PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) SATURDAY, FEBRUARY 22, 1941 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK (VOL.) ___________CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. FEBRUARJA —__ - - . _ . ■ ■ ......... vi I • v v rp v« • • n otalisce lurcije m Rusije docela nejasno X a ducate možnosti obstoja, kako se lahko balkanska situacija razvije. — Vprašanje, kaj stori Turčija. — Grčija se utegne boriti. — Jugoslavija bo pasivno pomagala Nemčiji. OPOZICIJA GRE M RADIO Zadnja kampanja nasprotnikov predloga za pomoč Angliji. Washington, D. C. — V senatu samem namerava imeti opozicija proti "vojnemu pred logu" besedo še do srede prihodnjega tedna, na kar bodo vprizorili še zagovorniki predloga kratek nastop. Med tem časom pa bo opozicija podvze-la energično kampanjo tudi izven kongresa. Kakor se trdi, bodo skoraj vsi njeni senatorji nastopili do prihodnje srede na radio, da podžgejo javno "..fnenjc1 proti predlogu, in, da potem to bolj močno pritisne na senat. — Do končnega glasovanja pride predlog v senati' najbrž začetkom marca. MATERE KLEČALE IN MOLILE PRED KAPITOLOM Washington, D. C. — Zastopnice ženskih organizacij iz raznih krajev dežele skušajo dan za dnem priti v dotiko senatorji, da bi apelirale na nje, naj ne sprejmejo "vojnega predloga," ki ga imajo to-časno v razpravi. Njih poizkusi pa so neuspešni, kajti policija jih vedno zavrne. Zadnjo sredo pa je skupina žensk, ki so dejale, da so zastopnice raZnih materinskih organizacij, vprizorile svojevrstno demonstracijoPred kapitolom, v katerem zboruje kongres, so pokleknile na prostem in glasno molile za navdihnenje senatorjem, da bi ti zavrgli omenjeni predlog. -o- NAD 1000 AEROPLANOV IZDELANIH V JANUARJU Washington, D. C. — Kakor ;e je v sredo izrazil direktor za vojno pi-odukcijo, V OSREDNJEM ZAPADU OPOZICIJA V PREMOČI Chicago, 111. — Organizacija, ki zahteva neomejeno pomoč /.a Anglijo, je zadnjo sredo priznala, da je v osrednjem zapadu opozicija proti predlogu, ki se točasno obravnava v senatu, znatno močnejša kakor njena stran. Omenila je, da so pisma, ki jih dobivajo kongresniki iz osrednjega za pada, 8 proti 1 proti predlogu. Zanikala je, da njeno organizacijo podpirajo mednarodni bankirji, in istočasno apelirala na svoje pristaše in na tiste, ki žele, da gre Amerika do skrajnosti pri pomoči Angliji do zmage, naj pošljejo svoj prispevek, vsak po $1, -o- SMRČI TAKO, DA ŠE ŽIVALI VZNEMIRJA Omaha, Nebr. — Neki črnec, po imenu John Smith, je podvržen takemu smrčanju, kadar spi, da nobeno živo bitje ne more vzdržati v njegovi bližini. Zaradi nekega delikta je bil mož obsojen od sodišča, toda postavljen pod parolo, katero mora služiti pri nekem faimeriu-.^adjiift sredo pa ..je. vložil prošnjo za oprostitev, in sicer zato, da bi lahko sam za so kje živel. Kakor pravi, je njegovo smrčanje ponoči tako, da začno vsled njega psi lajati, mačke mijavkati in kure ko-kodakati. Tudi, ko je bil še v ječi, so ga morali postaviti v izolirano celico, drugače niso mogli spati niti drugi jetniki, niti jetniško osobje. •-o- ZAPOZNELA ZIMA Chicago, ILL.—Ta ,'.teden je imelo to mesto z ostalim osrednjim zapadom vred tak mraz, da je bil rekorden vsaj za le-'tošnjo milo zimsko sezono, ako že ne za prejšnje. Skoraj vsako jutro je padla temperatura pod ničlo. Utrjevanje žigosa Japonska kot vojni čin Trdnjavo Singapor in malajski polotok nabasala Anglija z domačinskjm, ' avstralski m in indijskim vojaštvom. _ Japonska trdi, da je to izzivanje za njo. KRlZEMJiVETA — Vichy, Francija. — Neka Amerikanka.po imenu Mrs. J. Corrigan, je prejela zadnjo sredo od francoske vlade visoko odlikovanje za svoje človekoljubno delo. Od meseca junija naprej je bila zaposlena pri podpiranju in preživljanju beguncev brez doma. — Dunaj. — Tisoč tukajšnjih Judov, po večini družine, so naziji odposlali na Poljsko. Odpotovali so zadnjo sredo. S seboj jim je bilo dovoljeno vzeti prtljage ne več kot 220 funtov, dočim so morali pustiti ostalo imovino pod varstvom zastopnika judovske občine. — London, Anglii/i. — V sredo zvečer so nazijski aero-plani vrgli na en del Londona »a ducate vžigalnih bomb. Letala so prihajala posamezno, ker je bil za skupine proti-zračni ogenj preveč nevaren. Povzročene požare so ognje-gasci hitro zadušili. PRED STAVKO V MC COR-MICK TOVARNI Chicago, 111. — Delavstvo pri McCormick tovarni, organizirano v CIO uniji, je potom glasovanja zanjo sredo s 3,-059 proti 418 glasovom priznalo vodstvu pravico, da lahko proglasi stavko, ako družba ne bo pristala na zahteve unije. ŠIRITE AMER. SLOVENCA" iz *Sugosiavije Zaradi skrajno slabe letine v Halozah, trpe tamkajšnje številne siromašne družine veliko pomanjkanje. — Hudournik pri Šmihelu bodo regulirali. — Smrtna kosa. — Drugo iz domovine. Singapor. — Tukajšnja trdnjava, ki je glavno oporišče Velike Britanije v južni Aziji, jo bila že do zdaj takorekoč do zob oborožena, toda še vedno se pošilja vanjo in v okoliške kraje novo moštvo in nadaljnji vojni materijal. Take jo prispelo semkaj te dni na tisoče vojaštva iz Avstralije. Japonska se po svoijh govornikih sicer izraža, da je stvar Anglije same, kaj napravi s Singaporom, vendar pa po svojem časopisju očitno obsoja te britanske priprave, češ, da merijo naravnost na izziva^ nje ter, da pomenijo nekak "vojni čin," ko vendar, kakor pravi, ni no'benega povoda za nje. Poleg Singapora samega OB SPOMINU NA "OČETA DOMOVINE" ■ ii»iiS..... v odbora W. S. Knudsen, se je v ameriških tovarnah izdelalo tekom januarja 1,036 aeroplanov, od katerih ji^h je šlo 957 za ameriško armado in mornarico in za Britanijo; koliko jih je na tančno dobila Britanija, ni o-meni!. Dostavil pa je, da pričakuje nekoliko povišanje v produkciji v poletnih mesecih. -o- ■Širite amer. slovenca" lijanski. Še največja zagonetka pa je za diplomate Rusija. O njej pravijo, da je pravzaprav glavna povzročiteljica vse te negotovosti. Ona da ima na vrvici Turčijo, in, da bo ta storila, kar ji bo ona narekovala. Pravijo, da je Turčija najbrž sama v temi glede tega, kake diktate bo prejela iz Moskve. utrjuje4 Britanija tudi Sosednji malajski polotok in je tam poleg domačinov in Avstralcev l.agromadila tudi številne vojaške čete iz Indije; celo kitajsko vojaštvo je v tej mešanici vključeno. Poleg utrditve na suhem je Anglija poskrbela za varnost tudi v okoliškem morju in je v to svrho tega posejala z minami. -o- SODIŠČE ODLOČILO, KDO JE GOVERNER Jefferson City, Mo. — O tem, kdo bo governer v državi Missouri prihodnja štiri leta, je moralo državno vrhovno sodišče izreči svojo odločitev, predno je bil postavljen na to mesto mož, ki je po uradnem štetju glasov dobil pri volitvah večino. Ta mož je republikanski kandidat F. C. Donnell. Ker je bila njegova večina neznatna, namreč samo 3,613 glasov, mu je zakonodaja, v kateri so demokrati v večini, odrekla pravico, češ, da se mora štetje še enkrat vršiti, kajti pri volitvah, da so se vršile sleparije. Vrhovno sodišče, da-si v njem sede sami demokrati, pa je zadnjo sredo odločilo, da se mora Donnell takoj postaviti na mesto, na katerega je bil izvoljen, na'kar se je ža- bo gotovo preteklo precej časa, preden bo koristni načrt izveden do kraja. -o- Tatvina v cerkvi Uradnica banske uprave Ma-ri Šifrerjeva v Ljubljani, je vstopila v cerkev sv. Cirila in Metoda, da tam malo pomoli. Torbico, v kateri je imela poleg legitimacij in drugih drobnarij še 2000 dinarjev, je položila kar na klop predse. Ko je odhajala, je opazila, da ji je torbica takorekoč izpred nosa izginila. Smrtna kosa V Ljubljani v Leonišču je 5. dec. 1940 umrl Dr. Pavel Kraje, mnogim znan blag zdravnik. Rojen je bil v Novem mestu leta 1888. — V i'kofji Lola ja bil 5. dec. 1940 Vokopan "Dr. Tone Jamar,' znani ljubljanski zdravnik, rojen leta 1882 v Skofji Loki. — V Ljubljani je umrl 5. dec. 1940 Dr. Janez Plečnik, dekan in profesor na univerzi v Ljubljani, rojen v Ljubljani v Gradišču 1. 