Gospodar in gospodinja
LETO 1941-XIX	9. JULIJA	ŠTEV. 28
Vinograd in vsakdanji kruh
Zadnjič načeto razmišljanje o vinogradih bomo nadaljevali, začenši danes s tretjo vrsto »vinogradov«, ki pa v resnici pravemu vinogradništvu ne delajo nobene časti, ampak kvečjemu sramoto. Mišljeni so posili »vinogradi« v legah in pokrajinah, kjer sploh ne zemlja, ne podnebje in ne vinogradniki niso sposobni za pridelovanje vinske kapljice.
Moti se, kdor misli, da se z resno in itvarno ocenitvijo takšnih »vinogradov« dela vinogradništvu na splošno škoda. Kar vprašajte vinogradnike iz pristnih vinorodnih okolišev, kdo jim kvari ugled in kredit pri kupcih in pivcih, pa boste zvedeli, da predvsem »vinogradniki« iz onih krajev, ki sploh niso sposobni za žlahtno trto, ampak kvečjemu za samo-rodnice, pa hočejo vseeno imeti vinograde.
Vse, kar smo zadnjič povedali glede vinogradov druge vrste, velja v povečani meri tudi za take vinograde tretje vrste. .Samo dostaviti) Je treba, da je to slednje vinogradništvo ne samo čisto negospodarsko, ampak naravnost gospodarstvu škodljivo, to pa iz več ozirov. Oglejmo si nepristransko nekatere!
1.	Delo v takšnem vinogradu se sploh nikakor ne izplača, ker manjka glavnih pogojev za uspeh — lega in podnebje. Obdelovanje je pravo troišenje in uničevanje telesnih sil za ničev uspeh. Marsikje se kmetske hiše dobesedno borijo za košček vsakdanjega kruha, otroci so skoraj lačni — a »vinograd« je za gospodarja in morda celo tudi za gospodinjo glavna gospodarska panoga, čeprav bi na tisti zemlji vse drugo boljše uspevalo in z veliko manjšim trudom. Ali ne dela greha nad svojo družino in domom, kdor tako Tavna?
2.	Gospodarsko pravilo je, da se more vsaka gospodarska dobrina izkoriščati tako. kakor more prinašati najboljši dobi-fek. To velja tudi za zemljo. Zemljišče, ki bi dobro obdelano izvrstno rodilo pšenico ali krompir in fižol, ali deteljo za
živino, ki bi dajala mleko in meso, ali kjer bi boljše od trte uspevalo sadno drevje, se mora po čistih gospodarskih zakonih porabiti v te namene, ne pa za vinograd. Narod zahteva od kmetskega stanu, da mu prideluje vsakdanji kruh, ne pa vinske kislice, o kateri je razširjen hudomušen glas, da je treba ponoči zvoniti, da »e oni, ki so jo pili, obrnejo, da bi jim ne prežgala drobovja. Zemlja je sicer tvoja, a ni samo tvoja! Je tudi narodova in božja, če jo v krivo smer izkoriščaš in škoduješ s tem skupnosti, nisi po božji volji skrbnik onega dela zemlje, ki ga imenuješ svojega in ki ga ne boš mogel odnesti s seboj, ko boš umrl, dal boš pa od upravljanja odgovor.
3.	»Vsaj za dom pridelamo pijače! SIcer ni Bog ve kaj, a boljša je kot sadjevec ali celo voda.« Tako modrujejo. Da je pa manj ceremonij in ker žlahtna trta klavrno uspeva, segajo po — šmarnici.« Bo vsaj za dom!
Prav res, ljudje božji: bo vsaj za dom — »trup, da bo družine in doma prej konec. Pa tarnate in obupujete nad pomanjkanjem, nad težkimi časi, jezite se na oblastva, ki vam ne privoščijo vsaj trohice razvedrila in pozabe — držino pa sami zastrupljate. Ste že kdaj slišali, da vsebuje vino iz šmarnice za človeka naravnost škodljive snovi? To niso nobene prazne marnje, ampak točno dognana resnica. V »Oraču« leta 1940, št. 3., je strokovnjak zapisal, da so na francoskem dognali, da se je v krajih, kjer pijejo vàna samorodnic, znatno povečalo število bebcev in norcev. Pri nas nismo tega ie raziskavah. Bog ve, kaj bi ugotovili..,
4.	V tretjo vrsto prišteti vinogradi širijo pijančevanje na široko. Pravi vinogradnik, ki mu je vinograd važna gospodarska panoga, pije svojo kapljico zmerno, ker jo visoko ceni. »Vinogradnik« te skupine pa, ki prideluje pijačo »za dom«, skrbi, da jo čim več zlije vase — saj je zanjo trdo delal, si jo torej sme opravičeno privoščiti. Na splošno je znano, da
zlasti nekateri predeli naše zemlje sploh ne znajo piti. ampak samo pijančevati. Takšne pivce »vzgajajo« v odlični meri zidanice in hrami, ki ne zaslužijo tega lepega imena. Kajti pijača se ne omeji samo na zidanico, ampak se razširi tudi na gostilnice in krčme. Samo, da je veselo!
Na domovih pa večji del revščina, da se Bogu smili! Kaj bi bilo, ko bi si v današnjih težkih in resnih časih, ko je trpljenje marsikaterega našega človeka veliko, tisti, ki jim- je prizanešeno, zastavni vprašanje, če je takšno »vinogradništvo« pravilno? Vsebina tegale članka bi jih naj opozorila na nekatere glavne stvari
Preskrbimo
Košnja je v teku in že se približuje koncu. Letos, hvala Bogu, je bilo mnogo povoljnejše vreme za sušenje sena, kot pa je b.Uo lansko leto, in lahko rečemo, da se bo v splošnem pridelalo dovolj lepega sena. Kvaliteta sena v mnogočem zavisi tudi od sestava zemlje. S kislih, močvirnih travnikov, kakršnih je pri nas še mnogo (Ljubljansko barje. Grosupeljska kotlina itd.), živina le nerada žre. Ima pa seno s k!elih travnikov tudi mnogo manj hranljivih sestavin kakor seno prvovrstnih trav. Nemški profesor Kell-ner je že pred nekaj desetletji analitično preiskoval sestav posameznih krmil in je obenem preračunal količino in sestav krme za čim večje gospodarsko podajanje poeditnih živali.
Po Kellnerju je sestav sena naslednji: 1. kislo seno: prebavljivih beljakovin je 2.5, .škrobna vrednost 18.9 odstotka; 2. odlično travniško seno: prebavljivih beljakovin je 6.5, škrobna vrednost je 40.6 odstotkov.
Škrobna vrednost je vrednota, ki nam pokaže hranljivost nekega krmila (vrednost krmila) v primeri s škrobom, katerega je Kellner vzel kot podlago pri preračunavanju vrednosti posameznih krmil. Če pogledamo torej zgornje številke, vidimo razliko, ki se odno«i kakor 1 :2.14, t. j. odlično travniško seno je 2.14-krat bolj hranilno kakor kislo seno, ali še bolje: če nam da krava pri 15 kg kislega sena dnevno 10 litrov mleka, bi bilo potrebno za isto količino mleka le 7 kg odličnega travniškega sena. Ta primer do-
pri izpraševanju vesti* marsikaj bi pa še
našli, česar tu ni bilo mogoče zapisati, pa gre na rovaš takšnih »vinogradov«.
Nočemo nič očitati — le resnico moramo povedati, čeprav morda komu ne bo prav. Vprašanje vinogradov je v nekaterih predelih slovenske zemlje hkrati važno gospodarsko, narodno in nravstveno vprašanje; nočemo ovirati te panoge, kjer je zanjo mesto, a boriti se je treba proti nji povsod, kjer povzroča gospodarsko, narodno in moralno škodo. Boriti se mora vsak, ki mu je na tem, da ostanejo naši kmetski domovi gospodarsko trdni, naš narod pa zdrav ii močan za bodoče čase.
se s krmo
volj jasno pove, kolike važnosti je odlično, t. j. lepo posušeno seno dobrih trav.
Če pravimo: seno ima škrobno vrednost 40, pomeni to, da ima 100 kg sena isto hranljivo vrednost kot 40 kg čistega škroba (rastlinskega sladkorja). Po Kellnerju je n. pr. za 500 kg težko kravo, ki daje dnevno 10 litrov mleka, potrebnih 9.8—11.2 škrobnih vrednosti na dan, če hočemo, da se nam krava obdrži pri vsej svoji mlečnosti v dobrem stanju (kondi-ciji).
O sestavu krmil in dnevnih krmskih obrokih so danes dobljena že mnoga izkustva in bi jih bilo treba obravnavati v povsem ločenem poglavju. Nas zaenkrat zanima samo številčni prikaz vrednosti nekaterih krmil s stališča njihovega pridelovanja (rentabilnosti).
V današnjih časih predstavljajo kmetski pridelki vrednost, ki je ne moremo preplačati z zlatom. Prav tako Je tudi živina bogat kapital, ki se bo v bodočnosti kmetu dobro obrestoval. Kako se bo pomnožil ta kapital, je odvisno od poedinih posestnikov.
Redimo več živine, to je klic današ-njih časov. Večjemu številu živine odgo. varja večja količina krme. Zgornji šte» vilčni prikaz nam pa pove, da bi bilo še bolj umestno, izboljšati kvaliteto krme in bi na ta način tudi pri povečanem šte« vilu živine ostala količina krme ista, U kvaliteta (kakovost) bi se zboljšala.
Ker pri povečanem številu glav živine ne bo zadostovalo seno, ki smo ga pri. delali in o tava, ki jo še morebiti bomo)
moramo najti drugo pot, kjer bomo našli potrebno krmo. Po naprednejših deželah vlada danes načelo intenzivne kulture ш velja pridobivanje travniškega sena v našem smislu za zaostalo. Po teh deželah se obdelujejo tudi travniki in se vsako tretje leto posejejo s travnimi semeni S tem so na kakovosti in količini sena veliko pridobili. Razen tega pa so skrčili travniško pridelovanje krme ne jako majhen obseg, raztegnili pa so njivsko pridelovanje krme, kakor so detelja, lucerna (včasih pomešane s travami), in-karnatka, grahorica itd.
