St. 64 tfMu Hitna t uMffMrmafi m u puta) petek 14« marca 1924, Posamezna Številka 20 ceni« Letnik XLIX Irtusja, izvzemat pondeljek. vsak AsiSkepi it. 20. 1. nadstropje. Dc pisma se oe sprejemajo, rokopisi Anton Ocrbec. — Lastnik ti roaSa za mese Z« inozemstvo mesečno 5 tir več. — Tel vfjutraj. Ure^**V'vo: ulica n. ij se p*?'-* ce vraf-t' V L 7.—, 3 mesece L * - te* i. v . - iednl5tva In uprav« SL 11-57- cOINOST Posamezne itertlke v Trstu In okolld po 20 cent — Ogtasf m računajo v Urokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 rent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabUe po L L—» oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 - Oglasi naročnina in reklamacije se pofi!l|a|o izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica s«. Frančiška Aslikega fitev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva hi uprave 11-67. Dr. Josip Wilfan Nosilec naše slovanske kandidatske I premirne črte po nasvetu svojih prijateljev. Tiste se je rodil v Trstu dne 30. avgusta V septembru 1920. paJe skupno s pokojih 1878. kot sin inženirja pomorske oblasti, j nim drom. Kureličem, bivšim županom pa-Od leta 1890. do 1895. je bil njegov oče j zinskim, dram. Pod gornikom in arom. ^lana m eščen v Dubrovniku. Zato je deček tu vikom šel v Rim, kjer so v imenu našega nadaljeval gimnazijo, ki jo je bil začel v naroda zahtevali obrambo pred divja-Trstu, ter položil izpit zrelosti L 1896. štvom, odškodnino za nase škode in ured-Vkoke šole je obiskoval na Dunaju ter je bo raznih vprašanj naše manjšine, poslal doktor prava v ielu 1901. Ko je Na spomlad leta 1921. je dr. Wilfan dovršil enoletno sodno prakso, je odšel na pustil otroke pn stariših njihove pokojne jesen 1902. v Pulo kot koncipijent v odvet- matere, a sebi je priredil nekako provi-niško pisarno dra. M-atka Laginje. Leta zorno stanovanje v svoji poškodovani pi- 1904. se je povrnil v Trst, a na jesen 1905. se je oženil s sedaj pokojno mu žeuo. Nastanil se je v tržaškem Narodnem bi na pr. rekli Slovenci, ako bi se jim ukinila kitka fakulteta v Ljubljani. Dovolj je omeniti primer, ko se je samo govorilo o ukinitvi medicinske fakultete v Ljubljani. Takrat so vsi Slovenci proti temu protestirali. Kar se tiče medicinskih ustanov in fakultete v Zagrebu, se ta nahaja na primerni višini. V poslednjih treh do štirih letih je bilo atvorjenih 132 srednjih šol. Število šol je znatno narastlo, a število profesorjev je majhno in je naravno, da je pouk na srednjih šolah nezadovoljiv. Naglasa, da je on ustavil nadaljno otvarja-nje gimnazij. Priznava potrebo, da se ustanavljajo srednje strokovne^ šole. Osnovnemu pouku je treba posvetiti največjo pozornost, ker, ako osnovni pouk ne napreduje, pomenja to narodno nevarnost za celo državo. V Južni Srbiji ter v Bosni in Hercegovini je 85 odstotkov analfabe-tov. Zaradi tega je treba posvetiti posebno pažnjo ustanavljanju osnovnih šol v teh krajih. Otvoriti bi bilo treba približno 1000 osnovnih šoL Akoostane v teku petih let enak znesek v proračunu, se bo imelo okoli 500 osnovnih šol v Bosni in v Južni sami. (Ker mu niso nikjer hoteli dati stanovanja iz — strahu.) Nadaljeval je delo va,Wuu ^ K * - —------------svojega poklica. Duševna veličina dra. domu, kjer mu je dne 13. julija 1920. zgo- Wilfana in njegova zvestoba do narodne relo vse, kar je Ime! v svojem privatnem stvari pa se kažeta vtem da ga tudi vsi stanovanju. Pod konec leta 1906. je bil strašni udarci niso uklonili ter da s poli- izvoljen za tajnika političnega društva tičnim dolom ni prenehalniti v času biva.- «Edinost» v Trstu. To se je tedaj že pri- nja izven Trsta. Marsikdo bi bil klonil pravlialo za volitve v državni zbor, ki so pod tolikimi udarci, dr Wilfan pa je ostal kareje, v letu 1907., lepo uspele. pokonci. Radi njegovih neprecenljivih za- ' asa. ko ie bil izvoljen za tajnika, slug in v znak hvaležnosti mu je naš narod --- — je dr V/man nepresJano delal za politično v letu 1921. podelil čast kandidata v Istri j Srbiji. Prosi da se ta proračun sprejme društvo < Edinost* ter je imel svoj delež in na Goriškem. Sprejel je, ah ne radi sebe,. Minister financ dr. Stojadinovic je pred- na vseh političnih akcijah tržaških Sloven- ali radi časti, ki je on ne išče, amp^ j lagal neke manjše izpremembe,j katenmi cev sa zastop. luaivci. tuui » —----- — —. .. . ' / . ; zavarovanje delavcev oroti nezgodam, nobenim viharjem v zbornici, neustrašeno Osobito Da je deloval na* akciji za ljudsko boril za pravice in koristi našega vse-štetje in njegovo revizijo v letih 1910. in ukupnega naroda v Julijski Krajini. Brana 19x i, ivniaiu ^tem, ko je odpri svojo od- ga je divno in odločno, vetniško pisarno (proti koncu 1. 