1875. -o—«— Ljudski pesnik. Nadarjeni ljuTdski pesnik Kuštrov oče iz Lokoviee, hrani debelo knjigo pesmi. Pesmi je sam zložil in napisal v knjigo, katero je tudi lično povezal. Marsikatera njegova pesem je tudi med ljudstvom znana. Vezano knjigo je podaril župnišču v Mežici. L. 1919 so župnišče popolnoma oropali, knjige deloma požgali, deloma raznesli. Nemcem so pomagali tudi domačini-nasprot-niki. Kasneje so te Kuštrove pesmi našli v šoli in jih vrnili lastniku. Po stopnicah V svoji hiši je padel po stopnicah Miha Rotar v Pleskem pri Trbovljah in se tako nevarno pobil, da so ga morali pripeljati v trboveljsko bolnico. Bolj kakor kdajkoli prej se ameriško ljudstvo ob letošnjem prazniku rojstnega dne velikega George Washingtona s hvaležnostjo spominja, kaj mu je ta mož s svojo neustraše-nostjo pridobil. In bolj kakor kdaj prej je ljudstvo tudi odločeno, da brani proti vsem zunajim in notranjim nevarno, stim to dragoceno pridobitev, — zlato svobodo. t-cnodaja takoj drugi dan sedala, da izpolni odredbo. ——o—— NA VSAK NAČIN ZAHTEVA VOJNO New York, N. Y. — N,eki J. P. Warburg, bankir in pisatelj, je imel zadnjo sredo zve-:er pred skupino zastopnikov Organizacij, ki zahtevajo pod-ooro Angliji, govor, v katerem •e pokazal skrajno bojaželj-aost. Direktno takorekoč je zahteval, da morajo Zed. države stopiti v vojno, in srdito napadal tiste osebe in liste, ki zagovarjajo "iluzijo," da naj Amerika ne vtika prstov v •genj. Ta iluzij^se more uni-iti enkrat za vselej, je vzkliknil. , . ; i . —_ ...._____u..—u Uri. Posledice slabe letine v Halo-] 1 zab s Sv. Andraž, na Miklavževo 1 1940. — Večina našega naroda, posebno pa meščanov, ne pozna Haloz, niti tamošnjega prebivalstva. Haloze so nizko 1 gričevje, poraslo z vinsko trto; 1 le v dolinah je malo orne zem- ; lje. Prebivalce delimo v nekaj . posestnikov s kopico otrok, gor mane, ki imajo poleg . skromne kočice svoj vinograd, in pa viniča:r*je, ki živijo od dela v vinogradih. Slednjima dvema pripada večina Haloža-nov. Torej zavisi vse njihovo življenje od količine vinskega pridelka. Ta pa je letos tako majhen, da si prebivalci ne bodo mogli nabaviti niti najnujnejšega. Huda zima je \ nižjih legah popolnoma unižl-! i trs, Cesar ni storila zima,,, jfj-it dopolnila peronospora in pa skrajno slabo vreme poleti in jeseni. V goricah so brali po 20 do 150 litrov, nekateri pa nič. Res da je cena letošnjemu vinu primerna, a kaj pomaga, ko so kleti prazne! Z nekaj stotaki, ki jih je prejel ubogi Haložan, ne ve ali naj bodo za potrebno galico ali za kruh da ne govorimo o drugih življenjskih potrebščinah. Otroci prihajajo v šolo brez kruha, bosi, razti'gani. Zadnja statistika je pokazala, da več ko polovico učencev nima potrebnega obuvala, po eno samo spodnje perilo, večin^i pa je brez spodnjih hlač. Zima prihaja, a otroci nimajo niti najnujnejšega, — kruha. -o- Hudournik bodo regulirali Novo mesto, 9. dec. 1940. — V območju znanega potoka Težke vode, ki teče po območju šmihelsko stopiške občine je največ hudournikov, ki ob času nalivov uničujejo posevke naših marljivih kmetovalcev. Povzročajo pa tudi ovirt v prometu. V tem pogledu so trpeli ob času nalivov posebno kraji okrog Stopič in ČrmoŠ-njic, kjer je bil vsak prehod v smeri proti mestu ob času na-. livov nemogoč. Voda je vedno zalila vso tamošnjo kotlino. Glavni krivec teh poplav je hudournik Sentjošča. Da na tem področju v 'bodoče ne bo škode, so pričeli z regulacijo nevarnega hudournika, ki se v Crmošnjicah zliva v Težki potok. V zvezi s temi deli bo odstranjen tudi črnomošnjiški ■ klanec, ki je že marsikaterega • voznika spravil v obup. Pri re i gulacijskih delih je zaposle- ■ liih zaenkrat okrog 40 delav-! cev. Za prva dela je odobren ■ kredit v znesku 100.000 din. i Po načrtu bo hudournik imel ti a kovne širine 4 m, na vrhu . 12 m. Struga bo izpeljana v ' poševni legi in bo okrog 5 m • visoka. Zaradi slabega vreme- • na delo počasi napreduje. Če pa se bo delo vršilo v etapah, VERA BREZ DOBRIH DEL JE MRTVA 1 Resnične besede! Če smo že dolžni materielno pomagati revežem, koliko bolj smo še le katoličani dolžni pomagati duševnim revežem, ki so zabredli na brez-verska pota. Človek, ki vero zgubi je velik revež! Kajti z vero je zgubil vse! Ali nismo dolžni takim pomagati, da bi prišli nazaj do vere? Na vsak način. Najbolj jim pomagamo, čs jih pridobimo za katoliško časopisje. To bo trkalo na njihovo pamet in razum in mnoge privedlo nazaj k veri. In to je eno izmed največjih in najvažnejših dobrih del. Vršimo ga vsi s tem, da ob vsaki priliki agitir&mo za katoliško časopisje! AMERIKANSKI SLOVENEC [So] LETNICOl f obhaja letos ( / "Amerikanski \ ) Slovenec" | L°ndon, Anglija. — Kaka je ( Pravzaprav situacija na Balonu? Kaj bo napravila Tur-^Ja? v koijko se je obvezala u&oslavija, da bo sodelovala z v Nemčij0? Taka in podobna Pl'aŠanja belijo danes glave ^r°Pskim diplomatom, zlasti diplomatom v Angliji, in n vPpašanja se zdijo tako važ- n c ' da so začasno potisnil-a v 0 adje celo ugibanja, kje bo- j( | ?. naziji izvršili svoj prihod- j, j?J1 sunek. Saj se pa tudi do-v neva, da. bo ravno tešitev teh 1( .I^ašanj vplivala na načrte, ki g, Hitler snuje za bližnjo bo- i, °^ost. L P« . . v /o vsej pravici se more tr- ^ ;?> da pomeni sedanje stanje n i. 0 napeto živčno vojno, ka- n it iS« _ ^ a- Na ducate raznih mož-j ti obstoja, ravno tako pa je n | c 1 na ducate točk in na du- S( načinov za njih uresniče- ^ Vj ' Predvsem, ali bo Nemčija I ,Jrlfl »a južni Balkan? In, ^ bo, ali bo naletela kje na C(W? prvo vprašanje si da- s. J0 diplomati skoraj enak od- • ?0Vn> v • • L ^ ur> namreč, da bo invazija j t °i"aj gotovo stvar. Toda o ^ • ali se bo kdo nazijem n ^ > Je pa več mnenj. V po- ^ bi prišli predvsem Turči- ^ j dj 'n Grčija, posredno pa tu- y | g) £usija. O Turčiji so si An- • ke Ponehali ustvarjati ka- g na Vftrijive nade. Prišli so g b0 v i- do 'prepričanja, ako y ŠKe 5 država 'v vojno proti c {Jrtlciji, bo_to storila le v slu-ako bodo njeni interesi, v n^ena zemUa direktno { ^eni, nikakor pa ne iz ka- { Jubezni do Anglije, ali pa [ ^Prepričanja, da je pravica r )j angleški strani. O svojem š(.)0 u Pa bo mogla odločiti • tedaj, ko bo videla, kam meri. b0] ede Grči«ie so An^eži , ®igurni in pričakujejo, da ' D0 Postavila tudi Nemcem J Sj)] češ, da bi drugače ijfy vsi njeni uspehi, ki si f itJe do zdaj pridobila proti • b0 iJanom, po vodi. Vzrok, da ? V srčna, se vidi v tem, 1 zanaša deloma na iz-h° pomoč, deloma Vjer a svoje gorato ozemlje, bi nemška "blitzkrieg" . ne mogla priti do pra-q l2raza. ^ ^u£°slaviji se domneva, K0i sicer igrala važno vlo-l>aSjv°(!a Predvsem s svojim tij0 lllln sodelovanjem z Nem-*j^.namreč, da bo dovolile ^^ četam in njenemu voj-to'elt ^terijalu transportacijo S sv°.iega ozemlja. K te-Vihe baje pristala pri razgo-fr^do Zadnji teden in za na-Huijjj 31 Je Nemčija menda ob-h oto]SeVerni del Albanije in Zader, ki je zdaj ita- jjj^ (NO.) 37. Sobota, 22. februarja 1941 amerikanski slovenec ":o 'bolno soprogo. — Vsem ce- s22 njenim rojakom pa želim to ljubo zdravje, ki ga najbolj potrebujemo. Tebi pa, naš vrli list Amer. Slovenec, želim, da bi bila letošnja jubilejna kampanja nad vse zanimiva in uspešna in da bi list Amer Slovenec še dolgo bival med nami ameriškimi Slovenci. Bog s te živi. — Pozdrav vsem ti- nan stim, ki berejo ta list. 0k Anton Marver kan 0--mai IZ DOMOVINE £ — lah V Kranju gradijo vicl V Kranju so pričeli v drugi pa polovici meseca novembra lan- C. skega leta graditi tekstilno šo- vst lo. Glavno šolsko poslopje bo ma dolgo 34 in široko 23 metrov. Tovarniški del bo pa meril na dolgost 78 metrov, na širokost ( pa 32 metrov. Dograditev vse Eu stavbe, ki bo stala na zemlji- mo šču ob Savi med kanalom Maj- bol dičeve elektrarne in potjo, ki poi se odcepi od državne ceste sre Ljubljana-Bled, bo stala nt- bo: kaj