Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & ^ Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki. Ws first Slovenic Daily- in the United States. Issued every" day~ except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at New York. N. Y., tttdee the att o p Congress op Maeoh 3,1879. ŠTEV. 281. NEW YORK V ČETRTEK 1. DECEMBRA 1904. LETNIK XL Polom preti. RAZNI NEWYORSKI NAVIDEZNI BANKARJI IN NJIHOVO ZLOGLASNO POSLOVANJE. Taka podjetja cveto zlasti na dolenjej iztočne j strani. Njihove žrtve '90 večinoma avstrijski Slavjani. ROJAKOM V SVARILO. \ novejšem času prihajajo v bančno podjetje Frank Sakser v vedno večjem številu razni avstrijski Slavjani, kteri vsi brez razlite, prosijo pomoči, da bi zopet prišli do svojega težko prisluženega in še težje prihranjenega denarja, kterega so izročili raznim takozvanim bankarjem na dolenjej iztočnej strani New Yorka, da jim ga odpošljejo v staro domovino. Denar naravno ni nikdar tjekaj prišel kajti ostal je v žepih tacih bankarjev Nesrečnim ljudem naravno ni mogoče dobaviti jim nazaj lahkomišljeno oddani denar, vendar se pa človeku ljudje, ktere na vseh krajih goljufajo, v srce smilijo. Ker so postajale pritožbe vedno bolj mnogoštevilne, je Mr. Fran Sakser stoprav pred svojim odhodom v kopel j, odredil potrebne korake, da mestne in državne oblasti store konec nesramne j goljufiji proti nevednim avsta ijfsikim podanikom. Žrtve onih "bankarjev" so bile skoraj izključno le Slovaki, Hrvatje, Čehi in Madjari, kteri zlasti sedaj, ko se bliža Božič, pošiljajo denar svojcem v domovino. Imena onih bankarjev" za dane. ue navedemo, kajti na dolenjej iztočne j strani jih itak vsak pozna, dasi-ravno jim je težko priti do živega, kajti posle vodijo vedno pod ptujim imenom. Ako potem kaika žrtva zahteva svoj denar nazaj, jej jednostav no odgovore: "Z ono tvrdko nimam kaj opraviti." Večina žrtev so analfabeti, na pošti ni uradnika, kteri bi razumel njihov jezik, in tako pridejo končno goljufom v roke. Po casluga Mr. Fnank Sakserja, pričela se je sedaj preiskava proti \ sem takim podjetjem, in odvetnik Ignacij Weltner je že nabral vse pol no "pobotnic" takih "bankarjev". kteri so nbogim žrtvam odvzeli denar in ga porabili za-se. Med pobotnicami je mnogo glasečih se na $100, $200 in $300, ktere svote so si ubogi slav-janski delavci prihranili, da jih pošljejo svojcem v domovino. Skrajni čas je že, da se prične z to zadevo baviti razun sodišč tudi po-stavodaja, kajti na tem polju se bode brezdvomno goljufalo toliko časa, dokler ne dobi vlada kontrolo nad zasebnimi bankami. Kakor hitro se to zgodi, bode pa marsikaka "bančna hiša", "k t era sedaj nad vse sama sebe povzdiguje, za vedno zginola in ostala bodo le poštena podjetja. V kolikor nam je znano, med žrtvami zakotnih "bank" v New Yorku ni bilo Slovencev, vendar si pa štejemo v dolžnost, tem potom posvariti vse cenjene rojaki, da svoj težko pri-služeni denar ne zaupajo vsakej ban-čnej hiši", ktere reklama je velikan--ka. dočim je "banka" zgrajena na peščenej podlagi. Slovenci imamo v Ameriki jedno bančno podvzetje in to je tvrdka Fr. Sakser v New Yorku; nje dolgoletni obstanek in najboljše zveze z ameriškimi nacijonalnimibankami, kakor tudi z c. k. avstrijsko pošto, jamčijo za točno in vestno poslovanje bolj, nego največja reklama. Petdesettisoč več. POVEČANJE PREDSEDNIKOVE PLAČE OD LETNIH $50,000 NA §100,000. Tndi senatorji in člani kongresa dobe baje podvojeno plačo. KAPITOLSKE GOVORICE. Washington, 30. nov. V kon.greso-vih krogih .«;> zopet bavijo z vprašanjem ki konzul br-zojavlja iz Chefoo. da so Japonci pri naskoku na Port Arthur due 29. nov. zavzeli dva okopa, vendar pa vest še ni od nijedne strani potrjena. Kon- Wash iugjton. 1. dec. Članom mednarodne komisije, ktera bode preis-jkala hullsko afero, imenovan je rear-admiral Charles H. Davis. Admiral Davis je svak senatorja Lodge iz Massachusettsa. • • • Chefoo, 30. nov. Iz Daljnega semkaj došli Kitajci pripovedujejo, da trajajo boji pred Port Arthurjem vedno dalje, ne da bi Japonci dosegli kake vspehe. Kitajci so pomagali nositi ranjene Japonce iz vlakov v bolnice iii so jih našteli več tisoč. Kitajci tudi zatrjujejo, da so Japonci zelo poparjeni. Petrograd. 30. nov. General Kuro-patkin poroča, da so Japonci, ktere so Kusi prepodili iz Tsinketchena. za >edli nove pozicije pri vasi Suidun. Seboj so ]x>vedli Japonci veliko število ranjencev. Zjutraj dne 29. nov. so Rusi pričeli z ofenzivnim pomikanjem proti Sui-dunu. O jK)ludne je pričelo rusko topništvo z napadom. Dmgodi je vse mirno. Japonci mnogo trpe vsled mraza. Iz inozemstva. OGRSKI PARLAMENT POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM. — DRŽAVNI DOLG NEMČIJE. Avstrija in Nemčija nista sklenili trgovinske pogodbe. — Bolgarija se oborožnje. RAZNOTEROSTI. Bančni kapital v znesku — 2 centov. Ko so uradoma odprli blagajne ban-kerotne Elkhorn Vallev banke v O' Neillu, Nebr., našli so v njih cela — dva centa. Oskrbnik konkurza je sedaj v velikih skrbeh, kako bi upravljal z bančnim premoženjem. Suha Panama. Med tem, ko izvršuje washington-ska vlada priprave za gradnjo panamskega prekopa, zborujejo v Philadelphia i zastopniki raznih temperene-nih organizacij, ktere so se izjavile za prepoved opojnih pijač v Panami. To je že skrajno pretiravanje. Dasiravno smo si pridobili pravico vstanoviti republiko Panamo, nimamo pravice ljudem ukazovati kaj naj pijo. Kam bode pa prišel oni rum, kterega izdelujejo v Srednej Ameriki? Z isto pravico bi zamogli Cubamcem prepovedovali — kadenje havanskih smodk. Lovska sezona v Westchesterjn, N. Y. V gozdih countyja Westchester, N. Y., se klati neka žival, o kterej pripovedujejo ljudje, da je sedaj opica, sedaj volk. Zopet drugi opisujejo westchesterski monstrum kot veliko kosmato žival z vedno vrtečimi se očmi. Mogoče je ona žival policijski preganjani Morgan Smith, kteresra iščejo, da nastopi v New Yorku v ne-kej pravdi za pričo. Samomor radi $1. V Pawtucketu, R. I., se je neki Patrick O'Brien vstrelil, da mu tako ni bilo treba plačati davka v znesku $1. Znani milijonarji v New Yorku in Newportu niso tako vestni, kajti oni plačajo vsako leto na tisoče dolarjev premalo davkov, ne da bi se postrelili. Budimpešta, 1. dee. Ker je pri zo-petnera zasedanju ogrsko-hrvatskega državnega zbora dne 9. decembra pričakovati nemlirov. je minis t trski predsednik Tisza sklenil vstanoviti pariamentno stražo, ktera bode obstala iz 40 krepkih orožnikov iz raznih krajev Ogrske. Orožniki dobe posebno uniformo in bodo položili posebno uradno priseeo. Njihov poveljnik bode predsednik poslanske zbornice. Člani opozicije so vsled tega do skrajnosti razburjeni. Berolin. 1. dec. Vlada naznanja, da zmasa državni (dolg Nfemčije sedaj 3023 milijonov mark. da se bode pa leta 1905 še povečal na 3457 milijonov mark. Samih obresii morajo pln čevati Nemci na leto 115 milijonov mark. Dunaj. 1. dee. Nemšlki minister notranjih zadev Posadowsky, kteremu se ni posrečilo skleniti z Avstrijo trgovinsko pogodbo, je včeraj odpotoval nazaj v Rerolin. Od njega se n; poslovil niti jeden zastopnik avstrijske vlade. Sofija. Bolgarska. 1. dec. Sobranje je pri tajnej seji debatiralo o zahtevi vojnega ministerstva za izredni kredi* v znesku $8,400,000. Imenovano svoto bode rabila vlada za nabavo 81 poljskih in 9 pogorskih baterij. Sobranje je v zahtevo privolilo. Dunaj, 1. dec. Obravnave glede sklenitve trgovinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo, so se popolnoma izjalovile in jih ne bodo več obnovili, ako Avstrija za to ne prosi. Najbrže bode nastal sedaj med Avstrijo in Nemčijo carinarski boj. Moskva, 1. dec. Tukaj se je vršiio zborovanje zastopnikov plemstva, kateri so sklenili, da se z denarjem, nabranim povodom rojstva prestolonaslednika. ne vstanovi mornarična višja šoja, kakor se je prvotno namera valo. Zajedno so pa zborovalci sklenili, da se z onim denarjem vstanove vaške šole po vzoru francoskih vaških šol sistema Moulin. Moskva. 1. dec. Mestno zastopstvo je jednoglasno sprejelo predlog župana, kneza Galicina. vsled kterega naj se skliče zborovanje načelnikov vseh večjih ruskih mest. Zborovanje se bode vršilo po vzoru zborovanja zemstev. NASE POLJEDELSTVO. Letno poročilo tajnika poljedelskega oddelka. Washington, 30. nov. Tajnik poljedelskega oddelka naše vlade, pripo-slal je danes predsedniku svoje letno poročilo, ktero je zelo natančno. Radi obširnosti nam ni mogoče navesti niti vseh glavnih točk, toda zadostuje naj, ako navedemo sledeče: Letošnji pridelek koruze je imel večjo vrednost, nego kedaj popreje in z skupljenim denarjem za prodano koruzo, zamogli bi naši farmerji plačati ves državni dolg z obrestmi zajedno. Vrhu tega bi jim ostalo še več milijonov za tekoče vladine izdatke. Pridelek bombaža je prinesel posestnikom nasadov $600,000,000. Pšenica in oves zavzemata tretje mesto in njuna prodaja zamore tudi poplačati vse državne dolgove zajedno z obresti. Od leta 1SS1 nadalje se ni pšenica tako dobro prodala, kakor letos. — Krompirja in ječmena se še nikoli ni toliko pridelalo, kakor letos. in tudi pridelek ovsa nadkraljuje vse dosedanje za 00 milijonov bušljev. Riža so naši kmetje pridelali 900 milijonov funtov. Yrednost 'kong lin mul znaša 1354 milijonov dolarjev. Kokošjereja je kolosalno napredovala in kokoši zneso na leto 1 in dve tretjini bilijona jajc. tako, da se samo z — jajci poplačajo letne obresti državnega dolga. Goveja živina, ovee in prešiči so nekoliko nazadovali. Vrednost poljskih pridelkov leta 1904, ne vštevši onih. ktere je ljudstvo porabilo za krmo živine, znaša 4900 milijonov dolarjev. Samo tekom zadnjih dveh let so naši kmetovalci pridelali toliko žita in druzih rastlin, da prese-za vrednost tega vrednost vsega zlata kar se ga je v vsej Ameriki pridobilo od Oolumba nadalje do današnjih dni. Vrednost letošnjih poljskih pridelkov je šestkrat tako velika, kakor glavnice vseh nacijonnlnih bank skupaj. V inozemstvo se je prodalo za S65 milijonov dolarjev poljskih pridelkov. Vrednost ameriških kmetij se je pomnožila tekom zadnjih š.:rih let za 2000 milijonov dolarjev. Živine, mesa, kož in usnja, prodalo se je letos v inozemstvo za $223.000.-«00. amefo »7 1 J za leto 1905. se i« Koledar ** * bode dokaj zanimiv Un imel v«liko lepih slik, povestij in leSnic. .Coca mu bodo 26c • poftto To bode deseti letnik. Rojakom priporočam mojega za stopnika g. Janko Pleške, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tndi m rane drug« stvari zul tudi poroča, da sedanje izgube Japoncev presegajo vse prejšnje, kajti samo tekom dveh ur so žrtvovali 5000 vojakov, dočim segajo izgube, ktere so zadobili tekom vsega dne, v deset-tisoče. Petrograd. 1. dec. Mestne oblasti so privolile v svoto 100.000 rubljev, ktero bodo razdelili med junaške bra nitelje Port Art burja in njihove rodbine. Nadalje je mestno zastopstv tudi sklenilo, vse carstvo pozvati, da nabira slične prispevke. Rusija se bode pri ptujih državah pritožila, ker Japonci ne puste onim ladijam v portarthursko luko, kter*1 dovažajo zdravila in druge potrebščine za ranjence. Petrograd. 1. dec. Uradoma se semkaj brzoj; vi j a, da so pričeli Japonci južno od Sintsintina, kjer so dalj časa skušali obiti rusko levo krilo, bežati. Po štiridnevne j. čeravno ne vročej, vendar pa neprestanej bitki, spustile so se Japonske čete v beg. Rusi jih sedaj zasledujejo. Ima li ta vspeh kako strategično vrednost, še ni d,.-gnano. Mukden. 1. dee. Japonci so bežali iz Tsanchaua in Rusi so jih iztrebili iz pokrajine med Taincheheu in Sintsintin. Ruski generalni glavni stan, 1. dec. Ob vsej fronti vlada sedaj mir. Važno je vprašanje glede kurjave, katero delo mora sedaj izvršiti posebna komisija. Moderne reforme. PROTI REFORMAM. Veliki knez Sergej je največji nasprotnik zemstev. Petrograd. 1. dec. Generalni gu-bernator moskovske gubernije, veliki knez Sergej, dospel je v Carskoje selo, da obišče carja. Splošno se trdi, da je dospel semkaj edino le radi tega, da, ako mogoče, prepreči nadajno propagando v prid provincijalnih zemstev in da pridobi carja v to, da ne ugodi zahtevam zemstev. Železnica New England Central,ka-1 tera zamore z ozirom na počasnost in umazane vozove tekmovati k večjem le z jednotirnimi avstrijskimi železnicami. je uvedla važne reforme. Ze-j lezniško ravnateljstvo je namreč razposlalo po svojih progah z fotografič-nimi kamerami oborožene detektive, kteri morajo one železniške vslužben-ce fotografirati, kteri si v službi privoščijo čašo "pive". "Zločince" bodo potem odslovili. Mesto, da bi železnica storila kaj za potujoče ljudstvo, pričela je z temperenčnim busi-nessom. Proti smrtnej kazni. Bivši državni senator William M. Johnson, sedanji šerif countyja Cam-don, X. .T., je svojo službo ostavil, ker mu njegova vera (Quaeker) prepoveduje obesiti kaeega človeka, kteri je bil radi umora obsojen v smrt. Šeri-fovo mesto donaša letnih $25.000. Ta-cih šerifov je v Ameriki zelo malo. < )beŠan.je bi bilo sploh nepotreono, ako bi se gospoda morilci "spreobrnili" v vero Quackerjev in postali nasprotniki smrtne kazni. Kako postane človek zdrav. SI aboumni Edwin G. Kastenbuber napotil se je iz Scenectadv. N. Y., na dva meseca trajajoče potovanje. Končno je v Plainfieldu, N. J., padel raz neki voz, se pri tem z glavo zaletel v nek telefonski drog in — postal zopet pameten. Ali v Schenectady nimajo telefonskih drogov T NAPORNO DELO OTROK. Uprav čudno je videti, kako se morajo otroci v šolah mučiti z raznimi težkimi problemi in t-iko napenjati svoja trupla in pamet. Posledico tega zamoremo opažati povsodi: bledost. boleh" ost in nervoznost otrok. Tako se godi z otroci vse do njihove fizične zrelosti: mesto, da bi bil^ noipolnoma zdravi in čili. so žalostni, bolehni in razburljivi. Oni izgledajo, kakor brezkrvni stvori. Njihova kri v resnici n1 mnogo vredna, kajti ona je pomanjkljiva in nima dovoljne redilne moei. Taki otroci potrebujejo nove krvi in nove eneržije. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino zdravilo, ktero jim bode to izposlovalo. Ono pred ozdravi želodec, povrne tek, očisti krv da novo moč in okrepi živce. Ono je rodbinsko zdravilo tako za otroke, kakor za dede in babice. Blede, bo-lehne ženske, mlada dekleta, in matere, naj imajo vino vedno pri rokah. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Julius Caesar v Washingtonu. Washington, 1. dec. Italijanska vlada je naznanila državnemu oddelku naše vlade, da jej namerava podariti spomenik Gaja Julija Caesarja, kteri bode stal pred vojno šolo. Ko so odkrili spomenik Friderika Velikega. je predsednik v svojem govoru dejal, da ga primerja z Napoleonom, Caesarjem in Hannibalom in takoj je sklenila Italija poslati spomenik Caesarja. Spomenik Hannibal a zamore nam poslati sedaj naravno tuniški bey. kateri je kolikor toliko naslednik starodavnega mogotca mesta Carthago. Toda kedo nam bode podaril sporne nik Napoleona. Francoska republika tega ne bode storila, ako se Franco-zje še spominjajo na steber Vendome. Napoleona bodemo morali najbrže sami kupiti. Mala poročila. — 16 milj daleč od Iron Mountain, Mich., našli so v njegovej samotnej koči 271etnega Bert Northshita ustreljenega. 0 morilcu ni ne duha ne sluha. — \ Norway, Mich., so zgorele velike naprave za izkoriščanje vodne, moči od Oliver Mining Co., Škoda znaša $500,000. Požar je nastal vsie.i razstrelbe. — Bančna tvrdka J. F. Fleshman & Co. v Philadelphiji. Pa., ktera ima podružnice v Wilmingtonu, Atlantic City, Trentonu itd., je napovedala konkurz. Vzrok: ponesrečene Špekulacije na borzi. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Stroot v New Yorku. AKO I Ste ___ ______________ _ _________________ "GLAS NARODA" 1*134 slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: Z M AGO SLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher. FHANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yo«k City. Na leto velja list za Amerik" -> . . &x00 " pol leta..........1.50 Za. Evropo, ta vse leto 4.50 «« " " pr" " ta ...... . Z50 - " ** čeut leta...... 1.75 V Evropo po§iljamo list skupno dve Številki ••GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NAHODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 16. nov. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Totefon< 3795 Cortland. - - • ...... 1 Panamski prekop in kaznjenci. Ako se bode senatorju Diedrichu iz Nebraske posrečilo uresničiti svojo idejo, potem bodo gradili panamski prekop ameriški kaznjenci. Senator je namreč mnenja, da pošlje vse kaznjence iz Zj edin j enih držav na Panamsko zemsko ožino, da tamkaj delajo proti plačilu in proti znižanju kazni. Radi tega bode Dietrich kongresu predlagal naj po njegovem načrtu izdela tozadevni zakon, kteri bo zajedno rešil tudi delavsko vprašanje v kolikor se tiče gradnje prekopa. Ideja senatorja nikakor ni napačna. Pri gradnji prekopa bodo rabili najmanj 40.000 delavcev. Delavske unije so sicer že naprosile vlade, nai gradi prekop z linijskimi delavei in zopet druge družbe so silile na to, da se odda delo le ameriškim delavcem, vendar je pa zelo dvomljivo, zamo-rejo li delavske unije v Zjed. državah nabrati toliko delavcev, ne da bi v Zjed. državah nastalo pomanjkanje delavcev. Nadalje je pa tudi zelo dvomljivo, bodo-li unijski delavci sploh hoteli potovati v Panamo in delati pri prekopu. Vse take zapreke s^ pa takoj odstranjene, ako bi obvelja1 senatorjev predlog. V državnih zvezinih. vojaških in mornaričnih zaporih je kaeih 50,000 kaznjencev, od kterih jih je 25,000 brez dela, ali pa delajo za pogodbenike. Le polovica jetnikov je za delo sposobna, toda 25% vseh kaznjencev bi prav lahko delalo tudi pod tropič nim podnebjem, kajti nad 25% kaznjencev države Louisinne izvršuje tudi razna dela na nezdravih južnih močvirjih. Pri prekopu bi toraj lahko delalo najmanj 10,000 kaznjencev kterih delo nikdo ne more primerjati z delom onih jetnikov, kteri tekmujejo z prostimi delavci. Pri vsem tem pa ne vemo, ako je senator pomislil, da bi kaznjenci, kteri bi prišli v Panamo iz severnih krajev, kmalo pomrli vsled nezdravega podnebja. Toda neoziraje to, bi naši kaznjenci dobili delo, kterega bi jim prosti delavci ne jvali- adalje je pa pod ameriškim vodstvom lahko tudi v Panami vstaaoviti take zdravstvene razmere, da bode podnebje prekopovejra ozemlja isto-tako zdravo, kakor ono našega juga. Kar se je doseglo na Cubi, to je mogoče doseči tudi v Panami. Vlada lahko zsTadi za delavce takozvane okrepčevalne postaje in storiti mnogo druzega, da delavci od same izmuče-nosti ne bodo ginjevalL Mogoče je tudi, da se zdravje kaznjencev pri delu v Panami še okrepi. V nagrado za delo pri prekopu, naj bi se kaznjencem doba kazni znižala in sicer, naj se kazrienec, kteri je obsojen v lOletno ječo, že po dvoletnem delu pri prekopu oprosti in oni, kteri so obsojeni v dosmrtno ječo, naj postanejo prosti po desetletnem delu pri prekopu. Vihu tega naj se daje kaznjencem dnevna plača v znesku p< 25 centov, od kterega zneska naj s vodstvo dela pridrži polovico, ktero gvoto dobi kaznjenec, ko postane prost. 'Ostalo plačo naj pa dobivajo kaznjenci vsakega četrt ali pa vsakega pol leta. V Panamo naj se pošljejo le on; kaznjenci, kteri se v to prostovoljno javijo. Pri delu jih bodo nadzorovali vojaki. Najvažnejši dogodki vršili so se ravnokar \ Inomostu in v Budimpešti. Ker ti dogodki zanimajo širši svet, dobili ste o njih brzojavna poročila, tako, da mi ne preostaje eič druzega, nego da označim njih notranji pomen. Kakor znano, zasnovala in utemeljila je avstrijska vlada Italijanom pravno fakulteto. S to napravo, četudi se je naglašalo, da je le začasna, niso bili zadovoljni niti Italijani, niti Nemci. Italijani gravitujejo v Trst in zahtevajo, da se jim osnuje vseučilišče v Trstu, a Nemci pa sploh ne dopuščajo, da se na nemški posesti, na nemških tleh, in to v nemškem mestu, osnuje kake druge narodnosti fakulteta. Italijani so se začasno spri jaznili s fakulteto v Inomostu, ker je vlada stala in še stoji na stališču, da začasno ne popusti od svoje namere. In ta italijanska fakulteta Inomostu je dala povod velikim izgredom. Italijanski dijaki so slutili, da vre v nemškem prebivalstvu in zat >o se oborožili z revolverji. Nemško meščanstvo je demonstro valo in napadalo vsakega Laha. Streljalo se je, nekateri so padli kot žrtva teh izgredov, ranjencev je bilo mnogo, a mi smo videli, da ni bilo v Inomostu oblasti, katera bi znala in hotela napraviti red in mir v razburjenem mestu. Pokazalo se je, da je nemško oblast simpatizovala z nemškimi demonstranti. Ni potreba, da slikamo podrobnosti žalostnih izgredov. Konštatovati nam je le dejstvo kot takšno, da so namreč Nemci napadali, pretepali in psoval'' Italijane, dijake in meščane italijanske v Inomostu samo zato. ker so ti le dobili v Inomostu svojo fakulteto. Nemci so torej protestovali proti italijanski fakulteti v Inomostu in so hoteli s surovimi demonstracijami preprečiti in doseči, da se italijanski kulturni zavod odstrani z nemške posesti. Nemci trde, da bi bil tak zavod na škodo nemški kulturi, da je opasen Nemcem in da ga je treba udušiti. Ker pa tega niso mogli doseči postavnim potom, posegli so po surovih napadih in niso pri tem gledali, koga udarijo, nego