Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 1.
V Mariboru, sobota 1. januarja 1927.
Leto II.
Grobari demokracije ali parlamentarizem,
ali diktatura.
Da sta pri nas parlamentarizem in demokracija dve zelo siromašni stvarci, je pokazala znova zadnja nenadna in v nekem pogledu naravnost senzacionelna rešitev vladne krize. Uzunoviču bi bilo zlasti po smrti Nikole Pašiča lahko sestaviti vlado, ki bi se naslanjala na parlamentarne frakcije in s tem na zastopu vseh treh plemen v državi. Taka koncentracijska, in kar je glavno, izključno z zaupanjem parlamenta računajoča vlada, bi mogla celo, ako bi se lotila resno svoje nadloge, rešiti marsikatero težko notranje gospodarsko, socialno in finančno vprašanje, bi mogla vsaj deloma ublažiti sedanje neznosno stanje, dvigniti industrijo in poljedelstvo — sploh prispevati k normalizaciji naših notranjih in zunanjih prilik.
Gospodu Uzunoviču, odnosno tistim, ki stoje za njim, pa ni bilo očitno za tako vlado in za tako rešitev — bilo jim je vse prej za utrditev svojega položaja.
Vsemu temu pa so predvsem krive naše buržuazne stranke, ki so same sistematično izpodkopavak: parlamentarizem in rušile demokracijo. Te naše buržuazne stranke so se po vojni tako spridile, da so popolnoma pozabile na izkustva preteklega revolucionarnega stoletja, ki jo od izbruha francoske revolucije dalje rušilo tisočletne privilegije, krčilo pot liberalizmu in demokraciji kot edini tvorni sili napredka in miru v državi in med državami. Naša bur-žuazija ni bila sicer nikoli bogve kako demokratična in ustavna, zlasti tako-zvana prečanska buržuazija je bila od nekdaj močno servilna in dvorjan-ska — v novi državi so te njene pri-lizanske lastnosti prišle še močnejše do izraza. Če se je že prej klanjala in vlačugarila po Dunaju in Budimpešti, zakaj naj bi ravno v novi lastni državi čuvala toliko strožje in nepopustljivejše na demokracijo in ustavnost, zakaj naj bi tako hudo jemala ustavne programe, liberalne tradicije stoletja, načela in cilje svobode, narodne volje in odločbe? Naše buržuazne stranke so si pač mislile: Državo je vstvarila vojaška sila, država je monarhistična — čemu tako strogo poudarjanje in izvajanje parlamentarizma in ustavnosti, čemu tolike muke, da se dokoplješ do oblasti potom parlamenta, ko prideš lahko do iste tudi drugim, lažjim potom. Tako so začele te buržuazne stranke bolj in bolj »obilaziti« parlament in iskati zaslombe pri drugih činiteljih. To
lakajsko delo so vršile malo po malem vse naše buržuazne stranke, so ga vršili zlasti predstavniki prečan-ske meščanske buržuazije seveda tudi vsi oni radikali, ki podpirajo Uzunoviča — pa naj se po vsem tem še čudimo, če se naš parlamentarizem maje, če je demokracija v naši državi fraza, če se odstavljajo in sestavljajo vlade po volji činiteljev, ki so izven parlamenta in ki imajo danes že več moči in upliva v državi kot parlament sam?
Vsemu temu se ne smemo in se ni čuditi, če pomislimo, da je naša slepa in objestna buržuazija sama zavozila na ta nevarni tir, če pomislimo, da so samo člani parlamenta perkoriscirali parlament in zatajevali in gazili ustave in ustavnost.
Te buržuazne stranke so pa delale vse to, misleč v svojem slepem in radimentalnem pojmovanju demokracije, da je to pravzaprav le luksus, kateremu se mora narod odpovedati, odkar živimo v takozvani lastni, svobodni in zedinjeni državi. Pozabili so ti nesrečni rušilci parlamenta in ustavnosti, da je bila vmes svetovna vojna in da se narodi niso tepli zato, da bodo v takozvani lastni državi ku-lukarili lastni buržuaziji, še hujše kakor so tuji, in pozabili so nadalje, da se s prilizansko politiko napram iz-venparlamentarnim činiteljem ne dela za srečo in konsolidacijo držav-ve, vsled česar se prej ali slej posledice take politike obrnejo tudi v škodo same buržuazije.
Če imamo torej pri najnovejši rešitvi vladne krize zaznamovati resen korak v smeri vladne militarizacije in če narašča takorekoč uro za uro nevarnost, da izgubimo še to malo parlamentarizma, demokracije in narodne soodločbe v notranji in zunanji politiki, se mora to pripisati gori omenjeni slepi politiki meščanskih strank in se zato naši politični veljaki ne smejo preveč čuditi, če so tudi že sami ujetniki sil, ki so jih sami priklicali.
Naša buržuazija se mora končno odločiti, ali hoče demokracijo in ustavnost, ali pa absolutno monarhijo. Ako ji je res na srcu demokratičen razvoj države in utrditev ustavnosti, potem mora prav naglo izpre-meniti svoj politični pravec, postaviti se na parlamentarna tla, in proglasiti parlament kot edino narodno suvereno silo, ki ima vedno edini odločevati o usodi vlad, o izbruhu in o rešitvi vladnih kriz.
Ljubljansko stanovanjsko vprašanje.
Vladni komisar g. A. Mencinger na ljubljan. magistratu, kaže voljo, da vsaj deloma reši ljubljansko stanovanjsko vprašanje. V Ljubljani se potrebuje nad 1000 stanovanj, zato bo akcija g. komisarja, ki je v splošnem akceptiral naše predloge, izdatno olajšala, vendar pa ne odpravila pomanjkanje stanovanj.
G. komisar je razglasil 24. decembra, da najame 30 milijonov dinarjev za mestno občino v svrlio gradnje stanovanjskih hiš. Ker v Ljubljani ne posluje redni občinski svet. se mora sklep komisarja v smislu § 92. občinskega reda 14 dni javno razglasiti in, ako se nihče ne
sameznemu stanovanju ni treba da bi presegala 55.000 Din. Dalje so tudi potrebna le majhna in zdrava stanovanja, ker velikih stanovanj je v starih hišah dovolj.
Vpoštevati je treba tudi socialni položaj delavstva, kakor tudi urad-ništva, ki bi ob dražjih stanovanjih preveč krvavelo.
Posojilo se bo amortiziralo v petnajstih letih, kar je sicer ob sedanjih valutnih razmerah nekoliko dolga doba. V to svrho so določene doklade, brez katerih bi projekta ne bilo mogoče izvesti.
Jeseni bo prikipela stanovanjska beda, če se ukine varstvo najemnikov, do vrhunca. Zaraditega tudi pričakujemo, da temu načrtu ne bo ,nihče ugovarjal. Govori se že, da namerava društvo hišnih posestnikov vložiti proti sklepu komisarja ugovor in s tem stvar zavleči za nekaj mesecev ali pa akcijo sploh onemo-
gočiti. Ako bi društvo to storilo, bi učinilo s tem zločin nad siromaki, ki so potrebni stanovanj.
Hišni posestniki venomer pripovedujejo, da so na beraški palici in tudi mi vemo, da bi se ne zidalo privatno, četudi odpade zaščita najemnikov, ker ni denarja. Zaraditega hišni posestniki dejansko ne izguba ničesar, ker je danes mogoče zidati stanovanjske hiše le z javno po-, močjo in z javnimi sredstvi.
Demokratsko časopisje ni nič kaj zadovoljno s komisarjevo akcijo. Dobro! Zapomnili si bomo to že za prihodnje volitve in otvorili najod-ločnejši boj proti vsakomur, ki bi skušal onemogočiti to socialno akcijo. Nikakršnega razloga ni proti, sto in sto pa za akcijo.
Torej, pozor, sovražniki socialnega napredka! V tem slučaju se bo pokazala vaša socialnost ali pa vaša brezsrčna surovost.
pritoži v tem roku, zadobi sklep komisarja pravno moč.
Časopisne vesti poročajo, da se namerava zgraditi s tem zneskom okolu 350 stanovanj. Mi podrobnega načrta k. komisarja ne poznamo, zaraditega smo mnenja, da ta številka ne bo odgovarjala resnici. Zagrebška občina je zidala tudi par sto stanovanj v zadnjih letih in je porabila povprečno za eno stanovanje okolu 59.000 Din, ko ni zidala samo majhna stanovanja in so bile cene višje kakor so danes.
Naše mnenje v tem pogledu je, da je s teni zneskom mogoče zgraditi do 550 stanovanj, ker cena po-
Amerika In Kitajska.
Ameriška vlada sodi, da je dosedanje stališče držav napram Kitajski odslej brez podlage.