nad 7 milijonov dinarjev. Mj Starinska zanimivost Iz Mežice poročajo, da pravi ugtno izročilo, da so tamoš- bo njo cerkev tlakovali Italijani, fa: 1 ko so gradili železnico. V Sta- in rejevem kamnolomu so dobili nil ■ kamenje. Iz lastnega veselja dr - so obdelali tudi plošče za cer- di< > kev, ki od klopi dalje še ni bi- ne - la tlakovana. Tlak je bil samo sk - v presbiteriju in prednjem de- Gi - lu. p C -o--st Pod vlakom Med postajama Slovenska - Bistrica in Pragersko so našli - tik železniške proge ponesre- S! i čenega mladega moža, vsega v di l. krvi. Odrezani sta mu bili obe ži i nogi in tudi drugod je imel hu- ki - de poškodbe. Odpeljali so ga si ii v mariborsko bolnico, kjer je v prišel samo toliko k sebi, da n je povedal, da se piše Jakob ii Zavšek, drugega niso mogli n dobiti iz njega, ker je kjnalu ii umrl. Pozneje so ugotovili, da * a je doma iz Brstnika pri La-a škem in da j.e šel sam pod 0 vlak. ). -o--k t'- Skrb za delavce š :a Mariborske tekstilne tvorni- n ia ce so svojemu delavstvu daro- r ie vale vepje količine moke. Po- č to leg tega so pa delavci dobili m j pri Mariborski tekstilni tvor-di niči zraven moke še tudi po u, 12 in pol kilograma masti. I ili -o--1 ;n Nesreče i a France Podmenik, bajtar, i :iv doma od Škofje Loke je doma ia pri delu tako nesrečno padel, e, da se je moral zaradi poškodb a- podati v bolnico. — Prav tako o- je moral v bolnico Jože Veber, o- šofer iz Škofje Loke, ki je ne- ] d- srečno padel na cesti in se ne- i m varno pobil po glavi. .v- -o--: se Za novo šolo :1a V Vrhovem pri Radečah je ; lo- bila nedavno zbrana komisija, i ia. ki je imela nalogo, da izbere in prostor za zgraditev novih šol- 1 ti. skih prostorov. V to šolo bodo tki hodili šoloobvezni otroci iz vasi Vrhovo, Prapetno, Log, Lo-la- ška gora in delno tudi iz Ho-:li- temeža, ki morajo sedaj obis- 1 a kovato radeško šolo. 10- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA", Dogodki med Slovenci po Ameriki Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) KRIK V PUŠČAVI (146) PIRATE SPEARS THIR5TE0 FOK THE BLOOD OF KEVPO AND "RJTO, SEEING THEIR PLIGHT, TARZAN THOUGHT QUICKLY, THEN SPOKE: svs&ittB wirntjsy-.w mjbUA UOTTED PbXtVRE SYNDICATE. Inc. SOON FROM THE JUNGL.E CAME A QUESTING APE-CALL. TAR7AN KNEW IT. HE ANSWERED--- SUMMONING SQHGRj YO HIS AID. "IF YOU'RE CALLING THAT APE," ZALIM CHUCKLED, "IT'LL DO VOU NO GOOD. I'LL KILL HIM THE MOMENT HE APPEARS!" "IT'S FOOLISH TO KILL THEM. THEY'LL HELP US GE? WORTHS ELEPHANT AS A DECOY, THE SOY AS A HUNTER.'" ZAUM'S GREED OVERCAME HIS ANGER. "LET THEM LIVE." HE GRUNTED. Zalimova pohlepnost je zmagala je i. "Pustite ju živeti," je,zakli«l. Kmalu se je iz džungle odglasita velika opica, ki io je Tarzan poznal. "Če jo pokličeš," reče Zalim, "ti ne boš dobro., napravil. Ustrelim jo takoj,"- "Neumnost je ubiti ju. Pomagala ti^m bosta dobili slonovo kost, sJfiH kot vabitelj, deček kot lovec!" Sulice razbojnikov so bile žejne Key-dove in slonove. krvi. Tarzan, videč njuno' nevarnost, je naglo pomislit in rekel: Amerikanski Movenec / Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Am&riki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: edinost PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto_____________________________$5.00 For one year ---------------------------$5.00 Za pol leta _____________________________ 2.50 For half a year ----------------------- 2.50 Za četrt leta _______________________________ 1.50 For three months ------------------------ 1-50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_______________________$6.00 For one year --------------------$6.00 ?a pol leta__________________3.00 For half a year ------------------ 3.00 £etrt leta ________________—_________ 1.75 For three months ------------------ 1.75 Posamezna številka ---------------------- 3c Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo rsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas lo četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-.liStvo ne vra6a.___________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ George Washington Stran 2 i" - Za Southchikažane So. Chicago, 111. — Kdor se namerava udeležiti banketa ob proslavi 50 letnice Ameri-kanskega Slovenca, ki bo 30. marca v dvorani šole sv. Štefana v Chicagi, naj si preskrbi vstopnice za banket, katere lahko dobi pri Mr. M. Popo-vichu na 9510 Ewing Ave., ali pa pri zastopniku Amer. Slov. ■ C. Crmek. Čas za nabavo ■ vstopnic je določen samo do 8. i marca. l Prestala operacijo Cleveland, O. — Mrs. Ana : Eudnar iz Huntmere Ave se j0 - morala podati v Mount Sina; - bolnišnico, kjer se je morala 1 podvreči operaciji, katero je 2 srečno prestala. — V Glenville - bolnišnici se pa nahaja Mrs-Mary Jereib iz East 69th St. Slovenska poroka Chicago, 111. — V soboto sc i- bota poročila v cerkvi sv. Šte-i, fana ženin Mr. Viktor Mladic i- in nevesta Miss Ana Grill. Zeli nin je sin ugledne slovenske a družine Mr. in Mrs. John Mla-•- dič iz Chicage na 22nd Place, i- nevesta pa je hčerka slove"' 0 ske družine Mr. in Mrs. Matt 3- Grill iz 23. ceste. Mladem« paru želimo vso srečo v novem stanu! a Vest iz domovine ili Cleveland, Q. — Mrs. Matf e- Slej ko iz Arcade Ave. je v dni prejela iz starega kraj11 ie žalostno novico, da ji je v B^' u- kov ju pri Postojni na N.otraUJ' ja skem umrl njen oče v častitljj' je vi starosti 84 let. Zapušča si' ; :la na, ki je oficir pri mornai'icl ab in hčer. Tukaj zgoraj omenje' »•li no hčer, sina Štefana Bartoi^ lu in več sorodnikov, v Brazil^ da ;pa hčer. /a- — od Plin ga je zadušil Reading, Pa. — Pred kra{' kim se je tukaj na farmi zadU' | šil s plinom iz avtomobilske^? ni- motorja John Stupica, ki je b1 ro- rojen v Ameriki. Bil je pol'0' >o- čen. >111 — or- Rojenice po Cleveland, O. — Pri druži"1 Mr. in Mrs. Joe in Lillian Ml*' kar na East 222nd street so ustavile vile rojenice in j^ ar, prinesle zalo hčerko, ma — lei. Žalostna vest iz stare dome idb vine iko Eveleth, Minn.—Mrs. M^ >er, Shukle je prejela te dni 2s' ne- lostno novico iz starega kraj"' ne- cia ji je v Deskovi vasi, ja Stari trg pri Črnomlju, 2G. oktobra umrl njen ljubi^ ni oče v častitljivi starosti ° [ je let. Pokojni je bil pred več K j 1 j a, ti v Ameriki in sicer v drŽ^ ere Michigan v okolici Dollar Bw šol- Tukaj zapušča dve hčeri, xlo raj omenjeno in Lucijo oino^ va- no Kapsh, v starem kraju P Lo- sina Petra, pri katerem je PrCJ Ho- živel svojo starost. — Bog ^ j bis- daj večni mir in pokoj! Širite in priporočajte 1'i 'A" i "Amerikanski Slovenec!" nazaj na. svoje posestvo v Mount Vernon. Živel je tam še tri leta do starosti 67 let, ko je umrl in postal je za večno počaščen pojav v ameriški zgodovini. lep Dne 22. februarja 1732 se je rodil na plantažni farmi ni v Bridges' Creek v Virginiji George Washingtpn, ki je v sve zgodovini te dežele poznan kot njen oče. Ameriški narod se hvaležno spominja George Wash- le ingtona — sijajnega vojskovodje v vojni za neodvisnost, ;v sposobnega državnika in prvega predsednika Združenih me držav. V drugi polovici osemnajstega stoletja je bil sla Washington nekaj več kot ameriški voditelj — on je bil vo- je. dilna postava tudi v svetovni zgodovini one dobe. Sin aristokratske družine virginijskih veleposestni-kov, začel je svojo karijero v starosti 18 let kot častnik mi-lice. Borba med Francozi, utrjenimi v Kanadi in v dolini kr Mississippija, in Angleži, nastanjenimi ob atlantski obali., va ki je imela odločiti, kdo naj zagospodari nad kpntinentom, 1Ui se je tedaj bližala kritični stopnji. Francozi so imeli mno- sk go indijanskih plemen kot svojih zaveznikov. V tej vojni, " ki je končala s popolnim izgonom Francozov, je Washing- T ton služil na angleški strani in dobil praktično izkušnjo v m vojskovanju. je Ko je Angleška začela svoj zgodovinski spor z ameri- n« škimi kolonijami, je bilo javno mnenje v kolonijah