V krajih, kjer se za žitaricami seje ajda, so njive pod kulturami celo leto. Drugod, kjer ajda ali ne uspeva ali se iz navede ne seje, ker je njen pridelek zelo dvomljiv, stojijo njive od poletja do jesenske setve pod strniščem neizrabljene. Izrabimo tudi te njive in jih posejmo s
Mati — ne
Največja zasluga matere ni v tem, da rodi otroke, marveč v tem, da tiste otroke, katerim je dala življenje, lepo vzgoji za dobre in poštene ljudi. Da, v tem je prava čast in veličina matere, da s pametno vzgojo tako izoblikuje svojega otroka, da postane dober kristjan in koristen član človeške družbe. V tem je pravi cilj in namen vsake pametne vzgoje. Ta veliki cilj pa bo mati dosegla le tedaj, če bo imela pravo ljubezen do otroka in bo takoj kakor vrtnar odstranila vsa plevel iz otrokovega srca. Če bo mati v svoji napačni, slepi ljubezni dopustila, da se bo. plevel raznovrstnih napak razbohotil v otrokovem srcu in se bo bala izruvati ta plevel, da ne bi otroka bolelo, potem bo takšna mati pač slaba vzgojiteljica in bo dala svojemu otroku zelo slabo doto. Takšna mati bo podobna zanikrnemu vrtnarju, ki bo trpel v svojem vrtu slabo drevo, ki ne bo nikdar obrodilo dobrega sadu. Zato velja za vsako mater zlato pravilo: pri vzgoji svojih otrok ne bodi slepa! O tem naj podamo bralkam »Gospodinje« nekaj misli.
Prvo zlato pravilo pametne vzgoje se glasi: mati, ne bodi slepa napram napakam svojega otroka. Nasprotno! Z odprtimi in bistrimi očmi pogosto opazuj svojega otroka pri igri in molitvi,, pri delu in učenju, pri zabavi in v družbi drugih
krmskimi rastlinami in ▼ jeseni bomo dobili z njih mnogo krme. Ako imamo silažne jame (silose), bomo to krmo kon-servirali in s tem oskrbeli živini jako tečno krmo, ako pa teh nimamo, bomo posušili (v kozolcu) tudi jesenski pridelek in povečali naše zaloge sena.
Za poletno sejanje krme se od vseh strani priporoča grahorica. Da se njiva boljše pokrije in izrabi, se grahorica tne-ša z ovsom in koruzo. Ta mešanica daje lahko užitno krmo za živino. Po hranljivi vrednosti pa je enaka dobremu senu; odlikuje se posebno po visokem procentu prebavljivih beljakovin (po Kellnerju 10.8%), ki so za živino nujno potrebna krmska sestavina in zaradi tega je jako dobra krma ze rastočo živino, ki za svojo rast potrebuje mnogo beljakovin.
Gospodarstvo daje mnogo odpadkov, ki jih lahko porabimo.
bodi stepa!
otrok. Posebno si prizadevaj, da kaj kmalu spoznaš glavno otrokovo napako. Morda boš kmalu opazila na svojem otroku nebrzdano jezo ita togoto, kljubovanje, samoljubje, morda nagnjenje do sladko-snednosti, do tatvine ali laži. Če hočeš svojemu otroku dobro, potem se ne smeš brezbrižno tolažiti, češ, ko bo pa večji, bo pa bolj pameten in bodo tudi mladostne napake izginile. Pomni dobro, da te otroške napake z leti ne bodo manjše in redkejše, marveč ravno nasprotno bo res, te napake bodo rastle in se bodo tudi pogosteje ponavljale. Te otrokove napake mora uvidevna krščanska mati takoj odstranjevati. Vsako jutro napravi trden sklep, da boš čez dan prav posebno pazila na glavno otrokovo napako in jo skušala dan za dnem trgati iz otrokovega srca, dokler je ne boš popolnoma iztrebila. Zvečer, preden greš k počitku, pa se vprašaj, če si tekom dneva delala tako, kakor si zjutraj sklenila. Le vedno se dobro zavedaj, da bo slaba lastnost z leti rastla in se razbohot^a in da mu lahko prav ta napaka, katero bi ti v nežnih letih še z lahkoto odstranila, postala v veliko nesrečo. Zato mati, le nikar ne bodi slepa pri svojem otroku.
Drugo pravilo, katero te more spremljati pri vzgoji otrok, se pa glasi: ne bodi užaljena in jezna na tiste ljudi, ki te
opozore na napake tvojih otrok. Tu prideta v poštev predvsem učitelj in duhovnik, ki sta v šoli vzgojitelja tvojih otrok. Nasprotno, bodi jima iz srce hvaležna. Tuje oči velikokrat jasneje in bolje viditjo, kakor tvoje lastne oči. Ni vselej lahko odkriti napake svojih otrok. Matere, saj dobro veste, kako spretno znajo otroci prikrivati svoje lastne napake in slabosti, grehe in prestopke, da uidejo graji in kazni. Sijajno se znajo poslužiti 1аг!ц da bodo greh zvalili na koga drugega, sami pa ostali povsem nedolžni. Mati, nikar ne bodi slepa, marveč z jasnim pogledom preišči srce in obisti svojega otroka.
Nekatere mamice v svoji slepi ljubezni do otrok ne morejo misliti, da bi njih ljubljenčki mogli sploh narediti kak greh ali napako. Zato se takšna mamica veliko prehitro zadovolji s prefriganim izgovorom ali celo z drzno lažjo svojega otroka. Često se dogaja, da mati uvidi napake svojega etroka šele potem, ko je že cel lažnifk, tat, lenuh... Toda za vse to dolgo časa nisi vedela, ker se ti znal otrok spretno legati. Vedeti moraš, da je veliko otrok zelo nagnjenih k laži. Le prevelikokrat premoti otroka skušnjava, da bo skušal z lažjo zakriti in olepšati tO, kar je napravil slabega. Ali n/si nikdar opazila, kako je otrok iznajdljiv v zavijanju in olepševanju samega sebe?