Takrat, ko se je proučevalo položaj na Kitajskem, je bila Kitajska izročena na milost in nemilost ducatu vojaških načelnikov, ki so tekmovali med seboj, kdo bo nabral več plena, hitreje uničil red in bolj izkoriščal kitajsko ljudstvo. Zdaj pa prihaja do veljave narodna ljudska stranka — kuoinintang. Ta stranka je najprvo vpostavila red v Kantonu, zdaj je pa svojo moč utrdila že> preko polovice Kitajske in se pomika vedno bolj proti severu. Njene armade so disciplinirane, prijazne napram ljudstvu in odločne, da počistijo z militarističnimi generali. Zdi se, da je Kitajska na predvečeru prave narodne vlade, ki bo temeljila na liberalnih principih in bo popolnoma zmožna vzpostaviti sodišča, ki bodo enako čuvala pravice domačinov in inozemcev.
»Znižanje daukoo, odprava potratne In zaftitne carine, podlaga produkcijske zmožnosti!“
Predsednik Zedinjenih držav Coo-lidge naglaša v svoji letni poslanici kongresu, da obstoje trije pogoji pro-speritete. »Eden je«, tako razlaga, v znižanju in reformi narodnega obdavčenja, drugi v odpravi vsakovrstne potrate, tretji pa v odpravi zaščitne carine in v splošnem povišanju standarda sposobnosti. Ta kombinacija je rodila velikanske uspehe v znižanju mezde. Dosegli smo znižanje stroškov v produkciji in povišanje zmožnosti za konsumiranje.«
Nadalje pravi:	»Večina našega
ljudstva obstoji iz onih, ki delajo za mezdo. Poskrbeli smo za povišanje njih prejemkov po metodi reklasifi-kacije in priznali smo jim liberalno pokojnino. Zvezna vlada mora dajati dober izgled vsem drugim podjetnikom.«
»V industrijah so se razmere mez-dojemalcev vidno izboljšavale. Deseturni delavnik je večinoma nepoznan. Izučeno delavstvo je dobro plačano. Na nesrečo imamo množico delavcev, ki še zdaj niso deležni splošne prosperitete naroda. Javne oblasti in privatna podjetja naj skrbe za pospeševanje blagostanja tega razreda.«
»Zvezna vlada skuša to doseči z omejitvijo emigracije, z zahtevanjem varnostnih naprav za preprečenje nesreč, priznanjem odškodnine za ponesrečence, s pomočjo civilne in strokovne izobrazbe, s posredovalnicami za delo in s takimi človekoljubnimi pripomočki, ki so določeni v materinski in detinski zakonodaji.«
Z veseljem konstatiramo, da obstoja precej splošno zadovoljstvo med mezdodajalci in da je v tej deželi manj delavskih sporov, kot jih je bilo pred leti. Omenjena emigracija je bila sprejeta deloma v dobrobit mezdo-jemalcem in v splošnem za dobrobit dežele.«
Navedli smo to spomenico kot zgovoren dokaz, kako razume vele-kapitalistična Amerika svoje dolžnosti do delavstva, uradništva, do ko-sumentov in producentov, — in kako narobe razume vse to naša vlada.
Anglija ojroža, evropski mir, pravi ClCerln.
Čičerin, ruski sovjetski komisar za zunanje stvari, je izjavil inozemskim poročevalcem, da sedanja angleška vlada neprenehoma napada Rusijo potom svojih diplomatskih eksponentov ter dodal:
»Ako katera država ogroža mir Evrope, je to Velika Britanija. Brit-ska protiruska politika je neprenehoma na delu, da prepreči sklepanje prijateljskih pogodb med sovjetsko Unijo in njenimi zapadnimi sosedi. Toda njen uspeh ne bo dolgotrajen, ker sosedje že uvidevajo, da imajo več dobička, če gredo z Rusijo. To je pokazala Litvanska, ki je sklenila pogodbo s sovjeti. Če ostale, evropske dežele odobravajo britsko protirusko politiko, toliko slabše zanje, ker pomagajo rušiti evropski mir.«
čičerin je tudi rekel, da moskovska vlada želi mir s Poljsko, da je pa tretja stranka, mislil je najbrže na London, ki je do danes preprečila sporazum med sovjeti in Poljaki.
Prej ko si drsalke najerraeniš, ali v hrib se smučati nameniš športnik! »BUDDHA« čaj sl natoči, ki užitek dvojni ti povzroči!
DARUJTE ZA GRADBENI ODSEK »SVOBODA". SPODNJA SUKA!
Proračun mestne občine mariborske.
(Piše obč. svetnik s. Bahun.)
Nadaljevanje.
Sedmo poglavje: zdravstvo.
Potrebščina znaša Din 556,322, kritje 374.991, primanjkljaj pa 181.331 dinarjev.