ostro ~ razdeljeno. Mno-o starih ustaljenih družin je sicer pod- ^ piralo zahteve za «":ju samostojnost, ali se je proiivilo od-delitvi od "mate: -domovine". Neki zgodovinarji trdijo, & da, ko je izbruhnilo dejansko vojskovanje, ne več kot tretjina izmed treh milijonov prebivalcev kolonij je podpira- i la revolucijonarne odbore, ki so si bili prilastili vladne oblasti. Tisočero se jih je dejanski pridružilo britanskim £ vojskam proti ameriškim "upornikom". "Tories" — kakor n so nazivali te pro-britanske elemente — so napadali upor- 0 nike kot "brezpravne bande", sestavljene večjidel od "tuj- j( cev" in vodene od sanjačev in "izdajic". ' . n Skupaj z Benjamin Franklinom, Samuel Adamsom in a Thomas Jeffersonom, je Washington od samega začetka • igral odločilno vlogo v uveljavljanju in obrambi kolonijal- 'L nih pravic. Vdeležil se je kampanje za bojkotiranje angle- j škega blaga in bil je član prvega Kontinentalnega kongre- b sa. Ko je drugi Kontinentalni kongres proglasil neodvis- v nost Združenih držav, sklical je vojsko in naprosil Wash- 8; ingtona, naj prevzame njeno vrlino povelje; on se je takoj 1 odzval pozivu. j Tekom naslednjih šestih let je Washington vodil pre- s senetljivo vojaško kampanjo. Zdelp se je neverjetno, da bi r njegova krdela prostovoljcev, slabo izvežbanih, slabo obo- c roženih in slabo preskrbljenih, mogla premagati discipli- i nirano redno vojsko največje velesile v Evropi, ki je imela j popolno kontrolo vseh oceanov in je mogla blokirati ame- . riško obal. Ali Angleška je vodila le z polovičnim srcem \ vojsko in mnogo angleških voditeljev je odkrito simpatizi- B ralo z Amerikanci. Ameriška borba za neodvisnost in vi- i soki ideali, ki so prešinjali revolucijonarce, so bili med tem * vzbudili zanimanje sirom sveta. Prišli so prostovoljci iz Nemčije, Francije, Švedske, Poljske in drugih dežel, da se j pridružijo Washingtonovi vojski. Končno je francoska ( vlada javno stopila na stran Amerikancev in odposlala 1 brodovje in ekspediciionarno vojsko v pomoč kolonijam. } Po mnogih porazih'tn strašnih mukah je bil Washington . končno v stanu prevzeti ofenzivo. V oktobru 1781 je obkolil glavno britansko vojsko v Yorktownu. Britanci so se padali in vojna je bila dobljena. Ko je vojskovanje končalo, se je Washington umaknil na svoje posestvo v Virginiji. Z ogorčenjem je odklonil ponudbo nekoličine častnikov, ki so ga hoteli proglasiti Kraljem in izjavil, da bi kaj takega pomenjalo največje zlo za to deželo. Konstitucijonalna konvencija se je sestala 1.1787 in Washington je predsedoval. Prihodnje leto so bile volitve in Washington- ie bil Lvoljen prvim pveisedni-; kom Zdrpženih držav.' Dne 30. aprila 1789 je bil zaprisežen v mestu New York. Ponovno izvoljen po štirih letih je za osem let vodil brod države v'težkem času začetnega razvoja in burnih svetovnih dogodkov. Odločno se je pro-tivil vmešavanju v evropske homatije. Odklonil je tretjo nominacijo, spisal zgodovinsko slovesno poslanico, ki je postala temeljni kamen ameriške politike, in umaknil se VERA — PTICA LEPOTICA ti, — ODKOD? hla Canon City, Colo. kai Bog podeli vero. Je tedaj sm vera bistveno dar božji. Če ve- cla ro zapraviš, se težje povrne, ja vendar Bog je in ostane ne- nj£ s končno milostljiv. Ne smemo zn; obupati! , zn; Radi se motimo. Postavlja- pel mo se s svojim bistrim razu- spi mom, pripisujemo sebi v,se do- joi brote in duševni napredek, nji Motimo se! Še nasprotnikom vo: vere prehudo zamerimo, me- ski .sto da bi za nje molili. Sami tjc smo v vedni grozni nevarno- m< sti, da bi izgubili 'to — ptico st£ lepotico. Potem smo svoji last- stj ni sovražniki in sovražimo ves pr svet v temni noči nevere. — sk Poglej in razmišljaj, kaj se go- mi di sedaj v krvoločni vojni. Po- zg glej in razmišljaj, kaj se godi di |v razdejanih družinah. Tudi med našimi rojaki se izgublja ne sladko, prepotrebno rodoljub- so . je. — Podlage ni, vere ni. m Pomni. Pridobitev vere ni C< kar popolno naše delo in izgu- rc ba vere ni kar izjemno naša sr hudobija. Drugi so dostikrat k; 1 krivi, ker na nas močno vpli- m . vajo in je treba vedeti, da d' nadnaravno spoznanje vere, tc skrajno presega naš plitvi in s( mnogokrat preoblačni razum, it - j-~ Strasti omamijo. Sam sku- k šaš, koliko ti je mogoče pa- d metno misliti, kadar, si razbur- n jen, si hudo jezen, pijan, ali o _ neizmerno zaljubljen. — Vera n 0 — ptica lepotica, išče dosto- š jen, lično vre j en prostor, kjer c J se more udomačiti. Vera je d ■ dur božji, — ptičica iz'nebe- z škega raja. š i- Prevzetni farizeji so pripe- p l- Ijali grešnico Magdaleno pred r e Kristusa, naj bi jo prepustil v n kamenjati. Kristus pa pravi: s Kdor je brez enakega greha, J ir . . . , naj prvi vrze kamen vanjo, c Ona je ponižno spoznala svo- j j- jo krivdo, tožniki so pa zakrk- 1 njeno spoznali, da je Jezus ču- 1 n dovito pogledal in po božje £ a presodil srca. Ona je dobila ' vero, oni so jo pa odbili. — Lazarja, tri dni v grobu, je e" Kristus obudil. Da je bilo to i e- božje delo, je bilo prav tako ] S- razvidno, kakor je dve in dve : štiri. Nekateri so vanj ver ova-, i • li, drugi so se prestrašili in jeli i ' razmišljati, kako bi ga umorili. — Herod je slišal, kako so se prerokovanja o Mesiji spol-bi nila. On je sklenil pomoriti vse O- dečke v starosti od časa, ko se je Modrim prikazala zvezda. ja Modri kralji so počastili Dete kot, Kralja vseh Kraljev. Kje L" je bil pristop vere pripravljen, ^ kje ni bil pripravljen?. Vemo, -1- slišimo. Zgodovina nam jasno, /i- neoVfgljivo spričuje dela Kri-ini .stusova. Vendar, kje je vera?, iz — Vem, vidim čudeže. To je se že nekaj, toda še veliko je tre-ba. Ne smeš se prodati v suž-. nost, ne smeš misliti, da ima lla ta svet vse bogastvo za tc.. m. pravi dom, nič. No smeš misli-on ——--......... ti, da je v tvojo korist vse na hlastno zagrabiti in uživati, kar yidis in se ti ponudi. Ne smeš se dati preslepiti, misleč, P cla je lučica tega življenja večja kot mogočno sonce življenja. . . jutri. Skušaj jasno spoznati, da vse to, kar imaš ali znaš tukaj, je vredno komaj pi pet centov, kar pa lahko je sprejmeš tam, je vredno mili- dc 'jone. To niso sanje, puhla sa- pc njarija, marveč pristna goto- z\ vost. Podlaga je vendar trdna bi skala preteklosti širno razode- ni tje od zgoraj. Svetovno znani bi modroslovec Bergson, 80 let m stari mislec, je v kratkem po- Z . stal katoličan nekoliko let S! , pred smrtjo. Kot veren žid je lj • skrbno iskal resnico. Globoko t( • modroslovje in neoporekljiva z< ■ zgodovina je 'bilo njegovo vo- p i clilo. — Eden izmed mnogih. si i Nedavno sem govoril z be- s; i nediktinskim bratom v Atchi- š< - son, Kans. Bil je pred leti v v moji fari St. Mary's, v Pueblo, t< i Colo. Dejal je: Če bi moji so- d - rojaki Hrvatje vedeli, kako č i smo v samostanu preskrbljeni, n t kaj se učimo, kako veselo gre- k - mo svojo pot, vem, da bi jih r a dosti prišlo.Ravno lajičnih bra- r lov premalo dobimo.Imajo kot _ n sobratje duhovniki prav enako i i. in dostikratveč zaležejo v vsa- 1 i- kem oziru kot duhovniki. Tu- ] i- di njih zasluženje nikakor ni j manjše kot duhovnikov, samo g li opravki so drugačni. Hlač jim t a ni treba trgati toliko časa po i ■>■ šolah, izurijo se pa v svojih ] •r opravilih, tudi v kmetovanju, ie da so pravi veščaki ter vzvišen s- xgled delavcem. Se visoko izšolan duhovniki radi delajo e- pod njihovim vodstvom. Je na id moč potrebno, da izkazujemo ;il važnost obrti in kmečkemu go-i: spodarstvu. Cast komur čast! a, Zanimanje za taka stanovska o. opravila je boj proti revščini, 0- je rešitev vsake dežele. Nika-k- kor ni to kak nižji stan. Sv. u- Benedikt je tako navdihoval je svoje redovne brate že pred la 16. stoletji in še sam ni hotel - postati duhoven. Blagi duh je je širil, pravo kulturo, stoletja sito rom sveta ter je obrnil širne ko puščave v najbolj rodovitna ve zemljišča. Ali mar napačno