Materina prevelika vera v resnicoljubnost otrokovo postane prav posebno škodljiva tedaj, ko začne otrok hoditi v šolo. Če je bil otrok zaradi kakega prestopka v šoli morda opom.mjan, grajan, posvar-jen ali celo kaznovan, potem bo znal svoji dragi mamici tako lepo in spretno potožiti, kako so v šoli surovi in krivični Zgodila se mu je veLlka krivica, ker je bil kaznovan, saj je bil vendar priden in je vse znal. V trenutku se Janezek in Meta dobri mamici zasmilita in že prične padati ploha psovk na učitelja in kate-beta. Vsa razburjena » divja hiti v šolo, da jim bo povedala par gorkih in jih pošteno ozmerjala. Mati, bodi vendar pametna in se zavedaj, da zaradi tega tvoj otrok ne bo boljši, marveč slabši. Ni čudno, če bo tak otrok izgubil vsako spoštovanje do svojih vzgojiteljev v šoli. Prav n:£ se ne bo poboljšal, marveč bo postajal v šoli še predrznejši v nagajanju, zavedajoč se, da bo že mamica z njim držala in ozmerjala strogega učite-
lja. Da je pa otrok nalagal mater, ga p«
prav nič ne peče vest.
Vse drugače bo v podobnem primeru napravila pametna in razumna mati, ki ne bo takoj slepo verjela otrokovim besedam kakor evangeliju. Če ji otrok potoži, da je bJl v šoli kaznovan in sicer po krivici, potem ne bo takoj pomilovala svojega otroka in na vse pretege zabavljala čez učitelja. Pametna mati bo rekla otroku, da je pač zaslužil kazen. Pove naj mu, da bo stopila v šolo in poizvedela pri samem gospodu učitelju, kaj je bilo vzrok, da je bil njen otrok kaznovan. Če se bo iizkazalo, da si lagal, potem te bom še jaz kaznovala. Tako je bilo včasih pri pametnih materah in bilo je prav. Če otrok opazi, da mu mati ne verjame slepo, kar ji v lažnivosti natveze in da se nikakor noče takoj postaviti na njegovo stran in da hoče prilti vsej stvari do dna, o, potem bodo kmalu prenehale take tožbe. In tako mora tudi biti. Zapomni si, mati, če hočeš imeti sploh kakšne uspehe pri vzgoji svojih otrok, potem moraš poleg svojega ugleda znati varovati tudi ugled učitelja in svojega otroka.
Ne bodi torej slepa napram napakam svojega otroka, kajti zaslepljene matere so že neštetokrat napravile svoje otroke nesrečne. Kolikokrat se zgodi, da otrok, ki je užival vzgojo tako zaslepljene matere, preklinja, ko postane velik, svojo lastno mater, ker ge je napačno vzgajala in tudi napačno vzgojila. Keko morajo boleti takšni očitki)! Sicer se sedaj pogosto kesa, a je, žal, prepozno. Kar je mati v svoji zaslepljeni ljubezni do svojega otroka zagrešila, se sedaj ne da več popraviti
Zato, matere sprejmite blagohotni nasvet: »Ne bodite slepe napram napakam svojih otrok, marveč bodite tiste matere, ki) dobro vidijo dobre in slabe lastnosti svojega otroka.«
Francoski prašek za opešane. Zmešaj
poldrugo deko semletega kakava, 4 deke krompirjevega škroba, 4 deke stolčenega riža, 12 dek sladkorja in 8 gramov vani-lije. Zakuhaj dve žlici tega v pol litru mleka ali mesne juhe, pa imaš izdatno malico ali večerjo.
Grozdičje (kresno grozdje) ima v sebi jabolčno in limonino kislino; je izvrstna pijača v vsaki vročinski bolezni. Liste črnogadastega grozdiča posnše poleti, oparek teh listov pomaga za jetrne bolezni. ^
GOSPODAR
Živina
V drugi polovici meseca junija in pro-li koncu istega meseca so se sukale cene goveje živine takole:
Ljubljana-okolica: voli: I. vrste 17— 19, II. vrste 14—16, III. vrste 12—14, telice: I. vrste 17—19, II. vrste 14—16, 111. vrste 11—14, krave: I. vrste 14—16, II. vrste 10—14, III. vrste 9—11, teleta: I. vrste do 20, II. vrste 16, prašiči pršutarji 23—25 din kiSogram žive teže.
Novo mesto: voli: I. vrste 18—20, II. vrste 16-18, III. vrste 14—16, teîice: I. vrste 16—18, II. vrste 14—16, III. vrste 14, krave: II. vrste 16, III. vrste 12—14, teleta: I. vrste 22, II. vrste 20, prašiči pršutarji 22—25 din kilogram žive teže.
Kostanjevica: voli: I. vrste 20—3?, H-vrste 16—20, III. vrste 16, telice: I. vrste 18, II. vrste 14, krave: I. vrste 14, II. vrste 12, teleta: I. vrste 18—20, II. vrste 16— 18, prašiči: pršutarji 18 din kjlogram žive teže.
Črnomelj: voli: I. vrste 16, II. vrste 14—15, III. vrste 14, telice: I. vrste 14,
11.	vrste 13, III. vrste 12, krave: I. vrste
12,	II. vrste 11, III. vrste 10, teleta: I. vrste 17, II. vrste 16, prašiči: špeharji 22, pršutarji 20 din kilogram žive teže.