Tu sem spada mestni pogrebni zavod, mestno kopališče in plaval-nica na Dravi ter mestni fizikat. Tudi pri tem poglavju se socialistična manjšina ne more z upravo večine strujiti. To pa že zaradi tega ne, ker večina smatra pogrebni zavod in mestno kopališče za navadna podjetja, pri katerih naj mestna občina išče dobičke kot pri vsakem drugem podjetju, med tem ko stojimo socialisti na stališču, da so to humanitarno zdravstveni zavodi, pri katerih ne sme in ne more občina profitov iskati. S tem pa ni rečeno, da mora občina absolutno zgubo imeti. Večina pravi: Ako bi ta podjetja imel zasebnik, tedaj bi ista morala biti na vsak način aktivna. S tem naziranjem se sicer tudi mi strinjamo, ker vemo, da ga ni kapitalista, ki bi kot zasebnik hotel delati v zgubo. Mestna občina pa ni zasebnik in ni greh, če ona nekaj malega doplača. Vzamimo en slučaj: V občini umre revež, ki absolutno ničesar nima. Toda pokopan mora biti na vsak način. Ako bi bil pogrebni zavod v privatnih rokah, tedaj ga najbrž privatno podjetje nebi hotelo zastonj pokopati in bi v takem slučaju morala občina troske nositi, ravno tako, kakor jih nosi sedaj, ko ona sama pokopava mrliče. Isto skoraj velja glede kopališča. Občina mora skrbeti za zdravje svojih občanov, zato mora dati priliko tudi najrevnejšim, da se lahko kopajo tudi če nimajo sredstev. A najmanj jim mora kopanje omogočiti z znižanjem cen.
Toda večina — ne samo blok ampak tudi Nemci — je mnenja, da omenjena podjetja, ki oba izkazujeta baje deficit, morata delati z dobičkom in ker to ni slučaj — kopališče izkazuje 56.000 Din primanjkljaja, med tem ko je primanjkljaj pri pogrebnem zavodu fiktiven — se morajo pred odpraviti vsi popusti za razna društva in organizacije toliko pri pogrebnem zavodu, kolikor pri kopališču. Povrh tega pa se imajo še pri nižjih razredih tarifi znižati. Mi socialisti pa smo proti odpravi popustov, ki že posto-jajo a še bolj smo proti znižanju tari-fov in to še tistih, katerih se najbolj poslužujejo delavci in revni ljudje v obče. Mi naše stališče utemeljujemo prvič, kot sem že zgoraj omenil, da je občina dolžna, da pri teh podjetjih doprinese majhne žrtve, če je to potrebno, drugič: tarife višati sedaj, ko že dolgo časa ni bilo nobenih večjih izdatkov, ko se niso že dolgo plače višale, ko se je valuta kolikor toliko popravila — saj ta pride v poštev pri nabavkah predmetov iz inozemstva. Glavno pa pride sedaj in to je: da se pri navedenih podjetjih slabo gospodari in da se onih nedostatkov noče odpraviti, ki so glavni vzrok pasivi-teti pred vsem, kar se tiče, kopališča. Mestno kopališče je potrebno nujne preureditve. Tozadevno je občinski svet, v letih 1923/24 storil vse kar je potrebno za rekonstrukcijo tega kopališča. Najprej je dal isto po strokovnjakih temeljito preiskati bilo je ugotovljeno, ne le, da je temeljna remedura potrebna ampak, da je tudi nujna, ker ima kopališče sedaj samo en kotel, ki je že star in lahko vsak čas odreče in tedaj bi se moglo zgoditi, da bi bilo mesto za več mesecev brez vsake kopeli. Bila sta preje sicer dva parna kotla, tako, da je bil eden vedno za rezervo. Toda rezervni kotel ni bil več za rabo in se ga je prodala. Kotel, ki je še v porabi, pa je take konstrukcije, da se porabi dvakrat toliko premoga, kolikor bi zadostovalo, ako bi bil brez hibe. Ta plus na kurjavi pa znaša letno nad 40.000 Din. Potem je kotlarna zolo oddaljena od kopališča tako, da ■je grelna cev dolga 25 metrov. Ta cev, ki je v zemlji, preje v obče ni f -ta p i izolirana a sedaj je, toda sla-,e para precej ohladi, predno
do vodnih rezervarjev. Sicer na je ^ • -tjo drugih majhnih napak, .. jih ne bom tukaj navajal.