a-, razpoloženje dandanes ne kli-eli če glasno za povrnitev blaže-ri- nega duha? Kaki naprednjaki so pa smo? Vera, blagi dar vere 01- poživlja vse naše slabe moči, rse da se bolj nujno trudimo za se svetski in večni blagor svoj in la. svojih. Redovni stan, ustanovite Ijen po božjem navdihnenju, :je le olajšuje in močneje pospe jn, šuje, da se ohrani, kar je naj-io, več vredno — živa vera. Vabi, io, vabi, — ptico lepotico, polju-ri- buj jo, da pride in ostane v i?, tvojem srcu. Vsi dobro vemo, je milost božja, dar božji, ima re- nasprotstvo, da ne posije v na--iž- šo dušo. Enako ima nasprot-ma stvo naša pamet, da ne more te., prav misliti — jeza, pijanost, sli- ošabnost, sploh vsaka razu.z- I M . danost. Enako ima naspre ~;o stvo sonce, da njegova svetlo- nj ba ne prisije na našo zemljo lju Megla, sivi črni oblaki, druge po zvezde pridejo vmes, ali mi li sami zakrijemo svoje oči. Son- da ce pa ne izgubi svojih moči, ka sonce ne izgubi svoje svetlobe, us] le nasprotstvo vse zakrije. Sle Enako, prav enako je nasprot- na stvo krivo, da vera ne pride v te našo dušo. — Prelepa ptica le- sti potica se priseli tje, kjer ni nasprotstva. P. Cyril Zupan, O.S.B. -o- PODRUŽNICA SŽZ V MILWAUKEE PRIREJA DOMAČO ZABAVO Milwaukee, Wis. pc No, kam se pa podamo na sk pustni torek? — Kaj vprašu- lo ' ješ, saj veš da vsi pojdemo na dc ■ domačo zabavo, katero priredi T< podružnica Slovenske ženske dc • zveze*št. 12, v Milwaukee. Za- pj i bava bo v S. Side Turn dvora- st ■ ni. Tam bo ta večer obilo za- šč i bave in pustnega veselja, za di t malo svoto samo 50c za osebo, se - Zato pa pridite vsi prijatelji L. t SŽZ. Se posebno ste pa vab- k; ? ljene vse članice, da prav go- j tovo pridete, vse tiste, ki ste i zdrave, saj vse imamo enake i- pravice in seveda tudi dolžno- v sti. Katera morda pravi, češ, n saj plačam asesment. Toda, to k i- še ni vse. Vedno pride kaj no- n v vega, kaj drugega vmes in po- k ), tem mesečni asesment ne za- s-)- dostuje. Bodite torej dobre k o članice in pripeljite na toy do- 1; i, mačo zabavo tudi svoje možič- v 5- ke, da bodo še oni veseli z na- 1 h mi na pustni torek, saj je pust-i- ni torek samo enkrat na leto. )t — Vabim tudi članice sosed-:o njih podružnic, da bi se ude- I i- lc-žile haše domače zabave, ka- t ■i- kor tudi 'druga društva, da c ni pridete na to našo zabavo v S. 1 io Side Turn dvorano na pustni i m torek dne 25. februarja zve- < >o čer ob 7:30. — Nasvidenje in a ili pozdravljeni! ] u, Marica Kopač, preds. 511 -O- z- VEST IZ SHRBOYGANA jo Sheboygan, Wis. ia Iz bolnišnice se je povrnila . no tukajšnja rojakinja Uršula o- Marver, ki je prestala težko >t! operacijo. Sedaj se nahaja doka ma pod zdravniškim nadzorni, stvom. Bog ji daj ljubega :a- zdravja, ki je največja sreča >y. na tem svetu. Jaz in otroci že rai kar komaj čakamo, da bo ed zdrava. Nikdar pa tudi ne bom | tel poza'bil, koliko dobrih ljudi je imamo tukaj v Sheboyganu, ši- ko so tako pogosto obiskovali ne mojo bolno ženo. Hvaležen na vam bom do zadnjega zdihlja no ja. Vsem se na tem mestu prav tU- lepo zahvalim za obiske in pa že- tudi ki ste darovali cvetlice, iki ali sadje. Naj vam Bog popla-3re ča, kajti jaz vam ne bom molči, gel vsega povrniti, kar ste doza brega storili in bolnico V bol-in nišnici tolažili. — Ne smem ov- pozabiti sloverlskega g. zdravju, nika Dr. Josip Kovačič, ki se pe tako trudi okrog bolnikov, da aj- jih ozdravi in tako lepo slo-ibi, vensko z njimi se pogovarja, ju- On lepo slovenščino govori in ; v z nJim se je lahko pomeniti, no, Zeliti je, da bi se naši rojaki ma v bolezni k njemu zatekali, na- Kar se tiče novic iz naše na-i'ot- selbine jih ravno ne vem veli-ore ko, ker sem preveč zaposlen s ost, pečlarstvom in bolnišnico, ka-;uz- mor sem hodil obiskovati mo- v korist tare sv. Štefana VELIKA IZBERA ■• •• : Pri višjih cenah poseben popust. JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAft CHICAGO, ILLINOIS Zbral J. K. Kazotič, Avguštin, (1253— lo29), hrvaški škof, svetnikom proglašen po papežu Kle-toentu XI. Gospodnetič John, O. de Dominis, (18—188), dalmatinski mornar, soprog havajske kraljice Lilioukalani. Don Ameche, ameriški ra-dio-igi-alec, dalmatinskci-hrva-Kkega pokolenja. Podgoršek Deša, iznajditelj bubble-plesa in učitelj sloveče Plesalke Sally Rand. Sikat V. (1521—1590), pa-Pez, dalmatinskega pokolenja. Slatkcnja Jurij, (1456— 1522), slovenski škof in ustanovitelj dunajskega pevskega zbora. Marco Polo (1254—1323), rojen v Korčuli, Dalmacija, Pfvi prepotoval Azijo. Križanovski W. B. (1824— '-67), Poljak, general ameriške vojske, prvi guverner Ala-pokopan na Arlington po-, kopališču v Washingtonu. Konvulovic, A 1 e k s a n dcr, (1550—1608), hrvaški duhov-n^k, pisatelj in papežev poslank na Poljskem in v Rusiji. Gradič Štefan, (1613— 1(583), hrvaški duhovnik, pes-^'k in upravitelj vatikanske knjižnice (v Rimu, čigar narednik, je bil sedanji papež XII. ob času svoje izvolitve. Benešič Peter, (1596— 3642), hrvaški duhovnik in tajnik-diplomat papeža Urbana VII. Bloch C. Charles, (1878), ameriški admiral, vrhovni poveljnik ameriške mornarice, on je češkega pokolenja. Braslav Boris, (880—950), zadnji vojvoda rimskega cesarstva za slovensko-hrvaško Panonijo. Brodarič Štefan, (1490— 1559), hrvaški škof, dvorni kancelar ogrsko-hrvaške pod kraljem Ludvikom II. Bunič Jerolin, (1675— 1750), hrvaški duhovnik in patrijarh v Carigradu. Gangl Engelbert, (1873), slovenski pesnik in pisatelj. Vrhovni pokrovitelj jugoslo-vaskih sokolskih društev. Ro jen v Metliki. K x i s| 'm a n Fran Ksaver, (1726—95), Slovenec, najbolj svetovno sloveči izdelovatelj cerkvenih orgel j. Nemanija Štefan, (1133— 1200), srbski vladar, ki je odstopil in postal menih ter bil proglašen za svetnika pravoslavne cerkve pod imenom sv. Simeon. Niemczewicz Julian, (1757 —1841), polsko-ameriški pisatelj in pesnik; oseben prijatelj Jurija Washingtona. Mussolini Benito, (1883) italijanski diktator, katerega rodovina je baje iz Ogulina, lcjer se nahaja še danes mnogo družin po imenu Musulin. SSika predstavlja novi samostan slovenskih šolskih sester v Lemon tu, Illinois, ki bo slovesno blagoslovljen dne 30. maja 1941. ustvarjanje in razvijanje sil, nikakor pa ne sme povzročiti rušenja in podiranja vsega, kar je bilo ustvarjeno. BOJ MED ZLATOM IN KRVJO Načelnik oddelka za zunanjo politiko v vodstvu narodne ^pcialistične stranke v Nemčiji' Rossenberg, je imel pred ^dolgim v Parizu v prostorih ^ncoske poslance zbornice Zanimivo predavanje "O ide-francoske revolucije." Ker *c govor zanimiv v toliko, ua ^kaže temeljne miselnosti Orodno socialističnega gospodarskega programa ga objavimo. Vsak čitatelj naj o tem ^'ogranni sodi po svoje. Obujamo le v informiranje. Govornik je v uvodu naj-poudaril, da se je lotil te-8a Predmeta s polnim razumevanjem za zgodovinske dogodke te dobe in z vsem spo-"tovainjem borbenosti francoskega naroda. Poudaril je, da rad na temelju zamisli, ki j1*1 je prinesla francoska re vohlja, razložil razvoj dogodkov. ki so rodili vzroke velikih sPopadov med evropskimi na-l°di, nato pa je nadaljeval: "2. avgusta 1914 se je začel velik splošen boj med zlatom 111 krvjo. Spopad se od leta l939 dalje nadaljuje, kajti v fevetovni vojni je zlato samo Navidezno odneslo svojo zmago." Rosenberg je rekel, da v dajanji vojni zmaguje kri, "to-le.i stvarjalna plemenska sila Evrope, ki odstranjuje V8e zajedalske in izkoriščeval-• sile, sile, ki so mislile, da ^°do še naprej neovirano trgo-Va'e in požigale po evropski celini. "Dobro vemo,"— je nadaljeval — "da francoskemu ^rodu konec 18. stoletja ni ^Ostalo nič drugega kot da pralno propade, ali pa si po-izhoda v uporu. Nesporno pjstvo, ki govori za nezlom-Jivo življenjsko silo franco-naroda, je, da se je (''Utic0ski narod pri tej izbiri %cil za upor. Toda krilati-3 Pod katerimi je bil povzro-{ in izveden njegov upor, ni-Pripeljale človeškega rodu 0 zaželjenega cilja: Niso amreč služile zdravim in naj-t« stvarjalnim silam, ^več so zapeljale ljudstvo . a Pot meglenih, nedoločenih ^ ^antastičnih misli. Zamisli ]|fUc°ske revolucije predstav precenjevanje razum? moči, ki so pomagale o-' dJati duševne ve^j med ljud- mi in rodno grudo. Posledica te odtujitve od glavnih temeljev resničnega življenja je bila v tem, da so začeli ljudje^ zanemarjati lastno kri, svoj ponos in plemensko zavest. Z drugimi besedami povedano, takšne zamisli so naredile zajedalce iz Palestine med ljudstvom priljubljene in so tudi dovolile, da je med ljudstvom prišla zamorska kri, ki je tuja vsej Evropi in ki Evropo tudi sovraži. Krilatice o narodnostni strpnosti so bile sprva samo plod sanjarjenja dobrohotnega zanesenjaka, pozneje pa so postale nevarno orožje političnih zarotnikov. Nazadnje so prišle v roke pra' vih političnih zarotnikov in zločincev. Proglasili so neomejeno svo bodo, čeprav si niso bili čisto na jasnem glede tega, cla mora biti svoboda, to se pravi resnična svoboda, le možnost za Rosenberg je nato nayajal besede nemškega filozofa Fichteja, ki je nekoč rekel: "Judje niso dobili samo enakopravnosti, temveč dvojne pravice. Po eni strani so bili judje državljani judovske države, države brez meja in bre^ tal, po drugi strani pa so bili enakopravni državljani držav, v katerih so bivali. O svobodnem zidarstvu je rekel, da si zgodovine francoske republike in francoske revolucije sploh ni mogoče zamisliti brez vpliva svobodnega zidarstva. Mar niso glavne krilatice francoski: revolucije vznikMle najprej v svobodnozidarskih ložah. Ta zveza med revolucijo in svobodnim zidarstom je morala v logičnem razvoju povzročiti čedalje večje zlo in vse težjo posledice. Zato moramo pred glavnimi krivci za vojno 1. 1914 navesti glavna svobodno-zidarska središča, judovski velekapital, ki je v zvezi z mednarodnim svobodozidar-stvom složno deloval. Tako je nastala v svetu borba zlata in krvi, namreč borba judov proti sili zdravega življenja in ustvarjanja." O sedanjem položaju je govornik dejal: Boj za zlato je v prvi vrsti" lcfeoloski boj. Rosenberg je tudi rekel, da jc narodno socialistična revolucija leta 1940 izvojevala zgodovinsko odločitev in nato rekel: "Prvikrat v zgodovini se pojavlja ljudsko gibanje, ki je v pravem smislu te besede izšlo iz rodne grude, izšlo iz osrčja pravega narodnega življenja. To je gibanje, ki temelji na globoko pojmovanem pogledu na svet, in to je gibanje, ki razpolaga z enim najmočnejših vojaških orožij, kar jih pomni zgodovina sveta. Za tem gibanjem stoji najmočnejša volja, kakor je še ni bilo v Nemčiji, medtem ko izvira tega se mora ta 30 letna vojna med zlatom in krvjo v Evropi, boj med 18. in 20. stoletjem, končati z zmago krvi. ZA NAŠE GOSPODINJE LAD TA SE PREVRNTT A Nekaj besed o presni hrani Glede na ta nedavni sestavek na naši strani dodajamo: Najbolj tečna je pšenica in ov-j-eni kosmiči. Ovseni kosmiči vsebujejo vse sestavine, ki so potrebne za okrepitev mišic. Dalje so važni orehi, vendar je nevarno, če jih zaužijemo preveč, posebno pa naj se jih varujejo ljudje, ki imajo večkrat vnetje v grlu in sluznicah. — Vse solate naj si zabelimo s citronovini sokom namesto s kisom. — Soliti pa ne smemo rastlinskih živil pra,v nič. Kuhinjska sol je strup! — Neki švicarski zdravnik dokazuje,, da dobimo soli dovolj iz rastlin samih, kolikor jo potrebujemo za svoje telo: Kuhinjska sol jako škodljivo obremenjuje ledvice, ker mora iti skozi nje in skozi kožo ven, kar vzame mnogo potrebnih telesnih moči. Z dijeto brez soli pa se da nasprotno ozdraviti mnogo bolezni, tako na primer različne lišaje. Če kuhi dodajamo, čebule, česna, peteršilja in podobno, nam te začimbe nadomestijo sol za okus. Vso rastlinsko hrano zabelimo s smetano, z oljem in s citrono-vim sokom. Taka prehrana ohrani človeka svežega in mirnega. Posebno živci se okrepijo, da niso razdražljivi. Obutev Ženske, ki morajo veliko stati ali hoditi, naj posebno pazijo na pametno obutev. Čevlji, ki ti niso prav, te bolj spravljajo v slabo voljo, kot si misliš. Čevlji naj bodo tako dolgi in široki, cla prsti niso stisnjeni v njih, ampak da sc položno drug zraven drugega. Ko si kupuješ čevlje, si ne pomeri le enega Čevlja, ampak oba in malo hodi v njih po trgovini. Več žensk pravi, da laže hodijo v čevljih z visokimi petami., Vendar niso čevlji i prav visokimi petami priporoč Ijivi, saj so večkrat prav oni vzrok, da je telesna drža napačna in to škoduje zdravju. Pete naj bodo srednje: ne prenizke in ne previsoke. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Mesena štruca Ostanke govedine dobro sesekljaj in dodaj enako količino kruhovih dx*obtin, dve stepeni jajci, dve sesekljani in prepraženi čebuli, tri ali štiri vejice sesekljanega peteršilja, sol, poper in pol kozarca belega vina. Vse to dobro premešaj in pusti pol ure počivati. Nato namazi model z mastjo ali surovim maslom, ga napolni z mešanico in peci v ne pre vroči pečici 40 minut. Pečeno zvrni na krožnik in serviraj še vroče k prikuhi. --o- ZLATEGA JUBILEJA "A.S." Ko se je na tovornem parniku Rampn de Larringa premaknil tovor 8,000 ton železa, namenjenega za Anglijo, so je ladja dobesedno prevrnil^ in v tem stanju jo kaže gornja slika. Nesreča, $>ri kateri je eden od moštva izgubil živ-ujeoje, sj je ptifretUa bluu. delfwaxjtksga obrežja. _ . _,___________ Ohrovtova juha Vzemi glavo ohrovta, masti, bele moke,trič6trt funta krompirja, eno čebulo, sol in eno klobaso. Iz masti in moke napravi prežganje, dolij vode, dodaj na rezance razrezan ohrovt, nato olupljen in raz rezan krompir, nazadnje dodaš še narezano klobaso. Ko je ohrovt mehak, je juha kuhana. Rdeča pesa po novem načinu Ni treba, da bi rdečo peso jedli vedno le kot solato. Poskusi na ta način: Rdečo peso operi in jo daj kuhat. Kuhano olupi in razreži na prav fine listke. V posodo daj malo masti, ali presnega masla, ali i olja, nato čebulo, sesekljanega peteršilja in potem še peso ter naj se malo duši. Potem poliješ vse to s skodelico mle^ ka in naj tako četrt ure vre. Slednjič osoliš in dodaš paprike. To je izvrstno za k razno vrstnim jedem iz krompirja. -o- Zrezki iz špinače Skuhaj dva funta špinače in jo površno sesekljaj. Potem nastrgaj funt kuhanega ali surovega krompirja, katerega primešaj špinači. Zraven primešaj še jajce, malo moke ali dobtin, osoli in popopraj. Iz te gošče naredi hlebčke, ki jih praži na masti. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Številnejši in številnejši odzivi prihajajo na uredništvo glede proslave zlatega jubileja "Amerikanskega Slovenca," ki se bo vršila na Tiho nedeljo dne 30. marca 1941. Kolikor dosedaj znano, se pripravljajo rojaki v Jolietu, AVaukeganu in v Milwaukee, da pridejo v svojih skupinah. Mnogo posameznikov bo iz drugih krajev. Dosedaj se je prijazno odzvalo že 7 odličnih slovenskih gospodov duhovnikov, ki so: Very Rev. ;dekan Matija Šavs, iz Shakopee, Minn, ki bo pri maši v cerkvi in potem v dvorani glavni govornik. Iz C]evelanda, Ohio se je odzval veleč, g . kanonik in župnik, John J. Oman, ki je obenem predsednik Baragove Zveze v Ameriki. Iz daljne Colorado se je odzval odlični duhovnik rodoljub zlatomašnik preč. g. P. Ciril Zupan, OSB. Iz Jolie-ta se je odzval preč. g. župnik M. J. Butala, Duhovni vodja KSKJ. in pomožni župnik preč. g. George Kuzma. Iz najstarejše slovenske pi-jonirske naselbine pri Sv. Štefanu v Borštu v Minnesoti se je navdušeno odzval preč. g. župnik John Trobec, nečak pok. slovenskega škofa v Ameriki Rt. Rev. J. Trobeča, ki piše: "Dragi gospod IPošiljam dva dolarja za banket, eden je zame, eden pa za mojega brata Rev. Jožefa Trobeča, župnika v Elk River, Minn. Oba upava, da nama bo mogoče, da se udeleživa te redke slavnosti "Amer. Slovenca," ki sva ga brala že doma v Polhovem Gradcu, odkar je začel izhajati. Upam, da se bo na stotine vojakov oglasilo in tudi udeležilo! Bog Vas blagoslovi! Uda-ni, Rev. John Trobec." Mr. Anton Grdina,znani požrtvovalni narodni delavec y Clevelandu, Ohio, pa piše: "Veseli me, da se razvija tako zanimanje za zlati jubilej "A. S." Pridem! Ravno sem obveščen iz N. J. da so dospele iz starega kraja nove filmske silke, na katerih je filman pogreb pok. Dr. Antona Korošca in mnogo drugih zanimivi slik. Vse bom prinesel seboj. Po programu bom kazal brezplačno slike. To bo dan, ka-koršnega še ni bilo." Poleg teh so se dosedaj že odzvali: Mr. Jožef Zalar, glavni tajnik KSKJ.; Mr. Frank J. Wedic, glavni tajnik DSD., Mr. Joseph Klepec, gl. blagajnik DSD. in večletni bivši upravnik in urednik "A. S." Vsi iz Jolieta. In vendar to je še le začetek. Vsem, ki se za proslavo zanimajo in se mislijo udeležiti svetujemo, da se prijavijo čim-preje. Določili smo, da se bo- -do tiketi prodajali samo do 14. marca. Zgleda pa, da bodo razprodani že preje. V dvorano gre samo gotovo število ljudi. Zato, če bo kdo čakal in odlašal s prijavo in zanj ne bo prostora, taki bodo morali sami sebi pripisati krivdo, če se ne bodo pravočasno priglasili glede udeležbe in glede nabave vstopnic. Najnovejše vesti najdet« v dnevniku "Amer. Slovencu!" POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. v ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA, Cermak Rd. in Wolcott Ave. V NEDELJO, 23. FEBRUARJA '41 Vsi rojaki v Chicago in okolici ste uljudno vabljeni. Za najlepše in najbolj smešne kostume bodo lepe nagrade. Za jed in pijačo bo tudi dobro poskrbljeno. Začetek 7:30 zvečer, Vstopnina 35c. -t- Za otroke 20c. ZDAJ-DOKLER SE LAHKO! je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le Brzojavnega pošiljanja V ta namen tu navajamo cej-ie jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za br«ojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotali na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cenc tu navedene. , NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $ 3.20................100 Din Za $ 5.00................200 Din Za $ 6.75................300 Din Za $ 8.55................400 Din Za $10.00................500 Din Za $12.00.......;...... 600 Din Za $13.75.............. 700 Din Za $15.50.............. 800 Din Za $17.25.............. 900 Din Za $18.50....v........1000 Din Vse pošiljatve naslovite na: namiznih radijev vseh vrst modelov Mnogi imajo rajši majhnq namizne radije, da jih postavijo kar na mize, ali omare, ali da jih postavijo poleg postelje v spalnico. Mi imamo izbiro takih namiznih radijev aparatov, ki so napravljeni močni in sprejemajo vac postaje. PRODAJAMO JIH OD $8.95 do $49.95 Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramafon-jg ski "attachment" in istega spojitf z tem radijem in imate za mal denar g radio in grama£on. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda, | Knjigarna Amerikanski Slovenec | 1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois Sobota, 22. februarja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 NOVI SAMOSTAN SLOVENSKIH ŠOLSKIH SESTER ZANIMIVE DROBTINE ZANIMANJE ZA PROSLAVO Maškaradni ples — priredi — Ženska Zveza njegova notranja sila iz 80 mi lijonskega ljudstva, ki z vso svojo življenjsko silo nastopa proti rušilnim silam. Zaradi AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. februarja 1941 KDOR DRUGIM JAMO KOPIJE... V Koračici pri Mladenovcu oba sinova s puškinim kopijo živel kmet Dušan Živkovič i,,ni. V tem trenutku pa je po-v miru in blagostanju s svojo čil strel. Ker je imel Dušan ženo in dvema sinovoma. Pred i puškino cev obrnjeno proti se-dvema letoma pa je smrt ugra- j bi, ga je strel tako hudo ranil, bila Dušanovo ženo, Kmalu jda je k maju izdihnil. Naboj, po njeni smrti se je Dušan ki ga je namenil- svojemu sinu spoznal z Angelino Petrovič, Pavlu, je postal usoden za oče-ki je zelo lepa in tempera- ta. Orožniki so oba sina areti-mentna, vendar pa na slabem i ali, dokler se z gotovostjo ne glasu in je že dolgo časa zna- bo dognalo, kdo jo zakrivil na kot ciganska ljubica. Zvito očetovo smrt. dekle jo znalo zaplesti Dušana -o-- v svoje mreže in ga pripravi- NIKELJ NAMESTO SREBRA lo tako daleč, da je bil pri- Sledeča zgledu drugih dr-pravljen vzeti jo za ženo. S tr. žav je zdaj tudi Švedska skle-očetovo namero pa seveda ni- nila, da bo zamenjala srebrne sta bila zadovoljna njegova si- novce z novci iz niklja, nova. Prišlo.je do hujšega prepira, med katerim je Dušan zgrabil svojo lovsko puško, po- Predstavite vašim prijate-meril na sina Pavla in sprožil, ljem "Amer. Slovenca" in jim K sreči pa je puška odpoveda-jga priporočite, da se nanj na-la, nakar je kmet navalil na roče! ROMAN P. Bourffet J. M. Trunk. burjenju uganila, da to ne more biti nihče drugi kakor Edvard Tcrmond. Brata sta se zaprla v pisarno. Ona je ostala v salonu, napol mrtva od strahu. Zdaj pa zdaj je slišala iz pisarne razburjene glasove, a ni mogla razumeti besedi. Brat je končno odšel skozi salon in jo pogledal s takimi očmi, da je skoraj zledene-la od strahu. "In še prav tisti večer," je nadaljevala, "je Jacques moral v posteljo . . . Ali zdaj razumeš moj obup. Saj ne gre za naše ime. Kaj me to briga!... Vedno mu govorim, kaj nama je na tem. Ali naju more to blato doseči?... Ampak njegovo zdravje!... Zdravnik pravi, da je vsako močno razburjenje zanj strup . . . Oh," je zav-pila, "ubil me bo!" Ta krik, ki me jo spet spomnil, kako globoko ljubezen goji do očima, ta krik sem moral slišati to minuto in v teh mislih, ki sem jih mislil. "Ali si ga videla," sem jo vprašal, ne da bi kaj pomislil na svoje besede. "Če ti pa pravim, da je šel tu mimo mene," in pokazala je s prstom na preprogo. Na obrazu se ji je bral strah. "Pa si prepričana, da je bil to njegov obraz?" "Jacques mi je zvečer povedal," je odvrnila, "a ni bilo tega niti treba. Spoznala bi ga bila po očeh ... Kako je to čudno! Dva tako različna brata! Jacques tako nežen, tako prijazen, taka odlična duša. Oni pa tako velik, taka orjaška, prosta-ška postava, navaden, zaničevanja vreden zločinec . . . Pogled imata pa isti." "In pod kakšnim imenom je v Parizu?" "Ne vem," je odgovorila, "ne upam si o njem govoriti. Ce bi Jacques vedel, da. sem ti povedala !... Ce bi vedel on, ki ima take visoke pojme o časti!.-.'. A kaj, saj bi ti to tako in tako nekoč izvedel ... In sploh," je nadaljevala, "bi ti bila že zdavnaj povedala to žalostno skrivnost, če bi si bila upala. 'Ti si moški in te ne zadržujejo taki neumni pomisleki zaradi bra-tovske ljubezni. Svetuj iiii, Andre, kaj naj storim?" :: . "Ne razumem te," sem odgovoril. "Da," je začela znova, "treba je najti sredstvo, da opozorilno policijo in ga damo 2apreti, ne da bi o tem pisali v časnikih ali da bi sploh kje govorili... Jacques bjltega ne maral, ker je tč njegov brat... A če bi stvar začeli* midva s svoje strani? . . . Slišala sem, da si pripovedoval, kako si obiskal gospoda Masollea, ki ga poznamo že od prej... Če bi šla k njemu in ga vprašala za svet? Ah," je zavpila, "hočem da moj mož živi, ker ga preveč ljubim!" Zakaj se je v meni začel zbirati strah ob misli, da bi res mogla uresničiti ta svoj načrt in se obrniti na starega preiskovalnega sodnika. Bati sem se začel jaz sam. ki si od tetine smrti nisem upal prestopiti njegovega praga iz strahu, da ne bi morda uganil mojih sumničenj. Česa sem se neki bal, da sem jo s tako nežnostjo prosil pri ljubezni, ki jo je gojila do moža, naj tega nikar ne stori. "Tega ne smeš," sem jo prepričeval, "nimaš pravice! On ti ne bo nikdar odpustil in prav bo imel... To bi se reklo, da si ga izdala." (Dalje prih.) Tam je živel tako kakor se je navadil živeti tu. Denar, ki ga je prinesel s seboj, je takoj šel. Začel je znova obsipati brata s prošnjami. Nesrečnež je računal, da brat ne bo štedil z nobeno žrtvijo, kadar bo šlo za čast njegovega imena. Ko mu mož ni poslal denarja, ki ga je zahteval, je prijel za tisto orožje, ki se mu je zdelo najbolj zanesljivo. Začela se je strašna, neprijetna doba: Edvard je zagrozil bratu, da se vrne v Pariz, pal mu je na izbiro, ali naj gre v Francijo v ječo, ali pa naj umre v Ameriki od lakote. Dejal je, {ia ima rajši ječo v Franciji in moj mož je odnehal prvikrat . . . Ljubil ga je vkljub vsemu, saj je bil to njegov edini brat. Saj veš, kadar človek takim ljudem pokaže, da je šibek, je izgubljen. Ta grožnja o smrti je uspela. Brat jo je izrabljal tako,-, da je iztisnil iz mojega moža vsote, o katerih se tebi niti ne sanja. Že leta traja to strašno izsiljevanje,, a jaz ne vem še dolgo za to. Komaj od vojske. Videla sem, da je Jacques tako zelo žalosten. Čutila sem, da ga razjeda bolest, fn nekega dne mi je vse povedal. Saj verjameš, da se je bal samo zaradi mene, da se to ne bi izvedelo. "Kaj naj bi mi on mogel ?" sem ga vprašala. "Ta človek je zmožen, da bi se maščeval!" je odgovoril. Potem je videl, kako em potrta zaradi njegove žalosti. Toliko em ga prosila, naj se upira do konca. Res e gladko zavrnil vse nove zahteve in grožnje. Nekaj časa nisva ničesar več cula o »nem nesrečnežu, a izpolnil je svojo grožnjo; zdaj je v Parizu! . .." Poslušal sem mater z rastočo pozornostjo. Prvič v življenju sem se jaz, ki ;em imel iste misli o oeimdvi občutljivosti Kakor ona, začudil nad tem nerazumljivim vplivom, ki ga je imel do njega ta brat brez časti. Izpraševal sem se, kako se je mogel gospod Termond, ki sem ga poznal, da je odločen in nasilen, upogniti pred tako grožnjo, ko je bil vendar lahko prepričan, da bodo ljudje to stvar gledali s prave strani. Potem sem si to slabost Razlagal s tem, da je navezan na brata s spomini iz otroških let, da je morda kaj takega obljubil staršem na smrtni postelji. A v tistem stanju, v katerem sem bil zaradi dolgotrajnih sumničenj, ni bilo mogoče, da se ne bi rodila v meni še kaka druga misel. In ta misel je rasla, rasla in dobivala vedno bolj jasno obliko. Iz oči mi je najbrž moralo sijati nenadno razburjenje, ki ga je rodila ta misel, zakaj mati je nehala s pripovedovanjem in mi dejala: "Ali ti je slabo, Andre?" "Ne!" sem imel še moč, da sem ji odgovoril, "zadelo me je samo to, da sem te videl, kako si jokala. Pa saj bo prešlo." Verjela mi je. Mislila je, da sem ves iz sebe samo zaradi njene žalosti. Nežno me je objela in prosil sem jo, naj pripoveduje dalje. Povedala mi je torej, da je prejšnji teden nekdo vprašal po očetu. Dejal je, da prihaja po naročilu nekega njunega prijatelja iz Londona. Odvedli so ga v stanovanje in prav v ta salon. Takoj, ko je očini opazil tega človeka, je po njegovem raz- travagance all around. Efficiency in production and economy is there where nearly always was — at the bottom. We spoke to numerous employees, their friends or acquaintances. We hear much, :!iid we discard much what we hear, however, we have finally decided to tell the world about it. You who live here, know as much. Many ask why it is? Manj-say, because the government pays the bill, and the more extravagance and inefficiency the greater the profits, one of the large factories until recently would employ apprentices and when they would reach the point where they would no longer be classified a.-, apprentices and therefore entitled to higher wages because of greater efficiency — they would be laid off, and a new and inexperienced crew hired. Why? It is commonly rumored here, that with no greater number of employees, the production could almost be doubled. We would like to know why all this waste of energy, time, and everything else, when there is such a dire need for more planes in less time. Who can answer?" Hitler je že parkrat svaril Ameriko, naj drži prste proč od evropejske juhe. Ali je to storil iz same dobrohotnosti? Ali res ne ve, kako je z našo obrambo? Rusija postaja zagonetka, ki je od dne do dne bolj zagonetna. Izgleda pa, cla je raznih zagenetk vsak dan več po vsem svetu, in posebno tudi pri nas v Ameriki. # Anne O Hara Mc Cormick piše v The New York Times, da je Rusija baje ena sama tovarna za orožje. Moški so zaposleni vsi pri vojni mašini, ženske morajo po 14 ur opravljati razna dela. Pravi, da Rusija čaka in bo udarila, ko bosi a Nemčija in Anglija oslabljeni. Ako bi udarila in uspela samole radi komunizma, bi bilo lahko Evrope konec. Sicer pa hočejo ljudje komunizem izkusiti. Morda bi ne bilo več sanj o raju. Pri vsaki demokratični uravnavi bi sanj ne zmanjkalo. Ce bi pa Moskva prišla malo do pameti, in bi uravnala, če uspe, Evropo malo po slovanskem muštru, bi vsaj jaz prej pričakoval kako uravnavo, ker Hitlerov "novi red" ne bo uravnal, demokratična uravnava pa bo vsebovala komunistične sanje, in ples bi se iznova pričel. Širite amer. slovf.nca! OR,JOHN J. SMETANA f OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. p zjutraj do 8:30 zvečer. ii ................................ 1.. SL M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. Svoji k svojimi PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Naročilofo je prid jati vsakokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo drugače, rarven, če želi naroča'.k plačati postne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo pošiljatev po C.O.D. računa pošta 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek v čeku ali Money odru z naročilom in sicer na: HH Louis J. Zefran I'; j/i 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Car.al 4611 1^'Mi1'j] NA RAZPOLACXO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. Knjigarna Amerikanski Slovenec 11849 West Cermak Road Chicago, Illinois "Ljubezen, ki ubija" gtran3 " Vsak opozicionalec bo cepil dlako, da more oponirati. Burton Wheeler oponira zdaj v: senatu, in morda išče las v juhi. Pravi, da je "izvedel iz najboljšega vira, da ima ame-rikanska armada le par in zastarelih zrakoplovov." S takimi starimi škatljami bi res nikamor ne mogli, Angleži naj -o br anijo, kakor se morejo in rna'jo, in mi se moramo posto-iti priprav za obrambo, dasi nas baje Hitler ne bo napadel. Ali bi se ustrašil tistih škatelj ali vsaj naprav za obrambo, tega Wheeler ne pove in jaz ne vem. Ce kdo iz gole opozicije dlako cepi, se pri vnemi za oponiranje včasih sam po glavi ubriše. To so praske v politiki. Obramba pa je resna zadeva. Kako bo s pomočjo Angliji ne vem, niti ne vem, če se bo res Anglija ubranila nemške in tevtonske furije, skoro-da bi pa trdil celo jaz, da Ilerr Hitler pride k nam na uro gledat, ako bo potlači! Anglijo. Obramba je na vsak način zelo resna zadeva. Ampak saj smo pri obrambi, ne? Miljarde frčijo kar po zraku, in raznih odborov kar mrgoli in v tovarnah se sučejo kolesa noč in dan in delajo, tam, delajo, da še za kake štrajke ostaja le malo Časa, in ker so miljoni v tovarnah za obrambno robo zaposleni, je že nekaj tisočev manj brezposelnih ir. razne relife bo treba samole malo povišati. .. Prizori za bogove. Ni pa nobenega špasa, ako kdo pretuhta sledečo notico: "And while on the subject of our national defense an'd how far we should go in helping England, it might be apropos to sitate the following: This newspaper is published within several minutes from some of our largest aero-1 plane factories in the nation. 1 They are all engaged in the I production of aeroplanes either for the United States 01 England, or some other allied nations. Our government is literally pouring millions upon millions of dollars into the manufacture of aeroplanes. Living here, we know more about this business than the average American. We should. It might interest you, that we know from first hand knowledge that there is 110 efficiency in those factories. No system of economy and speed, or maximum production with minimum efforts. There are.'being employed actually more employees than needed. Many in the ways of each other. Ex- k.'W> ipai'maaim« mMil!tW!Mim"mm