so dejanjski napadli vsakoga, za kogar so vedel*, da je Italijan. Niso pazili, ali njih udarci dobite italijanskega meščana ali meščanko: pobijali so vse, kar je govorilo italijanski jezik. Ta pojav narodne mržnje ni nič novega. Narodni vihar, kteri je divjal Inomostu. ni nas presenetil. To je izraz nemškega društva, nemških trženj. in ako hočete nemške kulture. Nemci ne trpe poleg sebe nobene druse narodnosti z jednakimi pravicami. Kdor hoče živeti med Nemci, mora se pokoravati nemškemu gospodstvu, mora služiti Nemcem, ker so Nemci takozvani '' HerrenvolkTa pojav nam stopa pred oči povsod, koder se dotikajo Nemci z drugimi narodi. Kdor hoče živeti z Nemci in poleg njih, mora jim biti podrejen, mora sprejeti nemško kulturo, sicer ni miru v deželi. Četudi so dogodki v Inomostu žalostna slika narodnih odnošagev v Avstriji, ali vendar bodo mnogo koristili. Tudi Italijanom se morajo odpreti oči, da jim Nemci niso zanesljivi _______Il-i I M Virt/lrt-irt rt ACOrn 7 f smo Slavjani prikovani na verige suženjstva in si ne moremo priboriti svobodnega kulturnega gibanja. Nemci imajo vse, kar potrebujejo za razvoj svoje narodnosti, a tudi Madjari. dosezajo vse, kar utrjuje njih narodni obstoj. Trideset let so gojili Madjari željo, da bi njih honvedi dobili artilerijo. Dozdaj še tega niso imeli, kralj jim .je to obljubil in dal. Velika radost je radi tega zavladala po vsem 11 magva-roszagu". Madjari bodo imeli svojo artilerijo, torej popolnoma zase urejeno vojsko. Dosezajo vse, kar hočejo, in pravijo, da državna jednota ne bo radi tega nič trpela, Madjari pa ver.-dar postanejo zase vojna država. Dosegli so nedavno, da so vsi madjarski častniki biii premeščeni k ogrskim polkom in da jim torej ni vež treba služiti v avstrijskih polkih, kakor je to bila doslej navada. Nemške častnike so izključili iz ogrskih polkov i i so zdaj ogrski polki tako ustrojeni, da služijo v njih zanesljivi madjarski častniki. Izposlovali so nadalje, da so se uveli ogrski srrbi in znaki in da v vojnih kazenskih pravdah vlada madjarski jezik. Krona vsem ma-djarskim pridobitvam pa je gotovo to, da je ogrsko domobranstvo dobilo artilerijo in da je s tem postalo samostojno telo. To so pač krasni vsj>elr kteri bodo krepili madjarsko moč i i zavest in kteri bodo vodili do tega da dobodo Madjari svoje madjarsko poveljništvo. Nihče ne more tajiti teh velikanskih vspehov, vsakdo mora priznati, da Madjari napenjajo vse sile, kako bi se osamosvojili, kako bi zagotovili moč in obstoj svojemu jeziku in kako bi utemeljili za večne Čase svojo državno-narodno samostal-nost. (Dalje prih.) Slovensko katoliško AVSTRIJSKO DRUŠTVO \ \ V NEW YORKU, i 31-33 Broadway, 4, floor. Jj | pOClp. dfUŠtVO Posvetovanje v Panami. Panama, 29. nov. Včeraj se je vršila tukaj prva konferenca, ktere na iz pošlo v at i sporazum med Zje državami in Panamo. Po-so se vdeležili vojni tajnik Amador, R^cardo panamski vojni minister, ge-rdia. O vsebini posvatova-znanega. svetovanja Ki zavezniki, in če hočejo kaj doseči zi: svojo kulturo, da se ne smejo zanašati na nemško pomoč. Nemec tlači vsakogar, kdor ni njihovega, mišljenj a in njihovega rodu. KakoTŠnS tso Nemca v Imontostu, takšni so tudi njih bratci v Gradcu in na Dunaju. Nemški dijaki v teh obeh mestih so ploskali, ko so slišali, kaj se je vršilo v Inomostu. Da bi zasvedoČila, kako verno izpolnujejo svojo nemško misijo v Avstriji, začeli so napadati mirne slovenske dijake, kteri jim niso nič žalega storili. V Gradcu so nemški dijaki zahtevali, da se na vseučilišču odstranijo slovenske plošče! Na graškem vseučilišču ima pravico le nemški jezik, tako mislijo Nemci tukaj in tako mislijo njih rojaki povsod, kamor sega nemški jezik. Tudi na Dunaju so izzivali nemški dijaki naše rojake, kar se je zgodilo tako-le: Nemci so peli pesem "Die Wacht am Rhein" in so zahtevali, da se odkrijejo vsi v avli navzoči dijaki. Slavjani tega niso hoteli Lariti in zaito so jim Nemci s silo Slt^H klobuke z glav. To se je zgodilo dne 7. novembra. Dne 12. novembra so zopet Nemci peli rečeno pesem govoreč in grozeč: Pojmo to pesem, da zopet Slavjanom zbijemo klobuke z glav. Zapeli so Nemci, a navzoči Slovenci so jih napadli. Tepli so jih z palicami, vrgli iz avle in so jih še na cesti pretepali.:^ Slovenci so se pritožili na rektoratu in so zahtevali: 1) tia se uvede preiskava in da se kaznujejo nemški tovariši, 2) da se skrb" za osobno varnost pred napadi nemških nacijonalcev in 3) da se preprečijo izzivanja na akademiških tleh. Rektorait bode vse obljubil, ali to ne bode izpreobrnilo nemškega dijaštva. Nemci ostanejo vedno naši sovražniki. Nikjer ne dosezamo vspehov, nasprotno pa opazujemo, kako se utrjujejo vsi naši sovražniki. V Avstriji Pogodba za gradnjo železniških vozov. Duluth, Minn., 29. nov. Tukajšnji družbi Duluth & Iron Range in Duluth, Mesabe & Northern železnica sta pri nekej pittsburškej tvrdki naročili gradnjo železnih tovornih vozov za skupni znesek $1,045,000. Novi vozovi bodo slični onim, kteri so že sedaj v porabi pri imenovanih železnicah. Konec štrajka mesarjev. Chicago, 111., 29. nov. Štrajk vslu žbencev tukajšnje mesarske tvrdke Hammond je končan z tem, da štrajkarji zopet prosili za delo in da je predsednik unije uradoma izjavil da je štrajk z tem končan. Odslovljeni dečki. Elizabeth, N. J., 29. nov. Vodstvo Singerjeve tovarne je odslovilo 50 dečkov, kteri še niso stari 16 let. Vs led zakona za varstvo otrok je namreč prepovedano delati v tovarnah otrokom, kteri še niso stari 16 let. Suša v Kentuckyju. Louisville. Ky., 30. nov. Od 3. ju lija nadalje tukaj že več ne dežuje, radi česar so morali v nekaterih to varnah žganja prenehati z delom, dokler zopet ne dežuje. Prebivalci raznih krajev morajo pitno vodo kupovati in farmerji morajo goniti napajati svojo živino po več milj daleč Tudi železnicam pomanjkuje za promet potrebna voda in na mnogo po staj morajo dovažati vodo po SO milj milj daleč. Proti italijanskim roparjem. Scranton, Pa., 29. nov. Italijani iz boljših krogov v okoliei tukajšnjega mesta, organizirali so društvo, ktere-. V Broddocku, Pa., in okolici jc naš zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine in prodajo knjig, ter ga vsem rojakom toplo priporočamo. I- Rojaki laročajte EDINI SL3VENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri donaša najnovejše in najobsiriiepe vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. Vel) a za vse leto • " pol leta . " 3 mesece m $3.00 l.SO . 75 ct. Jugoslovanske Inf-orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA« URADNIKE: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽI6NIK, P. O. Box 13«, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Mina. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mi*. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair Clevriand, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Broach, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Denarne posiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 14. nov se je 'odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani t Ameriko 15 Slovencev, 72 Črnogorcev in Dalmatincev. m. potegnili iz Save. ŠTAJERSKE NOVICE. Ustrelil se je 11. novembra želarski sin iz Strme srore, Jurij Kokol. Meseca julija se je vrnil iz norišnice. Videti je bil še precej pameten ter je opravljal vsa navadna domaČa opravila. Dne 11. nov. zjutraj je rekel starišem, da gre k zdravniku dr. Ti-pliču k Sv. Lenartu, ker ga boli v „ „ .prsih. Šel ie pa v Maribor ondi V Savo skočila ie eostilmeanca Iv. ; .. * __ , , v, . „ ., rr , ,0 kupil revolver. V mraku sta ga našla mean iz Krškega. Truplo so t . , .. graščinska hlapca mrtvega biizo graščine Hrastovec. Oče nesrečneža je hotel odnesti revolver, pa mu je branil rrrajščinski oskrbnik, češ, naj ostane, da ga komisija najde, kakor je le Srčna kap je vsled preobilo zaužitega alkohola zadela v Bohinjci Beli 55 let starega železniškega Jurija Capudra. delavca Iz vlaka je skočila dne 14. nov. do-poludne med postajama Hočje in Račje neka mlada, zelo lepa dama. Vzrok temu je bil, da dama ni imela vodnega listka in ko ga je sprevodnik zahteval, je rekla, da bode za njo plačal neki gospod, ki je sedel v njenem obli-žju. Med tem časom, ko je sprevodnik z dotičnim gospodom govoril, je dama šla takoj na zlaton in skočila na progo. Vlak so takoj vstavili in so damo, ki se je bila vsled padca nekoliko poškodovala na čelu, dejali zopetf v kupe in jo odpeljali do Pragerskega Ko so jo pa tam hoteli peljati v pisarno, jim je bila zpoet srečno odnesla pete. Požar. V torek 8. nov. je zgorela Filipu Starcu v Krobaču pri Ribnici hiša. Skoda znaša 1400 K, Stare pa je bil zavarovan za 1800 K. Uboj. Dne. 8. nov. sta se kočarja Jernej Lendav in Blaž Štremfelj iz Podjelovega Brda. oziroma iz Lanišča pri Škof j i Loki stepla. Med prepirom je Linda v s polenom s tako silo udaril Stremfla po glavi, da se je takoj zgrudil in drugi dan umrl. Ponesrečen beg. Ljubljanska policija je dne 14. novembra aretirala Iv Gomilšeka, čevljarja iz Teršišča, ker je hotel pobegniti v Ameriko in popustiti družino. Na Žabjek ni bil sprejet. Dne 12. novembra popoludne je prišel Ivan Slapničar, posestnik iz Št. Vida na Žabjek t Ljubljani, da bi prestal trimesečni zapor; da bi pa ložje vstopil v hišo pokore, se je tako napil, da je pred vhodom obležal. Ker je vpil in razgrajal, je bil z odgonskim vozom pripeljan na rotovž. Možu se je čudno zdelo, da ga niso hoteli zapreti v zapor, ▼ druzega pa ga še celo peljali. Hudobnost. V Št. Vidu je neki fant, razbil steklenico in z razbitimi kosci obrezal po obrazu Matevža Starmana, žal. Oče ga potem pokrije z listjem in dene nanj klobuk. V noči pa ga je nekdo ukradel. KOROŠKE NOVICE. Radi ljubosumnosti umoril je neki Janežič čevljarja Janeza Janšerja iz Bistrice v Rožni dolini. Počakal ga je na cesti in pobil na tla. Umor in samomor. V Podkloštm je trgovski pomočnik Leopold Kompjš vstrelil svojo gospodinjo in sebe. PRIMORSKE NOVICE. Uboj. V ljudski kuhinji Henrika Pollana v Trstu je neki italijanski miner zabodel Frančiška Zanona, ki je v bolnišnici umrl. Razne demonstracije. Dne 13. nov. ob pol 12. uri po noči je po prepiru med vojaki in civilisti v Trstu več sto osob broječa množica pobila okna pi-varne Forst. Vladni svetnik Erler je s policaji in orožniki pomiril množico Ob 1. uri se je množica razkropila. Posamezne družbe so še poizkušale povzročiti izgrede, a jih je povsod razkropila policija. Ob 3. uri zjutraj j3 bil zopet mir. — V reškem občinskem gledališču so Italijani med igro "Alt Heidelberg" povzročili proti-nemške demonstracije. Ko so v drugem dejanju prišli na oder igralci, oblečeni kakor nemški dijaki, je pričela množica žvižgati in klicati: "Doli z Inomostom! Doli z Nemci!" Nameravana tatvina. V cerkev v Brumi pri Gradiški sta se splazila dva sumljiva človeka, da bi vlomila v denarno pušico. Nekdo je to zapazil in naznanil duhovniku. Ta brž pride v cerkev, in ko ga vidita, brž uideta. Orožniški načelnik Fr. Vodopivec v Za gradu je aretiral kmalo na to dva sumljiva človeka. Eden je Jožef Ku-rasek iz Bistrice in drugi Ernest Jarc iz Celovca. Oba sta bila že zaprta zaradi tatvin po Kranjskem in Koro- ki je moral vsled ran v deželno hol-|gkem ^ sta tu{li Z(jaj priznala, da sta mco. Namesto divje koze ustrelil človeka. Dne 13. nov. je povabil Val. Sturm, posestnik letovišča v Begunjah, nekaj svojih znancev na lov na Možakljn nasproti Jesenicam. Med došlimi lovci je bil tudi dr. Tavčarjev sinček. Lovili so divje koze. Za priganjača je lovcem bil 191etni France Resman, sin po »stnika Antona Resmana na Jesenicah. Ko je France eRsman prišel i t h os te, je dr. Tavčarjev sinustre-lil t daljavi 30 do 40 korakov nanj ter ga smrtno nevarno ranil. Zadel ga je v trebuh. Krogla je prišla pri nogi ven, Franceta Resmana so prepeljali v dež. bolnico, kjer je bil takoj operiran, upanja pa ni nobenega, da bi okreval, ker mu je krogla raztrgala vsa čreva. Ponesrečeni je bil edina opora 5Sletnemu očetu, ki ima sicer še dva sina, a oba — bolna. Rojakom v Chicag*, HL, in okolici priporočamo nadoga zastopnika Mr. Mohor Mladič-a, 817 Oontro Ave., Chicago, HL, kteri jo »ooblaKca pobirati aaročaino a "Qiao Naroda". Upravmiitvo hotela okrasti cerkev v Brumi. Velik požar. V Čepovanu pri Gorici je pogorelo 13 hiš, pohištvo, seno, gospodarska poslopja itd. Dečki so zažgali suho listje na dvorišču neke hiše, veter je zanesel ogenj na streho in začelo je goreti. Ljudje so hiteli gasit, ali nič ni pomagalo, ogenj se je razširil naprej in gorelo je še po noči. Škodo cenijo nad 60.000 kron. Ušla je bila 11 let stara Leopoldina Ambrožičeva iz Vrtojbe. Deklica jo je popihala v Kormin, kjer jo je dobil oče dne 15. nov. pri teti. Peljal jo je domov. Ko je krenil v Gorici skozi ulijo pri klavnici na polje, mu je ušla ter zbežala, ne da bi je mogel dohiteti. Prišel je tako domov brez otroka, žena pa ga je dolžila, da je kaj storil otroku. — Naznanilo se je orožnikom. ki so pridno iskali okolu dekleta, ali je niso našli nikjer. Dekle je bilo šlo nazaj v Kormin. — Tam so naročili neki ženski, da naj sporoči starišem, da je deklica v Korminu ter naj pridejo po njo. Ali ženska tega ni povedala. Oče je imel sitnosti, ker ga je dražila žena, da ji je kaj storil Moral, je tudi pred sodnijo, kjer so pa priče povedale, da je ušla. Raznoterosti iz Trsta. Kadar pn- rede Lahi kak protestni shod, vsakokrat je v ospredju Žid dr. Felice Ve-nezian, ki na jedni strani prepeva neskončno slavo dvetisoČletni italijanski kulturi, na drugi pa udriha po slovenskih "barbarih". Od več Lahov sem že čul, da bi bilo za njih in za nas bolje, ako bi se Lahi in Slovenci sprijaznili in bi se skupno postavili v bran germanizaciji Slišal sem celo, da se utegne na shodu Venezianu pripetiti kaj neprijetnega, ako bi hotel po svo-jej stari navadi opevati nemško kulturo in govoriti o slovenskem "barbarizmu". Glasilo tržaške komore pri-občuje, kakor v strašilo Nemcem glasove raznih slovanskih listov, ki govore o spravi med Lahi in Slovani; a to menda ni Židom všeč, ker jih srce le preveč veže na Nemce in na nemško vlado. Znano je vsem svetu, da podpirajo Nemca Lahe v boju proti Slovanom, in sam Ricciotti Garibaldi je naznanil javnosti, da so Lahi z denarji podpirani iz državnih blagajn Državni interes Italije je podpirati Italijane naših pokrajin, da ti čim preje dozore za mater Italijo. Državni interes Avstrije pa je, podpirati naše Italijane, da zab ranijo zedinjenje Jugoslovanov. Kako naj bi se Italijani odpovedali tako ugodnemu položaju? Kako naj bi si oni zaprli žepe pred državno blagajno? Tega ne store Žid je ki so voditelji primorskih Lahov, njim na čelu je dr. Felice Venezian. Zato pa že psuje "Piccolo" Slovence s "ščavo", zato že pripovedujejo laški listi, da je v ulici Ghiozza nemška šola, a molče, kje je 'Deutsches Haus' Lahi sedaj ne prikrivajo, da bi rabili glasove slovanskih državnih poslancev za italijansko univerzo; ako jim pa rečeš naj nam dajo oni prej slovenske ljudske šole, tedaj ti koj prestrašeno pripovedujejo, da bi bil Trst potem v nekoliko letih poslovenjen. HRVATSKE NOVICE. 