190S.}, I Ko je dr. Wilfan prvi krat prišel v Rim je bil leta 1909., izvoljen v mestni svet, so se italijanski poslanci m ministri zbrali oziroma deželni zber tržaški, v katerem okoli njega, a on je, skoro osamljen, stal je deloval dokler ni izbruhnila svetovna med vsemi in začel svoi znameniti govor, vojna Velika je bila tu njegova naloga, Italijanski poslanci so hrapeli, ali on se kot predstavnika manjšine v raznih važnih ni menil za to, marveč je neustrašeno komisijah, posebno v šolski. Kdor je v povzdigal svoj glas v obrambo naših poli-tbtem času, od I. 1909. do 1. 1914., zašle- tičnih pravic. Dr. Wilfan nas je s tem svodova 1 delo naših zastopnikov v tržaškem jim prvim govorom — da mti ne govorimo občinskem zastopu in deželnem zboru, se o drugih — naravnost počastil. Povedal je spominja velikih debat, katerih se je Italijanom čisto m bistro da smo mi dr Wilfan posebno udeleževal in se odli- Slovani, ki smo po rapallskem dogovoru koval tako,"da so tudi nasprotniki odkrito pripadli k Italiji, ponosen m zaveden narod, priznavali njegovo veliko umnost. Prizna- ki se nikdar ne odreče svojega imena m vali so niu, da je «mente eolta*. Naspro- svojih pravic! 90 tisoč dinarjev< v Skoplju 1 milijon dinarjev, v Sarajevu 80 tisoč dinarjev, v Splitu en milijon dinarjev, v Subotici 300.000 dinarjev, v Osijeku 700 tisoč dinarjev, v Varaždinu 100.000 dinarjev in v Maribora 200.000. Dalje predlaga minister financ za Društvo za humanistične vede v Ljubljani 35.000 Din, za muzejsko društvo v Mariboru 15.000 Din, za etnografski muzej 45.000 Din in za muzejsko društvo v Mariboru ponovno 15.000 Din. Nato je poročevalec čital postavko za postavko, ki se z večina glasov sprejmejo. Ob 4. uri popoldne se je otvorila seja narodne skupščine ter je pred prehodom na dnevni red sekretar g. Dimitrije Popo-vič priobčil med drugim tudi to, da je veri-fikacijski odbor predložil narodni skupščini poročilo o verifikaciji 20 mandatov v«. ^ -------------------poslancev radićevske stranke. Nato se je svojega naroda samo doma in v rimskem prešlo na dnevni red, na katerem je biia parlamentu, ampak tudi drugje. Kdo se ne j volitev odbora za proučavanje zakonskega __M^^nvnnn mnčlrarfa naafrtrin rta'____M „ . 1» m »f* clrloni^nih mtd obenem pa so ga morali Ali dr. Wilfan se nI zanimal za blaginjoj fežnetfa dela. da bi ser kolikor le možno, Dejstvo pa, da ga vabijo na mednarodne odvrnilo od tržaškega Slovenstva vse tisto sestanke, kjer se razpravlja o vprašanju hudo ki <*a je zadelo, ali mu je grozilo, narodnih manjšin, pnča, kolik ugled si je (Dr Vilfan je sploh mož tihega dela, ki znal s svojimi nastopi pridobiti tudi v vna- je toli nehvaležno zato, ker ga javnost ne njem svetu. Kar je storil za našo narodno vidi in rfa ne zna ceniti.) Malo pred zlo- manjšino na tem polju, se bo videlo še le tiom mu je umrla žena in je ostal sam s kasneje, ko se bo moglo govoriti o marsi- štirimi otroci, ki jih je spravil iz Kranja čem, kar danes še ni znano. Zasluge dra. nazaj v Trst. Mesec dni potem pa je prišla Wilfana so tako velike, da se ne dajo okupacija. Kako je dr. \ViUan, poleg dru- opisati na kratko. pili v tistem burnem času služil naši Tak mož, tak borec in tak umnik, je stvari — danes ni še čas, da bi pisali o tem. nosilec naše kandidatske liste Moz, ki je Leta 1919 ie dal dr. Wtlfan pobudo, da s svojim delom zaslužil v polni men, da se politično društvo ^Edinost* zopet oživi mu narod poveri svoje zaupanje. Ponosen m da se je njegov delokrog razt-gnil na more biti naš narod, da ga vodi tak moz. vso Juiijsko Krajino. Ob dogodkih dne Le nevednež, ki ne zna ceniti takega dela, 13. julija 1920 ^ po zaži£u " Narodnega take idealne požrtvovalnosti, ali pa podom a? 'm ko je'bila tudi njegova odvetni- kvarjenec ki je pripravljen za izdajstvo ška pisarna poškodovana in razmetana, se na interesih svojega naroda, more dru. Jo-je dr \Vilfan nahajal izven Trsta radi sipu Wilfanu odrekati zaupanje m — svoj zdravljenja svoje hčerke ter je ostal onkraj glas!__ Veliki fašistovski svet Pregled volilnega položaja - Disidenti in fašizem 1- Vi'l, Ivi. V111UV.I - «•------- " «JJIiUUi91») Ot lici t ti ill fiezia prva seja marčnega zasedanja veli- osebnosti pa na jahto cArchimede*. 1 . f .' l____I___ IVi iic^nlini. «i«i • »i J 1 l • i __1__i _ \ t___ dnosti; ženo in dela za izmeno našega zaoruznega aenar- sit0 in 0 protokolu, iti ureja vprašanje ui-aju pri svoiem ja? S tem svojim delom in doseženim plomatičnih poslopij btvše avstro-ogrske {astu. To je bila doba čakanja in strpnosti, i uspehom je dr. \Vilfan obvezal svoj narod monarhije v Srbiji in CAr gori. Po rezultatu poic-i ' a ^ut^ mnoHtike predložil invalidski zakon, driji, je poročal o položaju v svoji pokra- ^ iz^en posebnemu odboru skupšči-jini. Njegova poročilo je spopolnil še gene- nc v prcalčavanje. Zemljoradnik Vujičić je ral Derolo, poveljnik torinske cone pro- interpelacijo o izseljevanju v Ame- stovoljne milice za zaščito države, kateri ^^ Naio se je pričela razprava o prora-je iz ja vil, da je v vsem Piemontu fašizem čimu ministrstva prosvete. Prvi je govoril kompakten in discipliniran. | zemljoradnik Moskovljevič, ki je zahteval, «Oba imenovana in še drugi poročevalci Ja se zakon o srednjih šolah predloži na-posameznih pokrajin so se izrazili zelo rodni skupščini in da se izvede edinstvena : ----::u —:------- — vzgoja. Naglasa potrebo osnovnih strokov- nih šol. Nezadosten je kredit za narodno prosveto: V imenu svojega kluba bo gla- Seja narodne skupščine Proračun naučnega ministrstva BEOGRAD, 13. Včerajšnja seja narodne 11 skupščine je pričela ob 9. in pol. Najprej IZ optimistično v svojih pričakovanjih z ozi rom na volitve. «Nadaljevaje svoja izvajanja je on. Giun- ' .1 1 UUt4i J V > LiJV »J » V |t« m-m-a » M^M« > J*-*- V * J----—----~~ -----9 D --— O-- U poročal o položaj v nekaterih drugih so val proti Za njim je govoril poslanec pokrajinah ter o delu, ki ga je direktorij Štiftar (SLS) o prosveti v Prekmurju, na- izvršil za izolacijo disidentskih elementov.* kar je povzel besedo minister prosvete Drevi se bo vršila druga seja velikega Trifunovič ki je naglašal da je ta laši^to /sKega svetx |PrPračun" 150 T®^? ^.P^ I snjega. Najprej se je dotaknil univerz. -— Vprašanje univerz Igra veliko vlogo. Kaj KONVENCIJE Z MADŽARSKO BEOGRAD, 13. Danes se je t ministrstvu sa zunanje zadev« vršila seja izvedencev za madžarsko vprašanje. Tej seji je prisostvoval iugostov. poslanik v Budimpešti Tića PopoviĆ. Na seU se ie raze f ravljaJnili delih za bližnja pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko glede sklepa sličnih konvencij, kakor so bile svoječasno sklenjene z Avstrijo glede sekvestrov, plačevanja dolgov, hranilnih vlog, opcije in glede trgovinske pogodbe. Poslanik Popović odpotuje zopet v Budimpešto. V prihodnjih dneh se pričakuje v Beogradu novi madžarski poslanik Andreas Horty. Poset jugosL kraljevske dvojice v Rimu BEOGRAD, 12. Po rimskem poročilu .Politike* pose ti kralj Aleksander I. s kraljico Marijo italijansko kraljevsko rodbino že 1. maja L 1. Dne 17. aprila pride v Rim romunska kraljevska dvojica. _ Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 13. Snoči so se začela prava pogajanja med jugoslovensko in italijansko delegacijo glede trgovinske pogodbe. Napravil se je seznam predmetov, ki sc naj uvažajo in izvažajo ter se sestavil pomorski tarif. _ EUert ostane predsednIK do 1.1925. BERLIN, 13. Med včerajšnjo sejo državnega zbora je neki poslanec v imenu nemško-nacijonalne parlamentarne skupine stavil predlog, naj se istočasno z državnozborskimi volitvami vršijo volitve novega predsednika republike. Proti temu predlogu je nastopil podkancler Jarres, ki je pripomnil, da je predsednik Ebert že L 1921. in 1922. izrazil željo, naj bi se vršile volitve novega predsednika republike. Volitve bi se bile morale vršiti 3. decembra 1922. Toda državni zbor je na lastno pobudo dne 22. oktobra 1922. sklenil, da ostane predsednik Ebert na svojem mestu do 30. junija 1925. Podkancler Jarres je ob zaključku še omenil, da je položaj predsednika v smislu nemške ustave neodvisen od državnega zbora; ravno radi tega je v ustavi deločba, da ostane predsednik republike 7 let na svojem mestu, medtem ko je legislativna doba omejena na 4 leta. Po izjavah podkanclerja Jarres-a ie državni zbor zavrnil predlog nemško-nacijonalne parlamentarne skupine. Nemški državni zbor razpuščen BERLIN, 13. Kancler Marx je prebral v poslanski zbornici ukaz državnega predsednika o razpustu zbornice. Frank žepa! rasla Amerika in An£fi*a ponujata Franciji po-•otlio - Poročilo iticančne komisije senata PARIZ, 13.. Na seji vojnega sveta, ki se je vršifla v nedeljo, je bil finančni minister De Lastayrie glede tečaja zelo velik optimist. Zadnji dnevi so pokazali, da je imel finančni minister prav. Frank namreč spet raste in je dosegel spet italijansko liro. Zopetno dviganje franka pripisujejo v gospodarskih k.»>gih dejstvu, da je ameriška banka Morgan ponudila Franciji posojilo 50 milijonov dolarjev z obrestmi 6 %. Poročila iz New-Yorka pravijo, da noče banka Morgan dati nikakih pojasn;i o tem posojilu; ravno dejstvo, da banka noče zanikati vesti o posojilu, kale, da hoče Amerika v resnici pomagati Franciji s posojilom. Na drugi strani pa je tudi finančni minister sam priznal, da se že vršijo pogajanja med francosko državno banko (Banque de France) ter ameriškimi bančnimi sindikati za posojilo Franciji. Poleg tega je prispela iz Londona vest, da je kotnsorcij angleških bankirjev ponudil Franciji posojilo 5 milijonov šterlingov. Vse te vesti so gotovo porvoljno vplivale na tečaj franka. Vzrok temu izrednemu zanimanju ameriških in angleških finančnih krogov za usodo franka je treba iskati vsekakor v dejstvu, da je silni padec franka povzročil velik zastoj v trgovskih stikih med Angljjo in Ameriko na eni strani in Francijo na drugi. Zmanjšala se je nakupna zmožnoist franka v inozemstvu; Francija je bila tako prisiljena veliko nabav v inozemstvu odpovedati, tako da so dobave inozemstva Franciij jele izdatno krčiti. Poleg tega je Francija država, ki se upa povečini preživiti s svojimi lastnimi pridelki. Kakor hitro je zbornica odobrila zakonski načrt, po katerem so «boni državne obrambe* prosti davka, je povpraševanje po teh bonih izredno narastlo, kar je moglo seveda le ugodno vplivati na tečaj franka. Finančna komisija v senatu je končala s proučevanjem načrtov za zboljšanje franka. Iz poročila senatorja Berenger je razvidno, da se bodo državni dohodki vsled novih davkov povečali za 5 milijard in 130 milijonov. Komisija je torej v bistvu izdelala za državo boljši načrt kakor zbornica sama; kajti na podlagi tega načrta bodo državni dohodki za 630 milijonov večji kakor bi bili, ako bi ostal v veljavi neiz-premenjen načrt, kakršnega je odobrila poslanska zbornica. Danes se bo pričela v senatu razprava o tem fiskalnem zakonskem načrtu. Ni še gotovo, kako se bo razprava razvijala. Gotovo pa je, da bo moral Pomcarč odstopiti v slučaju, da senat zavrne načrt; kajti na glasovanje o načrtu bo stavil Po in care vprašanje zaupnice. Senat je na današnji seji odobril zakonski načrt, na podlagi katerega bodo boni državne obrambe prosti davkov. mti v Franciji radi izgona Ona« PARIZ, 13. Na prizadevanje prof. Ri-cheta na medicinski fakulteti v Parizu je bila predložena vsem univerzitetnim profesorjem v Frandii sledeča orotestna nota proti deportaciji prof. Mihaela Da Unamuno: «Ker je bil prof. Miguel Unamuno, slavni profesor na univerzi v Salamanki, deportiran brez razsodbe in le zato, ker je branil liberalno idejo, smatramo profesorji francoskih univerz za svojo dolžnost, da protestiramo proti krivici, ki se je izvršila na osebi našega slavnega tovariša.* Ta protest so že podpisali slavni učenjaki, med temi ekonomist Gide, znanstvenik Langevil, zgodovinar Loisy francoskega kolegija ter zgodovinarji Oulard, Seigno-bos, Hauser, filozof Brunschwig na Sour-boni, več profesorjev juridične in medicinske fakultete in učenjaka Painlevć in Purin. Osrednji odbor francoske lige za člove-čanska prava je naslovil na španskega kralja sledečo resolucijo: «Francoska liga za človečanska prava je zvedela z velikanskim začudenjem in ogorčenjem, da je bil prof. De Unamuno deportiran, ker je svobodno izrazil svoje mnenje, ter protestira v popolnem prijateljstvu z velikim Španskim narodom proti ukrepu, ki krši človečanska prava. Liga upa, da bo povrnjena svoboda državljanu, enemu največjih duhov človeštva.* Tu je treba pripomniti, da je Unamuno predsednik španske lige za človečanska prava. _ Sporozum med iz edsnci In Schcchtom za ustanovitev nemške banke PARIZ, 13. Na včerajšnji jutranji ;eji je bil dosežen med izvedenci in predsednikom nemške državne banke Schachtom sporazum za organir^cijo emisijske banke. Dr. Schacht je nato odpotoval v Berlin in finančna podkomisija jc poročala o svojem delu prvemu odboru izvedencev na plenarni seji. «Matin» pravi, da se lahko bančna vprašanja s tem smatrajo za rešena. Tako jc izdelano ogrodje načrta izvedencev, na katerem bodo sloveli vsi dopolnilni načrti Člani obeh odborov izvedencev bodo lahko takoj začeli sestavljati besedilo končnega poročila, ki bo najbrže koncem tega tedna predloženo reparacij^ki komisiji. Kniifco prosits no mosllntons Protest proti bogoskrimski odstavitvi PARIZ, 13. Kalif Abdul Mcgid ie naslovil na muslimanski svet sledečo poslanico «Izgnan iz svoje ljubljene dežele, vsled sklepa Laiške turške republike, ki hoče odpraviti sveto ustanovo kalifata, pošilja..i 'Z te gostoljubne dežele pregnanstva ta proglas z očetovskim pozdravom vsemu muslimanskemu svetu. »Sklep sedanje večine turške narodne skupščine je v naravnem uasprotstvu z duhom islama in z njegovim višjim poslanstvom, kakor tudi s temeljnim pogojem izvolitve te zakonodajne skupščine pleme nitega naroda turškega, ki jo je poveril v smislu naše slavne tradicije s častno nalogo, da naj še v nadalje služi za oporo tej sveti ustanovi. «Radi tega smatram za svojo dolžnost, da izjavim vsemu muslimanskemu svetu, da smatram ta ukrep v njegovem bistvu za bogoskrunskega in za ničnega. «Sedaj je na svetu muslimanskem samem, da sc odloči v popolni svobodi in zavesti z ozirom na to življenjsko vprašanje. Padi tega pozivam najmogočnejše zastopnike muslimanskih občin vsega sveta, da : mi dopošljejo v najkrajšem času svoje predloge za veliko versko vseislamsko zborovanje, ki ga nameravam za časa sklicati v primernem kraju in kjer se bo skupno sklepalo o stvareh, ki so najvažnejše v sedanjem položaju.* KcIIf prisiljen zapustiti Šclco ? BERN, 13. Znano je, da je odstavljeni kalif Abdul Megid, ki se sedaj mudi v Švici, razposlal v svet poslanico, v kateri protestira proti odpravi kalifata in njegovi odstranitvi. Angleška vlada je v dolnji zbornici že izjavila, da se ne mara vir.eše-vati v notranje turške zadeve. V istem smislu piše tudi poluiadni francoski list «temps» glede francoske vlacle. Omenjeni list pravi, da ne morejo kalilovi protesti prav nič zanimati republikansko Francijo in tudi ne muslimanov, ki živijo v francoskih kolonijah. Protest odstavljenega kalifa pa je zadel na precejšen odpor v švicarskih vladnih krogih. Švicarska vlada je namreč sprejela kalSa pod svoje okrilje pod pogojem, tla se ne bo več vmeševal^y turške notranje zadeve. Sedaj je nastalo vprašanje, ali je ta protest v skladu z obljubo bivšega kalifa. O tem vprašanju bo bržkone razpravljal zvezni svet. PARIZ, 13. Današnji «Temps* poroča, da se širi po Parizu glas, da bo Italija dala zavetišče kalifu v kakem italijanskem mestu, ki si ga bo kalif sam izbral. Italija da bo to storila z namenom, da bi varovala duševni vpliv kalifa na muslimane, ki živijo v Libiji List pričakuje, da bo vest zanikana. Zasedanje sveta Društva narodov. 2ENEVA, 13. Na danažnji seji je svet Dru-§tva narodov na predlog predsednika Guanija sklenil odobriti odgovore glede tolmačenja nekaterih določb pakta, ki jih je dal odbor pravnikov. Kakor znano, je bil ta odbor sestavljen ob priliki krfske afere; s sklepom sveta Društva narodov je sedaj vsa afera popolnoma rešena. Na predlog lorda Palmoorja je svet sklenil, da se odpošlje takoj 50J000 švicarskih frankov revnemu albanskemu prebi-i vaistvu. Odmevi atentata v Atenah Policijski ravnatelj odstavljen ATENE, 13. Atenska agencija poroča: Kadi atentata na angleško poslaništva je bH odstavljen policijski ravnatelj. Bila je razpisana nagrada 50.000 drahem onemu, ki iztakne krivce. Nova vlada je sklenila ustanoviti ministrstvo za javno varnost. Vojni minister gen. Kondylis je razposlal irajaškim oblastvom okrožnico, v kateri poudarja, da je le začasna državna potreba zahtevala posredovanje vojaških obla-stev v politiki; te potrebe pa danes ni več. Radi tega se sme vojska baviti izključno z vojaškimi vprašanji. Neka vladna naredba odreja, da se morajo odstraniti iz javnih uradov slike kraljevske dvojice. Nova vlada se bo predstavila poslanski zbornici dne 20. ali 22. t. m. Po glasovanju za odstavitev dinastije in proglasitev republike se bo določil datum za plebiscit, ki bo potrdil glasovanje zbornice. Bombni atentat na policijo ▼ Lvovu. LVOV, 12. Včeraj okoli 10. ure dopoldne se je razpočila bomba v poslopju policij, ravnateljstva. Bomba se je razpočila pred prostori policijskega informacijskega urada. Pisarniški prostori so porušeni in vse šipe so popokale. Tudi vodovod je poškodovan. Pozneje so našli še tri bombe, ki bi bile porušile celo poslopje, če bi se bile vnele. Policija je uvedla obsežno preiskavo. _ Pogajanja med egipčansko vlado in Carterjem razbita KAIRO, 13. Egipčanska vlada sporoča, da je začela pogajanja s Carterjem radi izkopavanja groba Tuiankamenovega z namenom, da mu obnovi dovoljenje. Toda gospod Carter je to vljudno gesto zavrnil ter izzval proces, med katerim je njegov od-jvetnik označil egipčansko vlado za vlado banditov. Spričo te žalitve je bila vlada pri-| siljena prekiniti pogajanja,_ EVNE VESTI Uclllnl sestsneK pri Sv. Jakobu;2« p« «« ^Ail^lftf Predsinočnjim se jc vršil v dvorani Konsum pega društva pri Sv. Jakobu prvi sestanek volilcev tamošnjega okrožja. Ta sestanek ni kU zamišljen kol volilni shod v navadnem pomenu besede, marveč le kot razgovor o tehničnih straneh volilnega čina, v pouk volilccm o pripravah za volitve, o vsem, kar jim je potrebno vedeli, da bodo mogli pravilno in po zahtevah volilnega zakona izvršiti to držav- se je začela javnost v zadnjem Času čedalje bolj zanimati. Tu imamo v mislih seveda v prvi vrsti upokojence Julijske Krajine, ki so prišli izpod bivše vladavine. Njihov položaj je od premirja sem —- lahko se reče — zaznamovan z neprestano in naporno borbo, da bi prišli končno do kake vsaj za silo pravične uredbe svojega položaja, ki bi jih reSila iz njihove neznosne revščine. Sledila je spomenica za zahtevah volilnega zaKona izvrsm io orzav-------. , . « , iv • ^„^„j;. Ijansko in narodn'o doU-os,. Po ,epi udeležbi jpc|-»je.. b=ka "euTend^Vt^vTe^™ Zv^T^ ™h U. „i ^ prizadetega^loja daial potrebne pouke voUlno-tc^e nar , U, ^^^»J^dn'. c bistvu u. namenu, potem po,asmla dosežene- , ' upokojencevPki „bstoji v tem. da se ga dogovora za skupen nastop med obs o- „dmerijo pokojnine in dravinjske dokladc ,t(:,,„, „ai1m, političnimi organ«acs)am,: v Ju- ^^^ "to je prvi cilj. ki ga hoče U,sk, Krapni. m končno tud. besedo i/. «« dos'eč7 lukaj^je DruStvo držajih upokojen- "^pozdravu predsednika Sorna je kandi- (s sedežen, v via CeciKa Rittmayer it. 7). dat dr. Wilfan v enournem govoru pojasnjeval ; Za akcijo v prid upokojencem se vršijo ob-določbe volilnega zakona in opozarjal na vse | sežne priprave pod vodstvom društvenega važno za pravilno in veljavno glasovanje. Po- j podpredsednika g. Roicha. Dne 19. februarja jasnjeval je, na kakih podlagah je prišlo do t. 1. se je vršil v Trstu medpokrajinskisesta-sporazuma za skupen nastop Slovanov Julij- nek zastopnikov državnih upokojencev iz Tri-ske Krajine: med tržaškim političnim društvom denta, Bocena, Rovereta, Pule in Zadra. Skle-«£dinost» z njega tremi avtonomnimi odbori nilo se je, da se pošlje v Rim novo spomenico (za Trst. Goriško in Istro) na eni, in goriškim 0 položaju državnih upokojencev in o njihovih političnim društvom istega imena in istrskim upravičenih zahtevah. Med drugim se mora političnim društvom za Hrvate in Slovence na iutJi vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je drugi strani. I stopil v veljavq kr. odlok od 28. februarja 1923. Zborovalci so sledili izvajanjem govornika z Upokojencem se je zgodila velika krivica s napeto pozornostjo in so potem prosili razna jcm jja se je odšteval novi dohodninski Eojasnila, ki jih je dajal dr. Wilfan poliudno. j (javc]£ lz ^ 1923. dalje, medtem ko je jegova izvajanja sta še spopolnila dr Slavik j sf0p£| v novih pokrajinah v veljavo še le s fcn dr. Pertot. __ jj. ianuaria 1924. Pravičnost zahteva, da Dr. Slavik je pri tem opozarjal, naj se ne tol mači krivo izjava v proglasu našega volilnega odbora, da naša lista ni naperjena ne proti državi in ne proti vladi. S tem ne izrekamo vladi nobenega priznanja in nikake hvale. Ona izjava se ima razumeti tako, da mi ne mislimo na kako rušenje vlade. To pa že zato ne, ker smo šibki in nimamo moči za to. Na to naj mislijo druge stranke v državi. Mi hočemo izvoliti zastopstvo, ki naj bo branilo naše pravice zahteve in koristi, pa naj bo na krmilu ta ali ona vlada? Nastopati bodo morali naši po- , ------- ----- . . , slanci proti vsaki vladi, ki bo delala krivice bruarja je poslal podpredsednik tukajšnjega naši narodni manjšini. To pa bodo mogli le Društva državnih upokojencev g. Roich nujno možje iz našega ljudstva, ki so na naši kandi- brzmavko ministrskemu predsedniku Mussoli- ■ januarja jim dotični zneski povrnejo. Najžalostnejii pa je gotovo položaj pohabljenih in drugače onesposobljenih železničarjev. Za te reveže ni še bila izdana nobena naredba in tako so od konca vojne do danes brez vsake redne pokojnine. Takih železničarjev je v Julijski Krajini 239 in njihov položaj je tem neznosnejši, ker so ti nesrečneži edina izjema, kajti njihovi tovarili v Tridentinski Benečiji so vsaj v toliko na boljšem, da prejemajo od države redno mesečno podporo. Dne 26. fe- datski listi. Kdor naših volilcev — je vzkliknil govornik — ne bi glasoval za našo listo, ni pošten, ni pameten, ni — mož! Tem besedam j« sledilo burno in vsestransko pritrjeva- nje. Na vprašanje od strani volilcev, ali se nam ye bali tudi to pot takih dogodkov, kakoršnji •o se odigravali povodom zadnjih volitev v letu 1921, je podal dr. Wilfan pomirljive izjave na podlagi zagotovil, ki mu jih je dal ministrski predsednik Mussolini v osebnem razgovoru. Zagotovil je ta poslednji, da ne bo trpel brzojavko ministrskemu predsedniku Mussoli-niju s prošnjo, naj se vlada zavzame za one-sposobfiene železničarje ter naj raztegne na Julijsko Krajino kr. odlok od 1- septembra 1920, št. 1284., s katerim je že zagotovljena pokojnina takim železničarjem v Tridentinski Benečiji. Ta neenakost v položaju iste kategorije v istih novih pokrajinah je zares nerazumljiva in mora izzvati v javnosti upravičeno začudenje. Sploh pa zasleduje vsa javnost prizadevanje državnih upokojencev z globokim sočutjem, in je njihov obupni položaj vsem le predobro :Iz tržaškega življenja I Težka nesreča v prosti Inki V. E. HL Včeraj zjutraj se je pripetila v prosti luki težka nesreča, pri kateri bi bil skoro izgubil življenje j delavec Josip Kožuh, star 47 let, nameščen pri ja vnih skladiščih, stanujoč ▼ Škorklji - Cor-daroli št. 312. Mož je delal na železniškem tiru pred hangarjem št. 1, kjer je stalo več vagonov. Na istem tiru so nekateri delavci premikali vagon, ki so ga imeli priklopiti k ostalim vagonom. Da bi ne prišel med vagon in zid, je Kožuh hotel stopiti na drugo stran tira. A stoiki je to prepozno; prišel je med odbijače vagonov, ki so ga stisnili z vso silo. Nesrečni mož je obupno zavpil in ko so delavci zopet odmaknili vagon, se je zgrudil na tla. Med tem ko je nekdo izmed navzočnih hitel telefonirat rešilni postaji za pomoč« je privozil mimo mesta nesreče javen avtomobil. Z istim je bil ponesrečenec nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima mož težke notranje poškodbe. Sprejeli so ga v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Kos premoga mu padel na glavo. Premogar Anton Mamilovič, star 50 let, stanujoč v tdici Rigutti H. 2, je včeraj popoldne nakladal premog na parniku «Ariosto», zasidranem ob pomol« «Bersaglieri=, Nesreča je hotela, da se je koš premoga prevrnile ko so ga spuščali v notranjost parnika. Debel kos premoga je padel Mam Ho viču na glavo ter mu zadal veliko rano. Ubogi mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 14 dneh. V znamenju Tirola. Komaj 20 let stara, že jc bila zasebnica Ines Carlini, stanujoča v ulici Lloyd št. 8, sita Življenja. Sklenila je da zapusti to solzno dolino. S tem namenom je snoči okoli 18. ure na sprehajališču pri Sv. Andreju, izpila znatno količino lizola. Njen obupni čin so zapazili mimoidoči ljudje. Slučajno je privozil tam mimo neki tovorni avtomobil. S pomočjo šoferja 60 navzočni ljudje posadili deklico v avto, ki je nato naglo odrdral na rešilno postajo. Tam je zdravnik deklici izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Carlinijeva je izjavila, da je storila obupni korak, ker je bila sita življenja; pravi vzrok pa menda najbrže tiči v kaki nesrečni srčni zadevi. — Njeno stanje je precej resno. Iznajdljivi mladenič se pokori sedaj za pustne grehe v zaporu v ulici Coroneo. Aretirani razpeeevalci kokaine. Radi raz-pečavanja kokaine je bil predvčerajšnjim aretiran 28-letni Aleksander Ugolin, stanujoč v ulici S .Vito št. 2, Mož je radi svojega «kšefta» že večkrat sedel za omreženim oknom. Nesrečen padec. Zasebnica Ivanka Ferfolja, stara 55 let, stanujoča v ulici Commerciale št. 336, je snoči. idoč po isti ulici, padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Pozneje je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Vzoren poštni uradnik. Na tukajšnji glavni pošti so začeli pred kratkim zmanjkovati na skrivnosten način razna pisma in zavoji. Poštno ravnateljstvo, si je zaman prizadevalo, da bi odpomoglo tema nedostatku. Končno pa je naznanilo zadevo na kvesturi. Dva policijska agenta sta bila odposlana v urad za zavoje, da bi izsledila tata. Njun sum -je padel na uradnika Marija Celigoj, starega 22 let, stanujočega v ulici Ugo Foscolo 37. Pri preiskavi sta našla pri njem 9 pisem, raz katerih so b3i naslovi zbrisani in potvorjeni. Spričo te ugotovitve je bil Celigoj seveda areti- ran. Pri preiskavi na njegovem stanovanju so agenti našli celo zbirko ukradenih poštnih pošiljatev, med drugim: 35 pornografičnih dopisnic, 33 havanskih smotk, 5 svilenih robcev 17 parov črnih očal, večje število znamk, 16 dolarjev, 1000 reisov, 10 francoskih in 5 švicarskih frankov ter drugih tujih valut v skupni vrednosti okoli 2000 lir. Pri zaslišanju na kvesturi je Celigoj priznal svojo krivdo. Dejal je, da je rabil denar za ve-seljačenje v zadnjih dnevih pusta. Tedaj se je j spozabil in začel izmikati in odpirati razne poštne pošiljatve. Mizarjeva nezgoda. Včeraj popoldne se je v Llovdovi ladjedelnici ponesrečil mizar Vin-cenc Ruzzier, star 58 let, stanujoč v ulici Ca-! puano Št. 10. Cirkularna žaga, pri kateri je ! bil zaposlen, ga je hudo porezala po desni 1 roki. Mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico, ; kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. PEKOVSKI POMOČNIK, mlad, vešč, išče službe v mestu ali na deželi. Nastop takoj. An-tonič Ernest, Brestovica št. 34 p. McnfaU cone. 304 POSESTVO, 4 kilometre oddaljeno od postaje Prestranek. ob deželni cesti, 13 oralov gos t da, oddaljenega 10 minut od vasi. 27 oralov nji" in travnikov, vse v bližini vasi, hiša s gospodarskim poslopjem, sviujaki, vse v do« brem stanju in dva vita na prodaj. Pojasnili daje: Jakob Kristan, Orehek p. Prestranek. 314 DAROVI V počastitev spomina pok. soproge Marije I daruje g. Ivan Male L 10.— «Solskemu društvu.® Srčna hvala! Dne 3. t. m. je bilo izročeno «8olskemu dr. Lir 50.— Popravljamo v toliko, da znesek ni bil namenjen «5. D.» temveč «Dijaški Matici.* V včerajšnji « Edinosti* je bilo tudi pomotoma javljeno, da daruje Neimenovana 50 Lir «Š. D.» Znesek ni darovan «5. D.» temveč refekciji pri Sv. Jakobu. Borzna poročila. Valuta aa tržaške** trtfa. ogrske krone........... 0.03 avstrijske krone.........0.03S0 češkoslovaške krone........68 25 dinarji .............29.— leji ...............12.25 marke . • ............—•— dolarji.............. 23 i>0 francoski franki..........99.75 švicarski franki........ . .404.— angleški funti papirnati......101.25 TeČafi' Adriatica • » . .............. Cosulich ••«•••«* ... •««.•< Dalmatia ........... Gerollmich • .............. Libera Triestina ............. Lloyd ................ . ( Lussino ••••••••«».>. . ■ • i Martinollch Oceania .*...< Tripcovlch ................ Ampelea ............. « • • « Cement Dalmatia ............i Cement Spalato 0*04 0 0340 68 75 29.25 12.75 23/75 10« >.75 408.— 101.75 . 275 • 577 • 340 • 1640 . $15 . 22<>0 . 800 • 17-2 . 155 . 513 . 545 . 42i> • 845 PRODAJALKA izučena v trgovini mešanega blaga, z večletno prakso in najboljšimi spričevali, išče službe. Ponudbe pod »Prodajal- j ka» na upravništvo. 316 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Go-r vori slovensko. Ljubezniva oskrba. Na željd zdravniška pomoč. Cene nizke, Corso Gari-baldi 23/1 298 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, desno. 20 ZAHVALA Globoko ginjeni po izrednih dokazih prija-telistva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše ljubljene Marile Hsle izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku. Žalujoči soprog Ivan, nečakinja Ivanka >n ostali sorodu ki. (201) Odlikovana krojačriica za 2enske obleke L. VALCINI Trst, VJa Ireneo deli a Croce 10, pritličje (v bližini gledališča Rossettl) posojuje trn liosfM za Hoske lastnega izdelka 30 za gospe in gospode. Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke Tekom plesnih prireditev odprto do 6. ure zjntraj. PRETIRAKE CENE plačujem za %f PLANINO z železno ploščo, v dobrem stanju, kupi Plesničar Fr.t Čepovan 48 (Chiapova-no). 218 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29, 306 KRONE, srebro, zlato ln platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 kun» zlatic, Iisfc9 dihurjev« vider, iazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. Predno prodate kože, vprašajte me za cene* D. WINDSPACH Trs«, Via Cesara &3ttlsti št. 10 IL nadstr.f vrata 16 ti7) Sprejemajo se pošiljatve po pošt?. TU /.lu v 11 jv id pusiiuiJ 11. ——i-----r— ■------* , . . ' , . , nobenih nasilslev! In dr. Wilfan veruje tem znan. Poleg tega se potegujeiojjpoko]enci le zagotovilom, ker je Mussolini mož odkritosti ' 1 '* ! in energije, da zna in hoče uveljaviti svojo voljo. Govornik je omenjal tudi razloge, radi katerih mora g. Mussolini želeti, da se v<^itve v naši pokrajini izvršijo mirno in v redu. tden razlogov je, da smo mi, da-si številčno šibki« vendar važen "činitelj kot soplemenjaki države, s katero je Italija sklenila sporazum in prijateljstvo.* Mussolini je — je naglašal dr. Wil-fan — v razgovoru posebno povdarjal, kako da pričajo vsa njegova dejanja, da hoče lojalno in točno izvrševati sporazum. Ta pojasnila so vzeli zborovalci na znanje z velikim zadošče- Ko pa vidi — je nadaljeval dr. Wii-fan — pred seboj tako lepo število volilcev mora že preiti od suhih tehničnih vprašanj volilnega čina tudi k besedi čutstve-oosti, besedi iz srca. Pozdravil je s prisrčno besedo navzočne rojake iz Istre, posebno pa • i t r _ v__________z. I.; _I iiFtlrrtar za to, kar jim gre po vse? pravici, t. j. za tako pokojnino, ki jim bo omogočala človeka dostojno življenje m ki so jo s svoiim službenim delovanjem v polni meri zaslužili. Vsled tega si vlada ne bo mogla zatiskati ušes, da bi ne slišala tega obupnega klica po sedanjih razmerah najbolj odarjenega sloja, temveč je njena dolžnost, da upokojence z naglimi in primernimi ukrepi reši iz njihovega dosedanjega pomanjkanja in trpljenja. ITAL-JUG je naslov nove italijansko-jugoslovenske smotre, ki se izdaja v Milanu. Namen te nove poblikacije je pospeševat^ medsebojne trgovinske stike med Italijo in Jugoslavijo z objavljanjem koristnih in primernih Člankov in obvestil o gospodarskem m . i iz Istre, posebno pa trg