Ljubljanski trg
Cene, ki jih bomo navedli v naslednjem, veljajo v smislu maksimiranja od dne 8. julija in so izražene v lirah in čen-tezimih (stotinkah).
Cena mesa (maksimirana) : goveje me so- I. vrste 7.60—8.35, II. vrste 6.45—7.20, jezik 9.10, vampi 3.80, pljuča 3.05, jetra Ш, ledvice 7.60, možgani 7.60, loj 5.30— 940, teletina: I. vrste 9.50, II. vrste 8.35, jetra 9,90, pljuča 6.85; svinjima: I. virste 11.80. II. vrste 10.65, pljuča 6.10, jetra 6.85, ledvice 7.60; slanina li.80, mast 15.20, šunka 15.20, prekajeno meso 12.20—11.40; meso drobnice: koštrunovo meso 7.20, jag-njetina 6.10—7.60, kozličevina 7.60; konjsko meso 3.05—3.80 lire za kilogram.
Klobase: hrenovke 13.70, safalade 12.15, sveže kranjske 18.25, prekajena slanina 15.20 lire za kilogram.
Perutnina: piščanec 7.60—9.50, kokoš 15.20—22,80, domač zajec 9.90—13.20 lire komad	< . ....
KE VESTI
Mleko In mlečni izdelki: mleko 1.35 lire liter, surovo maslo 20.50, čajno maslo 22.80, kuhano maslo 22.80, bohinjski sir 17.90, poleraentalec 16.70, trapist 16.70 lire kilogram.
Pijače: vino belo 6.85—8.10, vino rdeče 6.S5—8.40 lire liter; pivo 2.85, črno 3.30 lire liter, malinovec 13 lir kilogram, kisla voda steklenica 3.05 lire, rum 19— 22.80, žganje 22.80 lire liter.
Najvažnejše špecerijsko blago: kristalni sladkor 7.05, sladkor v kockah 7.80, kavna primer 8—9.90, riž 5,80, jedilno olje 9.60, vinski kis 1.50—1.80, navadni kis 0.80—1.35, morska sol 0.95, poper cel 91.20, paprika 11.40, sladka paprika 29.90, testenine 6.65, pralni lug 1.90, fižol rib-ničan 3, prepeličar 3.80, leča 4.95 lire kilogram; petrolej 3.40 lire liter.
Kurivo: premog kočevski tona 137 lir, trda drva 1 prm 68.40 lire, trda drva žagana in na dom postavljena 84.35—88.15, mehka drva 41.80 lire, oglje 1 liro kilogram.
Krma: sladko seno 53.20, polsladko seno 45.60, kislo seno 41.80, slama 31.40 lire 100 kg.
Zelenjava: solata ajsarica 1—1.25, domač radič 2.30, cvetača 3.50—4.50, zgodnje zelje 3, kislo zelje 2. olirovt 3.50—4, špar-gljl 6, špinaČa 3, paradižnik 7, kumare 5, grah v stročju 2—2.50, konoplja 7.60, la-neno seme 6, fižol v stročju inozemski 5, krompir novi 2.50, češenj 6, por 2, korenje 3, petršlllj 3,80, zelenjava za juho 1.50, rdeča pesa 3—3.50, koleraba 1.50 lire za kilogram. — Nekateri predmeti med Špecerijskim blagom in krmo ter zelenjava niso obseženi v maksimiranih cenah, ampak je njihova cena povzeta po tržnih podatkih mestne občine ljubljanske.
KUHINJA
Namesto olja. V sedanjem času, ko je na vsaki mizi, revni in bogati skoraj vsak dan solata in ko je olje težko dobiti, se bo gotovo vsaka gospodinja rada poslužila navodila, kako naj pripravi začimbo, ki bo olje nadomestila.
Vzemi fA 1 vinskega kisa (uporabiti se more tudi kis iz špirita), % 1 vode :» 4 dkg krompirjeve moke. Vse to dobro premešaj (5 minut) nato dodaj У, 1 olja, zmešaj in pristavi k ognju, Vreti mora

dve minuti. Pazi, da ti ne prekipi Ko se ohladi spravi v steklenico. Za začimbo solate (radiča, fižola, krompirja itd.) deni V- žlice za vsako osebo. Po potrebi se lahko doda nekolilko kisa.
Riževa juha s korenčkom in grahom. Nekaj mladih korenčkov ostržem in zri-bam na strgalniku. Zelen grah zberem, operem in z nastrganim korenjem pristavim z mrzlo vodo. Ko oboje zavre osolim in kuham % ure. (Graha in korenčka naj bo enako veliko.) Potem pristavim zbranega riga in sicer eno pest za dve osebi. Med kuhanjem zabelim juho s prežganjem, ki sem ga napravila iz masti ali suhega masla, s pridatkom sesekljane čebule in zelenega petršilja. Če treba zalijem še juho s krompirjevko in serviram.
Riževa samostojna je z grahom in korenčkom. V kožici razbelim mast ali surovo maslo s pridatkom sesekljane čebule in zelenega peteršilja. V bledo-zarume-nelo čebulo stresem za vsako osebo dve pičli _ pesti zbranega in zbrisanega riža. Ko je riž malo opražen, ga zalijem z grahom Jn korenčkom, ki sem ga skuhala v slani vodi. Zalijem v toliko, da je riž dobro pokrit. Ko se riž napne zopet zalijem s kropom. Zalivam v toliko, da je zmečkan riž precej gost. Riž stresem v skledo in potresem z nastrganim parmezanom ali naribanim bohinjskim sirom. Ta potres da jedi pikanten okus, a neobhodno potrebna ni ta dodaja.
Zelen grah v omaki. Zluščen grah operem in pristavim z mrzlo vodo. Ko grah zavre, ga osoliin in skuham do mehkega. V kožici razbelim surovo maslo ali mast, pridenem sesekljano čebulo in zelenega peteršilja jn pol žlice moke in pol žlice drobtin. V zarumenelo moko stresem grah in vodo v kateri se je kuhal. Vode naj bo le toliko, da t« grah pokriva. Grah dobro premešam, pustim par minut vreti, nakar ga zboljšam s pridatkom kisle smetane. Če je več graha, treba pač več smetane.
Grah v stročju v omaki. И kg osna-ženega graha opražim na masti ali na surovem maslu s pridelkom čebule in sesekljanega zelenega peteršilja, vejice majarona in vejice šatraja. Grah pražim v dobro pokriti kožici. Ko se sok posuši prilivam po žlici juhe, ali krompirjevke ali krope. Proti koncu praženja potresem grah s sekljanim drobnjakom in z drobtinicami. Prav nazadnje dodam še žlico ali dve kisle smetane.
Grah v stročju, zabeljen. Grah osnažim in skuham v slani vodi. Kuhanega odcedim in zabelim z v masti ali surovem maslu s sesekljanim zelenim petršiljem ter servjram kot prikuho-
Sirov narasfek s kruhom. Kakih" 40
dkg kruha, narežem na majhne kocke. Kruh je lahko z enotne moke pomešane s koruzno. Te kocke polijem s V, litra mrzlega nezavretega mleka. V skledi razstopim 10 dkg surovega masla. V maslu ožvrkljam 4 rumenjake, dodam namočen kruh in 16 dkg nastrganega sire ter sneg štirih beljakov in žličico moke. Obliko namažem z maslom ali z mastjo, potresem z moko in zravnam zmes po obliki. V precej vroči pečici pečem zmes 50—60 minut. Mesto bohinjskega sira je porabljiv tudi sir iz kislega mleka. Prednost ima tak. ki je precej osušen. Nara-stek serviram kot močnato jed.
Domača lekarna
Ne preveč! Nekateri liudje se nalivajo kar naprej s kakim zdravilnim čajem, pripovedujejo prijateljem iti znancem, kaj jih boli in vživajo vse kar jim na-svetuje kdo. Seveda ne morejo priti na ta način do pravega zdravja. Kajti nobena roža, če je še tako nedolžna, ti ne koristi, če jo pJješ brezmerno in o nepravem času. Rubija je silno zdravilna, če jo piješ (4 dni, tako da si kar prerojen. V neki hiši pa so imeli navado, da so pili vsi rubiljo namesto vode, zmiraj je je bil pripravljen poln lonec. In ravno tista rodbina ni bila nič kaj zdrava in vsa zelena in shujšane. Kumina je zelo dobra, če jo zoblješ ali kuhaš po malem, o potrebi. Deklica, ki je nabirala Kumi-no, jo je zoba!« kar naprej, prišla je domov vsa vrtoglava in zmešana — zdravnik je rekel, da se je zastrupila s ku-mino. Gomilica je imenitna po svojih zdravilnih lastnostih — če vživaš premočan gomJičin čaj te bo prijel krč v drobu in želodec se bo dvignil. Črna kava je zdravilo v mnogih slučajih. Če io piješ preveč in premočno, se ti bo bleščalo pred očmi, postajalo ti bo slabo, roke in noge se ti bodo tresle. — Česen je silno zdravilen. Če pa imaš rano v želodcu alj v črevih, boš dobil jx> česnu hude bolečine in tudi sicer, če ga vžiješ preveč, se krči in dviga želodec, kri sc razburi. Tako škoduje lahko tudi preveč čebule, dasi je čebula zelo redilna in zdravilna. Malo pora je okusna jed, za bolan želodec pa zelo neprijetna. Vsaka zdravilna zel ima močne snovi v sebi, ki vplivajo lahko kvarno na delovanje krvi. Zato pijmo zdravilne čaje le o potrebi in ne dolgo in ne kar vse povprek kar nam svetuje boter ali strina. Kdor uživa zdravila, predpisana od zdravnika ne sme uživati poleg teh še kaka domača, razera če vpraša zdravnika. Na splošno pa uživamo vse preveč zdravil. Narava ima v sebi veliko moč. treba jo je podpirati v bolezni s pametnim postom, počitkom,
umivanjem in kopanjem. Kadar zboli Italijan, se posti več dnii, kadar zboli pri nas kdo sili vsak z neprimernimi jedrni vanj — češ: opešal bo! Post v pravem času je rešil že marsikomu življenje, posebno pri želodčnih in črevesnih boleznih. Ad-ventnj in velikonočni post sia obvarovala ljudi bolezni v zimskem in letnem času. ko se kri gosti na zimo in ko se kri redči na pomlad, jo moti v njenem delu nepravilna jed in preveliki dotok jedi. Zato so nespametni tisti, ki kažejo svojo »izobrazbo« s tem, da se norčujejo iz postnih prastarih navad. Zdaj imamo prisiljen post, marsikdo se je že znebil prevelike teže masti in se počuti lahkega in pomlajenega. Vse kar smo zahtevali poprej, ni blo ravno potrebno za naše zdravje, mnogo narodov živi silno skromno, pa so krepki in zdravi.
Noge so ožuljene in boleče od hoje: Raztepi beljak, razmaži na platno in zavij. Beljak raztepi in zmešaj z nastrganim trdim mjlom, prebodi na gosto plav apir, namazi zmes in prilepi na kraj, jer te boli, peče, zbada ali napenja. Izvleče vse. Beljak stepi, zmešaj z oljem, žefranom in kafro, namazi na platno in podloži bolniku pod pekoč? hrbet. Tak obliž vzame tudi bolečine zlatožilnih čirov in ustavi zanohtnico, izvleče prisad. Beliak pozdravi vse kožne bolezni, izčisti obraz, izčisti enojne oči, ubeli pege in izrastke. Beljakova kožica zvleče robove ven, vkup in zaceli čudovito hitro rano. Rane na ustnicah zadelaj z belja-lovo kožico.
Grižo povzroči lahko sprememba vode ali brane. Strah, jeza, pregreta ali spar-jena jed. poleti pogostoraa mleko, sipar-jeno sadje, slabo oprana solata — te in druge reč j povzročijo lahko letanje in pravo grižo. V takem stanju so čreva razbolena, zato ni prav, da bi se zalival z žganjem, pač pa je dobro utirati trebuh z žganjem in se zaviti v tople ob-Uadke gomilic ali mete s kisom ali podobno. Glej da so noge tople. Pri griži, je vse razboleno, zato se ne basajmo s težkimi jedmi. Kurja ali koštruno.va juha z rižent, prežganka z majaronom, ovsen ali ječnenov riž, so prjmerna jed. Le malo. Pri hudi griži hladi žlička raz-tepenega beljaka.
Hlipanje je znak, da ni kaj v redu v želodcu. Če je močno je tudi nevarno. Če je kdo zavžil preveč alkohola, ugovarja želodec temu z močnim hlipanjem. Nekaterim pomaga uživanje močne prave kave, Malo hljpanje se ustavi če stisneš z dvemi prsti nos v korenu ali če po-tejne5 malo vode v nosnice. Košček sladkorja v usta vstavi otrokom hlipanje. To povzroči tudi toplota, saj hliplje otrok večinoma zato, ker ga zebe. Če se ti hlip-
lje pogostoma, pij teden dni čaj tavžent-rože in tri si želodec s flanelo, namočeno v gorkem lanenem olju.
Premalo spanja krajša življenje, zato umrje toliko naUh gospodinj v svojih najlepših letih. Tistih nekaj ur počitka, ki si jih privošči utrujena kmečka gospodinja, ne zadostuje, da se odpočijejo živci in da si nabere telo novih moči. in še tiste ure spanja motijo gospodinji skrbi našega časa. Nespočita vstane v vrtinec dela. Sama ne ve. da je bolna zaradi utrujenosti, pa pride majhna nezgoda in hitro je po njenem življenju. \eliko odleže. če si odtrga gospodinja večkrat na dan po par minut časa da zapre oči in zadremlje. Prerojena se vrača z novimi močmi na delo. Nič ni zamudila, podaljšala si ie življenje. Sedanji cas ie tak, jda ga bo preneseJ le človek, ki ima močne živce, nespočit in neprespan človek pa je zmeden, duševno in telesno.
Za jetiko, zadelana pljuča naberi cvet rumene koprive, posuši med listi papirja in popari 10 gr. cvetja z У» litrom kropa. To uredi vse pljučne in tudi druge težave v životu. Koprivni cvet je zelo slovel pred petdesetimi leti po Nemškem in Francoskem. Ima v sebif grenko smolo, kalij in kalijeve soli in koprivno gren-čico.
Seme pisane trave je uporabno za bolečine v ledvicah in v mehurju, za kamen in pesek. Stolci seme in primešaj v ržen kruh.
Večkrat se mi kolca in dviguje. Stolci žlico kardamona in žlico janeža. Jemiji večkrat ščepec tega na vinu.
Rožiči imajo v sebi sluzasto snov, neko kislino, čreslovino, sluzni sladkor. Rožiče pridevamo čajem za kašelj in za-devana pljuča; delujejo kakor deluje sladka koreninica.
Zdaj, ko ni sladkorja kuhamo rožiče in rozine ali rozine in sladko koreninico.
Kandisov sladkor (kandis) je sicer zelo drag, vendai, kjer mora imeti bolnik slajeno pijačo, pride le prav. Dobi se pri velikih slaščičarjih.
Pesa je zelo redilna in zdravilna. Posebno pesna juha, ki je na Ruskem vsakdanja jed. Pesin sok jxizdravi pljučnico. Jemlje se večkrat po živi.
Krompir, repa, želje, razvijajo močan duh in če spiš nad kletjo ali če je kaj takega v sobi, imaš zjutraj težko glavo in boleča pljuča. Če vdihavaš noč za nočjo ïkodljiv duh, ti peša telo, bolan si, pa ne veš od česa. Pa tudi drugi predmeti živeža, kakor sladkor, kava. žito itd. razvijajo iz sebe škodljive pline, če jih je veliko. Na parniku, ki je bil napolnjen s sladkorjem, so oboleli vsi mornarji.
PRAVNI NASVETI
Vdovska renta. P. L. P. Vdovi, katerima sta preteklo zimo umrla zaradi bolezni moža — sezonska delavca, naj vložita na OUZD prošnjo na priznanje vdovske podpore: v prošnji naj navedeta, kje in približno koliko časa — v katerih letih — sta bila njuna moža zaposlena in zavarovana kot gozdna delavca. Čas zavarovanja na področju sedanje TIrvake se tudi pri nas všteje. Ko bosta vdovi prejeli rešitev, ki za nje ne bi/ bila ugodna, svetujemo, da se obrneta bodisi pismeno ali osebno na Delavsko zbornico v Ljubljani s prošnjo, da jima ta napravi pri-tožl» in jih zastopa pred sodiščem delavskega zavarovanja. Na ta nač}n se !>o stvar vsestransko in temeljito obravnavala in razčistila: če se bodo ugotovili predpogoji za podporo, jo bosta tudi dobili. Delavska zbornica vrši tozadevna zastopstva vestno s polnim znanjem in razumevanjem vseh tozadevnih zakonitih predpisov, in brezplačno.
Žena ni dolžna prenašati surovosti moža. A. K. L. K. že v prvem letu vas je začel mož pretepati, tako da ste imeli po vsem telesu črne pege. Nekoč vas je pretepel tako, da ste tri dni obležali v postelji. Hotel vas je tudi zadaviti in obesiti, pa so ga drugi pri tem zadržali. Če pa možu rečete, aa se boste pritožili, vam pa grozi, da vas bo še bolj »zrilital«. Vprašate, kako bi se mogli takega življenja rešiti. — Najprej preudarite, kaj vašega moža nag.iba k temu, da z vami tako postopa, če je v vaši moči, premagajte se in skrbno pazite, da ne daste nobenega povoda za moževo jezo. Če ste pa prepričani, da ni krivda na vaši strani in da mož tudi brez pravega vzroka z vami grdo in surovo postopa, tako da vas huda pretepa, potem se takega grdega ravnanja ne boste drugače rešili, kot s tem, da se od moža loč'»e. Tožbo na ločitev zakona morete vložiti na okrožnem sodišču v Ljubljani in jo lahko daste tudi na zapisnik. 1'redno pride do pravde, se bodo vršili še trije spravni poskusi pred sodnikom. Mož bo imel dovolj časa, da se premisli in da obljubi resno poboljšan je, če mu je še kaj do zakona. Če mu pa ni nič za to, boste pa lahko dosegli ločitev zakona zaradi moževe krivde, ker vas je ponovno grdo pretepal in bo moral mož vam tudi plačevati svojemu premoženju primerno preživnino. — Že tekom pravde lahko prosite sodišče, da vam dovoli ločeno bivališče, da ne bi bili še nadalje izpostavljeni moževim surovostim« Ko bo zakon ločen, boste smeli zahtevati tudi razveljavljenje ženitne pogodbe.
Babica kot vžitkarlca. J. I. S. Stari
oče vaše žene je imel dva sina. Ko je umrl, je zapustil prvprou sinu, to je, sedaj tudi že pokojnemu očetu vaše žene. hfeo, njivo in gozd, drugemu sinu vinograd; svoji ženi, še sedaj živeči babici vaše žene, pa je izgovoril pravico bivati v določeni sobi hiše prvega sina, dalje prostor za krompir v kleti, prostor za kravo v hlevu, prostor za krmo za kravo, en svinjak in dosmrtno uživanje enega dela njive. Babica se je kot mlada vdova zopet poročila, imela otroke tudi v drugem zakonu in stalno živela na posestvu starega očeta s svojo družino. Ko je sin iz prvega zakona, to je, oče vaše žene odrastel, se je oženili na drug dom, tako da ni motil matere na lastnem dotnu. Ta je zapustil svoj rodni dom, kjer živi babica sama z neko vnukinjo, vam in svoji hčeri. Ker je drngi mož babice dokupil nekaj sveta, vprašate, če sme ba-b:-ca pridelke s teh njiv spravljati v vaša gospodarska poslopja. Nadalje hočete vedeti, čigava je šup-a in koruz-njak, ki jih je babica postavila iz domačega lesa na sedaj vašem svetu skupaj s svojim drugim možem in če sme babica imeti pri sebi vnukinjo, ki s svojim jezikom dela zdraho. — Če gledate v užitkarici babico svoje žene, potem boste s to starko potrpeli in ji pustili, da ima vse to, kar se je tekom časa de-janjsko navad le vživati. Če pa gledate v nji le nadležno vžitkarieo, ki ji hočete pustiti le to, kar ima zapisano in nič več, potem sme imeti v vaših gospodarskih poslopjih le svoj živež, prostor zâ eno kravo s potrebno krmo, en svinjak in prostor za krmo prašičem, ki se v enem svinjaku običajno redijo, éupa in koruz-njak, postavljena iz domačega lesa, ostaneta pri hiši Babica sme pač pri sebi imeti osebo, ki ji je v njeni starosti v pomoč. Lahko je to kaka sorodnica uli pa tn.ja oseba. Ta oseba sme stanovati v sobi, ki jo ima v uporabi babica. Ne sme pa ta oseba žaliti gospodarja ali njego-govih svojcev, sicer lahko gospodar zahteva, da vžitkar'ca osebo svoje pomočnice spremeni. Babica sme sprejemati pri sebi obiske svojih otrok ali pa vnukov. Nimajo pa ti pravico, da bi se pri babici zadrževali dalj časa, ali dn bi celo pri njej stanovali. — Popravila hiše gtedo vse na račun lastnika. Bab'tei kot vlit-karica ni dolžna, da bi kaj prispevala za vzdrževanje hiše ali gospodarskih poslopij.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »Slovenec«!