251etnica prve srednje šole v Besni. Dne 12. novembra je minolo 25 let, odkar se je otvorila v Sarajevu gimnazija. prva srednja šola v okupiranih deželah. Prvo leto je obiskovalj zavod 37 učencev, danes jih pa ima 675. Žrtve madjarskih šol. V Vukovaru so hoteli demonstrirati proti madja -ski šoli brata "Wenzler in neki Szent-jyorgv s tem, da so vrgli neko gorečo tvarino na streho. Prva dva sta dobila po tri, zadnji pa pet let težke ječe, dasi poslopje ni zgorelo. Učitelj zgorel. V Šušnjevcih pri Brodu je učitelj Ferdo Rani zaspal z gorečo svalčico v ustih, vsled česar se je postelja vnela in dim je zadušil učitelja. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 14. nov. Skupščina si je izvolila za predsednika /Stanojeviča. Zasedanje skupščine otvori kralj s prestolnim govorom dne 16. m. m. Carigrad, 13. nov. Nove turške vojne ladije bodo v kratkem odplule kri-žarit po Črnem morju, kar se že ni zgodilo od zadnje vojne z Rusijo. Kri-žarenje ima namen, da pokaže velesilam, da je Turčija zopet povzdignila (?) svojo moč na morju. Stroške te lemonstracije prevzame bogati turški trgovec, armadni založnik Nemli-zade Tašin paša. Carigrad, 14. nov. Na novoustanovljeno mesto vrhovnega nadzornika ojne mornarice je poklican ravnatelj nornarske akademije, podadmiralHu-•dn paša. Carigrad, 13. nov. Državne finance so čimdalje obupnejše. Sedaj v začet ku ramazana so dobili državni uradniki še le enomesečno plačo za junij. Carigrad, 13. nov. Dasi v Macedo-niji davke redno vplačujejo in je tudi Turčiji trgovina dobra, je Turčija v veliki finančni zadregi. Civilni agen-tje zahtevajo ureditov računov za Macedonia. Carigrad, 13. nov. Angležka poročila, da je Rusija poizkušala dobiti dovoljenje, da sme rusko črnomorsko brodovje skozi Dardanele, zanikajo turški in ruski krogi. Čez nekaj dni bosta zadnja dva ruska parnika peljala skozi Dardanele premog in vodo za baltiško brodovje. Kretanje paraikov. Dospeti imajo: Pomerania iz Glasgowa. Chemnitz iz Bremena. Ultonia iz Reke. La Tourraine iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Cedrie iz Liverpoola. Koenigin Luise iz Genove. Prinz Oskar iz Genove. Albano iz Hamburga. Finland iz Antwerpena, Astoria iz Glasgowa. Odpluli so: La Savoie 1. dec. v Havre. Odplnli bodo: Furnesia 3. dec v Glasgow. Luise 3. dec. v Genovo. Campania 3. dec. v Liverpool. Graf Waldersee 3. nov. v Hamburg. Philadelphia 3. dec. v Southampton. Prinz Oscar 5. dec v Genovo. Koenigin Louise 6. dec. v Glasgow. Statendam 7. dec. v Rotterdam. Cedric 7. dee. v Liverpool. La Touraine 8. dec. v Havre. Pomeranian 8. dec. v Glasgow. Neckar 10. dec. v Genovo. Etruria 10. dec. v Liverpool. Bluecher 10. dee. v Hamburg. Finland 10. dec. v Antwerpen. ZE BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar"; to pa najfc>olje, na)= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERo, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 st. clairj> st., CLEVELAND, O. "GLAS NARODA** prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružni ee Frank Sakser, 1778 St. Clair St^ Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 105 Indiana Street, Joliet, 111. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in ^ okolici za izvrševanje raznega no- ¥ tarskega posla, bodisi za A meriko fc ali staro domovino. Izdelujem vsa- rij ke vrste prepisna pisma, poroštva £ (bonde), polnomoči (Vollmacht) £ in vse druge v to stroko spadajoča P« dela. Oskrbujem ..udi zavaroval- r nino proti ognju ali na življenje v u najboljših ameriških in inozem- (k skih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. ZASTOIVJI ! D.i. se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zs*-stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanju. Vaš električni pas je toraj vse učiti:!, kar ruc mi obljubili, in še več, pas meje iinovn zopet i-j-mladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporablja! vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter i sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City Kar govorimo, tudi "''žimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ver pridenite zraven znamko za odgovor in pas vam bode dešel čisto zaitcnj. rišite: Jersey Specialty Co-, 125 Cedar St., New York, N. Y. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO YIN O po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih jc dobiti v Evropi in Ameriki tar is fine**. na rame* a vina. Kdor boleha na želodca ali prebavnih orranih, naj ara pijo redno. Pošilja se v sabo jih po jedem tnaat (IS steklenic) na vse kraje zapadnlk držav Ser. Aaserike. V obilna naročila m pripero&s JOSIP RTJSS, 432 S. Ssuita F6 Av. Pueblo, Col. KAZNANTLO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno tožim 4veže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. r obilen obisk se priporoča: (tided Bojakum v Clerelandn, Ohlt, In okolici priporočani svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem ee priporočam rojakom za, TOLMAČA, ak« kedo ponesreči in s« poftko- duje t to.rami, da ma iztirjair odškodnino, ker imam ▼ tem že večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem bres* vestnežev. GAŠPER KORČE. 1776 St, Clair St* Cloveland Ofek,.. POMOČ IN AVJE BOLNIKOM zamore dati samo oni zdravnik, kateri popolnoma pozna globine vsake bolezni. Priznalna in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva od vseh strani samo f Prof. Dr. E. C. Collins iz vseučilišča v New Yorku 9 KJE JE JANEZ FIFOLT, doma iz Semške fare. V Ameriko je prišel pred 14 leti. Kdor mi prvi naznani ako živi ali ako je umrl, in pri kte-rem društvu je bil, dobi $5 nagrade. AUGUST KUŽNIK, 2461 Waides St., Cleveland, O. (30—3) Pratike, in sicer: DRUŽINSKA PRATIKA, SLOYENSKA PRATIKA, TELIKA PRATIKA za leto 1905 imamo v zalogi Cena 10 centov s poštnino vred. Razproda j al-cem računamo 100 komadov $6, brez poštnine. — Dobiti je tudi v naši po dmžnici: 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. in to je najbolji dokaz, da je on edini zdravnik, kateri je vse ljudske bolezni točno in pazljive preštudiral in preizkusil. Zal oi'Sij, rojaki Slovenci ! Mi, vam priporočamo samo in edino te slavnega in izkušenega Prof. l>r. Oollinsa. On je edini zdravnik, kateri more in tndi jamči za popolno ozdravljenje vsih bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah. ledvicah, jetrah. mehurju, kakor tudi vsih bolezni v trebušni votlini — potem bolezui v grln. nosu. glavi u«r oznost. živčue bolezni, prehudo hripanje in bolezni srca. katar, prehlajenje, naduho, kaSelJ, bronebijalni pljučni in pisni kašelj. bJ. tvacjc Krvi mrzlico, vročine težko dihanje, nepravilno prebavljanje. revmatizem. giht. trganje in bolečine v križu, hrbta, ledjih in boku — zlato ?.ilo (hemeroide). grižo ati preliv, nefisto in pokvarjeno kri, otekle] noge in telo. vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanli polucijo nasledke izrabljevaDja samega sebe. žumln_'n]e in tok iz v5es, ogluSenje, — vse bolezai na oceh, izpadanje las. luske ali prhate po glavi, srbečico liSase mazoije. ture. kraste in rane. — vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastenično glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok. bolezni na maternici i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zvunanje bolezni. Prof. Collins je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi , j etiko Prof. Collins ozdravi vso tajne možke in ženske sj_>oliie bolezni kakor tudi „Sifilis" točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih, bolezni ostane tajnost.) Citajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se naši rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: Bolezen pluc in Cenjeni Prof. Collins Jest se vam lepo zahvalim za va5e zdravila ki ste bronehialneg k ašla 1111poslali, ker Jast som popolnoma ozdrava in se prav dobro počutim ker tud zdej lohka delam. Če bom še kdaj bolan se bom pa spet na vas obernu in vas v prsnem organizmu ozdravlena. bom tad use m mojim rojakom perporoču Vam se Be enkrat p rov lepo zahvalm. FRANK MAVER. 67 Stalord St., Cleveland, O. Rhenmatizem in zastarela zeludečn;i bolezen ozdravlena. SpoStovanl gospod Dobil sem vaSe medecine u pravem času in sem jih tod po vašem naročilu pi jcej začea nucat in ker se vam tud prav lepo zahvalim ker ste mi tako ta prave medecine poslal ker moje. zdravie prov hiter napreduje in se že čatim popolnoma zdravega. Če bi se primerlo, da bi me če kdaj kakšna bolezen napadla, se bom prov gviSno precej na vas obrniL Tudi svojim komara tam sem vas že in vas bom še za naprej priporočo, de nej se samo na vas obrne- "a če boia bolni, in če čejo hiter ozdravit. I- HRIBAR. Bos 674, Collinwood, Ohio Mike Guštin, 5 Grenwood Ave., Maria Pleternik, Box 84, Bronson, Tex. elecenleni gospod Prof. Collins t Ko sem porabil vaša poslana mi zdravila so ml nehali lasje Izpadati in nič ne čatim skelenja po glavi. Toraj se vam prav lepo zahvalim za povernjeno zdravje: JOHAXN STARE. iRENTON, N. J. 3008 Hodley St.. Milwaukee, Wis. Zato, ako ste slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je*vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. C. 140 West 34th Street, NEW YORK,-N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih boste gotovo popolnoma ozdravili. ....... Snubac: ' IfjlT ec.) der kie ej je Kal ice va častitljiva ko-K>frostoma vstavila pred hišo, je stanovala prijazna Stanka • je imel njen oče trgovino. Ka-reelej kup«! kaj v štacuni, izšta-e zlezel na vrt in z vrta se je vabiti "gori" na kapljico vina. r pa ni pozabil prinesti seboj Tako je hodil tja se dobro zabavali ž pa nihče ni dal tal iti za nos, nego on. si je dal svojo črn lepo izkrtačiti in je Stanko. Tedaj je iz-lostno novico, da se je > zaročila s poštnim »vabila ga je tndi pre- j aeseca maja in tako je ovo košaro domov. Na prišel. I alomka", mi je tožil šopk IjlVO vo dne pa n<\co>inn plesat šla, pa da je ciganka otroka iikrad ta. Grof in grofinja sta zelo žalovala po svojem sinu, Jerico pa sta še tisti večer spodila iz službe, ker jima je tolikšno žalost napravila. Pojdimo zdaj k Pavličku nazaj in pustimo očeta in mater v svojej žalosti. Roparji so peljali Pavlička v svojo podzemsko luknjo, kjer so se skrivali in stanovali. Tu sem ni ni kdar prisejal solnčni žarek, le mala svetilnica je nekoliko razsvetljevala temo. In tu notri je moral Pavlieek vedno biti. Nikomur se ni smilil, le neki mlad ropar, ki so ga bili tudi tako ukradli kakor Pavlička, prinašal mu je semtertja igrač. Tista stara ei sranka pa je bila kuhariea roparska in tej je moral Pavliček v kuhinji pomagati, roparji pa so hodili na rop. Tako je preteklo že sedem let, da je Pavliček že nekoliko odrastek Vendar ni nič vedel o Bogu, ne o Kristu. Še križa ni znal narediti, tako je bil zanemarjen. Nekega dne, ko je ravno ciganka zaspala in nobenega roparja ni bilo doma, misli si Pavlieek: Kam neki ti bradači hodijo, jaz sem pa vedno tu- UIONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. Parnik * * 99 RABI telefon kadar doepei na kako postajo v New York in ne veS kako priti k Fm. SilBSftJr. Pokliči fttevilko 3795 I'orttand in eovori »lovenak«*. Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) sem dni >tet lič ■C v alenji tanki pa prepozno! -ozno! Ženske pa res reče z mano! Ta si Kor lec meseca bode čke, pri meni pa bi a dobrega zadosti!" vam. da pridete prihodnjič času", sem ira tolažil, se deklet!»p zamahnil nejevoljno s svo-•jaškima rokama in naredil je »r. da bi bil kmalo odnesel po-ega suhega krojača Nitko v ii sobo. Navzlic vsemu temu Calič prav dobro zabaval, pil •ščino in se poslovil jim i gosti. algo nisva več videla, jpet srečal v Ljubljani, ečen, šopka pa ni imel prišel kaj, naj še jaz grem enkrat pogledat. -at< t nega. spod Kalič 1 Dober dan! Veseli me, da se zopet vidiva!" "Kaj?" me je vprašal in potem hitro nadaljeval: "Ej, kmalu bi vas ne bil spoznal!" "Drusri časi, drugi ljudje!" "Kaj?" "Časi se izpreminjajo in mi ž njimi!" sem zavpil. "Aha, vse se izpremeni. Ali že veste, da se ženim tukaj v Ljubljani? Našel sem lepo mlado gospodično, fino izobraženo!"' "Čestitam vam najprisrčneje!" "Kaj?" "Rekel sem, da vam čestitam", sem mu zakričal na uho. "Aha, hvala lepa! Ime ji je Gabrijela Maroni." •'Obžalujem, ne poznam gospodične. '' "Kaj ste rekli?" "Da je ne poznam!" "Aha! - Gabrijela je že bolj pri-letnai. štiriindva|^et... veste, ljubi moj!' * "Koliko pa jih štejete vi?" sem ga vprašal na glas. "Ana. dvaiišestdeset ! Najlepša leta!" ' kaj je nad menoj! Tiho spleza po luknji, da pride na svetlo. Pako se z a i čudi, ko solnce in modro nebo zagleda! Pako se razveseli, ko zagleda na tleh pisane rožice, kako se boji, ka-terej glavico odtrgati ali pohoditi jo. Ni se še vsemu na čudil,, ko pridejo v tisti kraj pastirji s svojimi čredami. Ko Pavlička zagledajo, začudijo se in vprašajo ga, kaj da dela. On jim pove, da je bil vedno v tisti luknji pri bradačih in da je danes šel ven, da vsega tejra še videl ni. Ko je zapazil, da pastirji ne gledajo pod noge in da kar po cvetlicah hodijo, začel jim je vpiti: "Pazite, pazite, da cvetlicam glavic ne polomite!" Pastirji so se jeli pomenkovati, kaj storiti? Pavlička vzamejo se seboj ter ga hitro odpeljejo na stran, da ne bi bili izdani. Gredoč pa pridejo memo nekega pu-ščavnika in ta jih vpraša, kaj imajo. Oni mu povedo, kako so tega fantiča v gozdu dobili in kako jim je vpil: Varite, varite, da cvetlic ne pohodite! "Ali hočete meni pustiti tega fantiča?" vpraša jih puščavnik. Pastirji ravno niso vedeli, kaj z njim početi, in mu era prepuste. Puščavnik pa ga je jel učiti in podučevati o Bogu, Kristusu, o krščanskej veri itd Imel ga je tako dve leti in eni bral v časopisih. se je Pavliček izgubil. Veseli so leteli J da ]»>ročila p-spodiena Gabrijela vsi v <*raveduii. Ko so se ne-< n t m . i mojih bravkf Saj bi jo mo; kaj dni veseli, zmisliii so se tudi na rs ojih velikih rokah res prav la i roparjev. Grof je vse svoje hlapce hko nosil skozi življenje, kadar b; ■ oborožil in zdaj so šli nad nje, Pavli-bil» -1 a ra kočija pri kolarju. ' ek jim je pa kazal pot. Bili so po sreči vsi bradači, kakor jih je Pavliček imenoval, doma, in kmalo so imeli ■-se v pesteh. Peljali so jih na grad. tam so vse obesili, le tistega ne, ki ju Pavlička rad imel in mu je igrač no-sil. Staro ciganko pa so na gromadi irrofinja, ki sežgali. Jerica in puščavnik sta ostala Grof j p bil I ua gradn, kjer so še dolgo vsi veselo Pavliček. Narodna pripovedka. Bila sta nekdaj grof in sta imela sinka Pavlička. že nekoliko let od doma na vojski. Kar grofinja nekega dne dobi pismo, da pride njen mož domov. Ona se je zelo razveselila, dala je hitro kočijo vpreči in se pelje možu naproti. — Predno odide, še hišini Jerici naroča* ' * I»a mi boš vedno pri fantu, da se mu kaj ne zgodi.*' "Seveda bom," rekla je, "saj nimam kam iti." Ko se je že grofinja odpeljala, zasliši Jerica čez nekoliko časa muziko. in ?re gledat. kaj to pomeni. Na dvorišču pa jo sreča ciganka, ki ji pravi: "Pojdi malo plesat. pojdi; tam tako lepo 20-dejo!" Jerica je mislila: saj se Pavličku ne more nič hudega zgoditi, naj grem malo poplesat, takoj bom nazaj. Ona res gre, ciganka pa hitro porabi to priliko, skoči v grad, ukrade Pavlička, in ga nese daleč, daleč v temen gozd, kjer jo je že mnogo roparjev čakalo. Jerica pa v tem pride domov. Kako se prestraši, ko ne najde več Pavlička! Strašen jok zažene in ga gre okolu iskat, pa ga nikjer ne najde. Zdaj si ni upala domov. V tem se pripeljeta grof in grofinja. Čudno se jima je zdelo, da ni bilo niti Pavlička, niti Jerice, in začel ju je st rah obhajati, da ne bi se kaj hudega pripetilo. Kako se prestrašita, ko na večer Jerica vsa objokana domov pride in praviti začne, kaj in kako se je zgodilo: da je prišla ciganka, kako jo je od doma spravljala, da je ona res in mirno živeli. SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši Tek zoper REUMATIZEH, P0E0STNIC0, PODAGRO ltčL in razne renmatične nepriiike. SAnOj 25ct> in 5Oct. V vssh lekarnah ali pri F. At Bichter & Co. 215 Pearl Street, New York. previden na potovanja! Knpi troj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpoilje s prvim dr,brim paraikom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo ▼ New York dospe na kolodvor in se ne v£ kam obrniti, naj gre na postaji k telefona in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko rc z nami zmeni. Pri 15 centih, kter« da sa telefon prihrani dolarj i! Kilje podpisana priporo- * čain potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, » • NEW YORK . . r katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQMGSTA !N LJUBLJANE. POŠTNI PARNIKI SO 1 "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, LaSavoie" " " " ..................12,000 " •'La Touraine" " " " ..................10,000 " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " "LaBre'rgne".................-............. 8,000 " "La Chan.pagne"............................. 8,000 " «La Gascogne"............................... 8,000 " 25,000 konjskih moči 25,000 " " 12,000 " " 16,000 " " 9,000 " " 9,u00 « " 9,000 " 89 E. Madison. Street, - - Ch.ica.go, 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size; Screw B navijak. (Jena uram: Nikel nra_____ . .$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: "ira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem prilolite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold* field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 $17.00 6 Size nra za da~u3 5! kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam (fjV »S Jacob Sioniclip £. Madison Street, CHICAGO^ ILL. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: L de«. 1904 La Champagne 5. jan. 1905. 8. dec. 190-1 'LA TOURAINE 12. jan. 1905. 15. dee. 1904. La Gaseogne 19. jan. 1905 22. dee. 1904. 'LA SAVOIE 26. jan 1905. 29. dec. 1904 La Champagne 2. febr. 1905. *LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE La Gascogne LA SAVOIE Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America ILine (H0LLAXD-AMERISKA ČRTA) ¥0zi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjerih držav (Ded NEW YORKOM in ROTTERDAMOM prek* Bouiogne sur-Mer* parnik z dvojnem vijakom, 12,500 ton. parnik s dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim kom, ton. noordam, rynbam STATENDAM. parnik z dvojni» vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik s dvojnir vijakom, 830C tou. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južiie Avstrija Kadi ceno glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarno v msstLEk DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstra**e BRNO, ax Krona. Parniki odpljujejo: la BOTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako taetim • -----. - ob 10. uri zjutraj. .-■■ ■■ ,-,.., ., j-. HOLLAND-AMERICA LINE. 89 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST , CHICAGO, ILL. 1199 St. Clair St.. Clevelaud. ii POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, | ter odpošiljam denarje v staro domovino. Postrežba solidna in poštena. Z velespoštovanjem BOŽO GOJZOVIC 523 Chestnut St., JOHNSTOWN, PA Priporoča rojakom roja te vratna VINA ktera v kakovosti aadkriljn jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prooajan po 69c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE M GALON. BBXNJEVEC, za ktaroca som im portiral brinje iz Kranjskega, volja 12 steklenic $15.00. Brinjovoe jo najbolje ▼rote, ker je žgano aa isti način, kakor doma na Kranjskem. NAEOte AM JE PBJLOŽITI DSTAB k obOa % JOHN KRACKER 1199 St. Clair 8L, Cleveland. Rojakom v Braddock-n, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g John Germa, 1103 Cherry A^.-y. Do-tičnik jo pooblaščen pobirati naročnino za list ter sprejemati naročila na Rojaki, podpirajte rojaka f Rpdpisani priporočam srojo dobro ■n|u— GOSTILNO, * Kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE jMODKE in LIKERJE. Pri meni te tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Forest Qty, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod« prišel do mene in do znancev. Ako kad* potre Ure kak svet, na) m name obrne, luh trsi- ttfmj bodit «wo|i k svojim 7 * Martin MaM. m, _