Prejšnji občinski svet se je tedaj za to preureditev zelo zavzel in je bilo več strokovnjakov poklicanih, da naj predložijo svoje načrte za preureditev kopališča, od katerih bode potem obč. svet razpisal delo na podlagi tistega, ki bode najbolji, pri čemur se naj tudi troske v ozir jemlje. To se je zgodilo in obč. svet se je odločil: od 5 predloženih načrtov, za tri in od teh za onega, ki ga je predložila tvrdka »Obnova« v Ljubljani. Stroški bi bili znašali okroglo 600.000 Din. Toda kopališče bi bilo temeljito in na najbolj moderen način preurejeno. Sedanji parni kotel bi bil odveč in kotlarno se je imelo adaptirati v dve stanovanji. Kopališče samo pa bi bilo dobilo več kopalnih naprav, katere bi same mogle kriti celo adaptacijo. Kot sem že omenil, se je stavbeni odsek odločil ter soglasno sklenil, da se delo odda tvrdki Obnova. Bilo je treba samo še sklepa plenarne seje. Toda do te ni prišlo, ker so meščanske stranke od klerikalcev do demokratov, takrat — bilo je to sredi leta 1924 — sabotirale skoraj sleherno delo na občini. Takrat so namreč, kot so sedaj povedale, že davno imele volilni pakt, katerega so že 18. marca omenjenga leta sklopile in so hotele samo to, da se občinski svet čim prej
Uredništvo in uprava »Delavske politike« želita vsem čitateljem in či-tateljicam srečno novo leto!
Enoten delavski nastop pri volitvah v oblastno skupščino.
»Delavec«, glasilo delav. strok, organizacij, je objavil o tetri naslednje:
Naše združene strokovne zveze so zaščitnice interesov vsega delavstva. Pri tem se globoko zavedajo, da je najboljša obramba delavstva — njegova bojevna enotnost. Fo tem merilu presojamo prijatelje in sovražnike delavstva: kdor nasprotuje proletarski enotnosti, je nasprotnik delavskega razreda in s tem tudi nasprotnik enotnih strokovnih organizacij.
Mi smo opozorili vse proletarske politične skupine, naj pri oblastnih volitvah podredijo svoje ozke frakcijske interese splošnim delavskim interesom, naj gledajo na to, da pridejo v te skonščine izvoljeni poslanci delavskega razreda. Socialistična stranka in skupina »Zedinjenje« sta to brez oklevanja napravili. Skupina »Enotnost« (bivši komunisti) se je potem tudi priključila enotni akciji.
Vse te tri skupine so povsod sestavile enotne delavske liste. Vodstvo »Naprejeve« oziroma Bernoto-ve frakcije se je izreklo svoj čas proti enotnim strokovnim organizacijam in tudi sedaj se je izreklo proti enotni delavski listi. V večini krajev pa pristaši niso hoteli iti za razbijaškim vodstvom, temveč so se tudi izrekli za enotno listo. S tem razkolništvom se je Bernotovsko vodstvo samo proglasilo za nasprotnika delavstva, je presekalo vse vezi z delavstvom, ki nima danes pri Bernotovcih ničesar več iskati.
S to enotno politično akcijo smo se približali splošnemu ozdravljenju in utrjenju delavskega političnega gibanja, kar bo ugodno vplivalo tudi na razvoj strokovnih organizacij. — Tako kot so lansko leto strokovne organizacije z enotno listo dobile 30.000 glasov in osvojile Delavsko zbornico za delavce, t..ko smo prepričani, da bodo danes za združeno delavsko listo oddani de-settisoči glasov izvolili častno število delavskih poslancev. Sam volilni izid še ne pomenja nobene resnične zmage. Toda po volilnem uspehu se bo nujno ojačila politična akcija proletariata.
Vse delavske struje, zbrane v Združeni Delavski Strokovni Zvezi nastopajo torej v tej velevažni akciji sporazumno in enotno po lačciu proletarske demokracije.
Zato z veseljem poživljamo vse naše člane in pristaše,
da oznanijo delavcem po vseh tovarnah, da so časi razbijanja in razkolov minuli, da gre proletariat tudi politično skupno v boj
razpusti, da pridejo na krmilo, tembolj, ker niso želele, da bi se bilo takrat začelo s kakršnokoli večjo akcijo, ki bi znala socialistom pri volitvah koristi, njim pa škodovati. Zato ne bi smeli po logiki, zlasti klerikalcev, socialisti absolutno nobenega uspeha pokazati. Toda, če se je že hotelo samo to, da socialisti ne bodo imeli ničesar volilcem pokazati, zakaj se ni vsaj potem te prepotrebne adaptacije izvedlo? Gospod dr. Je-rovšek kot referent fin. gosp. odseka je pri razpravi o proračunun izjavil, da se sedaj ne misli več na to adaptacijo, ki bi baje en milijon Din stala, češ: namesto, da damo en milijon v to dvomljivo stavbo, bomo raje gradili novo kopališče. Da je to dema-goško stališče, mi ne bo nikdo mogel oporekati. Za en milijon Din se ne more nikakega kopališča zgraditi, ampak če bi to bilo resno mišljeno, tedaj bi danes taka stavba s celo opremo skupaj stala: vsaj štirikrat toliko. Tega pa mestna občina v doglednem času ne zmore in zato pustimo vse pri starem pa fretajmo naprej kot dosedaj.Izgubo pa krijmo raje z zvišanjem tarifov. Če je to dobra in pametna gospodarska politika, pa naj sodi javnost.
in da mora vsak proletarec voliti Združeno delavsko listo.
Ministrstvo za socialno politiko
je objavilo opozorilo brezposelnim, da naj ne potujejo v glavna mesta, ker je v njih brezposelnost največja, marveč naj iščejo zaposlitve predvsem v provinci. Priznati moramo, da je ministrstvo za socialno politiko končno začelo resno reševati brezposelnost; s tem, da je poslalo brezposelne v provinco, je ja storilo vse, kar je moglo storiti. Več se med brati ne more zahtevati. Sicer je najbrže ministrstvu znano, da je v provinci ravno tako huda kriza, kakor v večjih mestih, ampak nekam se mora brezposelne, ki jih je od vraga dosti in vedno več — no. pa naj se sedaj potikajo po provinci. S tem je vsaj podan dokaz, da vodi tudi ministrstvo soc. politike brigo za brezposelne, kar se pa tiče izplačevanja podpore za brezposelne, o tem naj se izjavi bog, ministrstvo za socialno politiko ni za to kompetentno. Tako vedo sedaj brezposelni. da je v mestih že dosti brezposelnih, tam jim torej ni leka, pa naj ga odslej iščejo v provinci . . . Živelo socialno skrbstvo!
Volitve v oblastno skupščino so
trenutno izginile iz gostih predalov naših velikih in modrih dnevnikov, ker je tukaj Božič in je novo leto in pobožen Slovenec, pa naj bo tega ali onega svetovnega nazora, noče za časa velikih praznikov motiti duševnega miru naroda. Zato je poslednje dni dnevna polemika med »Jutrom« in »Slovencem« silno u-srnerjena, rekli bi, skoro dolgočasna in do skrajnosti stereotipična — razen takih komplimentov, kakor »mali Moric«, »klerikalne poturice«, »odžagani vsiljivci« itd., torej takih obzirnih, skoro prijateljskih izrazov, ni bilo najti o strankarskih stvareh hujših in vznemirljivejših psovk. Či-tajoča publika se je vsled tega že začela nekoliko vznemirjati, zato računamo, da se bo koj po novem letu začelo spet streljati z možnarji — in to nepretrgoma do 23. januarja, ker volitve nimajo samo važen političen pomen, nego v kulturnih prilikah kulturne Slovenije tudi svoj ve-levažui vzgojni karakter.
Naši sodrugi v Hrvatski, Slavoniji, Sremu, Bosni, Vojvodini in Srbiji se pridno gibljejo. V vseh srezih, kjer je količkaj resne industrije, so postavili svoje kandidate liste, priredili shode in konference. V Sremu je n. pr. naša stranka postavila osem kandidatnih list, to je v vseh mestih in razpoloženje delovnega naroda obeta najboljše. V Indjiji se je vršil tudi velik strankarski zbor, na katerem so govorili sodr. Kotur, Kreveč, Je-šič itd. Enako so se postavili tudi sodrugi v Bosni in Hercegovini in računati je, da bo naša stranka pri teh volitvah pokazala vsepovsod svojo na-
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči .Elsaflujd . Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste kako hitro in prijetno Vara Elsaflujd ublažuje bolečine. Če ste zdravi, uporabljajte Elsaflujd za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter ostali zvesti F.lsafiujdu. Dnevno negovanje telesa z Elsa-flujdom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. Že naši očetje in dedje so ga uporabljali od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno *Fellerjevu pravi blagodišeči Elsaflujd v poizkusnih stekleniči-cahpoG Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali v specialnih steklenicah po 26 Din. Po pošti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane:
9 poizkusnih ali 6 dvoj n. ali 2 spec/steki. 61 Din 27	„	„	18	B „ 6 .	, 133 ,
54	.	i,	36	„	,	12	,	. 250 „
Naročila nasloviti razločno takole:
EUGEN V-FELLER, lekarni v Stubici Donji, Elsatrg202 Hrvatska
Vsi Elsa-proizvodi se dobijo v vseh prodajalnah »Konzumnega društva za Slovenijo*4.
j
raščajočo moč in privlačnost. Časi razcepov so prešli, delavsko gibanje se konsolidira, sedaj treba pridno na delo, da bo zmaga tem večja. Prole tariat v Sloveniji mora tudi pokazati, da je na višku svoje naloge. Zlomiti se mora premoč reakcionarnih, delavstvo upropaščajočih buržuaznih strank.
Že spet kriza vlade. Komaj je Uzunovič zlomil svojo peto vlado, že je izbruhnila resna kriza v vrstah samih radikalov, ki ne marajo za to vlado. Uzunovič je delal na svojo pest, ni vprašal rad. klub prej, preden je sestavil svoj kabinet, pa je nastal ogenj v strehi in pašičevci so se odločili, izvajati iz tega radikalne konsekvence. Minister Simonovič na-javljuje svojo demisijo, in če mu bodo sledili na tej poti še ostali pašičevci v kabinetu, ne bo Uzunovičev kabinet dočakal oblastnih volitev. Kriza vlade je huda, huda je kriza režima, še najhujša je kriza v radikalni stranki. Tudi to je prav in potrebno. Radikalna stranka je že zdavnaj nehala biti to, kar bi morala biti.
Današnji podlistek je moral vsled preobilice gradiva in zaradi inseratov izostati.
Ljubljanskemu gledališču preti
katastrofa. V proračunu so postavko za ljubljansko gledališče zapisali na en način, birokrati pri fin', ministrstvu trde, da je bila določena mnogo nižja, kakor je v proračunu označeno. Gledališka uprava je seveda računala s vsoto izkazano v proračunu in se po njej ravnala, saj ni bila itak previsoka. Sedaj so pa začeli v Beogradu prispevek znižati, in ako hoče ljubljansko gledališče vendar izhajati, mora reducirati nad 40 oseb, to se pravi, mora sploh ukiniti obe gledališči! Tako rešuje vlada probleme narodne kulture!
LltlJO.
»Svoboda« priredi letošnjo leto svoj prvi »Silvestrov večer« s sledečim sporedom: Deklamacija, akademija vseh telovadnih oddelkov, igra »Trije tički«, koncert tamburaškega zbora, živa slika in prosta zabava v lastni režiji v tovarniški jedilnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsakega vabimo, da se udeleži te prireditve, da skupno pričakamo novo leto. Odbor.
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI
Od sobote, dne 1. jan. 1927 do vključno torka, dne 4. januarja »Pat in Palachon« v filmu »Film in ljubezen«. Gospa Babbigton ima skrivno željo tolikih bogatih ljudi: »K milijonom svojega moža si želi St aristo-
Dnevne novice.
krata za svojo hčerko Evico, katera je iz-vanredno dražestna mladenka,« Nihče na svetu se ne bode čudil, da nekega dne pride v hišo pravi pravcati baron, kateri je hrepenel bolj za milijoni, nego za hčerko Evico. Gospod Babbigton se zanima za vse drugo, kakor za težnje svoje boljše polovice, kateri itak prepušča, da ukrepa v vseh še tako važnih stvareh po lastnem prevdarku. Lepa Evica pa ne vzame nobene stvari preveč resno.
Zaljubi se v prijatelja svojega brata, v mladega, zalega Petra Plumek. Med tem sprejme baron pismo od svoje ljubice Aspzi-je, katera ga opominja na njegovo obljubo in ga ob enem vabi, da pride takoj v Blos-son Beach, ker se bode filmala neka velika drama. To pismo je došlo po čudnem na-klučju v roke nam dobro znanih vagabundov: Pat in Patachon, katera igrata sedaj pri nadaljnem razvoju zedave glavno vlogo.
Film je poln komike in naša dva znanca Pat in Patachon fascinirata gledalce s svojimi smešnimi nastopi od scene do scene bolj.
PREKLIC.
Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril dne 21. novembra proti g. H. Snoj-u, podžupanu v Tržiču in se mu ob enem zahvaljujem, da je odstopil od na-daljnih korakov, — Miha Lopota, Tržič,
FRANC BAR
iiiilllliillliiiliillllllliiiilliiiliiiilllllilllillll
LJUBLJANA
CANKARJEVO NABR. 5.
Radio oddelek
KAVARNA - RESTAVRACIJA KOPALIŠČE
HOTEL ,SLON‘
LJUBLJANA
Tovarna voščenih izdelkov
Dolničar & Richter
Ljubljana.
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
TELEFON INT. 311
„UNION“
TELEFON INT. 311
LJUBLJANA, I. POŠTNI PREDAL ŠTEV. 45.
TOVARNA ŠPIRITA.
TOVARNA KVASA.
• V
II
trgovina z usnjem LJUBLJANA
Jurčičev trg
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem In prijateljem
Fran Lukič,k™Si”
Ljubljana, pred Škofijo 19.
Božično in novoletno darilo
je najbolji pletilni stroj patent »IDEAL* zasigura vsakomur dober zaslužek In sigurno eksistenco. Zaloga in pouk nudi
Fran Kos ■■ Ljubljana
Židovska ulica St. S.
NOVOLETNA VOŠČILA!
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELE CENJENIM ODJEMALCEM, NAROČNIKOM KAKOR TUDI VSEM ZNANCEM SLEDEČE TVRDKE:
Hotel Slon, kavarna, kopališče — Ljubljana.
Restavracija Slon,
J. Mastnak, Dunajska cesta.
Kavarna in restavracija »Slon«, Leon in Fani Pogačnik. Kolodvorska ulica.
E. Miholič,
kavarna in gostilna Central
Ljubljana.
K. Pečenko, trg. usnja j Brata Moskovič,
Ljubljana, Sv. Petra c. I trg. usnja — Ljubljana.
F. Miklič,
hotel pri Južnem kolodvoru — Ljubljana.
De Schiava Frančiška,
gostilničarka. Kolodvorska ul., Ljubljana.
Lupše Ivan, konfekcija
Karlovška c. 31, Ljubljana.
Rogelj Marija Sv. Petra cesta, Ljubljana.
Kavarna »Prešern«
K. Poiajnen, lastnik.
Centralna vnovčevalnica za mesne izdelke
Ljubljana.
Ivan Možina
brivski salon
»Mana«
tovarna kanditov in mlenje dišav in soli, dr. z o. z. Ljubljana.
Ivan Kroželj,
manuiakturna trgovina
I. Ivančič
modna konfekcija v Ljubljani.
Ljubljana, Sfari trg 28. I Martinova cesta, Ljubljana.
Anton in Terezija Tonejc, kavarna »Evropa« Ljubljana.
!L:
Evald Popovič — Ljubljana
trgovina z mastjo in mesnimi izdelki.
Po enostavnem kuhanju z „R a d i o n o m‘ postane perilo v pol ure čisto in snežno belo
[Til A l|/\cril A 1 SRE*NO IN VESELO NOVO LETO ŽELE CENJENIM ODJEMALCEM, 11^/lf wLE 1 RA lf NAROČNIKOM KAKOR TUDI VSEM ZNANCEM SLEDEtE TVRDKE:		
Fran Derenda, modna konfekcija v Ljubljani.	Tehnični biro: arh. Ivan Zupan, izvršuje načrte vsakojih zgradb, zunanjo in notranjo arhitekturo, interijerje, proračune; stavbno vodstvo, strokovna mnenja, dekoracije i. t. d. Ljubljana. Gradišče 13.	Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Gostilna »Kolovrat«, pred škofijo Tomaž in Pranja Bezllj — Ljubljana.	Kino »Matica«, Ljubljana,	R. Bunc in drug — Ljubljana.
M. Stele In J. Pielick, trgovina južnega sadja —1 Ljubljana.	L. Miruč, trgovina z dežniki — Ljubljana.	Restavracija pri »Levu« — Ljubljana, Ivan in Roza Hercog, lastnika.
Drago Schwab, modna konfekcija v Ljubljani.	Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani. Anton in Terezija Sonejc, kavarna Evropa — Ljubljana. » Jakob In Malči Zalaznik, pekarna — slaščičarna — kavarna.	• ŽargI Ignac, trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Jakob Vospernik, kavarnar v Ljubljani.		Ivan Jax I sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih In pletilnih strojev ter koles, Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Gorše Ivan, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.		Bunko Ignac, Ljubljana, Martinova cesta.
Družina Oiup, Stari trg 1—2, Ljubljana.		Popova restavracija »Ljubljanski dvor«.
Zalaznik Terezija, Ljubljana, Dunajska cesta. \	Jugometalija, r. z. z o. z., splošna kovinska Industrija v Ljubljani. X	Miiller J., hotel In restavracija — Ljubljana.
Singer, šivalni stroji Bourne & Komp. podružnica za Slovenijo — Ljubljana. *	Bračo Lasan, dalmatinska vina Ljubljana, Kersnikova ulica 5.	M. Tičar, papirna trgoviHa — Ljubljana.
j Zadružna banka v Ljubljani.	»Produkcija« v Ljubljani.	Prva delavska parna pekarna v Ljubljani.
Tiskar: Ljudska tiskarna A. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru