solidna gospoda se odda. Križevniška ulica 7, 11. nadstr. 170 2—1 Kiju^Hvuidursketru pomočnika, bolj priletnega, sprejme takoj v trajno delo Jakob Preželj Rudolfovo. Plača po dogovoru. 171 61 PohiStro, skoraj novo se radi preselitve ceno proda. Poizve sc v trgovini Weiigoni Sp. Šiška. 164/3-1 Gospodična želi iti v počitnicah h kaki družini kot vzgojiteljica otrok ali družabnica. Želi poučevati slovenščino, nemščino, italijanščino in francoščino. Ponudbe pod .Vzgojiteljica* na .Prvo anončno pisarno*. 314/2—1 Spretna prodajalki« se takoj sprejme v modni trgovini O. Jezeršek na Mestnem trgu. Jako dober, kratek glasoTlr sc ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Rade-ckega cesta 2, I. nadstr. 315 1—1 lteruhardlnel se prodajo v Kolodvorski ulici št. 7. 310 Gospod se sprejme na hrano In stanovanje s 15. junijem v Zidovski stezi št. 5, II. nad. Lepo in prostorno stanovanje v pritličju z dvema sobama in drugimi pritiklinami ter z nekoliko vrtom sc odda s 1. julijem. Več pove upravništvo .Jutra*. 172 2—1 Nekaj hišne oprave sc proda. Naslov pove upravništvo .Jutra*. 174 2-1 KontorUttnJa vešča slovenskega in nemškega jezika želi premeniti službo. Ponudbe pod .Julija*, poštno ležeče, Ljubljana. 175 Maksim Gaspari, akad. slikar, Fani Gaspari roj. Wurzer 63^^ poročena. Ljubljana. Bistrica v Rožni dolini. V Kupite JT80‘. Izvod samo 6 vinarjev. Kuč v za slabokrvne in prebolele ‘ je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuž najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50 Br. Novakovič, Ljubljana. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6. Dobro idoča gostilna „pri Fortuni44 v Litiji se odda s 1. julijem 1911 v najem. Vse drugo se poizve pri g. F. Berdals v Litiji. Gostilna v bližini Ljubljane ob glavni cesti z lepim senčnatim vrtom ter z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, se odda takoj v najem. — Naslov pove upravništvo »Jutra". ~Tmrr Kompanjon se išče za večje dobro vpeljano podjetje na Kranjskem. Dopisi naj se pošiljajo pod »N. N. 20.000“, poštno ležeče, Ljubljana. Ženitna ponudba!! Tovarnar in posestnik, srednje starosti, tihega in mirnega značaja, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti v svrho ženitve z gospodično, staro 18 do 30 let; vdova, ki bi imela veselje do veletovarništva, če mogoče z nekaj premoženjem, ni izključena. — Ponudbe prosi s polnim naslovom in s sliko, ki se vrne, do 1. julija pod naslovom »Tovarnar", poštno ležeče, Domžale. Tajnost strogo zajamčena. HISA v Ljubljani na Martinovi cesti, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom in sadnim drevjem se iz proste roke proda. Pogoji ugodni. — Naslov pove »Prva anončna pisarna", Frančiškanska ul. 8. ANA GOREČ, Ljubljana Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek). Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike. SSTSS Izposojevanje koles. HHIIHIIHI ..... i' •;r r Jr,' I stavbeni in pohištveni ■— mizar =-—■ v Ljubljani, Jenkova ulica 7 priporoča p. n. odjemalcem (posebno še onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo vsakovrstnih omar za led .*. • • v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. Cene najnižje, postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. , Jutro* se prodsua vTrstu po O vinarjev T7- toToeilcsiraD-etla.: Beclier ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Yovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiceolo, Sekovar, VojaSni&ii trg, Hrast. Poštni trg, Možt, Qlica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, ss. Martin, ErcigoJ, ulica Massimiliana, Rončelj, Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Kivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSnični trg. Benusi, Greta, Kichei, Bojan, Bajc, ulica Geppa, Luzatto, ulica Acquedotto, Segulitt, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. E««, fond nad >■ K 610.000 • L|nbl|anl Ljubljanska Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Telefon interurban štev. 129 Valjčni mlin v Domžalah L BONČAH, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadišče: Vegova ulica št 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Ston trg štev. 9. Zaradi minule sezije so cene oblek za gospode, dame, dečke in deklice veliko znižane. »Angleško skladišče oblek44 O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev T7- anLSisledLnoili. toToaJseurriaJn.: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plchler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica, šenfc, Resljeva cesta. Kotnik, šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. Košir, Hišleijeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. UBenlčnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wlsiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaska ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince. Sterkovič, Dunajska cesta Največja zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Milan Škerl, Ljubljana, Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi jeometer Lis Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najMtrejše izvršuje po naj nižji ceni. Danes ob 8. uri zvečer koncert polnoštevilne Slov. Filharmonije na vrtu pri „Tratniku“ (Zlata kaplja.) Vstop prost. Vstop prost. Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve """je delničar - največjih tovarn švicarskih ur .Union" v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu : ss prodata, aa Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe ................... OLIMPIA —— pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja IMBMUUltUBaaB OLIMPIA 1"» — suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K l-20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v lekarni Trnk6czy v Ljubljani. Rezervni zaklad !nad pol miljona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = vlog dvajset] milijonov kJ°° registrovet Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvo in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na iivljen|e In za doto v ^ mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. DeL glavnica: K 5,000.000. Stritarjeva ulica štev. #. Podružnice v Spljetu, Celovou, Trstu, Sarajevu In Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 | Gostilna in kavarna ge odda v najem z novim letom 1912 v »Društvenem domu* v Kamniku na Glavnem trgu, sredi mesta in v središču prometa. Moderna oprema. Lepi prostori z razgledom na krasne planine. Najemnina zmerna. Pismene ali ustmene ponudbe ■prejema do 20. junija t. 1. in daje pojasnila dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku.