PRIMORCI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 251 (8957)	TRST, sobota, 26. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAOSTRITEV POLITIČNE KRIZE PO NEUSPEHU TAJNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
F ANFANI VRNIL LEONEJU MANDAT ZA SESTAVO LEVOSREDINSKE VLADE
Krščanska demokracija bo morala sedaj izbrati med socialisti in socialdemokratu ki so sprožili vladno krizo, da izsilijo predčasne volitve
Dve poti
Panjani se je odrekel poskusu, da bi oživil- levi center; Tanassijev manever je uspel. Zdi še skoraj absurdno, da je Panjani potreboval skoraj dva tedna, da je dosegel tak rezultat; razen seveda — kot se zdi bolj verjetno — da ni to bil od vsega začetka njegov cilj: namreč podpreti socialdemokratsko provokacijo proti socialistom, ki se je v včerajšnjem poročilu pokazala na tako grob, žaljiv in izkrivljajoč način.
Kriza je torej spet na začetni točki, pa še obtežena zaradi dvoumnega Fanfanijevega neuspeha. Politični termini problema ostajajo isti: treba je, da krščanska demokracija izbere med socialisti in socialdemokrati, se pravi med politiko demokratičnega odprtja, ki bi ustrezala zrelosti države in njenim potrebam, in desničarsko politiko po Kissingerje-vem vzorcu in v znamenju protikomunizma iz časov hladne vojne, ki pa je že doživela polom z Andreottijevo desnosredinsko vlado.
Vsi se sedaj sprašujejo, kakšne so možnosti izhoda iz krize. Socialdemokratski cilji so jasni, saj jih je začrtal Tonassi v svojem zadnjem intervjuju: sestaviti vlado z liberalci, ki naj bi trajala za celo zakonodajno dobo in bi torej omogočila dolgoročno odstranitev socialistov iz centrov odločanja.
Kot kaže, je večina v krščanski demokraciji (dorotejci, mo-rotejci in levica) prav zaradi nasprotovanja taki rešitvi prisilila Fanfanija, ki je nameraval vrniti mandat že pred dvema dnevoma, da je vztrajal v poskusu obnovitve leve sredine. Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bo v KD prevladala ta usmeritev, ki bi privedla do sestave tristranske vlade med KD, PSI in PRI (se pravi resničnega levega centra) in do izolacije socialdemokratov in integralističnih teženj v sami KD, ki bi se morala odreči lažnemu notranjemu soglasju. Kdor pozna krščansko demokracijo, st ne more delati pretiranih iluzij v tem smislu. Nekaj pa je gotovo: Če K D ne bo znala najti dovolj moči in poguma za tako operacijo, si bo morala prevzeti dramatično odgovornost, da povzroči verigo socialnih konfliktov z izredno nevarnimi perspektivami,
M. D.
RIM, 25. — Po enajstih dneh pogovorov z voditelji štirih strank leve sredine je pooblaščenr-pred^ sednik Pantani nocoj vrnil predsedniku republike mandat za sestavo nove levosredinske vlade. Predsednik Leone je sprejel Fanfanija na Kvirinalu ob 17.. uri. Potem ko mu je pooblaščeni predsecfnik prikazal težave, na katere je naletel pri poskusu, da bi obnovil štiristransko levosredinsko vlado, se je predsednik Leone Fanfaniju zahvalil in vzel na znanje njegovo odločitev.
Predsednik republike je sklenil, da bo začel nova posvetovanja v ponedeljek popoldne, ki bodo omejena samo na predsednike parlamentarnih skupin, na predsednike in tajnike političnih strank in ob koncu na predsednika senata _ in predsednika poslanske zbornice. Sporočeno je bilo, da bo Leone v ponedeljek med 17. in 20. uro sprejel delegacijo KPI, KD in PLI. Ostale delegacije in parlamentarne predstavnike bo Leone sprejel v torek.
Takoj po kratkem poeovoru, ki ga je imel s predsednikom republike, se je Fanfara vrnil na sedež krščanske demokracije, kjer se je
srečal s časnikarji. Povedal jim je, da so težave v levosredinski koaliciji povzročile odstop predsednika vlade Rumorja/ 3. oktobra, da se je izognil zahtevanemu preverjanju vladne politike, «ki bi lahko imelo hude posledice». Fanfara je nato poudaril, da niti resen gospodarski položaj v Italiji, stvarni program krščanske demokracije in njegova osebna obveznost niso zadostovali za ponovno sestavo stvarne solidarnosti med štirimi strankami, čeprav so se vse štiri javno izjavile za levosredinsko politiko. Zaradi tega, je povedal Fanfara, «nisem mogel izpeljati naloge, ki mi jo je dai državni glavar v okviru predvidenih političnih meja, ki jih je nakazalo osrednje vodstvo KD. Zato sem vrnil mandat».
Kriza je torej odprta, hujša celo, kot je bila pred 22 dnevi, ko je padla Rumorjeva vlada. Po kateri poti bo šla krščanska demokracija bo odločalo njeno osrednje vodstvo, ki se bo sestalo v nedeljo dopoldne, v ponedeljek pa bosta o tem sklepali obe demokristjanski parlamentarni skupini.
Z neuspehom Fanfanija je bila v bistvu pokopana štiristranska levosredinska koalicija. Grob so ji izkopali socialdemokrati s svojimi provokacijami proti socialistom, vanjo pa so jo pahnili demokristjani, ki so, vsaj tako priča Fanfanijeva odločitev, podprli socialdemokrate. Ti so danes na seji tajništva ponovno poudarili, da bodo vstopili v tako levosredinsko vlado, ki bo izvajala politični program, o katerem so se štiri stranke dogovorile leta 1963, ko je bila sestavljena prva levosredinska vlada s predsednikom Morom. Socialdemokrati so ponovno poudarili, da bi morala nova vlada KD, PSI, PSDI iu-RRI sloneti zgfflj na lastni večini v parlamentu in bi morala izvajati strogo omejitev tako na desno kot na levo proti komunistom. Potem, ko se je Fanfani seznanil z vsebino tega dokumenta, je sklenil, da vrne predsedniku republike mandat.
Tajnik socialistične stranke De Martino je dal izjavo reviji «Panorama» še preden je zvedel za Fan-fanijevo odločitev, ki pa je kljub temu izredno aktualna. V intervjuju socialistični voditelj pripominja, da je socialistična stranka preteklega julija sprejela znamenite davčne ukrepe skupno z ostalimi strankami večine, pod pogojem, da bodo kmalu sprejeti ukrepi o odmrznitvi kreditov. To pa se ni zgodilo, pravi De Martino, kar je povzročilo poslabšanje gospodarskega položaja in zaposlitve z vsemi resnimi socialnimi in gospodarskimi posledicami. Zaradi tega je socialistična stranka zahtevala kot pogoj za sodelovanje v vladi, da se korenito spremeni gospodarska in socialna politika.
«smo dobili zahtevo po predčasnih , krščanski demokraciji vprašanje iz-
volitvah in po povratku k centrizmu; nato pa še ultimatom pooblaščenega predsednika z označitvijo odnosov s sindikati, ki je bila v popolnem nasprotju s tem, kar vemo, da je pravilno in potrebno». De Martino nadalje poudarja, da je za socialiste leva sredina še vedno veljavna, toda «kot politika, ki sloni na srečanju med socialisti in demokristjani». Tajnik PSI opozarja, da se bodo socialisti odločno bojevali proti radikalizaciji političnega boja. Dodaja še, «da če bo prišlo do protiljudske pohtike, kar bo neizbežno, če pride do desnosredinske vlade, se bodo socialni spori izredno zaostrili in zna priti do hudega spopada z delavci in njihovimi organizacijami».
O današnjem stališču socialdemokratov in o izjavah, ki jih je dal njihov predsednik Tanassi, je namestnik tajnika PSI Craxi izjavil, da je zaradi tega kriza danes še bolj resna. Član socialistične leve struje poslanec Signorile pa je poudaril, da so socialisti že svoj čas postavili
bire med PSDI in PSI. Zato mora KD, pravi Signorile, sedaj izbrati. Vprašanja, ki jih je PSI postavila preteklega septembra, bodo morala dobiti jasen in prepričljiv odgovor, član osrednjega vodstva PSI Neri, ki pripada Mancinijevi struji, pa je izjavil, da je neuspeh Fanfanija, se pravi tajnika KD, pripisati divji so-litiki skupine, ki stoji na čelu socialdemokratske stranke. Po njegovem mnenju je treba sedaj to krizo rešiti na demokratičen način, skupno s silami leve sredine, ki so zavrnile Tanassijeva stališča.
RIM, 25. — Tukaj so danes potrdili, da se bodo jutri nadaljevala pogajanja med delegacijama sindikalne federacije in Confindustrie o sindikalni zahtevi po izenačenju točke draginjske doklade na najvišji ravni. Pogojanja se bodo nadaljevala tudi v nedeljo. Ugotavljajo, da bodo v teh dveh dneh in-dustrijci odgovorili na predloge sindikalnih organizacij.
Izjava delegacij skupnosti Italijanov in Madžarov iz SR Slovenije ter SKGZ
Delegacije na pogovoru na sedežu SKG Z
oimiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii„„„lll„„„„i„ln,l„II„ll„l„lllnmlllllllllll,llllll||l,|||||||||||||||||ni||I]1|||||||||I|||||||||||||||||....
RAZGOVORI 0 POLOŽAJU SLOVENSKE MANJŠINE V AVSTRIJI
DELEGACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV PRI PREDSEDSTVU SR SLOVENIJE
Zastopnike Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta je sprejel Sergej Kraigher - Potrjeno zavzemanje Slovenije in Jugoslavije za celovito izvajanje avstrijske državne pogodbe
LJUBLJANA, 25. — Danes je predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher s članoma predsedstva republike Vido Tomšič in Mitjem Ribičičem sprejel delegacijo slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
V delegaciji, ki sta jo vodila predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Jožko Tischler in dr. Franci Zwitter, so bili dr. Pavle Apovnik, ing. Franc Einspieler, dr. Matevž Grilc, Rado Janežič, Karel Smolle, Štefan Tram-pusch, Lubo Urbajs in dipl. iur. Filip Warasch.
Razgovorov sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej in generalni sekretar predsedstva SR Slovenije Zvone Zalar.
Predstavniki koroških Slovencev so seznanili predsedstvo republike s stanjem in problemi slovenske narodne skupnosti na Koroškem s posebnim ozirom na položaj te skup-
V odgovor, ugotavlja De Martino, I nosti, ki ga je povzročil sklep av-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiHiiiiiiiuiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
INTENZIVNA POSVETOVANJA KISSINGER-BREŽNJEV
Omejevanje strateškega orožja predmet moskovskih razgovorov
MOSKVA, 25. — Razgovori med generalnim tajnikom KP Sovjetske zveze Leonidom Brežnjevom in a-meriškim zunanjim ministrom Hen-ryjem Kissingerjem se nadaljujejo s pospešenim tempom, saj sta bila tudi danes na sporedu dva daljša razgovora. Medtem ko so bila prva srečanja posvečena — kot je povedal ameriški glasnik — dvostranskim vprašanjem. Bližnjemu vzhodu, vseevropski konferenci in trgovinskim vprašanjem, se je sedaj diskusija osredotočila na problemu o-mejevanja strateškega napadalnega orožja, ki je predmet ženevskih pogajanj, tako imenovanih SALT 2.
To je vsekakor glavno vprašanje na dnevnem redu: jasno je, da gre za izredno delikatno in vse prej kot lahko rešljivo vprašanje, ki neposredno zadeva strateška ravnovesja in samo nacionalno varnost obeh držav, v širšem okviru pa svetovni mir. Že včeraj je Kissinger obrazložil Brežnjevu svoje predloge, ki naj bi privedli do preokreta v pogajanjih. Ne gre še za konkretne rešitve posameznih vprašanj v zvezi s strateškim oboroževanjem, pač pa le za osnovne smernice, glede katerih bi se lahko dogovorili in ki bi jih r,otem konkretizirali izvedenci obeh strani v Ženevi. Vsekakor 'pa ni pričakovati, da bi tak sporazum dosegli že med sedanrm Kissingerjevim obiskom, pač pa bi 1 ga lahko dosegla Ford in Brežnjev, ki se bosta predvidoma srečala čez
en mesec v Vladivostoku.	1 po sovjetski odločitvi o liberaliza-
Osnovne smernice, ki jih predlaga ciji izseljevanja sovjetskih Židov v ameriški državni sekretar, naj bi Izrael, s čimer je bila tudi odprav-zadevale med drugim omejevanje I Ijena glavna ovira k vsestranski
tako imenovanih raket MIRV (z večjedrskimi konicami), omejevanje možnosti obeh supersil, da nadomeščata tehnično zastarele sisteme z novejšimi, nadzorstvo nad številom strateških bombnikov in končno izključitev taktičnega jedrskega orožja, ki obstaja v ameriških bazah v Evropi, iz pogajanj SALT 2.
Sicer pa obstajajo znatna nesoglasja tudi glede drugih vprašanj na dnevnem redu: glede Bližnjega vzhoda je na primer trenutno osnovni spor glede oblike pogajanj za rešitev krize. Američani se zavzemajo predvsem za dvostranska pogajanja med Izraelom in posameznimi arabskimi državami, medtem ko Sovjeti pritiskajo za čimprejšnjo obnovitev ženevske mirovne konference, v okviru katere bi lahko tudi sami odigrali važno vlogo. Glede osnovnih političnih vprašanj, ki se tičejo bližnjevzhodne krize, pa je prišlo do delnega zbližanja po vzpostavi'*,' prijateljskih odnosov med Washingtonom in Kairom. Govori se tudi, da pripraviiain Američani pre-okret tudi v odnosih s palestinskimi organizacijami in da so bili v tej zvezi že navezani stiki z Arafatovimi odposlanci.	. .
Mnogo manj sporno je v tem trenutku vprašanje gospodarskega in trgovskega sodelovanja, predvsem
razširitvi trgovinske izmenjave med velesilama. O teh vprašanjih pa se je že v prejšnjih tednih pogovarjal s sovjetskimi voditelji ameriški sekretar za zaklad Simon med svojim moskovskim obiskom, medtem ko se Kissinger ukvarja samo z nekaterimi aspekti gospodarskega sodelovanja. Med te aspekte spada menda v prvi vrsti vprašanje petroleja.
Velika podražitev potrošnega blaga v septembru
RIM, 25. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v septembru povišale za 3,3 odst. v primerjavi z avgustom, kar pomeni poprečno v enem letu skoraj 40 odst. To je največja podražitev v enem mesecu v letošnjem letu. V primerjavi z lanskim seotembrom pa so bile cene za 23,6 odst. višje.
Ugotovili so, da so se cene živil v septem.bru povišale za več kot 4 odst., obleke za 3.3 odst., elektrike in goriva za 15.6 odst., raznih storitev pa za 1,7 odst.
sirijskih parlamentarnih strank o i zveznega izvršnega sveta objasnil ugotavljanju manjšine zoper voljo stališče Jugoslavije do obstoječih celotne slovenske narodne skupnosti j gospodarskih grupacij v Evropi. Jugoslavija, je med drugim poudaril Biiedič, razvija gospodarske in druge odnose z vsemi evropskimi državami na načelih enakopravnosti, nevmešavanja in medsebojne koristi. Z državami Evropske gospodarske skupnosti, na katere odpade o-krog 40 ost. celotne trgovinske izmenjave Jugoslavije, skuša Jugoslavija ohraniti tudi v bodoče neovirani razvoj obojestransko koristnega sodelovanja. Zato se pričakuje, da bo skupnost kmalu ukinila sedanje omejitve, ki zadevajo tudi Jugoslavijo in poiskala rešitve za zapletena vprašanja ne v zapiranju, temveč v enakopravnem sodelovanju s tretjimi državami.
B. B.
na Koroškem in stališča, potrjena na zboru zaupnikov in odbornikov obeh organizacij dne 6. oktobra 1974 v Celovcu.
Predstavniki koroških Slovencev so menili, da je spričo neizpolnjenih mednarodnih obveznosti Avstrije iz državne pogodbe in stopnjevanega nasilja nemškonacionalističnih krogov proti Slovencem nujno potrebno posvetovanje z najvišjim organom SR Slovenije o načinu in oblikah podpore ter o ukrepih matičnega naroda in Jugoslavije v skladu z njenimi pravicami in obveznostmi kot sopodpisnika avstrijske državne pogodbe za uresničitev njihovih ustavnih in mednarodnopravno zagotovljenih pravic.
Posebno so koroški Slovenci poudarili potrebo po primernem obveščanju in angažiranju mednarodnih forumov in javnosti o dejanskem stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenijo je po izčrpnih pogovorih, v katerih so bile osvetljene vse plati tega stanja, potrdilo zastopstvu koroških Slovencev, da presoja njihov položaj in potrebne ukrepe enako kot oni sami. Predsedstvo republike je v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in obveznostmi, ki jih ima pri oblikovanju in izvajanju zunanje politike in mednarodnih odnosov, zagotovilo, da bosta Slovenija in Jugoslavija z ustreznimi ukrepi nudili vso podporo in pomoč koroškim Slovencem v njihovem boju za celovito izvajanje avstrijske državne pogodbe kot prvega pogoja za njihovo resnično enakopravnost in njihov vsestranski razvoj v republiki Avstriji.
Bijedicev intervju danskemu dnevniku
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je ob bodočem obisku predsednika republike Tita Danski dal intervju glavnemu uredniku organa danske socialdemokratske partije Aktuelt, v katerem se je v odgovoru na posamezna vprašanja ozrl na odnose med Jugoslavijo in Dansko, na krizo na Bližnjem vzhodu in na Cipru, na politiko neuvrščenosti in na stališče Jugoslavije v odnosih med razvitimi in nerazvitimi državami in objasnil sistem samoupravljanja Jugoslavije in stališče Jugoslavije do gospodarskih grupacij v Evropi. Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Dansko, se po oceni Bijediča uspešno razvijajo, so pa še široke možnosti za razširitev tega sodelovanja. Uspešno je tudi sodelovanje med obema vladama in med političnimi in družbenimi organizacijami obeh držav.
Bijedič je ponovil znano stališče Jugoslavije slede rešitev kriz na Bližnjem vzhodu in okrog Cipra. Na kraju intervjuja je predsednik
:i'	'	_ . _ Z,-,. J
DANES
Tajnik krščanske demokracije Fanfani, ki so ga mnogi označili kot edinega moža sposobnega, da reši vladno krizo in z njo štiristransko levosredinsko koalicijo, je vrnil predsedniku republike mandat z utemeljitvijo, da ni mogel spraviti skupaj štiri stranke in sestaviti nove levosredinske vlade. Kriza je torej danes hujša, kot je bila ob odstopu Rumorja pred 22 dnevi. Predsednik republike bo v ponedeljek začel posvetovanja z omejenim številom strankinih in parlamentarnih predstavnikov, pred tem pa bodo o-srednje vodstvo in poslanske skupine krščanske demokracije odločili, po kakšni poti bodo nadaljevali. KD ima dejansko dve izbiri: ali s socialisti, ki hočejo vlado z bolj napredno gospodarsko in socialno politiko, ali pa s socialdemokrati, ki se hočejo vrniti k desni sredini, kot začasni vladi pred sklicanjem predčasnih parlamentarnih volitev.
Včeraj so bili v gosteh Slovenske kulturno-gospodarske zveze predstavniki italijanske in madžarske manjšine, ki živita v Sloveniji. V poglobljenem razgovoru je prišla do izraza bistvena razlika v ravnanju s tremi manjšinami, saj sta obe, ki živita v Socialistični republiki Sloveniji, ugotovili, da je njih položaj zadovoljivo rešen glede glavnega vprašanja, ki ga predstavlja globalna zakonska zaščita. To pa seveda še ne pomeni, da ne obstajajo tudi težave in pomanjkljivosti bolj praktičnega značaja. Predstavniki treh narodnostnih skupnosti so na sestanku podčrtali nekatera za vse veljavna skupna načela, kot je pripadnost naprednim tokovom sodobnega razvoja, nujnost tesne povezave z matičnim narodom, zavzetost in prispevek k odprti meji ter sodelovanju in zanikanje recipročnosti. Koroškim Slovencem pa so poslali solidarnostno pismo.
Včeraj so se v Trstu sestale delegacije skupnosti Italijanov in Madžarov iz SR Slovenije ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze, o čemer podrobno poročamo na tržaški kroniki. Delegacije so ob zaključku obiska izdale skupno izjavo in naslovile solidarnostno pismo koroškim Slovencem, ki ga v celoti objavljamo.
V petek, 25. oktobra 1974 sta bili na obisku pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi v Trstu delegaciji skupnosti Italijanov in skupnosti Madžarov iz SR Slovenije.
Delegacije so na skupnem srečanju potrdile splošna načela glede pravic, varstva in enpJkopravnosti narodnostnih skupnosti. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da se v tem pogledu popolnoma krijejo težnje teh skupnosti s težnjami najnaprednejših tokov sodobne družbe. Narodnostne skupnosti se borijo za svoje pravice, zato, da se ohranijo kot subjekt, napredni tokovi pa dajejo narodnostnim skupnostim možnost vsebinskega enakopravnega soodločanja in prisotnosti v težnji, da pridejo do izraza in se uskladijo interesi raznih skupnosti v družbi. Ni potemtakem čudno, da se narodne skupnosti vključujejo v napore naprednih tokov ne samo zaradi enakih pogledov na razvoj družbe, ampak tudi v prepričanju, da bo vsak napredek v družbenih odnosih pozitivno vplival na položaj samih skupnosti.
Delegacije menijo, da imajo narodnosti, če jim družba, v kateri živijo, zagotovi formalne in vsebinske pravice na individualni in kolektivni ravni, učinkovitejšo vlogo prijateljskega povezovanja in sodelovanja med sosednimi državami. Prav tako je jasno, da predstavi j a povezava med manjšinsko skupnostjo in matičnim narodom, in obratno, temeljno osnovo za njen popolni razvoj. Vsakršno pojmovanje problemov narodnostnih skupnosti v smislu recipročnosti ogroža njih interese in interese mednarodnega sožitja. Delegacije poudarjajo, da je odprta meja med sosedi najboljše jamstvo tudi za razvoj narodnostnih skupnosti, ki so pomemben dejavnik zbližanja in razumevanja.
Delegacija madžarske narodnostne skupnosti je opisala položaj in pravice Madžarov v SR Sloveniji po novih ustavah SFRJ in SRS ter po statutih občin Murska Sobota in Lendava. Ugotovila je politično voljo, da se v praksi uresničijo ustavna načela in da se uveljavijo tudi vsa določila statutov.
Delegacija italijanske narodnostne skupnosti je mnenja, da so z novima ustavama in z novimi občinskimi statuti ustvarjeni vsi pogoji za realizacijo načel in norm narodnostne zaščite. Z večjim sodelovanjem med SR Slovenijo in SR Hrvatsko se bodo lahko še bolje reševala odprta vprašanja šolstva, tiska in kulture.
Delegacija SKGZ je prikazala sedanji položaj Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, informirala je O spremenjenem odnosu odločilnih političnih in krajevnih oblastvenih krogov do slovenske narodnostne skupnosti v primerjavi z odnosom izpred desetih let in prej in opozorila na še vedno odprta
bistvena vprašanja, ki ogrožajo sam obstoj slovenske narodnostne skupnosti in ki bi jih bilo treba razrešiti z globalno zakonsko zaščito Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Vse tri delegacije so soglasno ugotovile, da je poglabljanje manjšinskih vprašanj in informacije o položaju narodnostne skupnosti na mednarodni ravni, kot sta bila letošnji seminar OZN o manjšinah na Ohridu in Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, koristno za vse narodnostne skupnosti. Na tržaški konferenci so poleg tega predstavniki narodnosti enakopravno nastopali, kar je temu mednarodnemu zboru dalo neposred-nejšo in pristnejšo vsebino. Kar je bilo ob obeh prilikah povedano in želje, ki so jih predstavniki narodnostnih skupnosti izrekli ne bodo mogli iti mimo odločujočih dejavnikov. Prav tako bi bilo škoda, če bi se tržaška pobuda ustavila in če se ne bi konferenca organsko nadaljevala, predvsem glede nadaljnjega poglabljanja te problematike v tem prostoru.
Vse tri delegacije so sklenile poslati s srečanja koroškim Slovencem pismo kot dokaz solidarnosti z njihovim bojem za narodnostne pravice, ki jim jih Avstrija kljub mednarodnim obveznostim še vedno ne priznava.
Trst, 25. oktobra 1974
PISMO
KOROŠKIM
SLOVENCEM
Delegacije skupnosti Italijanov in Madžarov iz SR Slovenije in Slovenske kulturno -gospodarske zveze izražajo koroškim Slovencem in njih predstavniškim organizacijam Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev odločno in enotno solidarnost v njih boju za narodnostne pravice. Kot pripadniki narodnostnih skupnosti in kot ljudje, ki smo trdno prepričani v ideale demokracije ter enakopravnosti, se globoko zavedamo krivice in nevarnosti, ki jo predstavlja za obstoj koroških Slovencev grob raznarodovalni pritisk in nespoštovanje ustavnih določil, ki prihaja do izraza s poskusom preštevanja Slovencev in s tem tudi omejevanja že tako pičlih narodnostnih pravic.
Zato Vas tudi podpiramo v Vašem stališču načelnega odklanjanja jezikovnega štetja kot neuporabnega sredstva za reševanje odprtih vprašanj in Vas tudi podpiramo v Vaši odločnosti, da se z vsemi silami uprete ponovnemu poskusu zanikanja pravic, ki izhajajo iz sedmega člena državne pogodbe.
Delegacije, ki zastopajo tri navedene narodnostne skupnosti, odločno poudarjajo, da je treba narodnostnim skupnostim, ne glede na število njihovih pripadnikov, priznati vse pravice, ki izhajajo iz določil o človečanskih pravicah, iz mednarodnih in notranjih norm in ki so v primeru zaščite narodnostnih skupnosti tudi temelj demokratičnega razvoja za vse, omikanega sožitja in sodelovanja.
SOGLASNO PODČRTANA NEKATERA NAČELNA VPRAŠANJA MANJŠINSKE ZAŠČITE
Sestanek delegacij italijanske in madžarske skupnosti v SR Sloveniji s predstavniki SKGZ
Konkreten oris položaja treh narodnostnih skupnosti ■ Podčrtana načela odgovornosti večine, nujnosti stikov z matičnim narodom, prispevka manjšin za odprto mejo in sodelovanje ter zavračanja reciprocitete
Na sedežu v Ul. Mazzini so se včeraj dopoldne sestale delegacije italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, ki živita v Socialistični republiki Sloveniji in Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Po poglobljeni razpravi o splošno veljavnih načelih za reševanje vprašanj nacionalnih skupnosti, ki so prišla do izraza v skupni izjavi objavljeni na prvi strani, so preučili konkreten položaj treh nacionalnih skupnosti.
Delegacijo italijanske narodnostne skupnosti so sestavljali: vodja delegacije delegat socialno - političnega zbora SR Slovenije prof. Leo Fusilli, podpredsednik skupnosti Italijanov iz Koprščine Bruno Giachin, predsednik skupnosti Italijanov iz Kopra Apollonio Abram, predsednik skupnosti Italijanov iz Izole Dario Scher, predsednik skupnosti Italijanov iz Pirana Riccardo Giacuzzo, predsednik komisije za kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti SR Slovenije Lucia Scher in tajnica konzulte skupnosti Italijanov iz Koprščine Elia Crollini.
Delegacijo madžarske narodnostne skupnosti so sestavljali: predsednik medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri pomursKem svetu SZDL Hajos Ferenc, delegat družbeno političnega zbora skupščine SRS, podpredsednik komisije za narodnostna vprašanja in odgovorni urednik tednika madžarske manjšine «Nepujšag» Varga Sandor, sekretar občinske konference SZDL Lendava Feher Joszef, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Murska Sobota in član komisije za narodnostna vprašanja pri skupščini SRS Eòry Erno. predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri republiški skupščini SRS Feher Miklos in član republiške komisije za narodnostna vprašanja pri republiški skupščini SRS Ivanec Pista.
V delegaciji Slovenske kultumo-gospodarske zveze so bili: predsed-
nik zveze Boris Race, zastopnik Slovenske prosvetne zveze v izvršnem odboru SKGZ Mundi Košuta, referent za raziskave in za zakonodajo v izvršnem odboru dr. Karel šiškovič, delegat kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada v izvršnem odboru Izidor Predan, referent za krajevne uprave v izvršnem odboru Gorazd Vesel in načelnik komisije za kulturo izvršnega odbora Miroslav Košuta.
Vse prisotne je pozdravil predsednik SKGZ Boris Race, ki je dejal, da sta se v preteklosti že večkrat srečali SKGZ in Unija Italijanov za Istro in Reko in da sta ob takih priložnostih poudarili nekatera načela glede ravnanja z manjšinami, o mestu in o vlogi manjšine v družbi ter o odnosu matičnega naroda do manjšine. Pri tem je bilo važno, da so ta načela potrdili pripadniki manjšin. Obe narodnostni skupnosti sta se tudi izrekli za konstruktivno sodelovanje pri zbliževanju in utrjevanju prijateljstva med obema državama.
Sedaj je zopet prilika, da potrdimo načelo, da mora manjšinam zagotoviti njihove pravice večina. Napredni tokovi v sodobni družbi nudijo pravico in možnost, da pridejo v družbenem življenju do izraza specifič.-i interesi in zato se tudi narodnostne skupnosti vključujejo v napredne tokove.
Letos poleti smo se srečali na mednarodni konferenci o manjšina.i, ki je želela biti tudi dokaz volje, da se je prenehalo razdobje narodnostnega zatiranja. Konferenco smo pozdravili, saj je manjšinam omogočila, da so posredovale svoja stališča in zastavila svoje zahteve. Izmenjava stališč in izkušenj pomeni, da smo glede tega na konferenci odigrali vlogo subjekta. Konferenca predstavlja veliko bogastvo idej in izkušenj in zato bi bila škoda če se ne bi organsko nadaljevala.
Boris Race je nato prešel na o-ris položaja Slovencev v Italiji. U-gotovil je še vedno obstoječo delitev na tri kategorije, nekoliko izboljšan odnos, ki ni več sovražen,
toda hkrati tudi dejstvo, da je bi- Leo Fusilli je podčrtal, da se povsem lo v celotnem povojnem razdobju strinja z načelom, da je treba za-
znalo konkretnega narejenega. Race je podčrtal, da je sedaj glavna o-vira za zaščito slovenske majšine v pomanjkanju ustreznega zaščitnega zakona.
Vodja madžarske delegacije Hajos Ferenc je nato ugotovil, da so tudi oni sodelovali na tržaški konferenci, ki je bila izredno pomembna za vse manjšine. Za manjšine v Jugoslaviji je bila konferenca bolj informativnega značaja. Glede bistvenega vprašanja, in torej zakonske zaščite za madžarsko manjšino sedaj ni nobenih težav, ker je njena zaščita določena v republiški ustavi in v občinskih statutih, kjer so njih predloge v celoti sprejeli. Hajos Ferenc je podprl stališče, da se mora tržaška konferenca organsko nadaljevati in da bi se bilo treba pogovoriti o možnosti širšega srečanja.
Predstavnik madžarske manjšine je nato orisal njih položaj. Navedel je, da žive Madžari v občinah Lendava in Murska Sobota in da jih je skupaj okrog dvanajst tisoč. Dosledno je uveljavljena enakopravnost jezikov na vseh ravneh druž-
MiiiiiiiiiiiuinmiiiiMiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiMimiiiiuimmi
POZDRA V AKTIVISTOM
V letu, ko slavimo celo vrsto raznih 30 - letnic, povezanih z našim narodnoosvobodilnim bojem, ko se tudi v deželnem in državnem merilu spominjamo odporništva, ko se na raznih zborovanjih in slavnostih srečujejo borci enot NOV, ki so se borile na naših tleh, preko-morci, pomorščaki, tankisti, letalci, partizanski časnikarji, kulturniki, šolniki in kurirji, je prav, da se po tolikih letih srečajo tudi bivši aktivisti Trsta oziroma tržaškega okrožja. Pobuda, ki jo je dal za to srečanje odsek za zgodovino in narodopisje pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, je bila več kot umestna, čeprav lahko samo izrazimo obžalovanje, da do takega srečanja ni prišlo že kdaj prej in da se potem niso ponavljala.
Aktivizem v okviru Osvobodilne fronte je v letih 1941-1945 zajel domala ves slovenski narod na podeželju in v mestih. Predstavljal je tisto množično osnovo narodnoosvobodilnega boja, brez katere bi ta boj gotovo ne mogel biti uspešen in brez katere ne bi mogel prerasti v takšno vojaško - politično silo, v kakršno je prerasel. Aktivizem je bil dobesedno gibalo, postal je sploh način življenja med okupacijo, kajti življenja, ki ne bi bilo do poslednjih tkiv prežeto z idejo in akcijo proti okupatorju, si takrat sploh ni bilo mogoče predstavljati. Aktivisti so bili mladina, možje in žene, bili so starci pa celo otroci, bili smo skratka vsi, ki smo osvojili spoznanje, da nam lahko le totalno angažiranje, skrajna predanost, odpre pot k svobodi.
Delo aktivistov je bilo težko, naporno in odgovorno. Zahtevalo je skrajno predanost, sa-moodpovedovanje in pripravljenost na žrtve, še zlasti težko je bilo v večjih okupiranih mestih in v Trstu zaradi posebnih razlogov še toliko bolj. Trst ni bil samo središče o-kupatorjevih oboroženih sil, bil je tudi center njegovih posebnih služb za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Tu je okupator osredotočil v ta namen specializirane ekipe od esesovskih in fašističnih do kvizlinških in njihove izurjene člane vrinjal v vrste aktivistov Osvobodilne fronte, da so o-pravljali svojo izdajalsko raboto. Tu, v našem mestu, si je omislil mučilnice za naše ljudi, Ul. Bellosguardo, bunker SS na Trgu Oberdan, Rižarno in druge.
Dejstvo pa, da je kljub takim izredno težkim pogojem aktivizem v okviru Osvobodilne fronte pognal svoje korenine že v letu 1941 in se v naslednjih letih razrastel in razširil tako organizacijsko kot množično, samo dokazuje, s kolikšno predanostjo so se naši tržaški ljudje vključili v narodnoosvobodilni boj in s kakšnim pogumom so ga vodili neglede na žrtve, ki so padale, do zmagovitega konca.
Danes, ko se na narodnoosvobodilni boj gleda že v nje
govi celovitosti kot na epohalno revolucionarno dejanje, so posamezne epizode v njem že skorajda izgubile na svojem pomenu. Kaj lahko na primer človeku, ki tega ni doživljal, pomeni danes uspešna napisna ali trosilna akcija v središču mesta? Kaj prenašanje literature in zaupne in kompromiti-rajoče pošte po središčnih ulicah in trgih? Kaj zbiranje zdravil, sanitetnega materiala, denarja pa celo orožja in streliva ter odpremljanje v gozdove? Kaj konspirativna shajanja po domovih, kaj diverzantske akcije, kaj organiziranje oboroženih enot Komande mesta Trst?
Koliko tveganja je bilo za vsem tem, koliko tihega herojstva, saj je na vsakem koraku, za vsakim vogalom prežala na aktiviste nevarnost!
Mirno lahko zapišemo, da je prav iz takih epizod stkana vsa naša narodnoosvobodilna borba in da je vsaka taka epizoda, povezana s prav določenimi ljudmi, nepogrešljiv kamenček tega veličastnega mozaika.
30 in več let je poteklo od tistih časov. Ko se bodo danes srečali tedanji aktivisti, tedanja rosna mladina — danes zreli in tudi že ostareli ljudje, se mnogi niti ne bodo več prepoznali. Potem bo beseda dala besedo in spomin se bo v hipu povrnil: Pa si to res ti..., se spominjaš tam in tam... še veš... Poznanstva se bodo obnovila in tudi na novo odkrila, ker jih je takrat onemogočala konspiracija in marsikaj, kar je bilo takrat skrivnost, bo morda postalo šele tokrat odkritje in z njim splošna resnica.
Naj bi zato tudi to srečanje bila priložnost in spodbuda za oživljanje in osvetljevanje mnogih, še danes v kopreno pozabe ali skromnosti naših ljudi, zavitih dogodkov in dejanj. Treba jih je oteti pozabi, kajti to je naša zgodovina, z našim bojem in krvjo ustvarjena, in ko bodo nekoč poklicani to zgodovino pisali, jim bodo prav ta še manjkajoča pričevanja, poleg ohranjenih dokumentov, nepogrešljivi vtri.
To je še vedno dolg bivših aktivistov do vse naše narodnostne skupnosti, dolg, ki ima v današnjih časih, ko se snujejo prevratniške fašistične mreže okrog pridobitev osvobodilnega in odporniškega gibanja v državi, v kateri živimo kot še vedno neenakopravna narodnostna skupnost, še posebno težo. Je pa tudi dolg do tistih, ki so v svojem aktivističnem delu žrtvovali svoja življenja ali umrli v teh povojnih letih.
Kot glasilo, ki je dedič in nosilec idealov narodnoosvobodilnega boja in demokratičnih teženj našega časa, naslavljamo vsem udeležencem današnjega srečanja aktivistov iskren in hvaležen tovariški pozdrav in voščilo, da bi jim bilo prijetno ob zavesti, da so moško in pogumno živeli veliki m izredni čas, v katerega jih je postavila zgodovina.
Prepovedati je treba fašistično provokacijo
Izjava Slovenske kulturno - gospodarske zveze in telegram tržaške federacije KPI
V	teh dneh so se po Trstu pojavili lepaki krajevnega vodstva neofašistične MSI, ki pozivajo na javno zborovanje, ki bo danes popoldne. Očitno gre za grobo provokacijo, ki je še bolj nevarna prav v sedanjem razdobju.
V	tej zvezi Slovenska kulturno - gospodarska zveza poziva oblasti, da fašistično provokacijo prepovedo, saj so vsa fašistična zborovanja v zadnjem času pomenila grob napad na Slovence, kot je to bilo še zlasti očitno na zadnjem zborovanju fašističnega prvaka Almi-ranteja v Trstu, ki je pozival celo na fizično iztrebljanje slovenskega prebivalstva. Zelo je čudno, da tudi v Trstu oblasti niso preprečile zborovanja neofašistične stranke, do katerega prihaja v razdobju razkrivanja črnih zarotniških mrež. Končno ugotavlja Slovenska kulturno gospodarska zveza, da bi zborovanje MSI prav gotovo pomenilo kaljenje med-državnih odnosov.
V	tej zvezi je tržaška federacija KPI včeraj poslala vladnemu komisarju Di Lorenzu brzojavko z zahtevo po prepovedi javnega shoda misovcev, ki bi bil pravo izzivanje in ki bi samo škodil dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. V imenu parlamentarne skupine KPI je prepoved od tržaškega kvestorja zahteval senator Paolo Sema.
vrniti reciprociteto. Istočasno pa se zavzemamo za dobre odnose med sosednimi državami, kjer živimo, ker je prav ravnanje in odnos do manjšine tudi merilo teh odnosov. Fusilli se je strinjal s predlogi o nadaljevanju dela konference, za katero je prispevala tudi Unija I-talijanov za Istro in Reko več poročil.
Fusilli je podčrtal veliko pridobitev, ki jo za pripadnike italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški pomenijo nove ustave in občinski statuti. Tudi on je ugotovil, da so bili sprejeti vsi predlogi, ki so jih sestavila manjšinska predstavništva. Podčrtal je načelo, da mora večina skrbeti za zaščito manjšine ter nadaljeval, da se je pri izvajanju u-stavnih določil pričelo dobro in to tako na področju SR Slovenije kot v SR Hrvaški, ker se je povečal interes za reševanje odprtih vprašanj tiska, šolstva in kulture. Poudaril je uveljavitev dvojezičnosti, ki pa ni dovolj, ker je treba ustvariti «dvojezično» miselnost. Fusilli je nato omenil obstoj paritetične komisije v republiški skupščini ter drugih organov, od katerih mnogo pričakujejo. Italijanska unija je že vzpostavila dobre stike z matičnim narodom in s temi stiki je treba nadaljevati, ker je ta povezava tudi pogoj za splošen razvoj manjšine. Podčrtal je tudi koristnost stikov s SKGZ in napovedal, da bodo obiskali koroške Slovence, katerim so že izrekli solidarnost.
V razpravo so nato posegli še Bruno Giachin, Abram Apollonio in Izidor Predan.
Delegacije so si nato ogledale Primorski dnevnik in Slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel. Zvečer so prisostvovale koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Lep uvod v novo koncertno sezono naše Glasbene matice
Godalni orkester GM je vodil dirigent Oskar Kjuder, soEst je bil pozavnist Branimir Slokar
i»kiu;k vksti
NA OSMI STRANI
Za sinočnji otvoritveni koncert nove sezone Glasbene matice je vladalo znatno zanimanje, kar zanesljivo pomeni, da so postali abonmajski koncerti GM nepogrešljiv kulturni dogodek za ljubitelje glasbe med tržaškimi Slovenci, pa tudi kulturni dogodek za mesto sploh, če lahko tako sodimo po vedno večjem zanimanju tudi italijanske glasbene javnosti zanje.
Po že ustaljenem običaju je bil izvajalec tega uvodnega koncerta godalni orkester Glasbene matice, ki ga z veliko požrtvovalnostjo in sposobnostjo vodi dirigent Oskar Kjuder, kot solist pa se je tržaškemu občinstvu predstavil mladi slovenski pozavnist Branimir Slokar, ki je že nekaj let prvi pozavnist simfoničnega orkestra v Bernu. Program koncerta je ustrezal značaju in izvajalskim značilnostim ansambla, to pa pomeni, da je lahko ansambel prav zaradi tega dosegel pri posameznih skladbah tisto stopnjo izvajalske ravni, ki lahko nudi tudi zahtevnejšemu usešu primeren užitek in zadoščenje. Vsekakor je orkester izvajane skladbe skrbno naštudiral in zlasti v nekaterih stavkih posegel v sfero intet pretacijsko in tehnično nadpovprečnega muziciranja.
Solist Branimir Slokar je kljub svoji mladosti že polnokrven glasbenik in resnični mojster pozavne, ki je že sama po sebi, kot solistični inštrument pa še toliko bolj, silno zahtevna. Vrhunske učinke lahko doseže na njej le umetnik in Slokarju moramo ta naslov že priznati. Izpričal je veliko tehnično dognanost, ki mu dovoljuje izjemno čiste in tople tone na lestvici celotnega tonskega razpona inštrumenta. Po tem kar je pokazal se ni čuditi, če se zanj potegujejo številni sloviti evropski orkestri.
V prvem delu je orkester izvajal Ipavčevo Serenado za godalni orkester v treh stavkih in Haendlov Koncert v j - molu za pozavno in godalni orkester v štirih stavkih, v drugem delu pa najprej Albrechts-bergerjev Koncert za pozavno in godala v treh stavkih in še Mozartovo «Salzburško simfonijo* v
D-duru št. 1 za stavkih.
Tako Ipavčevo kot Mozartovo skladbo je orkester stilno in vsebinsko ustrezno interpretiral z dobrim obvladanjem partitur, ritmično dovolj precizno in zvočno homogeno. Zadnji stavek Mozartove Simfonije je moral na splošno željo občinstva celo ponoviti. Od obeh koncertov s pozavno je bilo njegovo muziciranje čistejše in tudi skladnejše s solistom pri Haendlu, sicer pa vsekakor vedno na dostojni ravni.
Dirigent Oskar Kjuder je celotni spored vodil zanesljivo in mu gre za lep koncert vse priznanje.
Med precej številnim občinstvom so bili tudi člani delegacij italijanske in madžarske narodnostne skupnosti iz SR Slovenije, ki so bili včeraj gostje Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Precej je bil tudi italijanskih glasbenikov.
j. k.
godala v treh ] lih obravnavata tematiko stare ' Istre, Kvarnem in Dalmacije in je pri njih skoraj vedno glavni lik pomorščak ali ribič, vsekakor človek, ki živi od morja in z morjem.
Spregovoriti dokončno o sinočnji predstavi bi bilo tvegano. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je bilo z uprizoritvijo zadovoljno, verjetno pa ne navdušeno, kajti marsikateri del bi se bil lahko skrčil, skrajšal, strnil; pri tem pa vendarle lahko poudarimo, da se je nekaj igralcev visoko povzpelo nad ostale, kot na primer znana Lino Savorani in Giorgio Vailetta.
Sicer pa bo nanizanka pod skupnim naslovom «Avstrija je bila urejena dežela» na programu vse do 17. novembra.
TRŽAŠKO STALNO GLEDALIŠČE
Začetek sezone z nanizanko «Avstrija je bila urejena dežela»
Tržaško stalno gledališče — Teatro Stabile — je začelo s sinočnjo predstavo v gledališču Rossetti svojo 21. sezono in sicer z nanizanko, ki sta jo pripravila Lino Carpinteri in Mariano Faraguna. Delo nosi skupen naslov «Avstrija je bila u-rejena dežela». Pod tem naslovom pa je strnjenih več prizorov, rekli j bi raje več krajših zaokroženih eno-j dejank, ki se dogajajo v glavnem ' na Kvarnem, oziroma v krajih Kvarnerskega zaliva, razen nekaterih odlomkov, ki se dogajajo v Makedoniji, v Postojni, na Dunaju.
Delo je napisano v istrskem oziroma kvarnerskem starem italijanskem narečju in dejansko povzema motive iz dveh literarnih del istih dveh znanih tržaških avtorjev, katerih Faraguna je po rodu Istran, Carpinteri pa iz tržaške judovske družine, ki pa v mnogih svojih de-
benega življenja, in to brez težav v državnih in sorodnih uradih, nekaj težav pa je na pošti, v bankah in podjetjih. Omenil je tudi težave manjšine, ki je maloštevilna in zato ne more imeti specifične srednje šole, šolanje na Madžarskem je onemogočeno, do Vojvodine, kjer so madžarske srednje šole, pa je 500 km daleč. Zaradi tega je tudi edini izhod v dvojezičnem šolstvu, ki se prične v otroškem vrtcu in ki z medsebojnim spoznavanjem kulturnih in drugih dosežkov nujno privede tudi do medsebojnega spoštovanja.
Vodja italijanske delegacije prof.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiia
SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
Župan Millo: Demokracija pomeni tudi priznanje pravic narodnostne skupnosti
Kritičen položaj krajevnih uprav - Nasprotovanje novim naftnim napravam pri Orehu in v Osapski dolini
Ob začetku sinočnje seje miljske-ga občinskega sveta je župan G. Millo imel kratek nagovor ob 20. obletnici londonskega sporazuma in povratka italijanske uprave v Trst. Omenil je priliv mnogih občanov, ki so zapustili svoje kraje zaradi nove razmejitve, ki je segla samo po miljski občini, kar je nalagalo občinski upravi mnoge skrbi in težave zlasti glede stanovanj. Po tistih napetih časih, je še dejal župan, so se razmere polagoma izboljšale in se je začelo razvijati sodelovanje med sosednima državama, kar najbolj občutijo obmejni kraji. To vzdušje mirnega sožitja in plodnega sodelovanja je tudi sad prizadevanj demokratičnih sil in ga je treba o-hraniti ter braniti. Revanšistične parole in ščuvanje nacionalističnih ostankov ne najdejo odziva med prebivalstvom, ki hoče živeti v miru. Zato pa prihaja do izraza želja, da bi vladi obeh držav čimprej sklenili dokončni, tudi formalni sporazum. Župan Millo je pri tem še poudaril, da ohranitev demokraci-
llllllllililIMliliilillMlitliiimiitMinillllililiMiiiiilliniiiiiiiiimiliillllMilllIltlllliillitlllilllliiiiiimiitilllllllll
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU
V
Zupan in odborniki poročali o šolstvu in javnih delih
Izvoljeni predstavniki v tehničnem konzorciju
V četrtek zvečer, kot smo na kratko že poročali, je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, kateremu so župan in odborniki poročali o delovanju občinske uprave, o šolstvu in javnih delih. Ker se ustanavlja tehnični konzorcij z repentabrsko občino, so izvolili predstavnike v ta konzorcij, ki bo formalno ustanovljen takoj po potrditvi imenovanj. Za zastopnike zgoniške občine so bdi izvoljeni Josip Guštin kot župan, Srečko Orel, Albin Kralj in Vladimir Rebula.
župan je imel izčrpno poročilo o šolstvu, zlasti o šoli s celodnevno zaposlitvijo, povedal je. da je ob začetku šolskega leta občinska u-prava dala knjige vsem dijakom, ki obiskujejo srednjo šolo. in da posveča vso skrb za uspešno delovanje šol. Občina vzdržuje otroške vrtce v Zgoniku in v Gabrovcu, ki jih obiskuje 45 slovenskih in 13 italijanskih otrok. Osnovno šolo obiskuje 80 slovenskih in 30 italijanskih otrok, 38 dijakov obiskuje slovensko srednjo šolo na Proseku, 34 pa višje srednje šole v Trstu.
Ko je tržaško občinsko podjetje ACEGAT prevzelo javne prevoze tudi v zgoniški občini, je župan odločno nastopil, da se postavijo po vaseh dvojezični napisi in vozni redi. Da bi preprečili na-iaijnje črne
barak, je občina prijavila sodišču tiste, ki se niso odzvali opozorilu, naj barake odstranijo. Kraške občine (na-brežinska, zgoniška in repentabrska) so se dogovorile, da se združijo za sestavo načrta za prodajno mrežo, župani omenjenih treh občin pa so se tudi dogovorili, da bodo zahtevali od pristojnega deželnega odbornika, naj jih seznani z vsebino novega osnutka zakona za kraške rezervate, preden ga predloži v odobritev deželnemu svetu. Župan je tudi obvestil občinske svetovalce o razgovoru z deželnimi funkcionarji glede regulacijskega načrta, ki bo dokončno o-dobren v prihodnjih tednih.
Odbornik Srečko Orel je podrobno poročal o javnih delih in predlogih za javna dela s prispevki vladnega komisariata za leto 1975, namest-nk odbornika Josip Milič pa je poročal o letošnji občinski razstavi domačih vin, ki je lepo uspela.
Predloženi program javnih del za leto 1975 predvideva skupno 238 mil. lir stroškov, in sicer 61,5 mil. za ceste, 170,5 mil. za javne zgradbe in 6 miL lir za javno razsvetljavo. Med drugim je predvidena gradnja nove stavbe Pri Briščikih za osnovno šolo in otroški vrtec, razširitev županstva popravilo zvonika v Zgoniku. asfaltiranje vaških poti, okre
je pomeni tudi priznanje in uveljav- janja lahko začela ob 6. uri, za za-Ijanje pravic narodnostne manjši- j sebne potrošnike pa bo tržnica od ne, kar je v duhu ustave in zapi- ' prta od 9.30 do 11. ure.
sano v mednarodnih sporazumih. Ob ]	-------
zaključku pa je župan še pripomnil, 1J I* I da je prvotno navdušenje pred 20 j y DOI16d6ll6K leti splahnelo, ker mnoge obljube j ’	*
niso bile izpolnjene in se sploh ni izdelala ter uresničila taka politika, ki bi Trtsu zagotovila njegovo vlogo, pomen in razvoj.
Nato je župan sporočil, da se bo v ponedeljek, ob 20. uri sestal e-notni odbor za zaščito okolja, ki bo razpravljal o nadaljnji akciji proti novim naftnim napravam pri Orehu in v Osapski dolini. V nedeljo pa bo v Vidnu deželno zborovanje izvoljenih javnih upraviteljev, ki bodo sestavili resolucijo o političnem stanju občin, pokrajin ter dežel, da opozorijo vlado na nujnost rešitve vprašanja krajevnih avtonomij in financ. Položaj je nevzdržen, krajevne uprave so v hudi stiski, brez sredstev in možnosti najemanja posojil. Če bo šlo tako naprej, bodo vsi javni upravitelji podali ostavke.
# Tržaška občina sporoča, da so
spremenili umik za pogajanja in prodajo na zelenjadnem trgu v UL Ottaviano Augusto 12. Po zimskem umiku, ki bo v veljavi do 31. marca prihodnjega leta, se bodo poga-
Slovenski klub začenja v torek,
29. oktobra ob 20.30
svoje delovanje v sezoni 1974-75 s predavanjem Draga Pahorja OBNOVA SLOVENSKE ŠOLE NA PRIMORSKEM (1943 - 1945)
Ob tej priložnosti bo predavatelj predstavil tudi svojo knjigo «Prispevki k zgodovini slovenskega šolstva na Primorskem».
Vabljeni!
pogajanja o obnovitvi leve sredine v deželni upravi
Deželni tajnik KD Tonutti je povabil deželne tajnike PSI, PSDI in PRI na sestanek predstavništev štirih strarA, da se prično pogajanja o obnovitvi deželnega odbora. Sestanek bo v ponedeljek ob 18.30 na sedežu deželnega odbora KD v Trstu.
Poziv deželnega tajnika KD je torej odgovor na programski osnutek PSI, katerega so v četrtek izročili tajništvu demokristjanske stranke in ki vsebuje osnovne zahteve socialistov glede reševanja socialnih in drugih vprašanj na deželni ravni.
Gostilna
«Furlan»
na Repentabru bo zaradi letnega dopusta zaprta do vključno 30. novembra 1974.
I gradnje in postavljanje raznovrstnih1 pitev javne razsvetljave, itd.
1 I
tijn
■
-T «*< s
X ■
Te dni praznujeta 60-letnico poroke
IVANA IN JOSIP VATOVEC
Ob tej priložnosti jima čestitajo in želijo še mnogo zdravega in srečnega skupnega življenja hči in vnuki.
Josip Korošec v Kraški galeriji
Zadruga Naš Kras vabi na odprtje razstave risb in reliefov v bakru ljubljanskega umetnika Josipa Korošca, ki bo drevi ob 20. uri v Kraški galeriji v Repnu.
Prof. Josip Korošec, Id je lani z uspehom razstavljal na IV. zagrebški razstavi jugoslovanskih risarjev in na II. razstavi mladih jugoslovanskih umetnikov v Beogradu, bo v Kraški galeriji prikazal skupno 8 risb in 4 reliefe v bakru.
Razstava bo odprta vsako nedeljo in praznični dan od 11.00 do
12.30	in od 14.00 do 18.00 ure, do vključno 17. novembra.
Gledališča
SSG v Trstu gostuje danes, 26. t.m. ob 18. uri v Sladkem vrhu s predstavo I. Cankarja «Za narodov blagor».
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst
Otvontvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
Jutri, 27. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri bli\!ajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05 in v Tržaški knjigami od 15.30, do 19. ure sprejemajo abonente za koncertno sezono.
VERDI
Prva predstava letošnje operne sezone gledališča Verdi bo 7. novembra, ko bo na sporedu «Il Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schicchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Sa-maritanija.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.00 in 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». I sobotni abonmaji. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti, 2 — telefon 36-372 — 38-547. Jutri zopet dve predstavi ob istih urah, abonmaji I nedeljski.
Kino
Ariston I.N.C. 16.30—22.00 «Sussurri e grida», barvni film režiserja Bergmana. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Linda Blair, Elen Bur-styn, Jason Miller, Max von Sydow.
Excelsior 15.30 «L’ultima corvè», film v barvah. Igra Jack Nicholson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 Barvna kriminalka: «Un cadavere di troppo», igrajo Lea Massari, Michel Bouquet, Bernard Blier.
Fenice 15.00 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Elen Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 15.30 «La conversazione», barvni film. Igra Gene Hackman.
Ritz 16.00 «Cittadino si ribella». Barvni film, v katerem igra Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «5 matti alla corrida», barvni film z Les Charlots.
Capitol 16.30 «Il bestione». Barvni film. v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 16.30 «L’arrivista», barvni film. Igra A. Delon.
Impero 16.00 «Zodos», barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Prigione di donne», barvni film. Igra Marilù Telo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Delitto d’amóre», film v barvah. Igrata G. Gemma in A. Sandrelli.
Ideale 16.00 «La gang dei Doberman», barvni film. Igra Bryan Made.
Vittorio Veneto 16.15 «Zanna bianca», barvni film. Igra Franco Nero.
Abbazia 14.00 «I dieci comandamenti», barvni film. Igrata Charles Heston in Yul Brinner.
Astra 16.00 «Amarcord», barvni film, režiser Fellini.
Mignon 16.00—22.00 «Pianeta terra anno zero», barvni film.
Radio 16.00 «Zardoz», barvni film. I-grata S. Connery in C. Rampling.
Volta - Milje 17.00 «Ci rissiamo, vero provvidenza?», barvni western, I-grajo Tomas Miliam, Cardie André in Gregg Palmer.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
vabi v nedeljo, 27. oktobra 1974, ob 17. uri na
SLAVILNI POPOLDAN
ob sedemdesetletnici glasbenika prof. Staneta Maliča.
Sodelovali bodo njegovi učenci, dekliški zbor, ansambla Galebi in TAIMS, solistka gospa Bercè -Košutova ter cerkveni pevski zbor. O slavljencu bo govoril dr. Zorko Harej.
Razstave
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra izlet na otok Rab. Vpisovanje za izlet bo do izčrpanja razpoložljivih mest v Ul. Ceppa 9/II nad. Prijavljence prosimo, da poravnajo vpisnino do 29. oktobra.
MLADINSKI KOMORNI ZBOR JUVENTUS - SERAPHICA Ptuj
bo nastopil pod vodstvom Maksimilijana Feguša v kinodvorani v Bazovici, danes ob 20.45, v Šentjakobskem domu jutri ob 10.30, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu pa ob 17. uri. Izvajal bo skladbe iz slovenskega in svetovnega repertoarja.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 26. oktobra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 14.40 in zatone ob 1.45. Jutri, NEDELJA, 27. oktobra ANTONIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.6 stopinje, najnižja 9,2, ob 19. uri 12 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Francesco Sbi-74-letni Antonio Vidonis, 3 dni stara Francesca Lucia, 70-letna Maria Sabadin, 68-letna Maria Caprin, 77-letna Lucia Ruman vd. Millo, 81-letna Aminta Angelucci, 81-letna Antonia Paul vd. Kolb, 78-letni Francesco Boliš, 61-letna Chiara Nare-si vd. Baricevic, 83-letni Giuseppe Picene, 64-letni Carlo Lorenzi, 79-let-na Anna Coren vd. Malligoi.
sà,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Forum, Koronejska ulica 1, razstava del kiparja Dušana Džamonje.
V	galeriji Tribbio so odprli razstavo del naslednjih umetnikov: Borra. Cannassi, Corneille, Guerricchio, Labisse, Saetti, Breddo, Chapelain Midy, Dova, Guidi, Lebenstein, Treccani, Borgonzoni, Chersicla, Fiume, Lilloni. Gribaudo in Zigaina.
V	galeriji Endas, Ul. delle Zudec-che 1, bo Giuseppe Ricci razstavljal svoja dela do 29. t.m. Ogled razstave: ob delavnikih od 18. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	galeriji Tergeste, Ul. Battisti 23. Michele Škodnik razstavlja svoja dela Razstava bo odprta do 31 t.m.
V	občinski galeriji je Renzo Moreu odprl razstavo svojih del, ki bo trajala do 2. novembra.
V	galeriji Cartesius bo danes Avgust Černigoj odprl razstavo svojih del. ki bo čo 13. novembra.
Razna obvestila
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole v Boljuncu bo imelo svoj prvi redni občni zbor v torek, 29. oktobra 1974, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu. Vabljeni!
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem pevcem in instrumentalnemu ansamblu, da bo prva skupna vaja novega programa v torek, 29. t.m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
Danes, 26. t.m. bo v Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3/L, najprej pogovor s člani in nato pogovor med člani o počitniških izkušnjah.
Drevi ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji v palači Costan-zi odprli zanimivo KARTOGRAFSKO RAZSTAVO, ki jo je pripravila deželna uprava v sodelovanju s tržaško občino, Alpinskim društvom iz Furlanije in Institutom za zemljepis pri tržaški univerzi.
Šolske vesti
RAVNATELJSTVO STROKOVNE ŠOLE obvešča, da se je začelo vpisovanje v 1. razred kemijskih analitikov. Po treh letih šolanja, s kvalifikacijo «kemijskega analitika», imajo vsi možnost takojšnje in zelo ugodne zaposlitve v laboratorijih, bolnišnicah in raziskovalnih ustanovah. Vpišite se v to sekcijo. Podrobnosti o učnem programu in o pogojih za vpis boste izvedeli v tajništvu šole v Ul. Matteotti 14 - tel. 76-52-76.
šolski patronat občine Devin - Nabrežina obvešča, da je rok za vlaganje prošenj za pošolski pouk v šolali nabrežinske občine s slovenskim učnim jezikom podaljšan do 31. t.m.
Prispevki
Ob 28. obletnici smrti Karla Košute daruje žena 5.000 lir za Dijaško matico.
OB UDELEŽBI 138 KMETOVALCEV
USPEL DVODNEVNI IZLET KMEČKE ZVEZE V SLOVENIJO
Izletniki so si ogledali tudi nekatere kraje na Kozjanskem
Kot je že postalo vsakoletna tradicija, je tudi letos Kmečka zveza iz Trsta priredila za svoje člane zani-nùv dvodnevni izlet v matično domo-vino. Pravzaprav se je izlet, ki je bil po splošnem mnenju udeležencev nadvse zanimiv in vsestransko posrečen, odvijal v dveh fazah: najprej je 21. in 22. septembra večja skupina izletnikov krenila na pot z dvema avtobusoma, prejšnjo soboto in nedeljo pa je sledil izlet še ene skupine kmetovalcev s tržaškega področja, ki ga je Kmečka zveza izredno organizirala po istem sporedu zaradi velikega zanimanja.
Cilj, kj ga Kmečka zveza zasleduje s temi izleti, tiči v tem, da si naši kmetovalci ogledajo prelepo matično domovino in razne kmetijske o-brate, predvsem pa da se naši ljudje v prijetni družabnosti bolje spoznajo, si izmenjajo mnenja in da navežejo med seboj trdnejše stike. Letošnji izlet, katerega se je udeležilo skupno 138 izletnikov, je bil osredotočen Predvsem na severovzhodni del Slovenije, saj so izletniki potovali skozi štajersko preko Slovenskih goric v Prekmurje, nato se je pot vila Preko dela Hrvaške spet mimo slovenske prestolnice proti domu.
Prvi del izleta je bil posvečen vožnji preko Ljubljane in Celja do Maribora, kjer so udeleženci imeli kosilo. V prvih popoldanskih urah so izletniki krenili v Gornjo Radgono, ki je tik avstrijske meje, ter si podrobno ogledali tamkajšnjo zadružno klet, v kateri proizvajajo šampanjec. Tamkajšnja proizvodnja, ki sloni izključno na domačem grozdju oziroma vinskem pridelku, je zelo kvalitetna, saj letno izvažajo več milijonov steklenic. predvsem v Severno Ameriko. Zaradi posebne zemljepisne lege vsebuje tamkajšnje grozdje manj sladkorja, vino nima veliko alkohola, se pravi, da so tista vina naravno nagnjena za predelavo v šampanjec, kar dosežejo s ponovno fermentacijo in kipenjem vina. Poslužujejo se francoskega sistema in proizvajajo šest različnih vrst šampanjskih izdelkov, od traminca do penečega eccelente rosee. Najkvalitetnejši šampanjec gre na trg komaj po dveh letih ustekle-ničenja, ki ga «ščitijo», sistematično prekladajo v različne lege steklenice v kleteh, ki imajo vedno enako temperaturo. Poleg podrobnega ogleda kleti in priprav so gostitelji poskrbeli tudi za pokušnjo proizvodov, tako da so se lahko naši izletniki prepričali o pristni kvaliteti radgonskega šampanjca.
Zatem so se izletniki napotili v Mursko Soboto, kjer so si ogledali veličasten spomenik osvoboditelju, nakar so mimo Ljutomera, Ormoža in Spuhlja dopotovali na grad Bori v bližini Ptuja, kjer je bila tudi večerja in prenočišče. Ta starinski grad, ki je sedaj preurejen v gostišče, je bil zgrajen že v 12. stoletju in je zaradi svoje krasne zemljepisne lege (lep razgled na Dravo) večkrat «menjal gospodarja», saj so si ga lastili Madžari, Avstrijci in drugi, medtem je bilo med zadnjo svetovno vojno v njem taborišče, kjer so mučili ljudi.
Prvotni program je predvideval takoj na začetku drugega dne izleta o-gled velikega kmetijskega obrata oziroma hleva v Ptuju, vendar je zaradi slinavke to odpadlo. Prva skupina izletnikov si je ogledala Ptujski grad, medtem ko je druga skupina izbrala drugo varianto, o kateri bo pozneje govor. Iz Ptuja so se udeleženci izleta popeljali na Hrvaško mimo Krapine in Zaboka v Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo predsednika Tita, ki je sedaj preurejena v muzej in nudi obiskovalcu jasno sliko Titove življenjske poti od rojstva pa vse do junaškega partizanskega boja.
Naslednja etapa je bilo kosilo v A-tomskih Toplicah, ki je znano zdravilišče na slovensko-hrvaški meji. Druga skupina, ki je dopotovala še pred napovedano uro, si je ogledala v kakih 5 kilometrov oddaljenem kraju 0-limje eno izmed treh najstarejših apotek v Evropi, kjer so pripravljali razna zdravila po lastnih receptih. Vse to zvesto ponazorujejo v prostorih samostana in v cerkvi polni u-metnin še odlično ohranjene freske.
Prav v tisti cerkvi je začel svoje l kodoval (velike razpoke) tudi zgo-
poslanstvo slovenski pridigar Anton Martin Slomšek. Vendar obisk v Olimju je bil toliko bolj pomemben in aktualen, ker je ta predel, pravijo mu Kozjansko, pred nekaj meseci prizadel potres in še danes so v teku razne solidarnostne akcije, da bi pomagali prizadetim domačinom. Tako so se lahko izletniki Kmečke zveze na lastne oči prepričali o škodi (razpoke na hišah, napol porušene strehe in podobno) ,ki jo je prizadel potres. Kot so nam povedali nekateri domačini, proučuje tamkajšnje področje kar 15 strokovnih komisij, da bi preprečili nadaljnjo škodo. Izvor potresa, ki je prvič zajel to področje, je treba iskati v prevelikem deževju in posebna ilovnata tla so povzročila podzemeljski premik raznih plasti. Zanimivo je, da je potres poš-
raj omenjeni samostan, ki ima skoraj dva metra široke temeljne zidove. Kljub skoraj zimskemu vremenu pa smo ponekod še opažih šotore na odprtem, kjer so prenočevah domačini, ki so ostali brez strehe. Velika solidarnostna akcija, ki so jo organizirali po vsej Jugoslaviji, je že o-brodila svoje sadove: razna podjetja so zastonj dobavljala večje količine gradbenega materiala in domačini, katerih hiše so bile močno poškodovane, hitijo z gradnjo čisto novih zgradb, da bi jih pokrili pred zimo, ki je na tem področju še kar huda.
Po kosilu v Atomskih Toplicah se je začel izlet nagibati h koncu in izletniki Kmečke zveze so se mimo Celja in Ljubljane spet vrnili v domače kraje.
—bs—
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE NA OBČINSKI SEJI
Skrb zaradi upadanja zaposlenosti f pokrajinskem svetu analiza
v goriških industrijskih obratih
Odbor je zavrnil mladinsko fašistično provokacijo ■ De Simone je obiskal Severni Vietnam kot župan in njegovo potovanje ne bremeni občinskih financ
■imiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiuiiitiiiiiiiimiiimiiiiiiiHiiinmiunniiiitiiiimiiiimiimiiiiiiimiiiimimimiiiiii
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Nagradni natečaj za izvirne študije o odporniškem gibanja
Natečaja se lahko udeležijo dijaki vseh vrst višjih srednjih šol Furlani je-Julijske krajine
Ob trideseti obletnici osvobodilnega boja v Italiji in na našem področju je deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti razpisalo nagradni natečaj za neobjavljene študije in raziskave o odporniškem gibanju. Natečaja se lahko udeležijo dijaki vseh višjih srednjih šol v Furlaniji - Julijski krajini. študije in raziskave smejo biti delo posameznika, skupine dijakov ali razreda in naj po možnosti obravnavajo aspekte ali dogodke iz boja proti fašizmu in nacizmu v naši deželi v razdobju od konca prve do konca druge svetovne vojne. U-poštevale pa se bodo tudi študije in raziskave o odporniškem gibanju v Italiji in v Evropi. Za pripravo e-laboratov sta dijakom na voljo Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja (Trst, Verdijev trg 1) in Furlanski zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja (Viden, Marconijev trg 8). Elaborate v treh izvodih je treba izročiti najkasneje do 30. aprila 1975 na deželnem od-bomištvu za šolstvo in kulturne dejavnosti (Trst, Ul. Vidah 1). Vsak elaborat naj bo označen z géslom, isto geslo pa naj bo tudi na zaprti kuverti. V kuverti je treba navesti šolski zavod, priimek, ime ,ip- naslov avtorja ali avtorjev. Elaborate bo pregledala posebna komisija, ki ji bo predsedoval odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti. Na razpolago je deset nagrad v vrednosti od 100 do 300.000 lir.
kem inštitutu «Zanelli» v Reggio E-milii. K natečaju za podelitev štipendij se lahko prijavijo samo kandidati, ki živijo vsaj tri leta v naši deželi, ki še niso presegli 28. leta starosti, če so univerzitetni diplomiranci, in 24. leta starosti, če so kmetijski izvedenci, štipendije podeljujejo v mesečnih obrokih na podlagi potrdil o obiskovanju omenjenih inštitutov.
Seminar KPI o problemih šolstva
Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI prireja danes ob 15. uri na sedežu v Ul. Capitolina 3 seminar na temo: «Problematika obvezne šole ter bližnje volitve šolskih svetov». Glavna poročila bodo imeli prof. Spadaro, prof. De Pan-gher, miljski občinski odbornik Bordon in predstavnik univerzitetne sekcije Tamburini.
NA POBUDO DEŽELE
Študijske štipendije za živinorejce
Deželno odborništvo za kmetijstvo je za šolsko leto 1974-75 podelilo tri študijske štipendije za usposobitev strokovnjakov v ' živinoreji. Letos so štipendije, ki jih predvideva posebni deželni zakon iz leta 1967, podelili nekemu diplomirancu v kmetijskih vedah ter dvema kmetijskima tehnikoma. Skupno so doslej podelili devet štipendij (tri raznim diplomirancem in šest kmetijskim tehnikom).
Vsako leto so na razpolago štiri štipendije. Dve v znesku enega milijona in 400 tisoč lir vsaka, sta namenjeni diplomirancem v kmetijskih ali živinozdravniških vedah, ki bi radi poglobili svoje znanje na inštitutih za živinorejo pri univerzah v Padovi ali Piacenzi. Za te štipendije se lahko potegujejo tudi tisti diplomiranci, ki bi se radi izpopolnili na inštitutu za mikrobiologijo mleka pri fakulteti za kmetijske vede v Piacenzi.
Ostali dve štipendiji pa sta za kmetijske izvedence, ki bi radi poglobili svoje znanje iz živinoreje na kmetijs-
mUllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltnillllMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHIMlillllMIIIIIIIIIIIMI
POMEMBNI PRIREDITVI ZA NAŠE MESTO
Novembra bo v Trstu svetovni kongres o mladinskem turizmu
Po zaključku kongresa ho na vrsti še 7, ohčni zbor ustanove za socialni turizem
V kratkem se bo v našem mestu pričel drugi svetovni kongres o vprašanjih mladinskega turizma, ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Namen kongresa je, da bi turistični delavci iz številnih evropskih in izvenevropskih držav izmenjali svoje izkušnje in ideje ter čimbolje začrtali nadaljnjo pot na tem področju. Glavna vprašanja, o katerih bo tekla beseda na kongresu, bodo seveda vprašanja o prevozu, o še večji razširitvi te vrste turizma ter o ustreznem zakoniku, ki bi primerno zaščitil in uredil turizem za mlade.
Med kongresom bo mednarodna ustanova World Assembly of Youth seznanila udeležence z najvažnejšimi ugotovitvami raziskave, ki jo je ustanova opravila na Danskem, v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji in ki zadeva potovanja in prevozna sredstva, katerih so se mladi (od 18. do 28. leta) posluževali za svoja potovanja Otvoritve kongresa, ki se bo pričel
18. novembra, se bodo udeležili minister za turizem, predsednica Bureau International du Tourisme Sociale M.me Troisgros ter drugi predstavniki deželnih in krajevnih oblasti, med udeleženci pa bodo tudi uradna odposlanstva iz zahodnoevropskih držav, Sovjetske zveze. Madžarske, Češkoslovaške, Romunije, Združenih držav Amerike, Kanade, Irana, Zaireja ter nekaterih Severnoafriških držav.
Po zaključku kongresa pa se bo, prav tako v našem mestu, pričel sedmi občni zbor ustanove Bureau International du Tourisme Sociale, ki s posredovanjem 84 vsedržavnih organizacij koordinira socialni turizem v 30 evropskih in izvenevro'-skih državah. Na zboru bodo obnovili upravni svet ustanove, katero bi morala OZN v najkrajšem času tudi uradno priznati. Skrb za organizacijo teh dveh pomembnih mednarodnih prireditev je prevzel italijanski mladinski turistični center, ki mu predseduje Tržačan Lamberto Terzuoli.
0 V nedeljo, 3. novembra, se zaključi rok za vlaganj*;, . prošenj za prosta mesta v ^rganiku godbe na pihala stražnikov* javne varnosti. Prošnje, ki morajo biti na kolkova-nem papirju, sprejema prefektura, ki daje tudi potrebne informacije.
Odpust grozi delavcem proseške žel. postaje
Na sedežu tržaških pristaniških špediterjev so se v četrtek sestali predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter upravitelji špediterskih podjetij Italsempione in Fratelli Prioglio, ki delujeta na pro-seški železniški postaji.
Kot je znano, je v juliju stopil v veljavo odlok, ki prepoveduje uvoz goveje živine iz «tretjih» držav; s tem pa se je v bistvu končalo delo na proseški postaji. Podjetji Italsempione in Fratelli Prioglio sta zaradi pomanjkanja dela nameravali odpustiti skupno 55 delavcev, po ostrih protestih sindikalnih organizacij pa sta suspendirali 29 delavcev.
Pred kratkim je ministrstvo za zunanjo trgovino podaljšalo veljavnost odloka za nedoločen čas, podjetji pa sta sporočili, da bosta morali dokončno odpustiti nekaj delavcev. Sindikalne organizacije so sklenile, da bodo ponovno stopile do odgovornih oblasti, da bi na primeren način rešili pereče vprašanje špediterskih delavcev proseške postaje.
Urnik trgovin za praznike
Združenje trgovcev tržaške pokrajine opozarja na umike, ki bodo veljali za vse trgovine v obdobju praznikov od ponedeljka, 28. oktobra, do srede. 6. novembra:
Ponedeljek, 28. oktobra: vse trgovine bodo odprte tako dopoldan kot popoldan.
Torek, 29. oktobra: trgovine bodo odprte po običajnem umiku.
Sreda, 30. oktobra: trgovine jestvin ter drogerije bodo odprte tudi popoldan.
četrtek, 31. oktobra: trgovine bodo odprte po običajnem urniku, mesnice pa bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.
Petek, 1. novembra: vse trgovine zaprte dopoldan in popoldan, odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.) in pekarne izključno za kruh (od
7.30	do 13.).
Sobota, 2. novembra: običajen urnik za vse trgovine, odprte bodo tudi trgovine tistih strok, ki so v sobotah zaprte; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.
Nedelja, 3. novembra: vse trgovine zaprte, odprte bodo le cvetličarne (od
8.30	do 13.), mlekarne (od 7. do 12.) in pekarne z dvojno peko kruha (od
7.30	do 13.).
Ponedeljek, 4. novembra: vse trgovine zaprte; odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.).
Torek, 5. novembra: trgovine bodo odprte po običajnem urniku.
Sreda, 6. novembra: trgovine jestvin in drogerije bodo odprte tudi popoldan.
Sinočnja seja občinskega sveta v Gorici se je pričela z vprašanjem svetovalke Vilme Brajnik (KPI) o posredovanju občinske uprave, da bi preprečila vpis delavcev v dopolnilno blagajno in da bi vplivala na industrijce, da ohranijo sedanjo zaposlitveno raven. Navedla je težave v Lacego, prekinitev najemanja nove delovne sile v podgorski tekstilni tovarni, znižanje proizvodnje v lesnih obratih ter negotovosti v slaščičarski industriji.
Demokristjan Bianconi se je pozanimal, kako je z imenovanjem zastopnikov v rajonske svete in kako je z zdravniškimi potrdili, ki jih morajo starši prinesti, če hočejo, da bo njihov otrok po nekajdnevni odsotnosti mogel spet obiskovati otroški vrtec. Zahteval je občinsko posredovanje, ker so na stenčasu MSI bile napisane besede, ki so predstavljale apologijo fašizma in žalitev ljudi.
Svetovalka Pirella (KPI) je vprašala, kdaj bodo otroškim vrtnaricam uredili prejemke, ter je s tem v zvezi omenila težave, češ da država nima sredstev, kar po sveto-valkinem mnenju predstavlja razlog več za občinsko posredovanje.
Svetovalec Paulin je predlagal, naj se občina zavzame za obnovitev celotne petletne slovenske trgovske šole, ker jo potrebujemo tudi za naše gospodarstvo. Svetovalec Bratina pa je vprašal, kje namerava občinska uprava odpreti novo šolo za slovenske otroške vrtnarice.
Župan De Simone je v zvezi s krajevnim gospodarskim položajem ki ga je omenjala svetovalka Brajnik, dejal, da odraža razmere, ki vladajo v vsedržavnem gospodarstvu. Občinski svet je seznanil z bližnjim sestankom predstavnikov Finmeccanice, dežele, tovarniškega sveta Safog in občinske uprave glede razmer v tem kovinarskem obratu. Obljubil je svetovalki svoje zanimanje, da bodo občinska podjetja dobavila plinske števce za potrebe Štandreža.
Na vprašanje glede imenovanj predstavnikov družbeno-političnih organizacij v rajonske svete je odbornik Fantini odgovoril, da PLI ni poslal še nobenega imena delegatov, prav tako tudi sindikalne organizacije ne.
Odbornik Moise je odgovoril svetovalcu Bianconiju glede zdravniških spričeval. Rekel je, da jih zahtevajo samo v primeru nalezljivih bolezni. Pp njegovih besedah bodo šolo za slovenske otroške vrtnarice odprli v UKci Faiti.
župan je misovcem, ki so ga vprašali po razlogih, zaradi katerih je odbor zavrnil mladinski organizaciji «Fronte della gioventù» prošnjo za uporabo javnega prostora za protikomunistično fotografsko razstavo, odgovoril, da je odbor takšen sklep sprejel zato, da bi preprečil provokacijo.
Liberalec Fornasir pa je župana vprašal, če je odšel v Severni Vietnam zasebno, ali kot župan in če je za svoje potovanje trošil občinski denar. De Simone je odgovoril, da je šel v Severni Vietnam v svoj-stvu župana in da njegovo potovanje ni bremenilo občinske blagajne.
S tem v zvezi je misovec Coana vložil interpelacijo, v kateri je obsojal županovo petovanje v Severni Vietnam, češ da ga je opravil «proti volji večine občanov».
Seja se je nato nadaljevala z o-dobritvijo sklepov občinskega odbora ter ostalih točk dnevnega reda, vendar bo beseda o tem delu seje v jutrišnji številki.
nava sindikalnih sporazumov o novih plačah, ki so jih na vsedržavmi ravni sklenili zastopniki zveze italijanskih občin in zveze italijanskih pokrajin. Notranje ministrstvo je namreč zavrnilo vsem občinam in pokrajinam tiste postavke, ki predvidevajo zvišanje plač. Pokrajinski nadzorni odbor je te dni odposlal vsem prizadetim občinam kopijo o-krožnice ter izrekel nujo, da se vsebina te okrožnice spoštuje. Gre praktično za 20.000 lir mesečnega predujma, ki ga prejemajo občinski in pokrajinski uslužbenci od lanskega 1. julija.
Sindikati protestirajo proti takemu postopanju, ki omalovažuje avtonomijo občin in sindikatov.
Drevi v Espomegu odprtje razstave «Starček v družbi»
V razstavnih prostorih Espomega bodo danes, na pobudo krožka AGLI iz Gorice, odprli fotografsko razstavo na temo «Starček v družbi». Razstavo bodo odprli ob 16.30, odprta bo do 31. t m. Ob otvoritveni svečanosti bo Mario Fain govoril o položaju starčkov, v ponedeljek ob 20.30 bo okrogla miza, ob kateri bo sodelovalo več strokovnjakov, podobna srečanja bodo tudi v sredo in v četrtek zvečer.
NA SINOČNJI SEJI
Svetovalci obsodili ravnanje nekaterih lastnikov tovarn
Precejšen del sinočnje pokrajinske seje so svetovalci posvetili obravnavanju hude gospodarske krize, ki je v zadnjem času zajela tudi Goriško. Predsednik dr. Chientaroli je poročal o hudem položaju, v katerega so zašla nekatera industrijska podjetja, ki so svoje delavce poslale v dopolnilno blagajno. Dejal je, da je ta gpložaj zaskrbljujoč, ker utegne priti še do drugih takih primerov. V razpravo so posegli svetovalci Zaccai (KD), Gian (KD) in Lugnani (PLI).
Komunist Paizza je obsodil italijanski in deželni vladni razred in ga obtožil, da je kriv za hud gospodarski položaj. Posebno je za to kriva krščanska demokracija, ki je s težkimi denarnimi prispevki podpirala razne industrijce. Tovarne Nest-pack, Lacego, Avani, Snia Viscosa so prejele podpore iz javnih skladov. Predlagal je, da bi pokra-
jina sklicala gospodarsko konferenco, na kateri bi celotni položaj preučili ter obsodili tako postopanje nekaterih gospodarjev.
Socialist Waltritsch pa je omenil krizo, do katere je prišlo v obmejni menjavi in v gradbeništvu. Dejal je, da je delovanje lastnika tovarne Lacego protidemokratično in srednjeveško, ko javno pove, da so mu pri srcu le ozki osebni interesi in da ga ne briga položaj več kot 400 zaposlenih v njegovih tovarnah. Predstavnik PSI je še dejal, da ni glasu o obnovi proste cone in da bo najbrž v najboljšem primeru prišlo do enoletne obnovitve sedanjega zakona, kar je v nasprotju z zahtevami pokrajinskega in občinskega sveta.
Prazna parkirišča pri Rdeči hiši
Urnik trgovin za bližnje praznike
Zveza goriških trgovcev javlja urnik trgovin za bližnje praznike.
V	četrtek 31. oktobra bodo popoldne odprte tudi mesnice, vse ostale trgovine bodo normalno poslovale
V	petek 1. novembra bodo predpoldne odprte samo prodajalne kruha, mlekarne in cvetličarne. V soboto 2. novembra bodo popoldne odprte tudi mesnice, ostale trgovine normalno poslujejo. V nedeljo 3. novembra bodo vse trgovine zaprte. Odprta bo le dežurna cvetličarna «S. Rocco» v Ulici Vittorio Veneto. V ponedeljek 4. novembra pa bodo zaprte vse trgovine razen pekam in mlekarn, ki bodo odprte predpoldne. V prihodnjem tednu ne bo tedenskega počitka trgovin.
Protest uslužbencev krajevnih uprav
Sindikati uslužbencev krajevnih uprav CGIL, CISL in UIL so poslali predsedniku pokrajinskega nadzornega odbora dr. Bonu, upraviteljem krajevnih uprav in vsem uslužbencem na tem področju pismo, v katerem protestirajo proti okrožnici notranjega ministrstva, ki ne priz-
- •
1

-c
V-:,.-
r- * *	.	- *
. -V v S, -
»	& v. ^ Kst»*. ^**2«
• Iggg
že nekaj dni imajo na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši zastoj v prometu s tovornjaki. Prišlo je do določene krize v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo. Zmanjšal se je uvoz v Italijo zaradi valutnih težav in predvsem zaradi pre-
povedi uvoza mesa in živine, prišlo pa je tudi do zmanjšanja izvoza v Jugoslavijo zaradi'fefekčrj,'' ki so jih glede uvoza sprejele jugoslovanske oblasti. Z^rgdj,, tega se je zmanjšal tudi tovorni promet. Precej obširna ploščad za tovornjake,
iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuimiii
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Z avtom je podrla ženico ki je prečkala cesto
Potrebno je označiti prebod za pešce
Goriški okrajni sondik dr. Mango-ni je na zadnjem zasedanju tega sodišča obravnaval med drugim tudi primer prometne nesreče na križišču ulic T. Grossi in P. Diacono v Gorici, ki se je pripetila dne 13. januarja 1972 in pri kateri je avtomobilistka iz Dolenj podrla 70-letno žensko, ki je peš prečkala cesto.
Tistega dne okrog 11. ure dopoldne se je peljala 43-letna Ines Moret por. Grudina, doma iz Mirnika pri Dolenjah št. 3 s svojim avtom fiat 124 iz Gorice po Ul. Grossi v smeri proti Ul. Fatebenefra-telli. Na omenjenem križišču pri hiši št. 14 v Ul. Grossi pa je nenadoma stopila na cesto tik pred avtomobil 70-letna Olga Klanjšček por. Cortese iz Gorice, Ul. Prato 19/A, ne da bi se prej prepričala, ali je cesta prosta, kar je toliko bolj potrebno, ker na tem mestu ni označen prehod za pešce.
Moretova ni mogla preprečiti nesreče, ker je po vsej verjetnosti vozila bolj naglo, računajoč, da je cesta prosta. Podrla je ženico in ji povzročila hude poškodbe, zaradi katerih se je morala žena zdraviti v bolnišnici in doma kar 200 dni ter so ji ostale trajne poškodbe na nogi.
Sodnik je ugotovil krivdo avto-mobilistke, delno pa tudi sokrivdo žene, ki je morala plačati cestni policiji globo zaradi neprevidnega prečkanja ceste. Moretova bo morala plačati 120.000 lir globe, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obenem bo morala plačati stroške civilne stranke in 500 tisoč lir na račun odškodnine. Obenem ji je sodnik odvzel vozniško dovoljenje za dobo 6 mesecev. ’
Ta nesreča opozarja ponovno na obstoječa nevarna križišča, med
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
KLUB «SIMON GREGORČIČ»
GORICA	vabijo na
PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
KONCERT
KOMORNEGA ZBORA IZ CELJA
ki bo jutri, v nedeljo, 27. oktobra, ob 16. uri v GORICI, v veliki dvorani palače Attems na Kornu in ob 19. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH.
katera spada tudi križišče na koncu Ul. Grossi, kjer še vedno niso uredili zebrastega prehoda za številne pešce, ki gredo iz Ul. P. Diacono proti Ul. Cantù ali v obratni smeri. Če bi imeli tak prehod, bi se ta prometna nesreča verjetno ne pripetila.
Drž. tožilec odv. Sorentino; sodnik dr. Mangoni; zapisnikarica M. Massi. Obtoženko je zagovarjal odv. Centazzo iz Vidna, ki je proti razsodbi vložil priziv; Klanjščkovo je zastopal odv. Sfiligoj.
I. M.
na kateri smo včasih našteli tudi po več kot sto tovornjakov in kjer ni bilo prostora za vse, tako da so morala številna vozila parkirati v ulicah Cravos in Alviano. je te dni skoro prazna. Naša fotografija, ki je bila posneta v torek predpoldne, to zgovorno dokazuje.
Zakaj ni sladkorja proste cone
Goriška trgovinska zbornica javlja, v zvezi z interpelacijo nekaterih občinskih svetovalcev, da ni bilo moč letos, kljub vsem poskusom, najti ne na italijanskem ne na zunanjem tržišču sladkorja, ki bi ga razdelili po znižanih cenah v okviru proste cone. Cene sladkorja so se letos povsod dvignile, zato goriški in sovodenjski prebivalci niso mogli dobiti sladkorja po znižanih cenah proste cone.
V Tržiču umri Ambrozij Pahor
.'W"T
Od 1. novembra zimski urnik javnih lokalov
Zveza goriških trgovcev obvešča zainteresirane, da bo od 1. novembra v veljavi zimski umik za javne lokale. Kavarne in bari odpirajo ob 6. uri zjutraj, zapirajo ob 24, restavracije imajo urnik od 9. do 24. ure, gostilne in krčme od 8. do 24. ure, osmice od 10. do 21., javni lokali z bili jardi pa od 9. do 24. ure. Lahko se odpira eno uro kasneje in zapira eno uro pred določenimi urniki (izvzete so osmice), razni lokali lahko zapirajo tudi v popoldanskih urah za dve uri. Trgovci morajo imeti razobešen urnik poslovanja z navedbo morebitne popoldanske zapore.
Komunisti zahtevajo demokratično nadzorstvo deželnih investicij
Deželni tajnik KPI Cuffaro je govoril delavcem podjetja SNIA v Torviscosi in dejal, da se z udarcem po delavcih AULAN - MAR-ZOTTO v resnici prizadene celotni delavski razred dežele, saj je prišlo do napada na raven zaposlitve in se skuša podrediti sindikalno gibanje. Ta ostri napad se lahko zavrne samo ob sodelovanju vseh demokratičnih in ljudskih političnih sil in s posredovanjem javne oblasti, ki morajo gospodarja prisiliti, da spoštuje sporazume, ali pa da vrne finansiranja, ki jih je užival. Ne sme se pozabiti grabežljivosti in cinizma nekaterih gospodarskih skupin, ki jih je dežela podpirala. Deželni odbor v ostavki izjavlja,
I da je na strani delavcev, za kar pa so potrebna dejstva.
V ponedeljek so v Tržiču spremili k zadnjemu počitku 76-letnega kraškega rojaka Ambrozija Pahorja. Pokojni se je rodil v Jamljah.
Ko mu je bilo 34 let se je zaradi dela preselil z družino v Tržič, kjer je bil zaposlen v takratni tovarni olja. Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne se je pridružil partizanskim edinicam, ki so se borile na Vipavskem in na Trnovski planoti. Leta 1943 so ga Nemci v spopadu ujeli in odpeljali v Nemčijo. Komaj proti koncu vojne vihre je zbežal in srečno spet prišel domov. Tu pa ni našel dela in je moral spet. s trebuhom za kruhom, v Jugoslavijo, ter se po več letih odsotnosti spet vrnil v domačo vas, kjer je končno dobil zaposlitev.
Kljub trdemu življenju je Ambrozij Pahor z ženo Berto vzgojil v slovenskem duhu svoje tri otroke (dve hčerki in sina). Vse do zadnjega je bil pokojni naš zvest či-tatelj. Ob tej težki izgubi izreka naše uredništvo globoko sožalje družini Pahor.
Razstava o restavratorski
dejavnosti
na Češkoslovaškem
Potujoča razstava o delovanju SURPMO, se pravi državnega inštituta za restavratorsko dejavnost iz Prage, se je zadnje čase pomikala po Italiji in se te dni mudi pri nas, in to na povabilo Inštituta za mittelevropska srečanja iz Gorice.
Razstava se seveda ne razkazuje v bogve kakšni zunanji prikupnosti, saj to ni njen namen. Z izborom dokumentacije o opravljenem delu in o načrtovanju bi bežni pogled slučajnega obiskovalca tudi komaj prodrl v «smisel» razstave, še manj pa v njen pravi obseg.
Ob bolj «potrpežljivem» pogledu na razstavno vsebino, še bolj pa s pomočjo vsebinsko vsem dosegljivega kataloga je razstava dosegla svoj namen tudi pri nas, čeprav se nam zdi, da smo glede teh problemov vezani samo na televizijske fotograme.
Kar je pravzaprav najbolj zanimivega in izčrpnega na tej razstavi je načelo, s katerim ta inštitut rešuje probleme, ki se zvrščajo o-krog restavratorske dejavnosti. Tu zvemo, da je v povojni češkoslovaški definitivno prodrl kriterij, ki ne predvideva več restavracije zgodovinskega spomenika v utilitaristične namene, ampak da ga ta hoče «prebuditi» k novemu življenju v vsej originalnosti in mu najti hkrati, v spremenjenih življenjskih razmerah, primerno (tudi praktično) funkcijo. Tak kriterij pa predvideva, poleg drugega, tudi to, kako se bo restavrirani spomenik tudi primemo utemeljil v okolju. Gre torej za globalno reševanje tega problema. In s pomočjo fotografij o opravljenem delu ter s pomočjo mestnih načrtov s predlaganim reševanjem smo ob ogledu te razstave prišli do zaključka, da je restavratorska mreža ena od krepkih projekcij kulturne podobe na Češkoslovaškem.
Razstava je v Trgovskem domu (sala Petrarca) in bo odprta do nedelje, 27. t.m.
m. r.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici javlja, da bo tradicionalno martinovanje v nedeljo 10. novembra popoldne v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. število sedežev je letos omejeno, zato priporočamo, da se čim-prej vpišete. Vpisovanje v pisarni SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, v soboto pa samo predpoldne. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra. Prevoz z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
Kino
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi jutri, 27. oktobra 1974, zadnji letošnji vzpon, in sicer na Ratitovec ali Učko nad Opatijo. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Odhod je predviden za 7. uro pred mejnim prehodom Rdeča hiša. Vzpon bo veljal za akcijo «planinstvo in šport za vsakogar».
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Simona». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Il colonnello But-tiglione diventa generale». A. Mac-cione in J. Dufilno. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «A sangue freddo». R. Blancke in S. Wilson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-22.00 «Quelli che contano». B. Bouchet in H. Silva. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «La leggenda dell’arciere di fuoco». B. Lanca-ster in V. Mayo. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «La contessa .. e i suoi amanti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Le farò da padre». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Pattor Moon». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «šaftov veliki podvig», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Dobro delo v Marseillu», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «človek v divjini», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Policijsko izsiljevanje», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
h goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Mauro Uva.
SMRTI: 63-letni uradnik Rodolfo Mosetti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
0 POLITIKI DOLGOROČNEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE
Pot za dosego bolj razvitih ni lahka, ni pa nedosegljiva
0 tem, kakšno pot bo Jugoslavija ubirala do L 1985 - Ali bo mogoče doseči narodni dohodek 2000 dolarjev na prebivalca? ■ Stare metode, značilne za preteklost, pa prihajajo še danes boleče do izraza
Javna razprava o osnovah skupne politike desetletnega razvoja Jugoslavije, ki se je začela konec a-prila, ko je Zvezni izvršni svet (ZIS) dal v javno splošno razpravo dokument o dolgoročnem razvoju, je bila in je še izredno živahna. Dokument oziroma dogovor o dolgoročni politiki razvoja v Jugoslaviji, naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta (v istem roku bi imel biti sprejet tudi zakasneli zakon o družbenem planiranju, kakor tudi dokumenti o skupni družbeno - ekonomski politiki Jugoslavija v naslednjih letih), kar bo vsekakor nadvse pomemben družbeni dogodek. Predvsem zaradi tega, ker je bil že predlog za javno diskusijo grajen in izdelan na politiki družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja tako v pogledu življenjsko najvažnejših interesov jugoslovanske bodočnosti kot tudi vsega jugoslovanskega delavskega razreda, vseh republik in pokrajin, vseh temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) ter samoupravnih interesnih skupnosti, vseh državljanov. Pa tudi zaradi tega, ker predstavlja splošni jugoslovanski dolgoročni plan osnovo vsakega srednjeročnega in vsa-koletflega plana vseh samoupravnih, proizvodnih in družbenih subjektov.
Razen tega je sedanja živahna, predvsem politična aktivnost vsekakor rezultat tudi neobhodne potrebe ponovne preučitve sedanjega stanja, vzrokov težkoč ter odkrivanja «strateških rešitev», ki bi jugoslovanskemu ljudstvu zagotovili družbeno blagostanje na daljši rok.
Vse to bi morda za bodočnost ne bilo tako pomembno, če bi stare metode in način, značilni za razvoj jugoslovanskega gospodarstva ves ta povojni čas (v čemer je vsekakor treba iskati vzroke sedanjih težkoč in nestabilnosti jugoslovanskega gospodarstva) še naprej ne prihajali do izraza v obliki negativnih posledic, predvsem v strukturnih disproporcih v gospodarstvu in recidivih v mentaliteti, v navadi, da «ljudje živijo v inflaciji in z njo», ko ni ekonomska politika — kot je bilo ugotovljeno na zadnji seji predsedstva CK ZKJ — pod stalnim pritiskom začasnega krpanja objektivnih nasprotij, nikoli skušala odpraviti bistvenih vzrokov nestabilnosti, marveč se je pretežno u-kvarjala le s posledicami.
Ravno tako obstoje tudi zaskrbljujoči znaki in tendence širjenja predelovalnih kapacitet, kar pomeni povečanje osnovnih disproporcev gospodarstva in predvsem povečanje izpostavljenosti udarcem svetovne inflacije, kot tudi obstajajo celo tendence «teritorializacije» združevanja dela in sredstev pretežno v republiških mejah. Vendar se prav tu skrivajo zelo velike nevarnosti vseh vrst, in prav zaradi tega je potrebno utrjevanje skupne jugoslovanske razvojne politike kot dogovorjene, organizirane skupne akcije za kar najučinkoviteje odpravljanje predvsem strukturnih neskladij in za vlaganje sredstev tam, kjer je to najracionalnejše, neglede na to ali gre za gospodarsko razvit ali nerazvit predel dežele.
To je nedvomno vendarle nov odnos do razvojnih problemov, ki predpostavlja tudi nove metode v
pogledu utrjevanja ter ostvarjanja ciljev, za kar so ustava in sklepi desetega kongresa dali načelno o-snovo v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Cilji desetletne bodočnosti, pot v «občestvo razvitih», pot do nad 2000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, do 2,5 milijona novih stanovanj, do boljše socialne politike, do povečanja življenjske ravni jugoslovanskih ljudi in zlasti do hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik ter pokrajine Kosova, pot do širšega, učinkovitejšega in organiziranejšega vključevanja jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela in k izboljšanju devizne plačilne bilance z inozemstvom itd. — še malo niso lahki, niso pa nedosegljivi. Nasprotno.
Za njihovo dosego obstajajo v Jugoslaviji izredno ugodni pogoji, zlasti kar se tiče političnega vzdušja, kot tudi glede zavesti in odločenosti, da mora biti dolgoročni razvoj osnovan na stvarnih interesih delavcev in državljanov oziroma, da mora biti usmerjen k trem najvažnejšim ciljem. Le-ti so: afirmacija človeka ter vsestranski razvoj njegove osebnosti, usposobljene kar zadeva obvladovanje družbenih in ekonomskih tokov razvoja ter njihovih posledic; razvoj samoupravnega odločanja združenega dela ter osvajanje dominantne vloge delavskega razreda v družbenem in političnem življenju; stalno širjenje in usklajevanje materialnih in drugih pogojev dela in življenja delovnih ljudi.
Vrhu tega predstavljajo tudi dosedanji razvoj in uspehi solidno o-snovo, da bi si v naslednjem obdobju mogli v Jugoslaviji zagotoviti dinamičnejši in stabilnejši razvoj, oprt na samoupravljanju ter združevanju dela. V preteklem obdobju 25 let se je namreč v Jugoslaviji celotni družbeni proizvod povečal za 4,8-krat, industrijska proizvodnja celo za 10-krat. Podobno je napredovalo poljedelstvo, katerega proizvodnja se je podvojila, tako da je danes moč Jugoslavijo z njenimi 850 dolarji na prebivalca uvrstiti med srednje razvite dežele. Posebni uspehi so bili doseženi v razvoju samoupravnih odnosov, v čemer je Jugoslavija na svetu brez primera.
če si pobliže ogledamo dokument «Osnove politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985», nam predvsem pade v oči dejstvo, da bo dve tretjini porasta morala za gotoviti produktivnost dela in sa mo eno tretjino povečane kapaci tete. Naloga je vse prej kot lah ka, vendar se bo edinole tako moč uspešno vključiti v mednarodno de litev dela in se postopno osvoboditi sedanjih in morebitnih bodočih novih težkoč.
Kako bo ostvarjanje predvidenih nalog naporno, nam prikaže med drugim podatek, da je bodoča o-rientacija predvsem v povečanju proizvodnje energije, da bi tako bilo moč do 1. 1985 kriti vse večje potrebe (proizvodnjo bo treba potrojiti), zatem v večji proizvodnji surovin in hrane, katere letna stopnja rasti naj bi znašala 3,5 odstotka.
Da bi bila slika popolnejša, je treba povedati, da so tu predvidene velike investicije v proizvod-
nji, ki je tudi doslej ustvarjala minimalno akumulacijo.
Spričo vsega tega si človek preprosto zastavlja vprašanje, kako povečati akumulacijo oziroma o-krepiti materialno osnovo združenega dela.
Očitno je izhod samo v intenziviranju gospodarjenja ter v produktivnosti dela, kakor tudi v racionalnejši razdelitvi ustvarjenega dohodka. Temu je treba še dodati večjo selektivnost ob izboru investicijskih programov, kakor tudi regionalno «odpiranje» oziroma «odpiranje» po panogah ter združevanje akumulacije oziroma sistemov razširjene reprodukcije.
Diskusija o enotni politiki dolgoročnega razvoja v Jugoslaviji še traja, pravzaprav se je šele zdaj razplamtela. Pojavljajo se stalno novi predlogi in še boljše rešitve, pri čemer je treba posebej omeniti nekatera važna opozorila. Kot na primer, da so za uspeh v bodočem razvoju nujno potrebne tudi bistvene spremembe v gospodarskem sistemu (od sistema razširjene reprodukcije do cen), usklajevanje razvoja posameznih panog in regije s proizvodnimi možnost-
mi in potenciali.
Borba za uresničitev dogovorjene politike dolgoročnega razvoja mora hkrati biti tudi borba za stabilizacijo in borba proti stalno naraščajoči inflaciji, za boljše planiranje, za izpopolnitev davčnega sistema in uveljavitev načela svobodne izmenjave dela.
Zaradi tega ta vsejugoslovanska debata po vseh republikah in pokrajinah, v vseh delovnih in samoupravnih skupnostih, ni pomembna samo glede dopolnitve ter izboljšanja načrta, ki ga je ZIS iznesel pred javnost. Pomembna je še, ker predstavlja dogovor o jugoslovanskem dolgoročnem razvoju tudi o-snovo srednjeročnih in vsakoletnih programov in planov.
NOV USPEH
KITAJSKIH ZDRAVNIKOV
Kitajski zdravniki so dosegli zanimiv uspeh: po štiriletnih raziskavah so začeli uporabljati za popolno anestezijo pri večjih operacijah zdravilne rastline. Operirali so že okrog 40.000 ljudi. Glavni ekstrakt, ki ga uporabljajo za anestezijo, pridobivajo iz cveta dature (datura stramonium).
Tržaško nabrežje pri «Lantemi»
(Foto M. Magajna)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiliiii,lliili,,iil,ilii,,,iiilli,iiiiiiiiiiiiiU,liri,,liliiliiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiM«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiif(iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«
Adam Mickiewicz:
GOSPOD TADEJ»
Adam Mickiewicz (1798 - 1855) je znamenit poljski pesnik, predstavnik poljske romantike. Njegova življenjska pot je bila dokaj pestra, zlasti ker se je vse svoje življenje boril za osvoboditev Poljske izpod ruske nadoblasti in je bil zaradi tega tudi preganjan. Večino svojega življenja je preživel v tujini. Mickiewicz je pisal balade in romance, sonete, bolj pa je znan po svojih pesnitvah, tako epu Konrad Wallenrod in Gospod Tadej, ter dramatski pesnitvi Praznik mrtvih. Epopejo Gospod Tadej je začel pisati Mickiewicz že leta 1832 in jo je o-cenil že kmalu no izidu Matija Čap. Ttajahr pit vendar 140 let, da smo pesnitev dobili tudi v slovenskem prevodu. Pripravila jo je Rozka Štefanova, ki je pesnitev ne samo prevedla temveč tudi napisala spremno besedo o pesniku in njegovem delu, Gospodu Tadeju pa napisala tudi opombe. Iz spremne besede bo slovenski bralec z zamudo, pa vendar že ne prepozno spoznal to veliko delo poljske romantične književnosti, in njegovega avtorja. Če pa bo prebiral tudi pesnitev samo, bo lahko še podrobneje razumel poljske razmere ob začetku preteklega stoletja in boj Poljakov za svobodo. Gospod Tadej je namreč slavospev zasužnjeni domovini in izpoved tistih, ki so se borili za njeno osvoboditev izpod tujega jar-
ma. Realistični prikazi življenja polpretekle dobe Poljske se prepletajo z romantično zasanjanimi izpovedmi poljskih intelektualcev o svobodi. Obenem je pesnitev tudi avtobiografsko pobarvana ljubezenska zgodba in izpoved pesnikove bolečine ob zavrnjeni ljubezni. Pomeni pa sicer vrh Mic-kiewiczevega pesniškega ustvarjanja.
Slovenski prevod obsežnega epa je nedvomno velikega pomena, saj smo v slovenskem prevodu i-meli doslej le manjše odlomke iz pesnitve. Gotovo je prevajalka, ki je delo prevedla v verzih, opra-; vila velik1)..delo. S tepi pa je slovenska prevajalska literatura izpolnila kulturni dolg. Gre za obogatitev slovenske prevodne literature s svetovno znanim klasičnim delom, ki je splošna last vsega človeštva, škoda pač, da smo delo dobili tako pozno. Zato seveda težko pričakujemo da bodo to delo naši ljudje danes prebirali zaradi same pesnitve. Zato je stoletje in pol po izidu originalna najbrž le malo prepozno. Ima pa izdaja svoj kulturno - zgodovinski pomen. In kot tak izraz odpravljanja slovenskega kulturnega za-mudništva smo lahko hvaležni prevajalki za veliko opravljeno delo, pa tudi Državni založbi, ki je delo dala na naš knjižni trg.
Sl. Ru.
VPRAŠANJE, KI ČAKA NA REŠITEV
DANES V ITALIJI ŠE 15 MILIJONOV NEPISMENIH
Nemogoče je osporavati trditev, da sega kulturna tradicija Italije mnoga stoletja nazaj. Vendar bi lahko mirno svetovali več skromnosti tistim — posebno nacionalistom — ki se v svojih žolčnih izpadih proti Slovencem v naših krajih in Jugoslaviji ter nasploh slovenskim deželam širokoustijo s tisočletno italsko kulturo («...millenaria cultura italica»), Prešte-jejo naj samo, koliko je v Italiji nepismenih, pa bodo ugotovili," da ni razlogov za pretirano samohvalo.
Calogera P^fna ne zna pisati. Leta 1971 je s križcem odprla seznam 5.000 podpisov lombardijskih volivcev, da bi se tamkajšnja deželna uprava resneje zavzela za socialno - kulturni dvig nad 1,7 milijona nepismenih in polpismenih, kolikor jih je v Lombardiji. Natančneje ima danes ta dežela 8.526.718 ljudi s stalnim bivališčem, od teh jih 1,731.747 ne zna ne brati ne pisati; v najboljšem primeru znajo napisati svoje ime in priimek.
Pobuda lombardijske ustanove za usmerjanje priseljencev (Centro Orientamento Immigrati lombardo), ki je 1. 1971 izsilila ob podpori širše javnosti sestavo deželnega zakonskega osnutka za boj proti nepismenosti, naj bi se zdaj postopoma raztegnila na vso Italijo. Uradno sporočilo ustanove
«VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI»
Slovenski izgnanci na obisku v Cačku
Horoskop
j^-. Y ' • /''tžjp-’-'• ’'vOmiJKdiuidihk..--ur-ai x- .	«I
Poročajo da je na Pohorju že zapadel nov sneg, primeren za smuko. Na sliki Ribniška koča, postavljena na zahodnem, morda najlepšem delu Pohorja, ki se v športno-turističnem pogledu pravkar začenja močno razvijati
......................................................................n.......»
Pazite se pred nepredvidenimi dogodki. Z željo po maščevanju boste neko čustveno razmerje še bolj zapletli.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne razmetavajte svojih energij, ker jih boste v kratkem potrebni. Odpovejte se pretiranemu ponosu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša inteligenca vam bo v veliko pomoč pri reševanju delikatnega vprašanja. Pijatelji vas cenijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetiti se morate izključno svojim rednim poslom. V družini bo treba nastopiti energično.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledite napotilom nekoga, ki ima večje izkušnje. Kljub skrbem in težavam skušajte biti dobre volje.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lahko računate samo z lastnimi močmi, posebno še na finančnem področju. Pojasnjem bo neki nesporazum.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zanemarjajte svojega glavnega dela in cilja. Poslabšali si boste svoje gmotno stanje z nepotrebnimi stroški.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spremeniti boste morali svoj način dosedanjega poslovanja. Uskladite svoje načrte z onimi družinskih članov.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli boste precejšnje izboljšanje
delovnih pogojev in tudi delovne moči. Napetost v čustvenem razmerju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekateri nepredvideni dogodki vas bodo prisilili, da spremenite svoje načrte. Prijeten večer s prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zavračajte pomoči, od nje je odvisna vaša bodočnost. Ne zaupajte preveč nekemu novemu prijatelju.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neko finančno vprašanje bo rešeno v vaš prid. Skušajte najti svojo srečo v nekem trajnem čustvenem odnosu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Takoj po nemški okupaciji, so tisoči Slovencev bili izgnani iz rodnih krajev v ostale pokrajine Jugoslavije. Tu so njihovo trdo u-sodo lajšali bratski odnosi, ki so jih bili deležni povsod, kjerkoli so se znašli. Ogromno jih je bilo pregnanih v Srbijo. Mnogi so tu pustili svoja življenja, zaradi bolezni, pomanjkanja, žalosti, največ pa jih je padlo v borbi proti okupatorju. Daleč so že tisti časi, spomin preživelih, ki so se po osvoboditvi spet znašli na svojih domovih, pa se često vrača v tiste dni in tiste kraje, kjer se je človeška solidarnost v najtežjih pogojih v. akodnevno potrjevala.
čačak, malo mestece v Suma-diji, je eden od teh krajev. Vsako leto potujejo tja bivši izgnanci z «Vlakom bratstva in enotnosti», da obiščejo svoje dobrotne prijatelje, da se znova pozdravijo in obude davno preživele dni, da se pomenijo o tem, kako žive danes itd.
Tako tudi letos. Na vse se obudili spomin, zlasti na umrle in padle tovariše. Znova so se jim razvrstile pred očmi obledele slike dr. Josipa BenČana. Leona Šaubaha, Stanka Pertinača. Alojza Ajda, bratov Žumikov in mnogih drugih. Zlasti pa dr. Josipa Benčana.
Leta 1941 so ga s transportom pripeljali v čačak iz Maribora, kjer je bil kirurg. Ko so partizanske enote 1. oktobra osvobodile čačak, ga je komanda mesta postavila za ravnatelja bolnišnice. Kot pošten pristaš osvobodilnega gibanja se je dela lotil z največjim navdušenjem in vestnostjo. Ko pa so se okupatorji v čačak povrnili,
: je moral pred njimi umakniti v Novi Pazar. Nekega dne — okrog
Stalingrada so potekali silni boji — je z zemljevida, kjer je bilo označeno, da je Stalingrad padel, snel zastavico, rekoč, da je to laž, da Stalingrad ni padel. Čez tri dni so ga Nemci ustrelili.
Borci tretje čete Ljubičkega bataljona so se spominjali Stanka Pertinača, Egona Pertota, bratov Bobnarjev. Jovaševičeva družina, katere člani so vsi od začetka delali za NOB, pa Mariborčana z imenom Vojin. Bil je redkobese-c’ n mlad fant. V začetku mu niso zaupali. Potem so se prepričali, da je strah neupravičen. Vojin je več četnikov ovadil Nemcem, češ da so partizani. Kmalu so izginili. Tako se jim je maščeval za njihovo izdajalstvo. Dejal je v rudniku magnezita in ves čas sodeloval v osvobodilnem gibanju. Nekega jutra so ga v jami našli zaklanega. Vsi v čačku se še spominanjo blagega, molčečega mladeniča, ki mu pravega imena sploh niso poznali.
Leon šaubah je bil borec Dra-gačevskega bataljona. Bil je ujet in ustreljen skupaj s še 80 partizani. Po smrti se mu je rodil sin Leon. Tudi on se je letos pripe-obiskal z «Vozom bratstva», da bi obiskal čačak in grob svojega padlega očeta.
NEZAKONITA STANOVANJA
BREZ VODE
Občinski odbor v Rimu je pripravil širokopotezen načrt za boj proti črnim gradnjam. Sklenil je, da nezakonito zgrajenim stanovanjskim poslopjem ne bodo več dobavljali pitne vode z avtocister-nami, temveč z redno navezavo teh stavb na občinsko vodovodno omrežje...
COI pravi namreč, da so za izvajanje ustavnih predpisov o izobraževanju nepismenih in polpismenih pristojne deželne uprave v smislu člena 117 državne ustave. Vsekakor velja omenjena pobuda predvsem za Lombardijo, kjer se je število nepismenih in polpismenih zaradi nenehnega dotoka priseljencev z juga povečalo v 10 letih za skoraj milijon — od 794.597 iz 1. 1961 na 1.731.747 leta 1971. V vsej Italiji'pa je po rezultatih zadnjega štetja kar 15,786.736 nepismenih na 54,025.211 prebivalcev!
So občine — in to ne samo na jugu, kjer se novoporočenci podpisujejo s križcem; so kraji, kjer nepismena žena zaupa pisarju sestavo pisma, namenjenega izseljenemu možu v tujino, slednji pa mora morda zopet prositi italijanskega kolega, naj mu prečita pismo; v velikih mestih imamo ljudi, pretežno že v letih, ki ti na cesti pokažejo listek z navedbo i-mena ulice ali številke tramvaja, da jim pomagaš iz zadrege, saj jim listek nič ne pomeni, ker ne znajo brati.
Ko je italijanska televizija priredila ciklus sporedov «Non è mai troppo tardi» (Nikoli ni prepozno), namenjen nepismenim, polpismenim in vsem brez izobrazbe, je neka ženska tedenska revija zbrala «skupine poslušalcev», ki so jih vodili učitelji, in sicer ne le v južnih krajih, ampak tudi v rimskem predmestju, v predmestju «večne prestolnice». Ganljivo in hkrati mučno je bilo opazovati, denimo, stare ženice, kako so se trudile dojemati neznane jim znake, ki sestavljajo abecedo, nato pa njih srečo, ko so lahko same prečitale ali napisale stavek. Zla sti ganljiv je bil primer starejše žene, pravi novinarka Milla Pastorino, ki se je naučila naposled pisati in je tako lahko sama, brez tuje pomoči, sestavila pismo za sina, ki je bil pri vojakih.
Anna Lorenzetto, načelnica zveze za boj proti nepismenosti (U nione Nazionale per la lotta contro l’analfabetismo) je svoj čas zapisala: «Nepismenost je huda krivica, še hujša od siromaštva, ker je sad družbe, ki se nahaja v hudi gospodarski in socialni krizi». Ta družba bo zopet našla svoje ravnovesje le, ko bo nepismenost povsem zatrta. Uresničitev tega sodi med najnujnejše socialne reforme.
Danska je zgradila svoje gospodarstvo tako, da se je v razmeroma kratkem obdobju spremenila iz revne v bogato deželo, a to je bila predvsem zasluga posebnih šol za izobraževanje ter vzgojo odraslih! Na tej osnovi se je izboljšala tudi kulturna raven v Združenih državah Amerike, nadaljuje Anna Lorenzetto, le pri nas se ta vprašanja ne rešujejo ali se re šujejo napačno. Pred nekako 50 letu so italijanski sociologi odkrili med dejavniki, ki pogojujejo gospodarsko - socialni razvoj Italije, tudi «človeški faktor». Nenadoma opazijo, da je neki kraj reven: po svetijo mu izredno pozornost vsi, sociologi in drugi izvedenci, študenti in televizija ter iščejo primerne rešitve, iznašajo predloge itd., vtem pa se zaradi pomanjkanja organske skupne politike zanemarjajo drugi, prav tako in morda še bolj revni kraji... Enako se dogaja s problemom nepismenosti. Mnogo razpravljajo o tem ali onem človeku, ki ne zna brati ne pisati, pozabljajo pa na tiste, ki so nekaj let obiskovali šolo in jo zatem bili primorani zapustiti, ker jim družba ni dala možnosti, da bi svoje znanje koristno uporabili sebi in širši skupnosti v prid.	—sg
12.30
12.55
13.25
13.30
17.00
17.15
17.45
18.30
18.55
19.20
20.00
20.40
21.50
22.45
17.30
19.00
20.00
20.30
21.00
22.25
9.30,
13.55
16.25
17.15
17.30
19.15
19.30 19.50
20.00
20.30 20.40
21.35
23.05
13.55
17.30
19.45
20.15
20.30
21.20
22.10
SOBOTA, 26. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost
CONTROPIEDE
KOMIKE
Na sporedu sta dva kratkometražna filma «Le teste matte*
in «Facce beate» v katerih nastopa Ben Turpin
Vremenska slika
DNEVNIK
DNEVNIK
Izžrebanje loterije
Program za najmlajše
BELI KAMEN
Četrta epizoda, v njej nastopata Juha Hede in Ulf Hasseltorp Program za mladino «COST PER SPORT» — zabavna oddaja Poljudna znanost MONOGRAFIJE O mladini v svetu ŽIVLJENJE V DAHOMEYU Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije in Vremenska slika
DNEVNIK
TANTE SCUSE
Glasbeni program, ki sta ga pripravila Terzioli, Vaime in Via-nello in katerega vodita S. Mondaini in R. Vianello Četrto nadaljevanje
Nocoj bodo na sporedu razni skeči, baletna skupina bo z baletom prikazala Tarzana in njegovo okolje, kot gost pa bo nastopil Poppino Di Capri CONTROCAMPO
Današnja oddaja ima naslov «Nas je preveč?», pripravil jo je Giuseppe Giacovazzo DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
Svetovno prvenstvo v telovadbi Prenos iz Varne '
DRIBBLING
Tedenski športni pregled
Oddajo pripravljata Maurizio Barendson in Paolo Valenti, vodi pa jo Nando Martellini VEČERNI KONCERT
Simfonični orkester RTV iz Turina pod vodstvom dirigenta Seijiia Ozawe bo izvajal Haydnovo simfonijo št. 60 DNEVNIK
Poskusni televizijski programi CANCER
Gre za filmski prikaz človeških in socialnih pogojev najbed-nejših v Južni Ameriki. Na osnovi izkušenj nekega mladega črnca, ki ves obupan išče zaposlitev, se pozornost osredotoči na dva povsem različna si tipa življenja, značilna v skrajno nerazvitih ter izkoriščevalskih družbah: na tip iz življenja izločenih ter od možnosti odstranjenih in pa onih, ki so se «znašli». Med obema je delo tisto, ki predstavlja oziroma o-mogoča prehod od prvega tipa, v katerem se je moč le preživeti, k drugemu, ki omogoča vključitev v potrošnikovo skupino po vseh pravilih in predpisih kapitalistične družbe. Za protagonista se vse to predstavlja v obliki nenehne alternative med hipotetičnimi poštenimi rešitvami ter bolj konkretnimi možnostmi rešitve njegovih življenjskih vprašanj s sredstvi, ki so mu na razpolago kot izločencu. Njegova volja, da bi se rešil je onemogočena spričo dejstva, da je družba, ki se je v njej znašel, težko doumljiva in polna protislovij. In prav ta kaotična situacija sveta, ki se v njem zgodba odvija, mu prepreči omenjeno pošteno rešitev. Nasprotno, izpolni ga s srdom in obupom, ki ga privedeta do skrajne in docela iracionalne odločitve: odloči se in ubije «doktorja», ki se je nanj brezuspešno obrnil, da bi mu našel delo, umorivši tako — kot se mu zdi — tudi družbo, ki ga je zavrnila Kratkometražni film «LA PAURA DI JENNIFER»
V glavnih vlogah igrajo: Robert Foxworth, Sheila Larken, David Arkin, Lee Grant, Helendey Britt itd. Režijo je pripravil Jerxy Thorpe
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35 in 12.00 TV ŠOLA
Za vzgojitelje, Izbrana oddaja, Kibernetika, Vatroslav Lisinski, Književnost BiH Nogomet: SLOBODA — HAJDUK Disneyev svet — barvni film Obzornik
Svetovno prvenstvo v telovadbi
Risanka
DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Človek, ne jezi se!
Moda za vas BURT BACHARACH Zabavno - glasbena oddaja OBEŠENEC
Ameriški barvni film. ki ga je režiral Donald Siegei leta 1964. DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Nogomet: HAJDUK — SLOBODA
Prenos iz Tuzle
Svetovno prvenstvo v telovadbi
MLADI GOZDOVNIKI
Serijski film za mladino
DNEVNIK
SVET V VOJNI «BANZAI»
Serijski film
Nemogoči vodvigi — serijski film NOČNI KONCERT
R. Strauss: Koncert za oboo in orkester
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Poslušajmo spel; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio;
17.00	Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 18.50 Glasbeni collage: 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele; 19.40 Pevska revija; 20.00 šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Radijska priredba «Beli grad - zakleti grad». 21.30 Vaše popevke; 22.30 Igra Ray Conniff.
TRST
12.15 Deželne kronike: 14 40 Tre tja stran; 15.10 Pogovori o glasbi: 16.10 «La gorgona» rad. priredba; 16.20 Zbori naše dežele; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30, 12.30. 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Ansambel S. Menries in Brasil 77; 10.15 Današnji pevci; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Glasbena oddaja; 15.00 Plesna glasba; 16.45 Za prijeten konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL:
19.30	Glasba v večeru; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00,	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Glasbena oddaja z G. Meccio; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.40 Veliki variete; 17.10 V svetu valčkov,
18.00	Musical ameriških pevcev; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Plo-
šče; 20.20 «Manon Lescaut», ope ra; 22.35 Moja dežela.
II PROGRAM 7.30,	8.30, 13.30, 15.30.	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Pesmi za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Program z G, Bra-mierijem; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.35 Program s P. Carusom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Operni koncert; 17 00 Folk glasba: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Za konec tedna; 19.55 Supersonic: 21.20 Program s P. Carusom; 22.50 Glasba v večeru.
III. PROGRAM
9.30 Jutranji koncert; 10.30 Dvorakove skladbe; 11.40 Borodin in Mussorgski ; 12.20 Sodobni italijanski glasbeniki ; 13 00 Glasba skozi čas: 14.30 Dehbes, Kreisler, Grieg; 15.30 Schubertove in Wolfove skladbe: 15.50 Flavtist S. Gaz-zelloni; 16.30 Avantgarda; 17.10 Koncert; 17.50 Haendlove skladbe; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Simfonični koncert:	dirigira	Edward
Downes in Pierre Boulez: 21.30 Gorelli, Mozart, Beethoven, Schumann in Piston.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pionirski tednik: 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.45 «Vrtiljak»; 17.20 Gremo v kino;
18.05	S knjižnega trga; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30-
23.00	Oddaja za naše izseljence:
23.05	S pesmijo v novi teden.
Novi pogledi na Mehiko
Predsednik Ford se je z »eno nogo« na tujih tleh pmč sestal s tujim državnikom - Posebna pozornost Mehiki - Nobena stran se noče zameriti drugi
OD DOPISNIKA »POLITIKE« ZA »DELO«
NEW YORK, 23. okt. — Mehika, njen predsednik, njeni problemi in pomen že dolgo niso bili v ameriškem tisku deležni tolikšne pozornosti kot v zadnjih 48 urah — razen velesilam namreč ameriški tisk le redkokdaj posveti kaj več zanimanja še komu drugemu. Na meji med Mehiko in Arizono sta se predvčerajšnjim, malo na tej, malo na oni strani, sešla predsednika Ford in Echeverria. Ameriški predsednik se je tokrat, z »eno nogo« na tujih tleh, prvič sestal s tujini državnikom.
Kot vedno v takih nenavadnih primerih, kadar nenadoma začno pripisovati »manjši sili« izjemen pomen, morajo biti za to nujni razlogi. V sedanjih okoliščinah je ta razlog res nujen.
Na jugovzhodu Mehike so našli večje zaloge nafte. Po prvotnih ocenah naj bi bile celo bogatejše od zalog na naftnih poljih, ki so jih odkrili na Aljaski. Mehiška vlada je te številke potem sicer ovrgla, toda predsednik Echeverria je ameriškemu sobesedniku lahko potrdil, da gre za bogate vrelce.
Američani niso neposredno vpleteni v načrte o izkoriščanju, saj je Mehika nacionalizirala nafto že leta 1938. Ni pa jim vseeno, kako bo odkritje dragocene surovine vplivalo na stališče Mehike v »svetovnem forumu nafte« — in to v trenutku, ko se Henry K'ssinger trudi, da bi naftne države, združene v OPECI, nrevovoril, da znižajo cene. Washington bi želel, da se Mehika ne bi pridružila petrolejskemu kartelu in da ne hi prodajala nafte po naj-viši’h c°nah.
Sodeč po poročilih z meje. so pogovori o tem, kot tildi o drugih bistvenih vprašanjih mehiško-ameriških odnosov, značilno odsevali sedante sianie, v katerem se nobena stran ne želi zameriti drugi, hkrati pa tudi ne žen preveč popustiti.
Nekdo je pred tem sreča-
njem zapisal, da ZDA »ne morejo več imeti Mehike za zanesljivega partnerja«, ki bi vedno delal po volji Washing-tonu. Hkrati pa predsednic Echeverria, ki doživlja napade tako z desne kot tudi s strani skrajne desnice doma, želi popestriti gospodarske zveze in za Mehiko zadovoljive j e urediti gospodarske odnose z veliko sosedo na vzhodu.
Tako Mehičani pri nafti niso hotel' spustiti visokih cen, rekoč, da jo bodo prodajali po svetovnem ceniku. Za zdaj so zadovoljni že s tem, da bo Mehika postala samo opazovalec v OPEČ. Cene nji hove nafte bodo zatorej svetovne, vendar pa bodo proizvodnjo razvijali tako, da bi z izvozom prispevali tudi k morebitnemu znižanju cen.
S to, hkrati najmočnejšo karto v roki se je Ecbever ria lotil še drugih zapletenih vprašanj, ki jih ni mogoče na hitro urediti. To vedo tudi Američani. Rezultat je za to zmes medsebojnega razu mevanja in predlogov, ki so začasne narave in odlagajo dokončno ureditev, ohranjajo pa dobro ozračje.
Mehika bi na primer rada uredila zadrego z odhajanjem mehiških sezonskih delavcev v južne države ZDA. Gre za tiste, ki vsako leto nezakonito prestopajo meio, potem pa jih kot nezakonite prišleke izsiljujejo in še toliko bolj izkoriščajo na poljih Texasa,
Arizone, New Mexica in Kalifornije. Število teh sezonskih delavcev doseže milijon na leto.
Američani so privolili v to, da prevzame skrb za rešitev tega vprašanja mešana komisija. To je vse, kar je Ford lahko predlagal, vedoč, da ameriške delovne unije in kongres ne bodo hoteli niti slišati o tem, da bi legalizirali priseljevanje delovne sile v količkaj večjem številu, še zlasti zdaj, ko v ZDA »nezakonito« dela okrog 7 milijonov tujih delavcev, ki po mnenju ameriških delavskih zvez odjedajo delovna mesta ameriškemu prebivalstvu.
Podrobnosti načelnega sporazuma o tem. kako napraviti konec uvažanju heroina in drugih mamil iz Mehike v ZDA C okrog 70 odstotkov ameriškega »uvoza«!, niso znane, kaže pa. da so se dogovorili o večjem sodelovanju policije in obmejnih služb.
Novica, ki je najbolj presenetila opazovalce, pa je, da sta Ford in Kissinger zatrdila Echeverrii, da je nieeova popularna zunaniepolitična poteza — osnutek temeljne li stine o gospodarskem ravnanju in odnosih (ki je dobil načelno podporo pri neuvrščenih in ga zdaj obravnavajo v OZNI — »vreden vse pozornosti« in da se bo ameriška diplomaci ia potrudila, da bo tudi sprejet.
Vse doslej so se Američani
Konferenca bolgaristov
Prve dni oktobra je Bol garska akademija znanosti povabila svoje sodelavce bolgariste iz vseh evropskih držav na enotedensko konferenco v Varno. Tam naj bi razpravljali o dosežkih v bolgarski literaturi v letih po drugi svetovni vojni, saj je letošnje leto tudi za Bolgare jubilejno leto — seštevanje in odštevanje tega, kar so v zadnjih tridesetih letih dosegli, presegli ali naj bi dosegli...
Število bolgaristov, ki so sedli tu za dolgo mizo k svoji prvi tovrstni konferenci, je izpričalo, da si je bolgarska leposlovna knjiga po drugi svetovni vojni krepko utrla pot v širši svet. Tu so ugledni bolgarski akademiki podali analizo bolgarskega romana, novele, pripovedke, tako imenovanega »mini« romana, lirike in dramaturgije, kakor se je vsa ta dejavnost razvijala v zadnjih tridesetih letih. Bogata žetev prevodov, ki so jih doživela dela bolgarskih pisateljev ne samo v literaturah vzhodnih, temveč tudi zahodnih narodov, priča, da ;e bolgarska literatura s svojimi povojnimi dosežki dovolj zanimiva tudi za zahtevnejše okuse in založniške hiše. Med piše telji starejše generacije, ki so delomst znani tudi s.uvenskemu bralcu, so pogosto omenjali Dimova z romanom Tobak, Kara-s.svova s svojimi Navadnimi ljudmi, Staneva z romanom Ivan Kondarev. Naslednja generacija — pr nas že znana Blaga Dimitrova, Radičkov, Ka-
men Kalčev, Haitov idr., je močno obogatila bolgarsko književnost s sodobno tematiko, dasi je širokopotezen sodobni socialni roman še zmeraj vprašanje jutrišnjega dne. Poudarili so zanimivost, da so se nekateri bolgarski sodobni pisatelji izkazali zlasti v noveli in pripovedki, torej v čtivu, ki ni pri bolgarskih bralcih nič manj priljubljeno kot roman. — Ker so Bolgari zelo tesno povezani s svo jim gledališčem, tako rekoč dihajo z njim, ne p eseneča dejstvo, da so bili tudi na področju dramaturgije v zadnjih desetletjih zabeleženi uspehi, zlasti v satiri in komediji, če spet omenimo nam že znana imena Blaga Dimitrova in Radičkov, pa tudi Haitov Stanislav Stratiev, idr. Bolgarska gledališča imajo hvaležno občinstvo, nikoli ni dovolj vstopnic za vse in bitka za prostor v gledališču, pa naj bo to Narodni teater Ivan Vazov, opera, satirični ali kateri koli drug teater. Vstopnice so poceni, repertoar je na višini, veliko pozornost posvečajo domačim delom.
Jesen prinaša tudi novo gnečo v knjigarne, ki so tudi sicer vse leto dobro obiskovane. Knjige tiskajo v visokih nakladah in so takoj razprodane. En sam primer: Divje zgodbe pisatelja Haitova so doživele že peto izdajo in je bila vsa naklada razprodana v treh dneh! Bolgarski pisatelji veliko pišejo — večkrat samokritično omenjajo »siv potok«, ki ga je težko zaje-
ziti, saj gre pogosto množica napisanih knjig na škodo kvaliteti; za tisk ni problema — razen pomanjkanja papirja, pisatelji so v svojem ustvarjanju stimulirani in tudi deležni pomoči, če so je potrebni. Čeprav je zgodovinska tema zelo priljubljena med pisatelji, si večina vendarle prizadeva prikazati v svojih delih sodobnega bolgarskega človeka, ki se na najrazličnejše načine sooča z njihovo novo stvarnostjo in o njej tako ali drugače tudi odloča.
Prav te dni je prišla na police v knjigarnah tudi slovenska knjiga v bolgarskem prevodu, izbrane novele Cirila Kosmača pod naslovom Kruh in sreča. V že izdelanih načrtih posameznih založb pa so še druge slovenske knjige, ki naj bi izšle v naslednjih letih in čakajo na prevajalca ...
Na sofijski univerzi se je v novem letu vpisalo deset mladih v tečaj srbskega in hrvatskega jezika, ki ga prizadevno vodi po sodobni audio-vizualm metodi mlad lektor, Branko Vlastelica, po rodu tz Splita; v lanskem letniku je 14 slušateljev te jezikovne skupine. Hčerka Slovencem dobro znanega pesnika Dimitrija Fanteleje-va, Viktorija Menkadži-eva, ki je po materi Slovenka, pa že nekaj let vključuje v to skupino tudi slovenski jezik. V Jugoslaviji se z bolgarlstiko ukvarjajo samo v Beogra du.
KATJA SPUR
namreč upirali temu dokumentu, zlasti zato, ker zahteva ureditev položaja tako imenovanih multinacionalnih družb, in pa zato, ker je Mehika v skladu z njim že prepovedala tujim družbam, da pri zavzemanju novih postojank na tržišču zakupijo več kot 49 odstotkov kapitala v mehiških družbah.
Washington je s tem zdaj napravil samo potezo, ki pa je značilna za novo luč, v kateri gleda Mehiko.
Je pa vsaj ena podrobnost, ki govori o togi »nepremak-Ijivosti« ameriške taktike Ford je dal povsem jasno vedeti, da ni spremenil stališča do Kube, da po njegovem »Castro ni spremenil svoje politike« in da torej tudi on, Ford, ne bo predrugačil svojega odklonilnega stališča.
Vendar pa je, v nasprotju s tem, opaziti v zadniem času vedno več znamenj, da se bodo odnosi med ZDA in Kubo le zbolišali. Nocoj bo ameriška televizija prenašala razgovor Fidela Castra z znanim novinarjem kolumbijske televizije Danom Raderiem, in gotovo je. da bo glede na Fordov prihod v Belo hišo ta intervju prižgal nekaj upanja.
Ker je Mehika država, ki se najbolj zavzema za normalizacijo odnosov OAD (organizacije ameriških držav) s Kubo, bi včerajšnje srečanje lahko dalo priložnost za nekoliko določnejšo izjavo v tem smislu. Da se to ni zgodilo, je samo dokaz, da se Washington vsega tistega, kar je nujno, loteva brez naglice — trdno odločen, da se bo o normalizaciji odnosov s kljubovalno otoško državo »pogajal« brez sentimentalnosti. JURIJ GUSTINČIČ
BERITE REVIJO
ÌITiVI
HELSINGÓR — Živahno dansko podeželsko mesto. Na sliki: Hamletov grad.
TEGA SHAKESPEARE NAJBRŽ NI VEDEL
Hamletovo mesto
Morda je res kaj gnilega na Danskem, ampak v Elsino-ru je lepo — Duhovi za prebujno domišljijo — Turisti
Shakespearov Hamlet je trdil, da je nekaj gnilega v deželi Danski. Shakespeare ni bil nikoli na Danskem in Hamlet morda sploh ni nikoli živel, če pa Je že ugledal luč tega sveta, še slutil ni, da je kje mesto z imenom Elsinor.
Čeprav je nekaj gnilega v Danski, tako kot še v mnogih deželah, pa je zrak v Elsinoru svež, vreme prijet no, pravijo številni turisti, ki obiskujejo mesto. Tujci večinoma Dansko poznajo po kravah, prašičih, maslu, siru, kolesih, smorebrodu (5 centimetrov kruha, centimeter danskega masla in 5 do 6 cm mesa, salame in sola te) in po poštenju (V), pa po Kobenhavnu z zabavišč nim parkom Tivoli, močnem pivu in plavolasih dekletih in seveda po Elsinoru. A skromno si upam trditi, da to še vendarle ni vse.
Shakespeare najbrž še sam ni vedel, zakaj je Hamleta spravil prav v Elsinor. Danci pa vedo. Shakespeive si je to mesto izbral zato, pravijo, ker je bil Elsinor edini kraj na Danskem, ki ga je poznal po imenu.
Današnji danski zgodovinarji dovoljujejo možnost, da je Hamlet v resnici živel, a trdijo, da je bilo njegovo pravo Ime Amled in da je živel v Jyllandu, kjer je še dandanašnji videti njegov grob na tako imenovani Am-ledov! ledini. Zato so Danci tudi posvojili najbolj znano Shakespearovo dramo.
Najsi bo verzija danskih zgodovinarjev pravilna ali ne, Shakespearova izb.ra je pravšnja, pravijo prebivalo Elsinora, ki vsako leto za služijo s tur.zmom precej denarja. Danes je grad Kron-borg osvetljen z reflektorji Polkovnik Gabel Jorgens je v’H el Hamletov duh še leta 1916, potem ko je gledal prvo predstavo Hamleta v kronborškem gledališču. Za tem so še mnogi obiskali Kronborg (med njimi tudi oritanska kraljica Elizabeta z možem princem Filipom > in opolnoči so lahko tam srečali Hamletovega duha. seveda, če so imeli bujno domišljijo in če so si ga znali predstavljati.
Elsinor, današnji Helsin gor, je živahno dansko podeželsko mesto, v katerem se stare, slikovite ulice prepletajo z modernimi, zelo razgibanimi in poslovnimi mestnimi četrtmi. Hkrati je pravzaprav tudi internacionalno rrjesto, po zaslugi velikega pristanišča — vrat, ki se odpirajo proti švedski. V nekaj minutah brod prepelje potnike in avtomobile * enega na drug breg. Mesto ima tudi svoje poletno gledališče, v sezoni ribolova pa
Je središče za lov na tune. Življenje na ulicah tega mesta je pestro, v restavracijah m barih poslušajo moderni mladi Hamleti glasbo iz av tomatov.
Na nekem srednjeveškem zemljevidu je Elsinor označen kot eno od petih najpomembnejših mest na svetu, znano po carini, ki jo je bilo treba odšteti za pot čez morsko ožino. Mesto omenja’ jo že za časa starih danskih kraljev: Gorma den Gamia (Starega Gorma) in Svenda Tveskàge (Svenda z dvojno brado). Takrat so bradati danski Vikingi poleti ropali Angleže in jim jemali dekleta, pozimi pa lovili ribe. Danes Angleži brez strahu obiskujejo Elsinor in mu pravijo »udobna turistična Meka«. Brada pa je še vedno priljubljena med elsinor-škimi fanti, čeprav danes pijejo karizberško pivo in jedo pecivo z veliko masla.
Casi se torej spreminjajo, a tu v Elsinoru se človeku včasih zazdi, da se čas usta-ri, prav po zaslugi Shakespeara in njegovega Hamleta, zgodbe, v katero vsi verjamemo kot v čisto resnico.
ZDRAVKA CICMIRKO
Kanadski obisk v Bruslju
Trudeau uradni gost belgijskega premiera — Razgovori na sedežu EGS in NATO — Kanada se odpira proti Evropi, da bi razbremenila pritisk ZDA
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PRI EGS
BRUSELJ, 24. okt. — Kanadski premier Trudeau Je včeraj prišel na uradni obisk v Bruselj, kjer se je kot uradni gost belgijske vlade sestal z belgijskim premierom Tlndeman-som in nekaterimi drugimi belgijskimi državniki. Danes dopoldne je obiskal najprej sedež NATO, popoldne pa izvršno komisijo EGS, kjer se je sestal s predsednikom Ortolljem in drugimi predstavniki EGS. Glavni predmet razgovorov na sedežu EGS: možnosti navezave pogodbenih odnosov med EGS In Kanado ter uvedbe rednih posvetovanj o vprašanjih, ki zadevajo ali zanimajo obe strani.
Čeprav bi ta obisk lahko bil podoben kot vsi drugi državniški obiski v Bruslju, pa vendar nosi v sébi nekaj več. V Kanadi sta angleško in francosko govoreči skupnosti, ki gojita z Britanijo oziroma Francijo bogate kulturne stike. Iz zgodovinskih radogov je Kanada čustveno in kulitumo navezana na Evropo.
Ekonomsko in politično pa je Kanada povsem odvisna od ZDA. Kanadsko gospodarstvo je 60 do 90 odstotkov, odvisno od ocen iz posameznih analiz, nadzorovano ali odvisno od ZDA. Enako Je s politično odvisnostjo, saj so nekateri komentatorji v preteklosti kanadsko politiko
cinično ocenjevali, kot »politiko, ki jo pripravljajo v Washingtonu in razglašajo v Ottawi«.
Toda ne glede na to si je Kanada skušala ohraniti določeno samostojnost. Tako na primer ni nikoli pretrgala svojih vezi s Kubo in ostala je odprta narodnoosvobodilnim gibanjem v tretjem svetu. Kanadski politiki se očitno zavedajo negativnih družbenih posledic zaradi pretirane odvisnosti od Wa-shdngtona, in visoke cene, ki jo zanjo plačujejo. Zato začenjajo previdno iskati poti k pridobitvi večje samostojnosti. Znotraj so že izvedli nekatere ukrepe, ki naj bi omogočili Kanadi, da se ne-
koliko razbremeni pritiska ameriških multinacionalnih družb. V teku je podržavlje-nje letalske industrije in pa urajapje planiranja v energetski sektor, ki je bil do sedaj povsem prepuščen mednarodnim naftnim monopolom. Obisk kanadskega premiera v Bruslju pa očitno kaže, da Kanada tudi zunaj skuša najti poti za pridobitev večje politične samostojnosti. Trudeau se sicer zaveda, da je pod ameriškim varuštvom njegov manevrski prostor ozek, vendar pa ga skuša razširiti z odpiranjem proti Evropi.
Tako je Kanada aprila letos uradno zaprosila EGS za sklenitev trgovinskega spora-
zuma. Toda možnosti gospodarskega sodelovanja presegajo okvir trgovinskega sodelovanja. EGS, ki se preusmerja na atomsko energijo, bi lahko Kanadi poverila izgradnjo več jedrskih central tipa »candu«, ki so znane po veliki učinkovitosti. To bi po drugi strani Kanadi omogočilo, da na svoji tehnologiji močneje razvije jedrsko industrijo, katere možnosti so danes omejene zaradi omejenosti kanadskega trga. Nadalje Kanada razpolaga z bogatimi nahajališči nafte v ogromnih slojih Skrilavcev, katerih izkoriščanje postaja zanimivo zaradi izredne podražitve surove nafte. Skupno izkoriščanje teh nahajališč bi EGS omogočilo, da zmanjša svojo odvisnost od Arabcev in Irana. Nadalje se Kanada ukvarja z ambicioznimi načrti za razvoj črne metalurgije, ki bi lahko v Evropi našla velikega odjemalca surovega jekla. B< VERBIČ
Habent sua fata
»Vsafca knjiga im*, svojo usoUchi, sò rek^i v starem Rimu in ko so se »potres et conspripti« koroškega deželnega zbora v torek soglasno povzpeli do zgodovinske, ali skoraj zgodovinske odločitve (mnenja 'b koroškem tisku imajo odtenke), da bodo zahtevali od zvezne in deželne vlade, naj objavita »belo knjigo« o koroškem vprašanju, so jo že v zametku usodno obremenili.
če je namreč res, da je bil neposredni razlog za pobudo vseh treh strank v deželnem zboru trditev dr. Francija Zwittra, da doslej ni bila izpolnjena niti ena točka državne pogodbe (Volkszei-tung, 23. 10. 74, 1. stran) »bela knjiga«, ki naj končno objektivno in celovito informira avstrijsko in svetovno javnost o resničnem stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, omadeževana z izvirnim grehom potvorbe.
| b uvajamo: »Doslej niti en ! predpis iz te pogodbe ni bil dosledno izveden« (Vjetnik. 21. 10. 1974, intervju, z naslovom »Ne pustimo se preštevati«). Trditev je dr. Zwitter tudi utemeljil z navajanjem dosedanjega poteka izvajanja varstvenih določil iz avstrijske državne pogodbe in ugotovil, da je stanje zdaj slabše kot leta 1955, ko je bila pogodba podpisana.
To je menda izbilo sodu dno in spodbudilo koroške deželne očete k zgodovinski enotnosti. Vendar ;c bilo treba nekaj truda, ki ga imenuje eden celovških dnevnikov »kratka predzgodovina«, preden so si očetje z robom svojih neomadeževa-nih tog obrisali znojne obraze.
Socialistični člani vlade so se očitno — »sklicujoč se, da za manjšinska vprašanja deželna vlada ni pristojna«, piše Kleine Zeitung — pobudi ljudske in svobodnjaške frakcije upirali. Po posvetih za zaprtimi vrati so popustili in za »belo knjigo« so glasovali tudi člani SPO, ki so izstopili iz »študijske komisije«, diskreditirane zaradi načrta o preštevanju manjšine. Tretji podpredsednik dežel-! nega zbora Pawlik, poslanec Josef Guttenbrunner in tudi — poslanec Hami Ogris, Slovenec.
»Nič več molčati!« kliče celovški katoliški dnevnik. Prav.
• • •
Toda, če bodo deželni očetih in zvočna vlada hoteli »objektivno informirati svetovne^ javnost in tako nastopiti zo per napačno prikazovanje stanja slovenske narodne skupnosti v naši deželi«, bodo morali biti pač objektivni, sicer knjiga ne bo informacija, ampak obtožnica.
Morda — samo sklepamo — je tista »kratka predzgodovina« del usode te knjige. V razpravi je celo eden treh predsednikov deželnega zbora, veljak OVP dr. Mayrho-fer priznal, da je pač težko govoriti o nekom, ki ga ni v zbornici. Ukrepanje brez manjšine in mimo nje je sicer že potrjena navada, toda načela, ki so vodila Nemca Guttenbrunnerja, da je zapustil »študijsko komisijo«, najbrž še toliko bolj podpira Slovenec Hami Ogris, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij. In najbrž tudi tisti socialistični poslanci, ki so v Beljaških Toplicah cenzurirali Wagnerjevo in Krei-skyjevo politiko kapitulant-stva pred desnico.
V dvajsetih letih se je nabral zajeten dosjé dokumentov. Koroški Slovenci hranijo vse, kar so sporočali dunajski in celovški vladi od svoje spomenice leta 1955 naprej, pa tudi odgovore, ki so jih dobivali. Tu je zajetna mapa hajmatdinstovskih in landmanšaftovskih papirjev, tu so tudi zelo zanimivi podatki o preteklosti marsikaterega »domovini zvestega« Korošca, zapomnjena so imena in številke članov NSDAP in njihovo tedanje m sedanje delovanje, in ne nazadnje, tu so »vmesna« in drugačna poročila in zapisniki študijske komisije, kontaktnega komiteja, poročila OZN, note, demarše in tako naprej.
Nič ne moremo vnaprej soditi — le ob zametku, obremenjenem z izvirnim grehom potvorbe, se sprašujemo, če bo zajela vse potrebne elemente in jih ustrezno konfrontirala s duhom in črko državne pogodbe in z zgodovino izvajanja določil vseh členov, ki zadevajo zaščito manjšine.
»Habent sua fata libelli« — knjige imajo svojo usodo. Tej se tudi ta »objektivna informacija za avstrijsko in svetovno javnost« ne bo mogla ogniti.
JAKA STUJ.AR
Spodrezani frak
... Na račun pomanjkanja sladkorja v Britaniji so se dogajale tistim, ki niso vedeli, da je uvoz sladkorja legalen, prave dogodivščine. Na račun teh »tihotapcev sladkorja« se zabavajo predvsem cariniki, ko jih odkrijejo in na moč osuplim potnikom mirno porečejo »da ni nič narobe, kar počno«. Nek potnik, ki je pripotoval iz Pariza, je imel za svojimi nogavicami skrbno skrite kocke sladkorja. Zenske, ki so včasih veliko bolj iznajdljive, so prenašale sladkor celo v pudrnicah, druga je s sladkorjem napolnila škatlo za čevlje, jo lepo ovila v lesketajoč papir in zavila z vrvico kot darilo. Spet druga je bila celo tako dobra, da ga je hotela deliti s carinikom; je povedal uslužbenec na letališču Heathroiv ...
*
... Sodnik manhattan-skega vrhovnega sodišča Manuel Gomez, ki se ukvarja z »zadevo Mit-cheli« — s primerom bivšega ameriškega pravosodnega ministra Johna Mitchella in njegove žene Marthe, ki pa ne živita skupaj — je določil za začasno vzdrževanje Marthe Mitchell tisoč dolarjev na teden. Sodnik je namreč
ugotovil, da znašajo Johnovi dohodki več kot pet-tisoč dolarjev tedensko ...
*
... Edwin Wallis iz Melbourna, ki je pred kratkim slavil stoletnico rojstva, je ob tem jubileju prejel številne čestitke. Voščilo mu je poslal tudi Gough Whltlnm, ministrski predsednik Avstralije, vendar ne v vlogi državnika ampak sorodnika. Whitlam j? namreč sin Wallisove.qa nečaka. Ko je eden izmed prisotnih novinarjev vprašal Wallisa, kakšno mnenje ima glede Gougha Whitla-ma, mu je le-ta odvrnil: »Sijajen fant zasebno, toda neznosen ministrski predsednik« .. Zlahta — strgana plahta.
*
... Po besedah Gordana Toionsenda. direktorja glavne dražbe avtomobilov v Londonu, je nastopil »čas prodaje povojnih avtomobilov« Avtomobili do letnika 19S0 gredo namreč zelo dobro v denar, če so v dobrem stanili Vozila, ki so bila izdelana v tem času. imenujejo izklicatelH »novi elizabetinski letnik« . Nosfnl. gija po časih, ko so še upali na »drugo elizabetinsko dobo« v svoji zgodovini?
Nemirna Etiopija
Odločanje o prihodnosti
Razkol v vojski terjal prve žrtve
Etiopska vojska krmari vse od ce-sarjevega strmoglavljenja po nemirnih vodah. Zdi se nenavadno, da je zabredla v največje težave šele potem, ko je zrušila na videz neomajni prestol starodavne monarhije in trd-no zakoličeno fevdalno blast; toda nrav osvojitev tega združujočega cilja ie odprla toliko novih, nejasnih perspektiv in dilem, da je prišlo do raz-cepa tudi v sami vojski, s tem pa tudi do nevarnosti, da bo toliko nagla šena »mirna etiopska revolucija« dobi-ln nasilen razplet. In prve sicer maloštevilne žrtve so v resnici padle. ~
Do očitnih znamenj razkola v vojski je prišlo šele potem, ko je vojska ukrotila težave s civilisti, zlasti s študenti, učitelji in sindikati. Em in drugi so zahtevali takojšen prenos oblasti na civilno vlado, češ da bo vojska sicer samo zamenjala eno diktaturo z drugo. Študenti, ki jih je vsega le kakih 3000 in za katere opa aovalci menijo, da so dvignili glas v imenu svojih očetov (v glavnem bogatašev, visokih funkcionarjev in aristokratov), ki so prišli ob privilegije, so nenehno prirejali demonstracije in sprva prizanesljiva vojska je naposled reagirala tako, da je njihove voditelje pozaprla in jih s tem utišala. Enaka usoda je doletel*- sindikalne voditelje,
ki so skušali organizirati splošno stavko svojega stotisočglavega članstva. Zahtevali so začasno narodno vlado, v kateri naj bi bili najprej predstavniki sindikatov, potem pokrajinski poslanci, šele na tretjem mestu pa predstavniki oboroženih sil. Do splošne stavke ni prišlo, sindikalne voditelje pa so vojaki obtožili sodelovanja s prejšnjim režimom, zavajanja delavstva in podkupljivosti — ter jih pozaprli.
Zdaj kaže, da je prišla na vrsto tudi cerkev. »Ethiopian Herald«, ki navadno razglaša vojaško mnenje in napoveduje njihove akcije, je cerkev obtožil, da ohranja sedanji položaj in da je podaljšana roka prejšnjega režima, njene izjave lojalnosti pa da so le taktična zvijača. Patriarhov blagoslov vojske označuje list kot licemerski in oportunističen. Napad na cerkev je bržčas v zvezi z vojaškimi namerami z agrarno reformo, ki je brez razlastitve cerkvene zemlje ne bi bilo mogoče izvesti, saj je cerkev eden naj večjih zemljiških posestnikov v deželi.
Tretji, spet bolj ali manj nasilen vojaški poseg je bil naperjen proti eritrejskemu osvobodilnemu gibanju. Sprva je kazalo, da bo prišlo do mirne rešitve; vojaki so obljubljali severni provinci precejšnjo avtonomijo in pogovore z uporniki, pozneje pa je zmagala trdna struja in general Andom je izjavil, da se vojska ne bo ustrašila nobenega sredstva, da bo zatrla nemire.
Vse to merjenje moči med vojsko in ostalimi, politično izoblikovanimi in angažiranimi deli etiopske družbe (ki so v primerjavi z velikansko večino bolj ali manj neukega in do političnih dogajanj ravnodušnega podeželskega prebivalstva prav neznatni), pa se zazdi nepomembno ob nevarnosti zaradi razbčnih nasprotujočih si teženj znotraj vojske. Ena struja se, kaže, zavzema za liberalni sistem meščanske demokracije, za kapitalizem, druga pa za nekakšen model etiopskega socializma, ki pa je očitno še popolnoma nedomišljen. Težko je reči. katera struja si je v zadnjih nemirih
nabrala več točk, vsekakor pa je videti, da vojska še zlepa ne namerava spustiti oblasti iz rok. Pri tem skozi časopisne vrstice poudarja, da njena revolucija ni ne kitajska ne portugalska ne marksistična, ampak da je bila in bo ostala etiopska. Vojska razglaša, da je edina enotna sila prosvetljenih ljudi, ki lahko za zdaj združuje deželo, s tem pa seveda jasno govori, da bo do uresničenja obljub demokratičnih volitev »resničnih predstavnikov ljudstva«, do nove ustave In do formiranja političnih strank — potekel še lep čas.
Poleg bolečega iskanja prihodnje etiopske poti pa se pred vojaki grmadi kopica drugih problemov. Etiopija je že nekaj mesecev brez prave uprave. Administracija čaka, kaj bo. Cene naraščajo in nezaposlenih je čedalje več. Tuji investitorji so zaradi negotovega položaja opustili svoje načrte in vojaki si na vse kriplje prizadevajo, da bi jih prepričali, naj nadaljujejo s svojimi vlaganji, češ da so govorice o nacionalizaciji tujega kapitala gola izmišljotina nasprotnikov vojaškega režima. Ta revolucija bo mirna, zatrjujejo vojaki še naprej.
Bistveni problemi, ki tlačijo deželo — obljubljena agrarna reforma, strahovita neukost prebivalstva in še zmeraj grozeča lakota — so pravzaprav še zmeraj nedotaknjeni. Vojaki se dobro zavedajo, da je agrarna reforma neogibna in da bodo lahko samo z njeno pomočjo potegnili ljudi iz njihove omrtvičenosti, vendar oklevajo, ali naj jo razdelijo kmetom ali pa ustanovijo velika kmetijska posestva. Kaže, da je več vojakov naklonjenih drugi rešitvi, češ da proizvodnja na malih, razdrobljenih posestvih ne bi mogla napredovati, država pa da nima dovolj denarja, da bi lahko kmetom razdelila orodje, gnojila in vprežno živino.
V ta namen nameravajo vojaki poslati na podeželje tako imenovani študentski korpus, ki naj bi ga sestavljali tudi dijaki. Kakih 100.000 mladih ljudi naj bi pomagalo pri delih, hkra-
ti pa učilo prebivalstvo pisati in brati. Vendar med poklicanimi za nalogo ni posebnega navdušenja, po drugi strani pa krožijo govorice, da pošiljajo vojaki študente iz mest predvsem zato, da bi se jih znebili.
Pravzaprav ni nič čudnega, da pretresajo deželo, ki je tako dolgo čemela v istih, negibnih okovih, ob sedanjih spremembah porodni krči. Nesreča dežele je v tem, da tiči tako globoko v zaostalosti in da je plast izobraženstva in drugih §il, ki bi Etiopijo lahko potegnile naprej, tako silno tenka. Prav zato se zdi, da si vojska — ki je položaj sploh premaknila z mrtve točke — za zdaj še ne more privoščiti vseobsežne »demokracije« in se umakniti v kasarne, drgniti topove, saj bi začelo posegati po oblasti preveč različnih rok. Zdaj je vloga vojske bržčas v tem, da ukroti lakoto, zamaši svoje razpoke in se odloči za enoten kurz — vendar ne le z gesli in obljubami. Pri tem pa se bo morala prej ali slej bolj opreti na doslej pasivne množice. Kako razgibati le te, pa je v sedanjem položaju bolj praktično kakor ideološko vprašanje. Ljudje hočejo najprej jesti, potem bodo šele začeli razmišljati — predolgo so jih držali v zaostalosti. Vojska pa mora natančno vedeti, kaj hoče, saj nenehne prakse z vsemogočimi silami v deželi Etiopije ne bodo rešile iz bede. Na odgovor čaka tudi eritrejsko vprašanje.
Janko Lorenci
„Derviš in smrt“ na filmskem traku
Prav gotovo je filmski zapis tako kompleksnega literarnega dela, kakršen je roman Meše Selimoviča »Der-oiš in smrt« nastajal na robu nevarnosti, da se sprevrže zgolj v opis — kar je navsezadnje grozilo in se največkrat tudi zgodilo filmskim posegom v literarno oblikovano misel. Kljub temu, da je tudi v »Dervišu 4n smrti« marsikaj obtičalo im ravni opisnega, pa je film tudi lep dokaz notranjega sozvočja med dvema samostojnima, drug od drugega neodvisnima avtorjema, kar si postaneta besedni in filmski umetnik v procesu prenašanja literature na filmski trak. Ne glede na literarno izhodišče filma pa je »Derviš in smrt« eden tistih resnih, skrbno pripravljenih, z ustvarjalno zavzetostjo in disciplino oblikovanih dosežkov, ki so bili v letošnji filmski proizvodni praksi, kakor jo je predstavil poletni Pulj, redki.
Gledalci bodo film dojeli kot globalno metaforo, ki si je za svojo izpoved o resničnem obrazu in obsegu oblasti nadela slikovito zgodovinsko prispodobo muslimanskega življenja v začetku 19. stoletja na naših tleh. In čeprav jih bo na tej črti »branja« filma motil ta ali oni preočitno fabulistični korak, ki bi se mu film lahko izognil ali ga vsaj omilil, bo takšno izhodišče še rmjbol) zanesljiv vodič k filmski ideji. Dopustili bodo vse retrospektive, ki se dvigajo v emocionalno metaforiko (ponavljajoči se motiv spopada), obžalovali bodo bledost soočanja preteklega in sedanjega časa erosa osrednjega junaka, ki v retrospektivi ni izrazit, temveč sladak, v tekočem dogajanju pa ovira njegovo upravičenost in moč skrajno ponesrečen izbor igralke Olivere Katarine oziroma dekorativno poudarjene »fèmme fatale«, kar je po filmski volji postala.
Z veliko intenzivnostjo jih bo pritegnila filmska ekspozicija in njena notranja dramatičnost, v kateri nima glavne besede provincijska, v korupcijo, spletkarstvo in oblastništvo izrojena oblika centralne državniške oblasti turškega imperija, pač pa nema obsodba in zgražanje etično čistega in tej oblasti nepodrejenega posameznika.
Ko pa usodni presuk pri-pelje prav tega pravičnika na provincijski prestol pravice v imenu državne oblasti, ostane filmu po mogočnem uvodu pravzaprav premalo metrov in moči za prav tako impresivno spremljanje tragičnega preobrata. Spoznanje, da o pravici ni mogoče razsojati z abstraktnimi merili, temveč vselej z manjšo ali večjo osebno prizadetostjo. in da tudi vsa objektivno zastavljena merila pravičnosti veljajo le dotlej, dokler zvesto služilo interesom oblasti. je filmsko zgolj skicirano Orisano ie bolj s fabu-lističnimi motivi kakor grajeno z intimnimi spoznanii in notranjim bojem. S tem vred je dramaturško premalo pripravljen končni poudarek spoznanju, da se mora vsakdo sam spopasti z nasiljem in krivico, ideja uporništva. STANKA GODNIČ
Uspešne naložbe
V BiH pripravljajo načrt za manj razvita območja — 75,4 odst. sredstev federacije namenili pravim krajem
OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 24. okt. — V srednjeročnih načrtih BiH je ena od temeljnih ekonomskih in političnih nalog tudi hitrejši razvoj nerazvitih območij BiH. Na podlagi doslej doseženih uspehov že pripravljajo nov petletni razvojni načrt, ki temelji tudi na sklepu, da je doslej začrtana politika hitrejšega razvoja premalo razvitih območij BiH bila v praksi uspešna. Ta območja so hitreje napredovala kot republika v poprečju, in to ne le na gospodarskem področju.
Najbolj so k uspehom pripomogle usmeritev na lastne sile, široka družbena podpora, aktivna investicijska politika, pa tudi, da so TOZD gradile na nerazvitem območju nove proizvodne zmogljivosti.
Narodni dohodek na prebivalca je v zadnjih desetih letih v nerazvitih občinah večji za približno 4 odstotke in znaša zdaj malce več kot 80 odstotkov republiškega narodnega dohodka na prebivalca. Hkrati se je zaposlenost na nerazvitih območjih BiH povečala za 1,2 odstotka. Ob konou prihodnjega leta pričakujejo, da bo družbe, ni proizvod v nerazvitih de-
lih BiH rasel za 2 odstotka hitreje kot pa v republiškem povprečju.
Velik pomen za hitrejši razvoj nerazvitih občin ima tudi gradnja cest. Na teh območjih je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih 570 km cest (kar je 93 odstotkov novega cestnega omrežja, zgrajenega v tem času v BiH). V enakem obdobju je bilo tamkaj zgrajenih 46.000 stanovanj (ali 72 odstotkov vseh tedaj zgrajenih stanovanj v BiH). Število učencev osnovnih šol se je povečalo za 8.000, učiteljev pa za 560. Od 1.100 na novo zgrajenih bolniških postelj jih je nerazvito območje dobilo 924.
Kolikor je republika lahko vplivala na nova vlaganja, jih je usmerjala prav v nerazvita območja. BiH je 75,4 odstotka sredstev iz zveznega sklada za kreditiranje premalo razvidih republik usmerila na svoje nerazvito območje, pa tudi večji del svojih proračunskih sredstev iz republiških skladov.
Nekatere občine v vseh delih BiH še zaostajajo za poi. prečjem te republike, kajti dosedanji napori niso mogli enakomerno zajeti vsega republiškega območja. To nameravajo v BiH popraviti z razvojnim načrtom za naslednjih pet let.
BOGDAN NOVAK
Brnik bo varnejši
Brniško letališče bo dobilo za tristo metrov daljšo pristajalno stezo in moderno svetlobno signalizacijo
Brniško letališče potrebuje daljšo vzletno-pristajalno stezo in in drugo je pogoj, da mu v mednarodnih razmerah priznajo
Pregled dvomesečnega dela letališča — v juliju in avgustu, ko so obnavljali zagrebško letališče — je pokazal, da je sedanja vzlet-no-pristajalna steza prekratka za tristo metrov, da šestdeset ton osnega pritiska, kolikor je sedaj nosilnost steze, ne zadošča, sedanje svetlobne oznake za pristajanje pa ne ustrezajo več.
Podaljšanje steze za tristo metrov bo omogočilo pristajanje vseh letal, ki so sedaj v rabi in tudi tistih, ki jih sedaj še preizkušajo. To pomeni, da smo za naslednjih nekaj let lahko mimi kar se tiče dolžine glavne steze. Nanjo bo lahko pristalo ali z nje poletelo vsako letalo, ki bo v zraku v prihodnjih letih. Predvsem je to pomembno za sprejem letal na medcelinskih poletih, torej letal iz Amerike in dežel v razvoju.
Za podaljšanje glavne steze je SR Slovenija že odobrila 13 milijonov dinarjev, Id jih
letališču ne bo treba vračati.
Brniško letališče najbolj tare osvetlitev pristajalne steze. Dosedanji razpored svetlobnih oznak je star enajst let. Vgrajen je bil za letala, ki so pristajala s hitrostjo 130 do 160 kilometrov na uro, medtem ko danes pristajajo s hitrostjo okrog 230 kilometrov na uro. Iz tega razloga osvetlitev pristajalne steze ni več varna.
Doslej sta bila osvetljena samo robova steze, medtem ko se je srednja črta končala pred stezo. To pa predstavlja stalno prisotno nevarnost, da bo letalo zgrešilo stezo. Razmeroma neugodni vremenski pogoji na brniškem letališču to nevarnost še stopnjujejo. Do tega je pravzaprav že prišlo, ko je letalec zamenjal robno črto za srednjo — ki je ni — in pristal ha robu steze.
Nova osvetlitev, ko bodo luči razmeščene v razdalji 15,30 in 60 metrov bo omogočila varnejše pristajanje
nove svetlobne oznake. Eno položaj letališča II. stopnje.
letal. Varnost se bo zaradi tega povečala za 100 odstotkov. Mogoče pa bo pristajati tudi v meglenem vremenu pri vidljivosti v vodoravni smeri vsaj 370 metrov in v navpični smeri najmanj 30 metrov. To je tudi glavni pogoj za pridobitev II. razreda.
Razen varnosti pristajanja se bo popravila tudi gospodarnost letališča. Letala, ki so se morala doslej zaradi megle vračati ali pristati v Zagrebu, bodo lahko pristala. V tem pogledu bo letališče kar za 70 odstotkov bolje izrabljeno.
Po predračunu bo za nakup in vgraditev luči potrebno 7,5 milijona dinarjev in kot lahko sklepamo po tem, da sta obnovo letališča že podprla republiški sekretariat za gospodarstvo in komite za promet in zveze pri izvršnem svetu, so nove svetlobne oznake le še vprašanje časa potrebnega za nakup in vgraditev.	VIKTOR	VEST
Razstava
v Loškem muzeju
ADAMIČEVI AKVARELI IN TAVČARJEVI KIPI _ Na zanimivi razstavi v galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki prvič skupaj razstavljata akademski slikar Peter Adamič in kipar samouk France Tavčar. Otvoritev razstave je bila v petek, 25. oktobra v galeriji na gradu.
Povečati zmogljivosti sladkornih tovarn
V Jugoslaviji smo s sladkorno peso posejali 101.000 hektarov, zaradi tega bo pridelek za približno 28 odstotkov višji od lanskega. Kljub temu pa bo domač pridelek pese premajhen, da bi z njim zadovoljili vse potrebe. Iz letošnjega rekordnega pridelka bo možno izdelati 540.000 tpn sladkorja, letna poraba pa znaša od 670.000 do 680.000 ton. Ostanek sladkorja pa bomo morali kupiti v tujini. Da bi v prihodnjih letih lahko zadovoljili vse domače potrebe bomo morali najprej povečati površine, posejane s sladkorno peso, in sicer na 150.000 hektarjev. Ker pa so zmogljivosti naših predelovalnic sladkorne pese premajhne, bo potrebno v naslednjih dveh letih obnoviti sedanje in zgraditi nove predelovalnice. Računajo, da bi za obnovo potrebovali okoli dve in pol milijardi dinarjev.
Proga Beograd-Bar brez zastoja
Kljub vsem nevšečnostim z vremenom se izvajalci del na progi Beograd—Bar na vse pretege trudijo, da bi se držali rokov za dograditev proge: zadnji teden maja 1976 z začasnim zavarovanjem in konec leta z dokončnim zavarovanjem. Dela potekajo, kot je bilo predvideno. Vse mostove na trasi so v glavnem dokončali, od 90 km predorov med Titovim Ožicem in Titogradom pa je nezgrajen ie še kilometer m pol.
Glavna dela potekajo v Titovem Užicu na prelazu čez železniško postajo, v predorih pri Prijepolju in Brodarevu ter pri Kolašinu. Vsa dela na spodnjem ustroju proge so v glavnem dokončana, tako da računajo, da bosta za prihodnje leto ostala le še dva predora, kjer je teren izredno težak.
Začeli pa so že tudi polagati tirnice in napeljevati kable za signalizacijo. Tračnice so položene med Titogradom in postajo Bratonožič pri Majkovcu in med Bistrico, Pribojem in Strpcem. Ce bo vreme ugodno, bodo konec tega leta ali v začetku prihodnjega začeli polagati tračnice od Titovega Džica proti Priboju. Napeljujejo že kable za signalizacijo pri Stra-garju, Priboju, Majkovcu in Titogradu.
Do konca leta bo proga elektrificirana od Beograda do Titovega Užica.
Rekordov ni?
BEOGRAD — Se pred nekaj dnevi smo bili prepričani, da bo letošnja letina dala še en rekord in sicer v pridelku koruze. Upali smo, da bomo uskladiščili okrog 8,2 milijona ton tega zlatega zrnja. Ker pa dež z majhnimi prekinitvami nenehno pada, so zdaj že številni zainteresirani zaskrbljeni nad letošnjo letino. Sicer strokovnjaki pravijo, da je koruzo odporna kultura. Upamo, da je tako, saj razen zgodnjih sort, je vse drugo še na poljih. Skrb pa ni odveč, saj če ne bo koruze, bo premalo mesa, masti, mleka in dmgih proizvodov. Tudi drugod po svetu so zaradi pridelka koruze zaskrbljeni in menijo, da lanskega pridelka 285 milijonov ton ne bodo dosegli.
Najmlajše mesto v BiH dobi največjo tovarno odkovkov
NOVI TRAVNIK — Tovarna odkovkov strojno-meta-lurškega kombinata Bratstvo v Novem Travniku končuje z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje matriciranih odkovkov. Z uvedbo novih rotacijskih peči in naprav za strežbo kovaškim agregatom, bo najmlajše mesto v BiH Novi Travnik, dobilo najsodobnejšo in največjo tovarno odkovkov v državi.
Večja proizvodnja v Boru
BOR — Rudarsko-topilniški bazen Bor s približno 15.500 zaposlenimi že nekaj časa bije boj za uresniči tev protiinflacijskega programa. To je seveda dalo tudi nekatere proizvodne rezultate, zmanjšalo stroške proizvodnje in v nekaterih obratih so zmanjšali nadur no delo, kar je seveda dalo svoj finančni učinek. Proizvodnja bakra, kljub številnim težavam in ujmi v Majdanpeku na začetku leta, je bila v minulih devetih mesecih zadovoljiva. V tem času so proizvedli okrog 109.000 ton katodnega bakra, kar je za 1,5 odstotkov več od planiranega, povečali so tudi proizvodnjo zlata za 25,2 odstotka, srebra za 92,4 odstotka in selena za 11,9 odstotka. Za letos optimistično računajo, da bodo proizvedli 140.000 ton katodnega bakra, kar bi bil rekord.
Berite
Primorski dnevnik
POSLEDNJI DNEVI ŽIČNICE NA SKALNfCO?
Romarjev ni bilo
Raznih turiste- «AJn ni bilo — Kdo bo plačal cebo za to potegavščino? - r- Račun, debel 7,1 milijona dinarjev
NOVA GORICA, 24.	— Pobudnik za gradnjo gondolske žičnice na Skalnico (nekateri
ji pravijo tudi Sveta gora), ki naj bi jo na predlog investitorja, domačega Avtoprometa, dokončno ukinili (razmMitliali in razprodali po kosih, ker cele pač ni moč prodati), ker je vse od začetka obrat*VM|ja proizvajala izgubo, je bila občina Nova Gorica, kot je med številkami črno na belea) aapisano na papirju, ki ga je prizadet delovni kolektiv pred nedavnim poslal novogorlM občinski skupščini v presojo in odločitev.
NAJVEČJE PRAZNO PARKIRIŠČE — Širok, asfaltiran prostor ob spodnji postaji gondolske žičnice na Skalnico pri Novi Gorici, ki so ji že bili odšteti zadnji dnevi obratovanja.	Foto: N. L.
Med tem se je zadnjega septembra — kot običajno vsako leto — žičnica na Skalnico že prenehala vrteti, in nai bi se tudi po 15. marcu spomladi ne zavrtela več. Oddelek za gospodarstvo novogoriške občine je sicer mnenja, naj bi izvršni svet občine posredoval pri Avto-prometu, da odločitev o prenehanju obratovanja žičnice odloži, dokler zares temeljito ne preuči vseh možnosti, ki bi žičnico na Skalnico morda vendarle še rešile oziroma postavile na rentabilne noge.
Muzej, hotel, gostilna
Gre za prvotno zamišljeni hotel in muzej in dobro gostilno na tej gori, ki naj bi privabljali k sebi še več že tako planiranih in neplanira-nih romarjev in drugih turistov.
Investitor pa je mnenja, da bi nekoliko zakasnela uresničitev,.{e zamisli še občutneje povečala izgubo, ki jo Je žičnica prinesla doslej, zato energično predlaga ukinitev ki- se pri tem medi vrsta- ■' sprašuje, kdo vse od žejnih in lačnih, ki niso bili ne odžejani, ne nasičeni, bo moral plačati visoko ceho za to tretjo in naj večjo gondolsko investicijo v Sloveniji.
Gondolska žičnica na Skalnico se je začela poskusno vrteti 13. avgusta 1968. leta, medtem ko sta bila (po običaju) tehnična in finančna kolavdacija opravljeni nekoliko kasneje. Ce se bojite številke 13.
Prve mesece po otvoritvi je bil obisk na žičnici bolj tako, kot pravimo, potem pa nič kaj prida boljši. Prizadeti so se tolažili, češ da že bo, samo da se na blizu in daleč razve, da se ljudje navadijo romati na goro po žici... Pa se niso in se men-
da tudi ne bodo več, kakor se je izkazalo doslej.
Podobna žičnica na Skalni-co se je namreč vrtela že pred vojno in je bila po podatkih, ki so bili na voljo snovalcem po vojni, visoko rentabilna, saj je letno prepeljala po okrog 100 tisoč potnikov, kar je za okrog 60 do 65 tisoč več, kot je znašalo letno število prevoženih potnikov na novi žičnici. Predvojna žičnica Je Imela kabine za šest potnikov, nova pa za 34. Okrog kilometer dolgo razdaljo med spodnjo in zgornjo postajo je premagala v sedmih do devetih minutah.
Pred začetkom nove gondolske žičnice so občinski možje zagotavljali, da ceste na Skalnico ne bodo vzdrževali, zato da bi ne delala konkurence moderni žičnici. Vsa ta leta pa so cesto redno popravljali in jo še vzdržujejo, saj ne mine dan, da je ne bi krpal cestar z lopato... Ko bi bili pri nas tako v skrbeh tudi za druge makadamske ceste, bi bilo skoraj prelepo. Tudi hotel in muzej na gori nista zrasla, kakor je bilo napovedano, in veliki enonadstropni romarski dom še zmeraj prazno strmi v dolino.
Krivo je šestilo
Čeprav je priznani strokovnjak načrtoval število potencialnih potnikov za skal niško žičnico, in sicer okrog 165 tisoč letno (samo tujcev za 120 tisoči), se je grdo uštel, to pa zato, kot trde Novogoričani, ker se mu je pri krogu, ki ga je začrtal okrog gore, neopazno neko liko razpotegnilo razmajano šestilo ...
1969. leta je žičnica zabeležila okrog 384 tisoč din (novih) poslovne izgube, razen tega pa je morala banki vrniti še 461 tisoč din na račun rednih anuitet. To le-
to je torej zaključila s skoraj 846 tisoč dinarji primanjkljaja, ki ga je morala vzeti iz skupne mošnje Avtoprometa. Lani je poslovna zguba znašala že 716 tisoč din, anuitete so znašale 534 tisoč din, kar je skupaj zneslo natanko 1.250.051 din ali kar 45 tisoč več kot leto poprej, ko je že zdavnaj minil čas za preplah, vendar ga nihče ni sprožil.
V šestih letih obratovanja je skalniška žičnica »ustvarila« 2,2 milijona din čiste izgube, podjetje je moralo poleg tega odplačati 4,8 milijona din anuitet, kar je skupaj 7,1 milijona din. Odplačati pa bo potrebno še 3,9 milijona din (do 1994. leta), kolikor znašajo vse obveznosti posojilojemalca, če žičnica takoj preneha obratovati.
»Bili so časi, ko je veliko ljudi romalo na Skalnico nad Novo Gorico (hodili so na Sveto goro), toda tisti časi so minili, še preden se je rodilh ideja o novi gondolski žičnici na Skalnico. So minili, žičnica pa je vseeno prišla. In zdaj sameva sebi in slučajnim prišlekom v opomin ali za spomin, kakor je komu ljubše. Casi se spreminjajo,« kot je pisec teh vrstic že 1972. leta spomladi zapisal v reviji Tovariš.
Bife se pa kar vrti...
Načrtovalci velike gondolske žičnice na Skalnico so pač naredili račun brez romarjev, ki jih je vsako lem vsaj štirikrat, če ne petkrat manj, kot jih je bilo nekdaj. Bo pa zato bife na spodnji postaji žičnice, ki sodi med najbolj popularne polnočne gostinske hiše novogoriške, še kaj prinesel notri, saj nemalokrat veselo obratuje tja v zgodnje jutranje ure. In rdeči stotaki meniavajo v njem lastnike kot za stavo.
NIKO LAPAJNE
Novi časi, nova vsebina
V'
Caršija nad čaršijami
Konji po sarajevski Baščaršiji ne peketajo več
Od našega sarajevskega dopisnika
Sarajevo, oktobra — čeprav se Da-mask severa — tako so v minulem stoletju Turki imenovali Sarajevo, M so ga po Carigradu imeli za najlepše evropsko mesto — s sodobnimi naselji širi na vse strani Sarajevskega polja, njegovo srce ostajajo nizke kolibe, haitice in ^hišice, med njimi pa nekaj večjih kamnitih stavb, na vzhodni oba-mi mesta ob Miljacki. To je po vsem svetu znana Baščaršija, čaršija nad čariijami, na kateri so nekoč trgovci iz Umira prodajali imenitno svilo, Mlečani so razstavljali naprodaj svečnike izjemne lepote, izdelki iz sarajevske BaSčaršije pa so romali po vsem svetu.
Toda od te zanimive četrti trgovcev in rokodelcev je ostalo bore malo iz starih časov Ostala je sicer Gazi-husrevbegova džamija, obnovili so Brusa-bezistan (pokrita tržnica, blagovnica), tudi Gazihusrev begov bezi-stan, celo MonCa-han (gostišče s prenočišči), ki je zadnji karavanseraj (go-stišče za karavanske potnike) na Balkanu. Toda Baščaršija ne bo nikoli več tisto, kar je bila pred vdorom Avstrije v Bosno in Hercegovino Novi časi so ji vtisnili novo dušo. In morda je tako prav. čeprav Sarajevčani iščejo na vse kriplje sredstva za vemo zgodovinsko obnovo Baščaršije.
Obrt! se menjajo s časom
Na Baščaršiji je bilo nekoč 81 obrti, toda čas je opravil z arakidžiji (izdelovalci kap), z bardakčiji (lončarji) in s havandžiji (rezalci tobaka). Včasih je kar 14 obrtnikov izdelovalo konjeniško opremo za enega jezdeca. Toda konji ne peketajo več po Baščaršiji (tudi motoma vozila ne
smejo tja), pa tudi po Sarajevu ne več in tako so šle obrti v pozabo.
Čudovito šivanih bosenskih sedel ne potrebuje nihče več, zdaj sedlar namesto njih izdeluje torbice iz skaja, pasove, tokove za otroške pištole in podobno.
Opank skorajda ni več videti na nogah, toda ta obrt se je obdržala zaradi tujcev, ki jih otipavajo, ko v grozdu visijo pred delavnico in stare Nemke malce histerično vreščijo: »Ach, so original!«
Tudi za izvezene telovnike, ki so del narodne noše, ni bilo pravega zanimanja. Zdaj gredo menda malce bolj v promet, kajti marsikatero mlado in razvajeno dekle odšteje zanj denar svojih staršev na mizo, da ga bo oblekla, ko bo šla v disko klub. Ko je pa tako hipi!
Pred sto leti Je neki baščaršijski obrtnik veliko noči prečul brez sna, da je izdelal čudovit pokrov za posodo v obliki koklje s piščeti. Podaril ga je Topal Osman paši, ki se je z njim potem bahal pred francoskim konzulom. Kakršna ie Baščaršija danes, bi morda Topal Osman paša dobil v dar širok pas iz skaja z indi-jančevo ali kavbojevo glavo na sponki
Kovanje v bakru, srebrn in zlatu pa je še vedno najmočneje ohranjena obrt na Baščaršiji. Toda lepi izdelki v
izložbah so večinoma prekriti s patino predvojnih in še starejših časov. Kovači zdaj tolčejo iz pločevine bolj pladnje, gonge, pepelnike, kavne servise, cigaretnice in podobno. Hkrati lahko radovednež pri njih najde vse mogoče starinske kovane predmete — od novcev do bogato okrašenih pištol in starih posod. Tako postajajo kovači tudi starinarji.
Vendar so prav ti obrtniki ohranili staro navado, da nimajo cen v izložbi in se je mogoče za vsak predmet dolgo pogajati. Prodajalec najprej ugotovi, kakšne narodnosti si in kakšen denar imaš, šele potem pove ceno. Samo za barantanje mora biti drugačen človek, kot sem jaz.
»Koliko stane tisti pločevinasti gong?« sem vprašal mojstra kovača, ki je stal med vrati ter čakal na kupce.
»Slovenec?« je takoj uganil.
»Tako je.«
»Dva tisoč petsto dinarjev,« je odvrnil.
»Starih?« sem se hotel prepričati.
Možakar me Je pogledal, kot da sem lahko vesel, da se je sploh pogovarjal z menoj, nato se je molče obrnil na petah In izginil v delavnici. Sele ko sem se dovolj približal gongu, sem videl, da je pločevina srebrna in da je verjetno mislil nove dinarje.
Na Baščaršiji je zdaj več čevapčičem, slaščičarn, kavarn, burekčičarn, gostiln, bifejev, lokalov, špelunk, hramov in pekam kot pa obrtniških delavnic. In v vsaki gost ali dva. Toda nekateri lokalčki so zelo prijetno urejeni. Vonj po kavi se prepleta z vonjem po čevapčičih, turškega medu na kile, sladko pecivo je zloženo v skladovnice, boža (pijača iz kvasa, sladkorja in vode) se hladi v steklenem valju.
Ljubav mi oprosti...
V starih trgovinicah in delavnicah so se naselili novi ljudje. Po napisih izve obiskovalec, kaj se skriva za temačnim oknom: popravljalnica nogavic, zlatarna Celje, filigranstvo, servis za električne aparate, kemična čistilnica, pasarstvo, ključavničarstvo, kleparstvo, popravljalnica koles, vezilj-stvo, prodajalna igrač, knjigarna (v resnici časopisni kiosk), urar, poročne čipke, celo odvetnik ima svojo pisarno v star) bajtici. V bližini pa prodajalna gramofonskih plošč, iz katere se po zvočniku razlega: »Ljubav mi oprosti, draga .« Iz sosednje ka-fedžinice pa se razlega vmes sodobnejši hit: »Jeee, jeee, jeee...«
Okoli trga so posedle stare ženske v črnem. Pred seboj so postavile skla dovnice pisanih nogavic iz debele domače volne. Pletejo, pogovarjajo se in čakajo morebitne kupce. Otožen dih trgovk s stare Baščaršije.
Okoli turške česme je jata golobov, ki jih je več kot sto, prav toliko jih poseda po nizkih strehah.
Pot me je zanesla mimo Gazihus-revbegove džamije. Med vrati je bil starček. Na stolčku poleg sebe je razgrnil svoje blago. Lističi z arabsko napisanimi molitvami. Za vsak primer, če kupčija s tem ne bi zacvetela, ima poleg še nekaj obeskov za ključe in ogrlice iz lesa.
V ulici na levi so stali po pločnikih prodajalci rabljenih predmetov. Tam se dobi vse — od otroškega vozička, plastičnega balona za vino, polomljenega mlinčka za kavo in starega okovja pa do oguljene nepremočljive ponjave.
Majhen trg blizu džamije so zasedli prodajalci lesenih spominkov. Poleg dolgih cigaretnih ustnikov v obliki pipe so tudi leseni krožniki in čaplje, kot jih prodajajo kjerkoli ob morju. Spodaj, pred mizo so v škatli pleteni copati in navijalke za lase.
Takšno sem videl Baščaršijo prvič. Toda ni mi dalo miru, pa sem jo obiskal še drugič in tretjič in četrtič. Zdaj zaidem večkrat tja. Postala je privlačna, zdi se mi, da sem jo šele začel spoznavati. Prvič sem jo le površno videl.
Zdaj vidim med sprehodom po čaršiji stare sarajevske trgovce iz Se-limovičevih romanov. Možakar, ki razgrinja oguljeno povoščeno ponjavo, se mi zdi kot nosač Samuel iz Samokov-ijijeve povesti, ki si je želel najprej na malo trgovati, da bi začel potem na veliko, toda sanje so mu padle v vodo.
Na pročeljih starih stavb opažam sledove neke arhitekture, ki je del bogate kulture, bogatejše kot je naša. Cesma sredi trga pripoveduje o tem, da je Baščaršija imela vodovodno omrežje že pred petsto leti. C mi ožgani tramovi nedavno pogorelih de-
lavnic v ulici Bravadžiluk mi ponazarjajo leto 1697, ko je princ Eugen Sa-voyski požgal Baščaršijo in celo Sarajevo Se mnogo drugih požarov je preživela ta četrt.
Zdaj se potikam po starinarnah in brskam po policah, med kovači, ki kujejo baker, zlato in srebro, pod njihovimi drobnimi udarci nastajajo nove umetnine, ki bodo nekoč imele prav takšno patino, kot dragocenosti, ki jih občudujem v izložbi.
Življenja ni konec
Sarajevčani se trudijo Baščaršijo obnoviti zgodovinsko verodostojno. Toda kamni in opeke ne morejo pričarati vsega tistega, kar je minilo V zgodovinsko posnetih stavbah ne bodo več zaživele obrti ki so bile potrebne nekoč. Pod napušči nizkih streh se meša novo s starim. To se je Baščaršiji vedno dogajalo
Kadarkoli je čaršija pogorela — in to ni bilo malokrat — nikoli ni bila enako obnovljena. Obrti so stoletja nazaj izumirale in nastajale so nove. Ko so bili v Sarajevu gospodarji Turki, je bila to orientalska čaršija. Ko so vdrli Avstrijci, se je čaršija spremenila. Staro se je pomešalo z novim. Po vojni je bila sprememba še večja. Toda vsaka nova podoba čar-šije je ohranjala nekaj starega. Katera je prava, katera ustreza zgodovini?
Verjetno nobena Caršija se je venomer prilagajala duhu in potrebam svojega časa in zato tudi je, kakršna je sedaj. Prav zaradi tega prilagajanja se je ohranila, zato ne bo izumrla, pač pa bo utripala s časom naprej.
Se vedno pa bo potrjevala zapis nekega tujega turista: »Pogosto pustimo del sebe v mestih, ta jih obiščemo, toda v Sarajevu vedno ostane delček’ našega srca«.
Morda tudi zaradi BaSčaršije. Takšne, kakmša je.
Bogdan Novak
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORI
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MEHIKI
V TRETJI AMATERSKI NOGOMETNI LIGI NA GORIŠKEM
NOGOMET
|| KONJSKI SPORT
27. T.M. V TRSTU
Po zmagi Sovjetov nad Japonci Poljaki na prvem mestu lestvice
V ženski konkurenci se borita za naslov SP le SZ in Japonska
MOŠKI
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu vse bolj preseneča reprezentanca Poljske, ki je trenutno sama na vrhu lestvice. V medsebojnem spopadu so namreč sovjetski odbojkarji premagali odlično Japonsko (v samih treh setih!), s tem pa so tudi omogočili Poljakom, da so začasno na vrhu lestvice. Kot je znano je namreč Poljska v prvem kolu premagala SZ s 3:2. Največje presenečenje dneva torej predstavlja zmaga Sovjetov s 3:0 nad Japonsko. To srečanje je bilo dokaj razburljivo, saj so zastopniki SZ v setih zmagali takole 15:10, 16:14 in 18:16.
V tem kolu je Poljska s težavo odpravila NDR s 3:2 (15:7, 15:9, 13:15, 12:15, 15:5). V tretjem srečanju kola pa je ČSSR premagala Romunijo s 3:1.
Po 3. kolu (v skupim od 1. do 6. mesta) je začasna lestvica naslednja: Poljska 6, SZ in Japonska 5, ČSSR in NDR 4, Romunija 3.
Izidi 3. kola (skupina od 7. do 12. mesta):
Bolgarija - Nizozemska	3:0
Kuba - Belgija	3:2
Mehika - Brazilija	3:2
LESTVICA
Bolgarija 6, Brazilija, Mehika in Kuba 5, Belgija in Nizozemska 3.
Izidi 3. kola (skupina od 13. do 18. mesta):
Francija - Tunizija	3:0
Južna Koreja - Egipt	3:0
ZDA - Kitajska	3:0
LESTVICA
Kanada - Venezuela	3:2
Dom. republika - Portoriko 3:1 LESTVICA
Italija in Kanada 6, Venezuela 5, Dominikanska republika 4, Panama in Portoriko 3.
ŽENSKE
V ženskem finalu od 1. do 6. mesta se bije ostra bitka med SZ in Japonsko. Obe reprezentanci sta trenutno na vrhu lestvice še neporaženi.
Izidi 3. kola (od 1. do 6. mesta): SZ - NDR	3:0
Južna Koreja - Madžarska 3:0 Japonska - Romunija 3:0 LESTVICA
SZ in Japonska 6, Južna Koreja, Romunija in NDR 4, Madžarska 3. Izidi 3. kola (od 7. do 12. mesta): Kuba - ZDA	3:0
Mehika - Kanada	3:2
Peru - Poljska	3:2
LESTVICA
Kuba 6, Poljska, Mehika in Peru 5, Kanada in ZDA 3.
Izidi 3. kola (od 13. do 18. mesta): Bolgarija - Filipini	3:1
Kitajska - Nizozemska Brazilija - ČSSR
LESTVICA
Bolgarija in Brazilija 6, Kitajska 5, ČSSR 4, Filipini in Nizo-zemska 3
Izidi 3. kola (od 19. do 24. mesta): ZRN - Dominikanska rep. 3:1 Francija - Bahamski otoki 3:0 LESTVICA
ZRN 6, Francija 4, Dominikanska republika in Bahamski otoki 3, Portoriko 2.
3:0
3:2
3. NEDELJA:
Ogrevanje (tek), specifične vaje, ponovitev teorije glede palic in smuči, ponovitev vaj s smučmi iz 2. nedelje, vaje v hoji s smučmi navkreber (stopničke), za zaključek tekma (mali tekaški slalom, po možnosti s smučmi, upoštevajoč zmožnost prisotnih, teorija.
Odziv je bil res zadovoljiv zato se bo takle trening pričel že jutri, nadaljeval 3. in 10. novembra, predvidoma na Proseku ali v Bazovici
Selma M.
STRELJANJE
Goriška strelska družina bo priredila v soboto, 26. t. m. in v nedeljo 27. t. m. ter 3. in 4 novembra turnir v streljanju z zračno puško in pištolo. Tekmovanja se
Mladost-Sovodnje: jutri prvi slovenski derbi v Doberdobu
V obeh vaseh vlada za to tekmo veliko zanimanje
Jutri se bosta v Doberdobu srečali nogometni ekipi Sovodenj in Mladosti. To je prvi letošnji derbi med tema slovenskima ekipama. V slovenskih športnih krogih, posebno v Doberdobu in Sovodnjab, vlada za tekmo veliko zanimanje. Oba tabora sta namreč prepričana v svojo zmago, čeprav bi se, verjetno, ekipi sporazumeli tudi za cel rezultat.
Kdo ima prednost v tej tekmi?
Do sedaj nimata ne Mladost ne Sovodnje točke na lestvici. Ekipi sta namreč dvakrat odšli poraženi z igrišča. Po našem mnenju je so-vodenjska ekipa tehnično nekoliko boljša od Doberdobcev. V obeh dosedanjih tekmah je pokazala boljšo skupno igro, kar bo seveda imelo svojo težo na tem srečanju. Doberdoba pa igrajo pred lastno publiko (kljub temu izgleda, da bo v Doberdob prišlo veliko sovodenj-skih navijačev) in se bodo borili do
fjuorvu xxi j/iowxw. i	v txxAjtx	» j—,      
lahko udeležijo vse strelske sku- | zadnjega za dosego pozitivnega re-pine iz naše dežele. Lani je turnir . zultata.
osvojila strelska družina iz Vidna. | Lani sta ekipi zmagali vsaka
enkrat (vedno na lastnih igriščih). Če se bo nadaljevala ta tradicija bo torej zmaga šla doberdobski Mladosti.	P. R.
Včeraj' prekinitev
Karpov in Korčnoj sta včerajšnjo 16. partijo prekinila po 40. potezi. Ob prekinitvi ima Karpov kmeta več.
Cagliari - Varese 1 Cesena - Fiorentina 1 Inter - Bologna	1
Juventus - Ascoli 1 L.R. Vicenza - Torino 1 Roma - Milan	1
Sampdoria - Napoli 2 Ternana - Lazio	X
Catanzaro - Brescia 1 Palermo - Verona X Sambenedett. - Foggia 1 Modena - Giuiianova 1 Reggina - Messina 1
X 2
Val optimizma pri Pro Gorizii po nedeljski zmagi
Nedeljska zmaga na domačih tleh proti Dolu je prinesla val optimizma v vodstvu nogometnega kluba Pro Gorizia in tudi med samimi navijači. Goričani so namreč v tej tekmi pokazali nadpoprečno igro na zelo blatnem igrišču. Dobro je zaigrala predvsem obramba, ki je do sedaj bila ranljiva točka goriške ekipe. Domeneghetti, Furlani, Zo-ratti in Torninovi s obili vedno zanesljivi in so večkrat pomagali sredini igrišča pri gradnji napadalnih akcij. Tudi v napadu smo lahko videli lepe kombinacije med O-mizzolom in Zuttionom. Tokrat pa je slabo igral Ridolfi, ki se ni znašel na tako težkem igrišču.
Pro Gorizia bo odigrala zdaj dve razmeroma lahki tekmi. Srečala se bo namreč z zadnjima ekipama na lestvici in sicer z Montebelluno in Rovigom. S prvo bo igrala v gosteh. Trener Franzon je mnenja, da bo goriška ekipa lahko osvojila točko, če ne celo dve. V naslednjem tednu bo v Gorici gostoval Rovigo, ki bi ne smel predstavljati velike ovire. Po teh dveh tekmah bodo Goričani odigrali dva derbija. Prvi bo s Triestino, dru I gi, v Gorici, z Lignanom.	.
I	P. R. I
Časnikar ji na sulky jih
Nastopili bodo v finalni dirki vsedržavnega tekmovanja
Italijanski časnikarji, ki se udejstvujejo v konjskem športu, bodo i-meli 27. t.m. v Trstu (na Monte-bellu) finalno tekmovanje, katerega organizira skupina Združenja italijanskih športnih časnikarjev Furlanije-Julijske krajine, skupno z upravo dirkališča Montebello, deželno ustanovo, vladnim komisariatom, tržaško in miljsko turistično ustanovo itd. Prireditelji tekmovanja so pripravih tudi okroglo mizo z naslovom: «Konj, osebnost nedelje». Okrogla miza bo
...............................mm

1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi drugi
2
1
X
X
2
1
1
2
1
X
1
2
X
2
2
1
danes v časnikarskem krožku v Trstu (ob 10.30). Sodelovale bodo vidne osebnosti deželnega športnega, kulturnega in umetniškega sveta.
Svoj nastop na tekmovanju v Trstu so že zagotovili časnikarji iz vse Italije. Tržaške barve bo branil Re David, ki bo nadomestil obolelega Borisa Persoglio.
Prireditve se bo udeležil tudi predsednik Združenja italijanskih športnih časnikarjev Crespi, skupno s tajnikom Gineprom.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 26. oktobra 1974
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
14.30	pri Sv. Sergiju
De Macori — Olimpija ZAČETNIKI
15.30	v Štandrežu Juventina — Torriana
»vojna streisKa oruzina iz viaria. | r-am sui eiupj	°
.............n,......................................................................................................................................................milimi
TURNIR PRIJATELJSTVA ZA KADETE
KOŠARKA
Po zmagi proti Italsidru borovci še vedno v vodstvu
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH
Kraški derbi Vesna-Primorje osrednii doaodek četrtega kola
ODBOJKA
MLADINKE
20.30	v Dolini
Breg — Sloga
JUTRI
NEDELJA, 27. oktobra 1974
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	na Bazovici
Borovi člani bodo jutri gostovali v Tržiču
Zarja v težavah (s sestavo ekipe) - Nevaren nasprotnik inventine
Južna Koreja in ZDA 6, Kitajska 5, Francija 4, Egipt in Tunizija 3.
Izidi 3. kola (skupina od 19. do 24. mesta) :
Italija - Panama	3:0
OHVESTH.A
ŠD BREG vabi vse otroke do 15. leta starosti iz dolinske občine na otroško telovadbo, ki bo v občinski telovadnici, danes, 26. oktobra, s pričetkom ob 15. uri.
ŠD Breg nadalje sporoča vsem tistim, ki bi radi gojili mini-basket, da so se začeli treningi in vpisovanje v dolinski občinski telovadnici po tem vrstnem redu: za letnike 1964, 1965, 1966 in 1967 vsak torek in petek od 15.30 do 16.30.
za letnike 1963, 1962 in 1961 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30.
* * *
SPDT vabi proseške otroke na predsmučarski suhi trening v nedeljo, 27. okt. Zbirališče ob 10. uri na Kržadi. S seboj naj prinesejo smučarske čevlje in palice.
* ★ *
AO SPDT obvešča, da se plezalni tečaj prične v nedeljo, 27. okt. Zbirališče na Kržadi na Proseku pri telefonski kabini ob 9. uri.
* * *
SPDT obvešča, da se suhi trening za otroke L, 2. in 3. smučarskega razreda prične v nedeljo, 27. okt. na terenu poleg bazoviškega igrišča (cesta za Pesek — bo oznaka) ob 10. uri. Poravnava vpisnine na terenu (2.000 lir za 3 nedelje). Otroci naj prineso telovadno oblačilo, smučarske palice, rokavice, vetrovko.
★ * *
SPDT obvešča, da se v ponedeljek. 28. okt. prične 1. lekcija predsmučarske telovadbe za odrasle (obenem bo sestanek za dogovor glede urnikov in sprejem novih prijav). Točno ob 20. uri v dvorani PD I. Cankar, Ul. Mon-tecchi 9/IV
* * ★
SPDT obvešča, da zaradi nezadostnih prijav odpade tečaj predsmučarske telovadbe za otroke v mestu.
* * *
SPDT obvešča da se tečaj predsmučarske telovadbe v Križu prične v torek, 29. oktobra ob 17. uri. Votli A. Švagelj. Vaje bodo v Ljudskem domu.
TELOVADBA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Naslov za Turiščevo
VARNA, 25. — Sovjetinja Ljudmila Turiščeva je prepričljivo o-svojila prvo mesto v mnogoboju na svetovnem telovadnem prvenstvu v Varni. Sovjetinje so sploh uveljavile svojo premoč, saj imajo na prvih mestih kar štiri svoje predstavnice.
LESTVICA:
1	Ljudmila Turiščeva	(SZ)	78,450
2	Olga Korbut (SZ)	77,650
3.	Angelika Hellmann	(NDR)	76,875
4.	Saadi (SZ)	76,425
5 Sikarulidze (SZ)	76,400
6. Zinke (NDR)	76,325
SMUČANJE
V ORGANIZACIJI SPDT
Predsmučarski suhi trening
SPDT si je letos za predsmučar-sko pripravo svojih članov in simpatizerjev (predvsem najmlajših) pripravilo svojevrsten program, ki obsega delo treh nedelj. Poleg tradicionalne predsmučarske telovadbe, ki, žal, zaradi izvenšolske prezaposlenosti otrok in mladincev ne doseže nobeno sezono večjega uspeha in ne igra torej tiste vloge, ki si jo prireditelji vselej želijo, je za letos SPDT zasnovalo svojevrsten predsmučarski program za nedeljska jutra.
Predsmučarski suhi trening, ki traja 3 nedelje, obsega sledeče:
1.	NEDELJA:
Ogrevalne vaje (tek), specifične telovadne vaje (izvajanje počasno), vaje s smučarskimi palicami, kratek počitek, med katerim se vrstijo teoretične vaje (terminologija, aktualnosti iz smučarskega sveta), spet kratko ogrevanje, nato za zaključek «krono-tekmica» med pali-cami-
2.	NEDELJA:
Ogrevanje (tek v različnem ritmu), specifične vaje (hitrejša izvedba), ponovitev vaj s smučarskimi palicami, ogled smuči (posebno vezi), vaje s smučmi na mestu, koordinacija s palicami, za zaključek tekma (mešani kros).
Turnir prijateljstva kadetov Bor — Italsider 86:72 (39:30)
BOR: Žerjal 13, Mazzucca 13, Siega 8, Košuta 8, Parovel 12, Perko 4, Volk 2, Ražem 14, Udovič 6, Furlan 6.
SODNIK: Lakovič.
PROSTI METI 6:10.
Borovi kadeti so na turnirju prijateljstva osvojili novo zmago. Tokrat so naši košarkarji premagali Italsider. Varovanci Renata Štok-Ija so bili v težavah le v začetnih minutah tekme, ko so bili gostje dokaj nevarni v napadu. Kaj kmalu pa so uredili obrambo in so s hitrimi protinapadi dosegli vrsto košev. S tem so si tudi priborili zanesljivo prednost 10 točk, ki so jo do konca srečanja še povečali.
V Borovih vrstah so na splošno vsi zadovoljili. S to zmago pa je Bor ohranil prvo 'tttesto v lestvici. O zmagovalcu legb turnirja bo odločalo srečanje med Borom in Sabo, ki bo v ponedeljek, 28. oktobra.
Jutri Borovi člani
proti tržiškemu POM
Borovi člani, ki so prejšnjo nedeljo v prvem kolu promocijskega prvenstva želi visoko zmago, bodo jutri v tem prvenstvu počivali. Zaradi tega bodo izkoristili priložnost za odigranje prijateljske trening tekme proti močnemu moštvu POM iz Tržiča, ki nastopa v drugi skupini promocijskega prvenstva in ki je eden od favoritov za prvo mesto v tej skupini.
Tekma bo jutri, ob 9. uri v občinski športni palači v Tržiču. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Fabjan, Škrk, Ambrožič, Kralj, Per-tot. Klobas, Koren, Vatovec, Guštin in Sosič.
NOGOMET
PRIJATELJSKI TURNIR
Dan«s dvakrat KASTA-Trgovska
V Križu vlada izredno zanimanje za današnji tekmi v okviru 1. turnirja Kaste, ko se bodo potegovale v zaključnih srečanjih: Kasta senior — Trgovska B za 3. mesto in Kasta junior «orange» — Trgovska A «beli» za 1. mesto, «žogobrcni festival» se bo pričel ob 14. uri.
«Leit motiv» prvega srečanja bo starostna razlika med nasprotnimi
moštvi, ki presega celo 30 let med najstarejšimi in najmlajšimi igralci. Veterani, ki si še ližejo rane iz zadnjega srečanja so precej potrti, sveži mladoletniki pa so nasprotno kar evforični m prepričani o svoji zmagi.
Glede drugega srečanja naj prenesem telegrafično izjavo anonimnega predstavnika ekipe «orange»: «Pridno treniramo, v postavi bodo spremembe, preglavice nam dela nasprotnikovo levo krilo.» Da, «beli» verjetno mnogo zaupajo v prodorne sposobnosti Grmeka, toda ne smejo podcenjevati nasprotnikovih «rafalov», ki dišijo po tulipanih...
Tekmi bosta ob vsakem vremenu, sledila bo «paštašuta», ob zaključku pa še resnejši pomislek: občinstvo bo imelo v soboto pred očmi kar štiri generacije «trgovcev» tehničnega zavoda iz Trsta; med njimi so vedno izstopali nadarjeni in obetajoči 'nogometaši, a precej žalostno je, da ni nihče izmed njih dosegel vidnejših ciljev v svoji karieri... upamo pa še vedno na najmlajše rodove...!
GOLF
LA ROMANA, 25. — Po tretjem dnevu ženskega svetovnega prvenstva v golfu v La Romani (Dominikanska republika) so predstavnice ZDA zanesljivo na prvem metsu.
ZAČASNA LESTVICA:
1.	ZDA 467,
2.	Italija 477,
3.	Avstralija 481,
4.	Španija 481, 5. Velika Britanija 482, 6. Južna Afrika 482, 7. Švedska 482, 8. Francija 493.
Delovanje ZSSDI
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da je nudilo vsem društvom na Tržaškem in Goriškem anketne pole, katere morajo društva vrniti do 10. novembra.
* * *
Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119.
2.	AMATERSKA LIGA
V središču pozornosti nedeljskega četrtega zavrtljaja bo prav gotovo kraški derbi Vesna — Primorje.
Vesna je slabo startala, kar je prisililo vodstvo, da je ojačilo moštvo z nabavo Bortollotija (Aurisi-na) in Samca (Breg): Po vključitvi teh dveh pa je Vesna doživela dva poraza, kar je zbudilo v Križu precej govoric.
Primorje ima le dve točki. To pripisujejo dejstvu, da so letos voditelji popolnoma obnovili moštvo in ker ima trener na razpolago premalo nogometašev.
Izid tega derbija bo zato zelo važen za obe enajsterici. V primeru poraza bi dobili res hud udarec, saj sta trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Predvidevanja so tvegana, vendar ima Vesna večje možnosti za zmago, ker trener Košuta nima problemov s sestavo moštva! Tféhér Vatta (Primorje) pa bo odsoten zaradi bolezni. Zaradi bolezni bosta poleg Vatte verjetno odsotna tudi Blazina in Rustja in tako ostanejo trenerju na razpolago le Kapun (Štoka), Cimolino, Race, Sugan, Tomizza, Drioli, Barnaba, Guštin in Bolcich. Kdo bo izpolnil prazna mesta? Na Proseku se širijo govorice, da so voditelji Primorja sklenili nabaviti nekaj nogometašev, ki služijo vojaški rok v bližnji vojašnici na Opčinah, če je to res, bomo verjetno videli že jutri.
* * *
Po lepi zmagi nad Isonzom bo Zarja sprejela v goste Duino. Za to srečanje (v katerem nameravajo Ba-zovci odnesti vsaj točko) ima trener Scavuzzo probleme s sestavo moštva zaradi nekaterih poškodb in diskvalifikacije S. Križmančiča. V nedeljo bi morala Zarja nastopiti v sledeči postavi:	Favento, S. Metlika, R.
Marc, D. Metlika (D. Marc), V. Križmančič, Samese, Poropat, Bon, D. Grgič, žagar, Grahonja, 12. Turco, 13. Ražem.
Juventina bo sprejela v goste solidni Portuale, ki je v začetnem delu prvenstva pokazal, da bo trd oreh za vsako ekipo, štandrežci so v lanskem prvenstvu uspešno kljubovali prav močnejšim ekipam in če bodo to ponovili tudi letos, Portuale v štandrežu gotovo ne sme računati na zmago.
3.	AMATERSKA LIGA
Deževno vreme je prejšnjo nedeljo oviralo reden potek prven-
stva. Medtem ko so na Goriškem odigrali vse tekme, so na Tržaškem odigrali 10 od 16 napovedanih
tekem.
SKUPINA N IZIDI:
Vermegliano - Falco	2:3
Lib. Tržič - Poggio	0:2
Sovodnje - Fogliano	2:3
Romana - Mladost	0:4
Torriana B - Staranzano 0:6 Viilesse - Fossalon	2:1
LESTVICA
Fogliano, Viilesse in Poggio 4, Vermegliano, Falco in Romana 2, Fossalon, Lib. Tržič, Sovodnje, Staranzano in Mladost 0, Torriana B (izven konkurence).
PRIHODNJE KOLO Falco - Torriana B, Poggio-.’’ Vermegliano, Fogliano' - Llb. Tržič, Mladost - Sovodnje, Staranzano - Viilesse, Fossalon ••^'Romana.
SKUPfNA O - ' ■	■■
IZIDI:
Bar Veneto - Domio	1:3
Lib. Rocol - Aurisina	prek.
Lib. Sv. Marko - Breg	1:0
CGS - Baxter	1:0
Acconciatori - Esperia SA odgod.
LESTVICA
Lib. Sv. Marko in CGS 4, Aurisina, Breg, Union in Domio 2, Esperia SA, Baxter, Acconciatori, Lib. Rocol in Bar Veneto 0.
PRIHODNJE KOLO Esperia SA - Union, Baxter - Acconciatori, Breg - CGS, Aurisina -Lib. Sv. Marko, Domio - lib. Rocol.
SKUPINA P IZIDI:
Ginnastica - Don Bosco	1:2
Inter SS - San Vito	3:0
Op. Supercaffe - GMT	2:0
(Ostale tekme so bile odgodene)
LESTVICA
Don Bosco in Op. Supercaffe 4, Inter SS 3, GMT 2, San Vito, Campi Elisi, Edile Adriatica, Edicolor, Ginnastica 1, Lib. Opčine, Zaule in Fiamma 0.
SKUPINA Q
Odigrali so le eno tekmo, v kateri je De Macori z lahkoto odpravila ekipo Pellicana 4:0 in s tem dohitel na vrhu lestvice Barcolo, Primorec, Lib. Prosek in Gajo.
PRIHODNJE KOLO Virtus - Barcola, Lib. Prosek -Lib. Sv. Sergij, Roianese - Primorec, Gaja - Sampvito, De Macori -Olimpija.
* * *
Jutri bodo odigrali tretje kolo. Na Goriškem bo na sporedu derbi
Mladost - Sovodnje v katerem star-tata obe ekipi na zmago. V prvih dveh tekmah sta doživeli obe enajsterici poraz. Zato hočeta v tem derbiju pokazati svojim navijačem, da nista v krizi. Če pogledamo lansko sezono ugotovimo, da so 1. derbi prav tako odigrali v Doberdobu, kjer je presenetljivo zmagala Mladost. Bo to tudi tokrat uspelo Do-berdobcem, ali pa jih bodo So-vodenjci presenetili?
Na Tržaškem bo Union gostoval pri Esperii SA, od koder bi se morali Podlonjerci vrniti s točko v žepu.
Brežani bodo sprejeli v goste presenetljivo ekipo CGS, ki je o-svojila že štiri točke. V tem srečanju so vsekakor «plavi» favoriti.
Primorec bo gost Roianeseja in (ker igrajo na Padričah) menimo, da se; bodo Trebencd vrnili domov s celotnim, izkupičkom v žepu.
Gaja bo na Padričah igrala proti ekipi Sampvita, ki je v prvi tekmi dobila kar pet golov. Ker so gajev-ci bili v otvoritveni tekmi tega prvenstva precej prodorni, upajo, da bedo spet odnesli dve točki.
Olimpija bo igrala že danes popoldne proti ekipi De Macori, ki jo vsi prištevajo med glavne favorite tega prvenstva. «Modro - beli» prav gotovo ne mislijo letos igrati podrejene vloge. Remi pa bi bil za Olimpijo že lep uspeh.
B. R.
JUTRI V TRSTU
Bonano mod favoriti
Večja kolesarska tekmovanja so se že zaključila, na sporedu pa so še razne meddruštvene dirke. V nedeljo bo tržaški klub Veterani Cottur priredil društveno tekmovanje, katerega se bodo lahko udeležili tudi člani drugih športnih društev. Tekmovalci vseh kategorij se bodo pomerili na 8 km dolgi progi od Ul. Fabio Severo do Obeliska na Opčinah. Start bo ob 10.30, kolesarji pa bodo startaii v presledkih dveh minut.
Za Adrio iz Lonjerja bodo nastopali med veterani Maver, Bonano in Vižintin, med mladinci Sosič, med amaterji Petelin, med začetniki pa verjetno Gorup.
Kakšne pa so napovedi?
V letošnji sezoni je Bonano že nekajkrat zmagal v vožnji na kronometer in ne bi smel niti tokrat razočarati na kratki progi.
Radi
14.30 v štandrežu
Juventina — Portuale * * *
14.30 v Križu
Vesna — Primorje
3. AMATERSKA UGA
14.30	v Doberdobu
Mladost — Sovodnje
+ * v
12.30	pri Sv. Alojziju
Esperia SL — Union * * *
14.30	v Dolini
Breg — CGS
* » •-
10.00 na Padričah
Roianese — Primorec * # *
14.30	na Padričah
Gaja — Sampvito
MLADINCI
11.15	stadion «1. maj»
Union — Roianese * * *
10.00	na Bazovici
Zarja — Giarizzole * * *
12.45 v Križu
Vesna — Costalunga * * *
9.00 na Proseku
Primorje — Primorec NARAŠČAJNIKI
10.15	na Opčinah
Op. Supercaffè — Vesna * * *
12.30	na Proseku
Primorje — lib. Sv. Marko * * *
12.45 stadion «1. maj»
Union — De Macori * * *
13.00	v Dolini
Breg — Rosandra * * *
10.00	v Štandrežu
Juventina — Virtus
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
9.00	v Tržiču
POM — Bor (člani)
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 28. oktobra 1974
ODBOJKA
MLADINKE
19.30	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Kontovel
TENIS
PRIJATELJSKO SREČANJE
10.00	na Padričah
Gaja — Slovan (Ljubljana)
---- Janko Perut
UMIRAJOČI
== CAS “ =
še dva dni sem počival, če me sestre niso vodile na preiskave z raznimi električnimi napravami, sem večinoma ležal. Merile so mi delovanje srca, možganov in kaj vem, kaj še. Včasih so me vsega zapletle v električne žice, pri tem pa so se držale resno, skrivnostno In sila pomembno. Tretji dan zjutraj pa mi je sestra naročila, naj se oh devetih oglasim pri zdravniku, ki me je bil pregledal.
«Tako, gospod. Nadaljnje preiskave so potrdile mojo domnevo, da gre za nekoUko hujši živčni pretres. Toda minil bo kmalu in bre«z hujših posledic.»
«Oprostite, gospod doktor, bi mi hoteli natančneje povedati, kaj pomeni, da bo stvar minila brez hujših posledic?»
«Že vojna sama na sebi je doživetje, ki zapusti posledice. Vi ste, no ja, kako bi rekel, neposreden udeleženec te vojne. Toda, preden vam natančneje odgovorim, vam moram zastaviti še nekaj vprašanj. Sklepam, da niste Anglež?»
«Ne, gospod, Slovenec sem. Jugoslovan.»
«Nikar ne bodite zadržani! Sprostite se! Podrobno se morava pogovoriti, kako je prišlo do tega živčnega zloma. Ste morda že kdaj prej čutili nemir, strah ah podobno?»
«Niti ne. Mislim, da ne. Sicer pa je pretresov za povprečnega vojaka več kot preveč.»
«VI ne spadate med povprečne. Nadaljujte, prosim!»
«Ne, mi v komandosu nismo povprečni. Predvsem smo vsi prostovoljci, ki se zavedamo svojih nalog in nevarnosti. Povprečneži bi kaj kmalu odpovedali. Sicer so že inštruktorji poskrbeli, da so se povprečnih in podpovprečnih znebili. Pri nas so se močno potrudili, da bi nas osvobodili predsodkov.»
«Kakšnih predsodkov?»
«Da smo ljudje in ne zveri.»
«Kako vam je uspelo vživljanje, da bi se počutili kot zveri? Je to vam uspelo?»
«Trudil sem se pač. Trudil zato, da bi se lahko uspešneje boril proti Nemcem. Sicer pa ne vem, ali mi je povsem uspelo. Očitno ne. Sami vidite, da . . .»
«Dobro. Preidiva k stvari! Kdaj ste prvič občutili, da je težko biti zver, kot temu sami pravite?»
«Ko sem podvomil, ali je Nemec, ali je bil tisti Nemec tudi zver.»
«Konkretno! Kdaj in kako.»
«Komandosi si tedaj, kadar smo v akciji, vedno pomagamo med seboj. Zato se pri bolj aii manj težkih, zoprnih ali nevarnih podvigih tudi vrstimo, tako da se nobeden ne more izmakniti. Pred dobrimi tremi tedni smo imeli nalogo potihoma zavzeti lesen most čez pritok reke Songro. Tedaj je prišla vrsta name. Tiho naj bi spravil s poti stražarja na mostu. In . . .»
«In?»
No, dejanje mi je uspelo, kakor se spodobi. Tako bi namreč rekli tisti, ki so nas učili. Toda videl sem njegov obraz, njegove oči . . .»
«No?»
«Bil je še tako mlad, z otroškim obrazom. In imel je oči... plave oči, ki so me očitajoče gledale... kot oči smrtno ranjene sme... Nič zlobe ni bilo v njegovih očeh. le očitek in obtožba. Tega pogleda nisem več pozabil. Ko se Je stražar zrušil,
so pritekli moji tovariši - komandosi in hiteli čez most, da bi likvidirali še ostale sovražnikove vojake. Jaz pa sem se naslonil na ograjo mostu, ker so se mi kolena šibila. V ustih se mi je nabiral gnus. Potem me je eden naših zgrabil za roke in me odvlekel s seboj. Jaz pa sem bruhal, bruhal...No, tudi to je minilo. Na zunaj sem se vedel, kot bi se ne bilo nič pripetilo. Trudil sem se, da bi pozabil. Nato pa smo šli na zadnjo akcijo in v njej je bdi pred mojimi očmi zadet najpriljubljenejši tovariš v našem vodu. Tisti, ki se je s svojimi čudnimi ustnicami vedno pačil in nas zabaval. Ko je umiral, so se mu ustnice prav tako spačile. Jaz pa sem se mu krohotal. Smejal sem se! V obraz sem se mu režal, ko je umiral, in tega krohota nisem mogel zaustaviti.»
Pri zadnjih besedah sem že skoraj zavpil. Potem sem se prijel za glavo in zajokal. Skozi solze sem čutil, da začenja breme polagoma padati z mene.
«Naša srca bi morala biti iz kamna, da bi mogla vse to prenesti. Gotovo je danes težko biti mlad. Prav je, da ste se potrudili pozabiti. Ne bi se smeli čustveno obremenjevati. Toda vi ste Slovan. Zaman vam to pripovedujem! Slovani znate samo ljubiti ali pa sovražiti. Mi, Angleži, smo drugačni. Bojim se, da. ne znamo tako ljubiti, in vesel sem, da ne moremo tako sovražiti, kot sovražite vi. Odmaknjeni smo na otoku. Težko je priti do nas. Morali bi biti Anglež in gledati v tej vojni nekaj resda neprijetnega, toda nekaj, kar je neizogibno. Mi se pač preprosto trudimo, da bi jo čdmprej in čim temeljitejše končali. Obravnavamo jo poslovno, kot nujno zlo.»
«Ampak, gospod doktor, jaz moram pozabiti. Moram! Teh dogodkov se nočem spominjati. Pomagajte mi, prosim!»
«Človek, dragi moj, se loči od živali zato, ker pomni preteklost in predvideva prihodnost. Samo človek more in mora nositi breme spominov. Če bi hoteli preveč nasilno pozabljati, bi se spomini umaknili drugam, v podzavest, tam pa bi še bolj škodovali. Bojim se, da ste tudi vi že preveč bremen zrinili v
podzavest. Ni treba pozabiti, ampak razumeti. Razumeti je treba neizbežnost posameznih dejanj, posameznih dogodkov. Razumeti morate ta čas, ki je tako krut, da se ne ozira na čustvovanje posameznikov. Vse to pa ne more večno trajati! Prihodnje leto ali še prej bo te vojne gotovo konec.»
«Toda zakaj moramo prav mi toliko prestajati?»
«Zakaj? Ne vem. Nikdar se ne prepuščajte samopomilo-vanju! Tale vaš vzklik mi ni všeč. Sicer pa je res, da se vsak človek rodi s krikom. Vse življenje je pravzaprav bolj ali manj pritajen krik.»
«Oprostite, najbrž sem res nekoliko zmeden. Res ne vem, zakaj sem to rekel.»
«Vse bo dobro. Prepričan sem, da se vam bodo živci kmalu popravili. Nekaj usedline vam sicer utegne ostati v podzavesti. Vračala se bo v podobi sanj. A naj vas ne vznemirjajo! Tudi to mine ali vsaj izgubi ostrino. Utegne se ponoviti v kasnejših letih, vendar v nedolžnejši obliki. Seveda, če ne pride do podobnih ponovitev.»
«Dobro, gospod doktor. Toda dovolite mi vprašanje, ki je sicer absurdno in se vam zato že vnaprej opravičujem. Kaj naj storim, da ne pride do ponovitve? Vojne ne morem ustaviti!»
«Ne, tega res ne. Toda lahko predlagam, da vas iz komandosa premestijo v zaledje.»
«Ne, nikar! Za zdaj še ne, gospod doktor. Sam sem si izbral drugačno pot, in to popolnoma prostovoljno. Sram bi me bilo oditi v zaledje.»
«Kakor veste. Zaenkrat vas bom predlagal za okrevališče v Helwanu, v Egiptu. Tam so zdravilni vrelci, ki vam bodo pomagali. Zdravilišče je sicer namenjeno le oficirjem, vendar upam, da bodo za podoficirja komandosa naredili izjemo. Prav posebej vas bom priporočil. Medtem pa počivajte in še naprej jemljite zdravila kakor doslej. Dokler jih boste jemali, tudi sanj ne bo. No, mislim, da sva se pomenila. Mnogo sreče!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	26. oktobra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo pr oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

Trst
SPOPAD MED JORDANIJO IN PALESTINCI V OSPREDJU RAZPRAVE
Odprtje arabske konference na vrhu v znamenju hudih notranjih sporov
Popolna podpora arabskih držav gibanju za osvoboditev Palestine Predsednik Sadat za postopno reševanje bližnjevzhodnega vprašanja
RABAT, 25. — Potem ko je sinoči kazalo, da se bo srečanje med zunanjimi ministri arabskih držav razbilo, so v teku dolge nočne razprave le dosegli sporazum. Gre za dokaj nestabilen sporazum, ki pušča mnogo senc na nekaterih točkah, ki pa bo omogočil, da se bo jutri srečanje državnih poglavarjev začelo brez večjih zastojev in ob navzočnosti predstavnikov vseh 21 držav, članic arabske zveze.
Prisotni bodo poglavarji vseh a-rabskih držav, razen iraškega predsednika El Bakra in libijskega voditelja Gedafija, ki ju zastopata ira-Ski podpredsednik Husein in libijski veleposlanik v Bruslju Al Atraš. Navzoči bodo vsi drugi, od Sadata do Feisala, od Asada do Bumedie-na. Navzoča bosta predvsem protagonista spora, ki je grozil, da bo povzročil hud razkol v arabskem taboru, jordanski kralj Husein in pa predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat.
Sporazum, ki so ga predstavniki arabskih držav dosegli v razburljivi nočni seji, ki je trajala do prvih jutranjih ur, zagotavlja, da mora vsak najmanjši kos osvobojenega ozemlja pripasti zakonitemu lastniku, se pravi palestinskemu ljudstvu. Resolucija torej odreka Jordaniji pravico, da zastopa Palestince, pravico, ki si jo je kralj Husein lastil vrsto let, kar je povzročilo ne malo razprtij in spopadov med njim in predstavniki osvobodilnega gibanja palestinskega ljudstva. Resolucija nadalje poudarja pravico gibanja za osvoboditev Palestine, da postavi svojo suvereno nacionalno oblast nad vsakim delom osvobojenega področja ter obvezuie druge arabske države, da nudijo čim večjo pomoč borbi palestinskega ljudstva.
Do sporazuma je prišlo kot smo dejali po dramatični nočni seji. Sinoči je kazalo, da je enotna fronta arabskih držav popolnoma razbita. Palestinska delegacija se ni u-deležila uradnega kosila in je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je zelo ostro obtožila večino arabskih držav, da zanemarjajo palestinsko vprašanje. Zastopnijc palestinske delegacije je dejal, da so Palestinci naveličani odlašanja ter da so pripravljeni takoj odpotovati iz Rabata. Katere so države, ki odlašajo z reševanjem perečega palestinskega vprašanja, niso povedali, domnevajo pa, da gre za Saudsko Arabijo, Maroko in Kuvajt, države, ki so bolj kot druge vezane na Združene države Amerike. Ko so Arafata, ki je ostal v Bejrutu, obvestili o noteku dogodkov, je sklical takojšnjo sejo vodstva palestinske osvobodilne organizacije, medtem ko ie v Rabatu kralj Hasan sprejel Palestince. Poseg maroškega kralja je bil kot kaže odločilen, tako da je najprej svet osmerice, nato na še svet zunanjih ministrov sprejel soglasno, razen Jordanije, resolucijo, ki podnira organizacijo za osvoboditev Palestine.
Medtem je tunizijski predsednik Burgiba odpotoval v Rabat, kjer se bo jutri udeležil odprtja konference na vrhu. Burgiba, ki ima 72 let, je najstarejši arabski državni poglavar. Njegova stališča so znana: popolna
povratek k resoluciji OZN iz leta j razuma med prizadetimi arabskimi 1947, ki govori o ustanovitvi dveh | državami. Sporazum bi omogočil do-držav v Palestini: arabske in Židov-j ločitev datuma za sklicanje konfe-
rence, brez njega pa bi bilo sklicanje jalovo. Obravnavati bo nadalje treba razprtije med raznimi a-rabskimi državami, še zlasti med Jordanijo in ostalimi člani arabskega tabora. Ob koncu pa bo treba dokončno poraziti nepopustljivo stališče nekaterih držav, ki zahtevajo «vse ali nič» ter uveljaviti stališče večine arabskih držav, ki so za postopno reševanje hudih vprašanj na Bližnjem vzhodu.
ske, kar naj bi bilo prvi korak za ustanovitev enotne palestinske države. Poleg tega je Tunizija ena od držav, ki si je najbolj prizadevala, da bi prišlo do rabatskega vrha, v upanju, da bi dosegli uresničljivo rešitev bližnjevzhodnega vprašanja.
Drugo vprašanje, zaradi katerega je Burgiba zagovarjal rabatsko konferenco je problem razdelitve surovin in pomoči državam v razvoju s strani bogatejših arabskih držav. Tunizija je predvsem kmetijska država, cd surovin pa razpolaga samo s petrolejem, ki ga črpa ENI pri El Borma.
Egiptovski tisk posveča v svojih današnjih komentarjih veliko pozornost konferenci arabskih državnih poglavarjev. Dnevnik Al Ahram, ki o-draža stališče predsednika Sadata, našteva štiri glavne točke, o katerih bo morala steči razprava. Prva zadeva možnost nadaljnjega umika i-zraelskih oboroženih sil z zasedenega ozemlja še pred dokončnim sporazumom. Gre za načelo postopnega reševanja bližnjevzhodnega vprašanja, ki ga je Sadat zagovarjal pred e-giptovskim parlamentom in ki v glavnem odraža stališča ameriškega državnega tajnika Kissingerja. Druga godkov na atenski univerzi, ko je točka zadeva sklicevanje ženevske. izgubilo življenje 34 ljudi, več kot konference, ki pa je odvisna od spo- 11000 pa jih je bilo ranjenih.
NiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin
OBTOŽBE NA TRAKU ZGOLJ POTEGAVŠČINA NA RAČUN VARNOSTNE SLUŽBE?
Grški Onerali izgnani na otok Kea
ATENE, 25. — Gorške oblasti so pregnale bivšega vojaškega diktatorja Papadopulosa in štiri njegove sodelavce na otok Kea blizu Aten, ker so nameravali izvajati teroristične akcije v svrho preprečitve svobodnih zakonodajnih volitev 17. novembra. V uradnih krogih so zanikali vest, da je bil aretiran in tudi izgnan gen. Joannides,, ki je pred časom poveljeval zloglasni vojaški vohunski službi in ki je direktno obtožen zaradi krvavih do-
STIRJE MINISTRI PRISILJENI K ODSTOPU
Van Thieujev režim v vedno večji stiski
v
Čistka v krogih vojske: obrambno ministrstvo odslovilo tristo sedeminsedemdeset častnikov, ki so imeli na plačilnih seznamih neobstoječe vojake
SAIGON, 25. — Thieujeva oblast, • ti dobro voljo in odsloviti tiste mi-
ki se je po pariškem sporazumu, podpisanem pred dvajsetimi meseci, čedalje bolj utrjevala, se je začela krhati, je dejal saigonski diplomat v svojem komentarju o odstopu štirih članov južnovietnamske vlade. Odstop je prav gotovo povzročil pritisk hude opozicije katoličanov in budistov. Opozicijski časopisi so že dalj časa obtoževali vlado in oborožene sile podkupovanja. Van Thieu je reagiral ostro in grobo: v zadnjem tednu je kar 17-krat ukazal zapleniti časopise, ki so ga obtoževali. V zadnjih dneh pa je opozicija zahtevala glavo ministra za informacije Hoang Due Nhaja, ki je eden od štirih ministrov, ki so odstopili.
Gre vsekakor za zmago skupne borbe tisočev Vietnamcev proti skorumpiranemu Thieujevemu režimu v znamenju odpora proti dolgotrajni vojni, ki je državo popolnoma izčrpala. Na odstop dela Thieujeve vlade je nedvomno vplivala odločitev ameriškega kongresa, ki je skrčil za polovico sklad, ki ga je predsednik Ford zahteval za Vietnam. Kaže, da bo kongres v prihodnjih dneh ta finančna sredstva še skrčil. Da bi si zagotovil nadaljnjo podporo Bele hiše, brez pomoči katere je njegov režim obsojen na propad, je Thieu moral pokaza-
Presenetljive izjave Borghesejevega pajdaša Orlanffinija o stikih s SID
Karabinjerski kapetan Labruna mu je baje svetoval, naj odpotuje iz Italije
RIM, 25. — Odvetnika De Jorio in. kov, o katerih je bral na časopis-1 prišlo na Portugalskem 25. aprila Giraldi, branilca Rema Orlandinija, | ju. Sam je bil presenečen, ko je | letos je neka tuja družba sklenila.
rimskega gradbenika, ki je trenutno v Švici, kamor se je zatekel, potem ko so ga sodne Oblasti obtožile, da je imel vidno vlogo v spodletelem poskusu državnega udara, ki ga je fašistični veljak Valerio Borghese skušal uresničiti decembra leta 1970, sta objavila daljšo izjavo svojega varovanca, v kateri slednji zagotavlja, da ni nikoli posnel traku z izjavami, ki mu jih pripisuje SID.
Orlandini pravi, da se je, potem ko so ga osvobodili iz zapora, zatekel v Švico, ker so mu z več strani grozili. V Švici je prišel k njemu karabinjerski kapetan Antonio Labruna, ki ga je poznal že tri
SID pripisal tolikšen pomen njegovim izjavam. Orlandini je nadalje dèjal, da 'itiil je v začetku oktobra Labruna telefoniral ter mu svetoval, naj odpotuje iz Italije ter mu je zato dal na razpolago denar in avto.
V zadnji številki tednika «Panorama» bo izšel članek, v katerem je rečeno, da je bivši poveljnik SID Miceli, ki ga je prav včeraj državni pravdnik osumil politične zarote in lažnih izjav, pred časom izdelal sporočilo, v katerem je odsvetoval imenovanje ministra Andreottija za predsednika vlade in sicer iz varnostnih razlogov. Do tega je prišlo preden je Andreotti se-
agent SID. Labruna je prišel v Švico, da bi skušal dobiti nekatere izjave, ki jih, pravi Orlandini, ni mogel dati, ker o dogodkih, o katerih je bil govor, ni imel najmanjšega pojma. Konec junija letos je Labruna prišel k Orlandiniju v spremstvu drugega častnika. Šli so na kosilo in Orlandini je kot sam zagotavlja opazil, da ga hočeta oba častnika privabiti v past. Zato je
_	___________ „	. . sklenil, da ju bo potegnil za nos,
podpora palestinskemu gibanju ter ter si je baje izmislil vrsto dogod-
BiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiniiimiitiiiitiiiiiiiiirMiiiiiiiuiHiiiiiitiiimiiiimiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
NABIRALNA AKCIJA JUGOSLOVANSKEGA RK
Predlog za konkretno pomoč poplavljencem
Konferenca mest Jugoslavije za sprejem ukrepov za trajno rešitev vprašanja poplav
leta in za katerega je vedel, da je stavil svojo desničarsko vlado, v
ZAGREB, 25. — Po podatkih, ki so jih podali na današnji skupni seji izvršnega odbora predsedstva republiške konference socialistične zveze in tajništva predsedstva konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine je v 14 občinah severne Bosne poplavljeno 6.500 hiš, 750.000 ha zemlje, med njimi 47.000 ha njiv in 345 km cest. Prebivalcem poplavljenega področja je treba čimprej poslati u-strezno pomoč. V ta namen bo Rdeči križ sprožil nabiralno akcijo. S sestanka je bil poslan predlog zveznemu in republiškemu izvršnemu svetu, da proučita možnosti dodelitve finančne pomoči prizadetim občinam in da se prouči možnost podpisa. oziroma odlaganja vračanja kreditov in sprejme zakon o ustanovitvi sklada solidarnosti za odpravo škode od elementarnih nesreč. Socialistična zveza in sindikati zahtevajo, da se mobilizirajo vse razpoložljive sile za pobiranje koruze in drugih kmetijskih pridelkov na poplavljenem področju.
Predsedstvo stalne konference mest Jugoslavije je z današnje seje pozvalo vsa mesta in občine, članice konference da nudijo pomoč za odstranjevanje posledic zadnjega potresa v Sloveniji in poplav na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Člani stalne konference mest so poudarili ,da je nastopil čas. da se trajno reši vprašanje zaščite od poplave, kajti štiri poplave na teh pod-
ročjih v zadnjih 8 letih so napravile tako škodo, da bi sredstva, ki so bila uporabljena za odstranitev posledic teh poplav zadostovala za trajno rešitev tega vprašanja. Na seji so sprejeli tudi predlog o ustanovitvi posebnega odbora, ki bo koordiniral vse zadevne akcije mest in občin in predlog, da se doseže samoupravni sporazum med mesti in članicami konference, da se od skupnih dohodkov občin dodeli določen odstotek v sklad za trajno obrambo od poplav.
«Molnija 1» v vesolju
MOSKVA, 25. — Sovjetska zveza je včeraj izstrelila nov satelit za telekomunikacije tipa «Molnija 1», ki ga bodo uporabljali za radijske in telefonske povezave ter za posredovanje televizijskih programov iz središča Sovjetske zveze (Moskve) do obmejnih pokrajin. «Molnija 1» obkroži Zemljo v 12 urah in 16 minutah po zelo eliptičnem tiru, katerega apogej je oddaljen od Zemlje nekaj čez 40.000 km.
kateri so po daljšem času bili prisotni tudi liberalci. «Panorama» u-gotavlja, da sta Miceli in Andreotti sprta že dalj časa, od kadar je bivši poveljnik SID svetoval takratnemu obrambnemu ministru Resti-vu, naj izžene iz Italije 20 Sovjetov, ki naj bi organizirali vohunsko mrežo. Restivo se je posvetoval z Andreottijem ter nato zahtevo zavrnil.
V zvezi s člankom v «Panorama» je general Miceli demantiral vse, kar ga zadeva ter izjavil, da ni nikoli izdelal nobenega poročila, v katerem bi izrazil sodbo o italijanskih političnih oblasteh.
Podkvestor Giuffrida vodja posebne skupine za borbo proti terorizmu na Siciliji je sinoči izjavil, da so preiskave o možni povezavi med izginitvijo novinarja Maura de Maura (ki je izginil 16. septembra 1970) in pripravami na poskus Borghesejevega državnega udara, še vedno v teku. Dodal je, da ne more dati nobene podrobnosti, saj gre za zadevo, ki je zavita v preiskovalno tajnost.
ZDA preusmerjajo dobavo goriv
NEW YORK, 25. — V ameriških uradnih krogih trdijo, da bodo ZDA do 1. 1885 popolnoma rešile vprašanje dobav petrolejskih proizvodov in da bodo sploh neodvisne od dobav iz arabskih držav. «Federai en-bergy administration» je objavila sporočilo v katerem je rečeno, da že sedaj dobave arabskega petroleja igrajo manjšo vlogo, saj je pri uvozu nafte Saudska Arabija na petem mestu, medtem ko je bila prej na tretjem. V glavnem so ZDA prejemale letos nafto iz Kanade in iz Nigerije.
Po zadnjih cenitvah ZDA uvažajo vsak dan 5 milijonov sodčkov surovega petroleja, kar predstavlja od 35 do 40 odstotkov notranje potrošnje. Amerikanci so prepričani, da bodo do leta 1985 pokrili svoje potrebe po gorivih z zvišanjem notranjih zmogljivosti (neupoštevajoč alternativne vire energije: jedrske, sončne itd.) z lastno proizvodnjo. Pri tem gre za petrolejske vire v notranjosti države, premog itd.
Tuj^ investicije na Portugalskem
LIZBONA, 25. — Prvič po političnem preobratu do katerega je
da bo investirala v tej državi več milijonov eskudov. Za točno vsoto se še ne ve, ker pa gre za žahod-nonemško družbo «Siemens», se lahko računa, da bo ta zelo visoka.
Portugalska vlada je že izjavila, da je pripravljena, da v največji meri omogoči tuje investicije v državi. V tem trenutku se namreč
HAMBURŠKI
VAMPIR
Zgled 24-letnega Walterja Lorkeja iz Hamburga je bil grof Drakula. Od svojih sosedov je zahteval, da ga imenujejo «gospodar», svoje proste večere pa je redno prebil na pokopališču. Zadnje čase pa je, po mnenju policije, šel nekoliko predaleč.
«Hamburškega vampirja» so namreč aretirali, dolžijo pa ga ugrabitve in poškodb. Ko ga je policija prišla aretiral, je Lor-ke mirno spal v podtrešju, ki ga ima v najemu. Spal je jasno, kot se za vsakega poštenega vampirja spodobi, v trupi, saj bi bilo spanje v postelji zanj, ki se je imel za nadaljevalca slavnih tradicij romunskih vampirjev, skrajno neprimerno. Po zidovih so viseli plakati filmov o Drakuli.
V torek je «vampir» pred svojim veselim stanovanjem srečal Helmuta Maya, ga pretekel in ga prisilil, da mu sledi v stanovanje. Tam ga je zvezal, ga položil v trugo in ga vso noč trpinčil, medtem pa je pil manjše količine krvi, ki je kapljala iz Mayevih ran. Ves čas je grozil, da ga bo ubil. Kaže, da si je May rešil življenje samo zato, ker je prepričal Lorkeja. da hoče biti njegov vdan sluga in da mu bo sledil na njegovih odpravah po pokopališču. Lor-ke je sprejel predlog svoje žrtve in jo peljal s seboj na pokopališče. Noč je bila na srečo že pri koncu in ob prvem jutranjem svitu je Lorke izjavil, da mora zbežati. May je to izkoristil, odšel na policijo in skupaj z agenti vdrl v «vampirjevo» stanovanje. Agentom je novopečeni «vampir» dejal, da je hotel postati filmski igralec, saj bi mu se vloga Drakule prav prilegala. Preden ga je 2olicija odpeljala tja kamor sodi, se pravi v norišnico, so sosedje dejali, da je Lorke bil zelo vesel, če so ga imenovali «grof Drakula», da je jedel samo surovo meso in da je ponoči večkrat bral odlomke iz grozljivih romanov.
vlada boji, da bi prišlo do hude gospodarske recesije, če bi bili številni portugalski delavci v Zahodni Nemčiji ob delo, ker je treba istočasno poskrbeti za zaposlitev številnih vojaških povratnikov iz A-frike. Portugalska vlada se je tudi v okviru OCSE odpovedala nazivu industrijske razvite države ter se proglasila za državo v razvoju.
nistre, ki so bili najbolj zapleteni v umazane posle režima. Sedaj bo na vrsti preosnova vlade, imena novih ministrov pa bodo proglasili še pred 1. novembrom, vietnamskim državnim praznikom.
Voditelji opozicije pa nikakor niso zadovoljni s preosnovo. Vodja gibanja proti podkupovanju je izjavil, da njihov cilj ni zamenjava ljudi, temveč korenita sprememba politike. Vu Van Mau, vodja budističnega gibanja za nacionalno pomiritev je bil še bolj oster. Naš cilj, je dejal, je odstop predsednika Thieuja in ne njegovih sodelavcev.
Odstavljeni minister za informacije Nha je bratranec predsednika Thieuja. Ima 32 let, obtožujejo pa ga skupaj s Thieujem, z njegovo ženo in z vrsto drugih sorodnikov, da si je v zadnjih letih nabral o-gromno bogastvo, da je prekupčeval z opijem, da je špekuliral z rižem in umetnimi gnojili.
Na dnevnem redu političnega življenja v Južnem Vietnamu je tudi škandal v katerega so zapleteni visoki častniki, ki so imeli na svojih plačilnih seznamih neobstoječe vojake, za katere pa so pobirali plače. Zaradi tega škandala je obrambno ministrstvo bilo prisiljeno odsloviti 377 častnikov, med katerimi je 20 polkovnikov in 101 podpolkovnik. čistka vsekakor ne zadeva visokih vojaških krogov, ki so tesno povezani z obstoječim režimom. Prizadeti častniki bodo morali zapustiti službo 1. novembra.
Opozicija je sicer zahtevala tudi kaznovanje generala Vinh Nghija, poveljnika vojaškega področja, ki obsega Mekongovo delto, ki je kot kaže, imel na svojih plačilnih seznamih kar 36 tisoč neobstoječih vojakov. General Nghi se zagovarja, češ da gre za dezerterje, ki jih še ni utegnil zbrisati s plačilnih seznamov.
Nekateri politični opazovalci menijo, da sodita vladna preosnova in čistka v vojski v okvir neustavljivega procesa, ki bo pripeljal do Thieujevega padca. Njegov drugi predsedniški mandat se bo iztekel čez eno leto in kaže, da je v sedanjem političnem položaju nemogoče, da bi ponovno kandidiral, kot je še pred kratkim izjavil. Fidino vprašanje je, če bo zdržal do oktobra, spričo čedalje ostrejšega pritiska in nasprotovanja opozicije in seveda borbe južnovietnamskih partizanov.
V «Čarobnem svetu gob» hudo strupena goba
PARIZ, 25. — Huda napaka je prisilila ženevsko založniško hišo «Minerva», da izloči iz prometa evropsko izdajo knjige «Čarobni svet gob». Založnika je prisililo na ta sklep dejstvo, da je bila v knjigi opisana zelo strupena goba «tignosa bruna», kot užitna goba. Predstavniki založniške hiše so v Fran-
Protiameriške demonstracije na Cipru
V Nikoziji so številni študentje, pripadniki grške narodnostne skupnosti na otoku, demonstrirali proti ameriški politiki na Sredozemlju in proti potovanju državnega tajnika Kissingerja v nekatere evropske in azijske države
..........
S POSREDOVANJEM BIVŠEGA GANGSTERJA COHENA
Patricio Bearsi so našli v kanadskem obmejnem mestu
Najdbo je potrdil kanadski radio - FBI je stalno zasledoval razplet iskanja milijonarjeve hčerke
MONTREAL, 25. — Radio Kanada j nem odstavku, so v Kanadi sporo-je sporočil, da so včeraj v poznih i čili, da so Patricio našli v nekem večernih urah našli v nekem ka- 1 kanadskem obmejnem mestu. Vest
nadskem mestu v bližini meje z ZDA Patricio Hearst, hčerko znanega ameriškega založnika, ki so jo v februarju letos ugrabili pripadniki simbionske organizacije.
Kot je znano, so simbionisti ugrabili Patricio v vili pri Berkeleyu, kjer je bila s svojim zaročencem. Pozneje so oblasti prejele magnetofonske posnetke iz katerih je bilo menda razvidno, da je Patricia sprejela ideološke teze simbionske osvobodilne vojske ter se je baje udeležila napada na neko bančno ustanovo. Po fotografskih posnetkih je policija menila, da je bila dekle oborožena z brzostrelko prav Patricia Hearst. Pozneje je prišlo v Los Angelesu do spopada med policisti in skupino borcev simbionske organizacije. Pri tern spopadu so padli poglavar skupine ter nekateri drugi člani, ki so bili zelo
ciji obvestili javnost s številnimi j vplivni v organizaciji. Oblasti so poročili po javnih občilih, ker je ce'o domnevale, da Je v boju padla
lm-_____• j________i__ i________________ fuHi Pntririji
bilo nekaj izvodov knjige že prodanih preden so izsledili napako, ki bi bila za marsikoga usodna.
tudi Patricia.
Sedaj je prišlo do nenadnega preobrata. Kot smo poročali v uvod-
kot taka, ne, preseneča, saj jo je objavil že vnaprej ameriški list «Los Angeles times», in sicer na podlagi izjav znane telekronistke kalifornijske radiotelevizijske druž-Be KPIX Marilyne Bakerjeve.
Kaj je pravzaprav resničnega glede izjav Bakerjeve in kalifornijskega lista, se ne ve, gotovo je le to, kar potrjujejo kanadske oblasti. Ta navajanja pa potrjujejo domneve ameriških virov.
Iz pričevanja kalifornijske telekronistke izhaja, da se je Hearsto-va družina povezala takoj po ugrabitvi hčerke z bivšim gangsterjem Mickeyem Cohenom, ki je pred 30 oziroma 40 leti ustrahoval Los Angeles. Cohen je sedaj spoštovan človek, ki se ne ukvarja več s kriminalno dejavnostjo.
Res pa je, da je Mickey izkoristil svoje osebne vezi ter baje u-gotovil, da je bila Patricia Hearst v zadnjem času v Los Angelesu skupaj z Billom in Emilyjo Harrisovo, ki sta tudi pripadnika simbionske osvobodilne vojske.
lllll■llllllllllllnlnllllllllllllllllll||||■llll||||||||||||||lrllllllllllllllllIIllllltllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllll■l■nmllllllU4l
TRŽAŠKI DNEVNIK
Današnje proslave 20. obletnice povratka Italije
Ob 20. obletnici povratka Italije
v Trst bodo danes dopoldne ob 9.30 svečano razobesili zastavo na Trgu Unità ob prisotnosti vojaških oddelkov tržaškega vojnega okrožja. Ob 10. uri bo izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bosta govorila župan Spaccini in predsednik deželnega odbora Comelli, prisoten pa bo tudi minister za stike z deželami Toros.
Popoldne bo ob 17.30 na trgu U-nità igrala karabinjerska godba, v primeru slabega vremena pa bo nastop v gledališču Verdi, v katerega bo vstop prost.
V sredo celodnevna stavka gradbincev
Sindikalne organizacije gradbincev so izdale poročilo, v katerem pozivajo gradbene delavce, naj se udeležijo stavke, ki so jo napovedale za sredo, 30. oktobra. Gradbinci se namreč že dalj časa borijo za boljše delovne pogoje ter za obvarovanje delovnih mest, ki so spričo naraščajoče krize v gradbenem sektorju v nevarnosti. Obenem zahtevajo, da bi parlament sprejel zakon, ki bi zajamčil letne plače. Tem zahtevam se pridružuje še zahteva po nujnih posegih za rešitev hude krize javnih in družbenih gradenj ter za zagotovitev vseh potrebnih družbenih infrastruktur, kot so bolnišnice, šole, otroški vrtci ter o-troške jasli.
Za sredo so sindikalne organiza-
rijfr	ceiodoftviiB	napo-
vedale tudi javno zborovanje na Trgu Goldoni ter v primeru slabega vremena v kinodvorani Grattacielo. Zborovanje bo ob 9. uri.
Odprava tržaških jamarjev na Siciliji
Skupina jamarjev tržaške organizacije CAI je prejšnje dni odpotovala na Sicilijo, kjer se bo jutri spustila v notranjost 700 metrov visokega hriba Kronio v bližini termalnega mesteca Sciacca v pokrajini Agrigento. Tržaški jamarji so pred šestimi leti delno že preiskali votline sicilskega hriba ter v njih odkrili dragocene predmete iz bakrene dobe ter ostanke človeških kosti, kar priča o bivanju pračloveka v teh krajih. Tržaško odpravo je finansirala letoviščarska u-stanova iz Sciacce. Jamarji bodo med spustom v brezna opravljeni v posebna oblačila in bodo nosili maske, ker temperatura v jamah Kronia presega 40 stopinj.
Napadalec Bertocchija še vnaprej neznan
Po kirurškem posegu se je stanje 53-letnega Elia Bertocchija iz Milj, katerega je v torek zvečer neznanec zabodel z nožem v trebuh, precej izboljšalo. Sicer pa je krivec še vedno neznan, saj ima policija izredno težko delo pri raziskovanju. Neznanec ni pustil za sabo nobenega sledu, poleg tega pa ni mogoče niti osumiti nikogar, ker ni imel Berlocchi nobenega sovražnika. Vsekakor pa so se včeraj sestali voditelji policijske postaje, predstavniki karabinjerjev ter predstavnik letečega sri<krilu trtnilrr
policije, major Morandini, da bi pregledali dosedanji potek preiskave.
Odprtje novega sedeža patronata INCA-CGIL
Danes ob 11.30 bodo slovesno .odprli nov pokrajinski sedež patronata INČA — CGIL in dvorano za sindikalna zborovanja «Di Vittorio». Otvoritvene slovesnosti se bosta u-deležila tudi vsedržavni predsednik INČA Doro Francisconi ter deželni tajnik CGIL Arturo Calabria.
• Zaradi vojaških proslav, ki bodo na Trgu Unità danes in v ponedeljek, 4. novembra ter pri Sv. Justu v soboto, 2. novembra, je tržaški župan odredil prepoved parkiranja na Trgu Unità, v Ul. dell’Orologio in na obrežju za danes (od 7. do 18. ure) in za 4. november (od 14. do 18. ure) ter na Trgu Cattedrale in v Ul. Capitolina za 2. november (od 7. do 13. ure).
ii@I§
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TR^T - UUCA F. FILZI IO •	3? BI-ArtS
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	670,—
Funt iterllng	1556,—
Švicarski frank	233,90
Francoski frank	141,40
Nemška marka	258,75
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Tu se nehajo objektivni izsledki vsega dogajanja. V začetku tega meseca so se v restavraciji nekega luk-susnega hotela v Los Angelesu srečali Randolph Hearst, njegova žena ter družinski pravni zastopnik in bivši gangster. Na srečanju se je v glavnem govorilo o Patricii.
Kakšno vlogo je pri odkritju bivališča milijonarjeve hčerke odigral Cohen, se še ne ve. Gotovo pa je, da je takoj po ugrabitvi ponudil svoje usluge Hearstovi družini. Nadalje je tudi gotovo, da ima skoraj prijateljske odnose z odvetnikom a-meriškega mogotca.
Pri vseh teh operacijah je bila ameriška policija FBI stalno navzoča. Zelo verjetno je, da je ravnala zelo pohlevno, ker je pač šlo za hčerko moža, ki velja toliko dolarjev kot kilogramov tehta in še več. Ko so krajevni policisti «zasačili» bivšega gangsterja in Hear-stove pri pogovoru ter jih skušali legitimirati, so intervenirali zvezni policisti, ki so svojim krajevnim kolegom pojasmu, da gre za čisto «zakonito» srečanie.
Sedaj se poslavlja vprašanje, kaj bo v bodoče s Patricio. Bo ostala v Kanadi, ali se bo prostovoljno vrnila v domovino na dom svojih staršev? O tem še ni nič znanega.
Furceva umrla
MOSKVA, 25. — Danes je umrla Jekaterina Furceva, ki je bila polnih 14 let minister za prosveto.
Furceva je bila stara 64 let, u-mrla pa je zaradi srčne kapi.
Njena življenjska pot je bila posuta s trnjem. Bila je hčerka tekstilnega delavca in je morala s štirinajstim letom opustiti študije ter se zaposliti v industriji. Sele nekaj let pred vojno ji je partija omogočila nadaljevanje študijev, tako da se je diplomirala v kemičnih vedah. Med vojno je sodelovala pri obrambi Volgograda (Stalingrad) ter je prejela čin polkovnika.
V času uprave Hruščova je njen vpliv zrasel do tolikšne stopnje, da je postala minister za prosveto. Niti strmoglavljenje njenega visokega zaščitnika je ni prizadelo ter je do sedaj vodila zahtevni resor prosvete in kulture v SZ. Na zadnjih volitvah ni bila več izvoljena v vrhovni sovjet. Bila je poročena s poklicnim diplomatom Firjubinom.
Grško sodišče obsodilo osem jehovcev
ATENE, 25. — Grško vojaško sodišče je obsodilo osem jehovcev («Jehove priče») na kazni od sedem do dvajset let zapora, ker se niso odzvali ukazu o splošni mobilizaciji v prejšnjem mesecu.
Solunsko vojaško sodišče je obsodilo tri mladeniče na 20 let zapora, dva na 17 let, dva na 16 in enega na sedem let.
Vojaške oblasti so vpoklicale prizadete v vojsko v letošnjem juliju, ko je grozila vojna s Turčijo. Obsojenci so vložili priziv proti razsodbi.