I tiSovno življenje 1990 "'%- AVANZA EL PROVECTO DE CATECISMO UNIVERSAL Durante el mes de mayo los obispos de todo el mundo debian proniunciarse sobre el borrador del catecismo para la Iglesia universal. El pedido de un catecismo para la Iglesia universal surgio del Sinodo Extraordinario de los Obispos de 1985, dedicado al vigesimo aniversario del Concilio Vaticano II. Al ano siguiente, Juan Pablo II instituyo una comision presi-dida por el Gardena! Joeph Ratzinger y formada por los cardenales W il liam Baum, Bernard Law, Simon Lourdusamy, Joseph Tomko y Antonio Innocenti y por seis preiados de los diversos continantes, con el cometido e preparar el borrador de un catecismo que fluera un com-pendio de los contenidos esenciales y fundamentalcs de la fe y de la moral de la Iglesia c a to lica. El mismo debla servir de “punto de re-ferencia” para los obispos y para aqiue,IIos que tienen la mision de preparar catecismos nacionales y diocesanos. El ultimo proyecto sometido ahora a los obispos de todo el mundo se articula en tre s partes principales. La primera expone las ver-dades doc tri na les de la fe explicitando el čredo apostolico; la segun-da trata de la vida liturgica y de los saeramentos; la terc era de la vida moral cristiana y la llamada universal a la santidad. Una presentacion sustancial del proyecto tendra lugar durante el proximo Sinodo convocado para octubre en Roma. El texto final sera sometido luego al juicio del Santo Padre. SVOBODNI ZBOR Sklicali bomo zbor razumnih svobodnih ljudi, o vsem se bomo pogovorili, vse bomo razčistili, krivice ziatrli, začrtali bomo novo pot vsenarodne sprave. V nas bo živel zgodovinski spomin in nas usklajal in vodil k svobodi misli, besed in dejanj in k neustavljivi rasti vsenarodnega življenja. Nenehoma bo zasedal naš svobodni zbor, razsojal in pomirjeval, vse bolj bo narod eno ljudstvo, vse več bo med nami ljubezni in sreče in hvalnic. Stanko Janežič 10 ■w ZiiVLvtNJt SLOVENSKA VERSKA REVIJA leto 57 JULIJ 1990 Bog daje nova sredstva Prvi slovenski in katoliški časopis »Zgodnja danica“ je bil osno-Van leta 1848 in ni! prenehal izhajati dlo leta 1905. Bil je »središče 'lSeto slovenskega katoliškega gibanja, kateremu je dal ogromno po-11'L“ Pobudil je tudi nov katoliški časopis, ki je pod imenom »Slove-llCc ‘ izšel leta 1873 in izhajal do leta 1945. Mohorjeva družba pa je bila ustanovljena leta 1852, spremenili 80 jo leta 1860 v cerkveno bratovščino. Do leta 1920 je izdala nad 20 ^lijonov knjig in imela 90500 članov. Kadar govorimo o slovenskem ih katoliškem prebujanju v zad-JJjPm stoletju, ne moremo iti mimo tega našega tiska. Še več, zmeraj .0 Sovorimo o slovenskem tisku, kadarkoli se ga spominjamo in mu 'riilo -eno samo neprestano romanje k svoji Materi; in ta naša roma-11 j a vsa ta leta izseljenstva v Argentini in drugod po svetu, niso mar dokaz naše zvestobe Bogu in Mariji? Prav gotovo! In dokaz da je Marija ves ta (-as spremljala slovenski narod, je dejstvo, da smo kljub bridkim preizkušnjam ohranili vero in ljubemu do Marije. Rekli bi, da je na ST°j način ona trpeila s svojim na-r°dom; v času vojne in revolucije je postala Tolažnica žalostnih, Pa tudi Kraljica mučencev, ki so stavill svoje življenje v obrambo Vere ter krščanskih in narodnih svetinj. Kot ponižna Dekla Gospo-d°va je domači molčeči Cerkvi požgala nositi ponižujoči križ drugorazrednih državljanov. Nje, begunke, da reši življenje ^u, smo se oklepali kot prepla- šeni otroci matere Iko smo čez noč izgubili dom in domovino ter pri njej našli moč, da smo, kot Abraham, upali proti upanju. In ali ni Marijina za šilu ga, če se izseljenci nismo množično vrgli v naročje materializma, temveč si raje naložili breme pričevanja, ki se je, kat „glas vpijočega v puščavi" čestokrat izgubil v nerazumevanju, .še večkrat pa izzval sramotilne očitke skozi dolgih 45 tlet ? Marija je bila z nami ves ta čas. Ker pa ni bilo v božjih načrtih, da bi čudežno zaustavila tek dogodkov, je kot Dolorosa vzela v naročje svoj razbičani narod... Verjetno v vsem tem danes vsi prepoznamo Marijino pomoč. Toda podobno kakor sta učenca na poti v Emavs razočarana potožila Jezusu-neznancu, ki je z< njima potoval : „Mi smo pa upali, da bo On rešil Izraela", tako so tudi mnogi Slovenci v tistih pretečih časih upali, da bo Marija vendarle rešila naš rod te nesreče. Ali Marija tega ni mogla storiti? Ni hotela storiti ? Je bilo potrebno, da je slovenski narod pil ta grenki kelih? Vse to je do neke mere skrivnost, Iki je verjetno nikoli ne bomo doumeli do dna. Da božja pota niso naša pota in da božji večni načrti ne sovpadajo vedno z našimi kratkoglednimi, nam je kot vernim ljudem znano in to načelno tudi sprejemamo. Hudo je, kadar se božji načrti dejansko križajo z našimi, kot je to vedno, ko gre za trpljenje: tu se človeška narava upre in je ra- zumiljivo, saj se je tudi Jezusova na vrtu Getsemani, ko je molil: „Oče, če je mogoče, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi." In zgodila se je — hvala Bogu — -Očetova volja in svet je bil odrešen. Mi smo verjetno še preblizu dogodkov in rane še niso popolnoma zaceljene, da bi bili v stanju se Bogu zahvaliti za to preteklo polstoletje, ker še nismo doumeli globlji pomen vsega, kar se je zgodilo. Izraelcem je Bog pošilja] preroke, da so jim tolmačili zgodovino z vidika božjega odre-šenjskega načrta; slovenski narod še čaka takih zanesljivih prerokov, ki bodo odkrili odrešujoč pomen te narodne tragedije, ki ga brez dvoma ima. Kajti če se je v vsem tem godila božja volja — in božja volja ni -božja kaprica — to pomeni, da so obstajali vzroki, da je Bog dopustil to prečiščenje. Pri Bogu nikoli ni nagib za dopust kazni maščevalnosti, še manj brezbrižnosti do človeka, ampak vedno odrešenje. Kolikor bolj si bomo tega svesti, toliko laže bomo odkrili prst božji v naši polpretekli zgodovini in potegnili iz nje nauke za bodoče krščanstvo Slovenije. Toda kakršnikoli že bodo ti nauki, ki jih še skriva ta temna doba naše zgodovine, eno je gotovo: v Sloveniji, ki nastaja, bo moralo biti mnogo pristne krščanske ljubezni in strpnosti — medsebojne in do drugače mislečih. Sicer pa, dragi bratje in sestre, * dogodki na Vzhodu in v Sloveniji že naznanjajo nove čase! Izpolnjujejo se zopet besede preroka Izaija: ..Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč, in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč", (9, 1). Nenadnost, nepričakovanost in obsežnost teh dogajanj pa vse bolj kaže v svet čudežnih posegov v življenje narodov, kot pa naravnih zgodovinskih razvojev. V luči vere nam ni težko prepoznati, kot Janezu v Apokalipsi, veliko znamenje na nebu: „ženo ogrnjeno s soncem, z luno pod njenimi nogami in na njeni glavi venec dvanajsterih zvezd." Prihaja zmagovita — verujemo —, ker je rešila „sina“ iz zmajevega žrela. Apokaliptična stiska prehaja v olajšanje. Zato je to naše letošnje romanje v polnem pomenu jubilejno romanje, to je slavnostno, naši skupni Materi in Kraljici slovenskega naroda v čast in zahvalo za njeno mogočno posredovanje pri Bogu, da so bili dnevi stiske zaradi »izvoljenih" skrajšani in sile zla oslabljene. Vendar naše poslanstvo s tem še ni končano. V osrčju Evrope se gradi nova Slovenija, ki bo popolnoma drugačna, kot je bila v zadnjem polstoletju, pa tudi ne bo taka, kakršna je bila pred vojno. Kam s Slovenijo v svetu v teh novih razmerah? V -očeh mnogih, ki nas opazujejo od zunaj, in -verjetno tudi sami sebi se bomo zdeli kot muzejska zanimivost, kos stare Slovenije v narodnem in ver- ^eni oziru. In morda je ravno v em zadnja velika naloga našega uulgoletnega pričevanja. Narod, ki ,^'a muzejev ali se zanje ne za-^ima, j,e narod brez korenin, brez Zgodovine, brez kulture in brez 'luba. Slovenija, ki nastaja, bo Itlorala pogledati v ta svoj muzej, 110 zato, da bi iz njega kopirala s'tare oblike, ampak »ato, da pod ^aplavino teh 45 let, slovenstvu in krščanstvu tujega grušča, odkrije fiv°.io lastno rodovitno zemljo, svo-Pristne korenine in duha. tAko jie v tem naša sedanja naloga v Razmerju do Slovenije — kot sem Prepričan, da je — potem imamo ^i°čan razilog, da vrednote, ki so * e vsa ta leta smisel in upravi-Cen3e Slovenije v svetu, še bolj poživimo in pokažemo v kar naj-lepši luči, ne v lastno hvalo, temveč v globoki ponižnosti, kajti nič ni bolj odvratno in odbijajoče kot bahava krepost. Naj nas Marija, kraljica Slovencev, še naprej podpira pri tem naporu, da se bo slovenska pomlad ponovno razcvetela v njen dišeči vrt, na katerem bodo mogle uspevati vse kulturne, narodne, verske in moralne vrednote, ki sestavljajo dušo naroda, da bo kos novim zgodovinskim nalogam, odporen pred vedno pretečimi zablodami, zasidran z vero v troedinega Boga in prežet z marijanskim katolištvom šel novim dnem naproti. France Bergant 'Mvroli STE POSTAVO NAJ ZASIJO Navrgli ste postavo. enim samim mahom fte Podrli, 7r je narod zidal rol£ih tisoč let !n n°sil v srcu KOit svetinjo ln kot tek. »rijalia je praznina, ij‘l s° izgubile lesk, v 6cn'l je korak, sokovi so iztekli. javila nas je Pustinja. Naj rasi j o svetlejša obzorja, naj zapoj o prijaznejše ptice, naj zacveto ljubkejše rože, naj vso zemljo preplavi pomlad. Mavrica sprave naj ovenča in presvetli našo skupno romarsko pot, v otrplih srcih naj razhudi prvinski ogenj in ustvarjalne kali zaupanja in dobrosti in bratske vzajemnosti. Stanko Janežič Stanko Janežič Ob 45. obletnici naše poti v svobodo in pokola Slovenskih domobrancev Govor Božidarja Finkia na spominski prireditvi v nedeljo, 3. junij® 1990, v Slovenski hiši v Buenos Airesu Petinštirideset let po koncu vojne in revolucije in po začetku najtemnejše dobe slovenske zgodovine in v letu, ko se je odprlo novo poglavje za Slovenijo in njeno prihodnost, se spominjamo vseh, ki so se darovali v boju za osebno svobodo, človeško dostojanstvo in krščansko omiko ali padli kot žrtev maščevalnosti, posebno v velikem končnem pomoru, časovna odmaknjenost in povsem novi položaj v političnih odnosih nam ob tem spominu navdihujeta posebno razpoloženje in p obuj ata nove misli. Ob spominu na drage, ki so bili naši po krvi in duhu, pa smo jih tako nesrečno izgubili, že davno ne žalujemo več z bolečo prizadetostjo. čeprav se na današnji dan še vedno v duhu odevamo v temno, to že ni več znamenje žalovanja, to je znamenje pietetnega vračanja duha k prednikom in vrstnikom, ki so dali vse, da bi mi živeli na svoji zemlji v pravični svobodi. Spomin na tedanja dogajanja nas resni, a nas ne pogreza v žalobnost. Bolj kot to nam vliva zavest, da imamo vzore zvestobe, požrtvovalnosti in vsake do- brohotnosti, ob tem pa tudi neiz' črpen kapital v duhovni rezervi-Zavest o tem nas je ves čas krepi' la, da smo lahko vztrajali in up®' li. Vztrajno upanje vedri duha i® pobuja k dejavnosti. Naši sporni®' s ki dnevi so nas v resnici vedn® opominjali na vztrajno delo v pri' čaka vanju novih časov, ki smo ve' deli, da nekoč morajo priti. Z®' vest duhovnega bogastva, ki ie zraslo iz krvi in solzd, pa prepriča' nje, da se mora enkrat zdaniti, st® nam dajala moči, da se nisi®0 zdrobili ne razkrojili. Tako v prihodnost zazrto raz' pol oženj e se je tedaj s tokom Č®' sa krepilo ob spominjanju na p®e' teklost, na darovanje mrtvih. V pričakovanju nam je tako te' k el čas. Danes pa ne pričakujem® več, dočakali smo pomlad. Nei®' podbitno je konec samodrštva, V je bilo že nekaj časa na umik®. Postopno se je dvigala zapora n®® odkrivanjem zločinov partije, k®' terih so bili sokrivi tudi njen P®' možni aparat in sopotniki. Izklj®1'-na gloriola ene strani je počasi, ® vztrajno bledela z uveljavljanje1® prepričanja, da njen nastop ni t® „Srce je žalostno, '"očno je ranjeno. . .“ (Jože Beranek) sam° boj za prevlado, ampak tudi ?a popolno uničenje nasprotnika, II da njegove pridobitve slovenskemu ljudstvu niso prinesle sre- e- Širilo se je že razočaranje in iSP’ošen občutek zavoiženosti. Njej ^sprotna stran, iki je bila obre-®na in obsojena, slkoraj vsa po-l^a in dobesedno zatolčena pod ^ernljo, pa je začela pridobivati v Javnosti priznanje vsaj za poštene aamene in očitno se je odkrila tu- III njena končna usoda. Svoboda, ki se je že nekaj časa 0 •"'ili narave razraščala, je pre-. r*a lupino, ki jo je še oklepala, je zdaj v polnem zaživela. Po-^ ad je tu, čeprav še ni v cve-- Konec je zime, a zrak se še ni °Vsem ogrel. Sledovi snegov še zastirajo zelenino polja, ki čaka oračev in sejavcev. Kje so? Preveč jih je vzel mraz, ki ni dal, da bi se pripravili novi iz mladega rodu. Zato bo nova slovenska pomlad na začetku manj blestela. A vendar sonce je in kliče na dan novo življenje, ki bo zatrdno vzbrstelo. Sonce, ki je zasijalo nad Slovenijo, nam danes preseva duše, čeprav se spominjamo mrtvih. Saj verujemo, da kri, ki je bila darovana za pravico, ni tekla v prazno. Gospodar življenja jo je sprejel in ji dal moč, da je obrodila, Z jasnino v duši sprejemamo to milost in dajemo Bogu hvalo zanjo. V tem letošnjem novem, posebnem razpoloženju je prav, da ponovimo sebi in rojakom na vseh bregovih, kaj mislimo o nekaterih vprašanjih, ki se postavljajo v slovenskem svetu. Ob dejanskem prodoru političnega pluralizma v Sloveniji se šele zdaj odpira resnična možnost za splošno pomirjenje med ljudmi. Pravimo med ljiudmi, ker med idejami ne more 'biti sprave in miru. Resnica je v bitnem nasprotju z zmoto in lažjo, med njimi ne more biti umiritve. Z miselnim sistemom, ki je bil idejna podlaga neizmernega gorja na Slovenskem zadnjega polstoletja in katerega posledice so še zdaj tako občutne, ni in ne bo za nas nobene sprave. V odporu proti zmoti smo žrtvovali reke krvi in sprejeli izgnanstvo in nam tega ni žal. Dočaka- li smo njen notranji in zunanji ,]>ropad. Tudi s političnim sistemom, ki je zmoto z nasiljem uveljavljal, ne more biti umiritve v takem obsegu, da bi ta pomenila brisanje spomina na preteklo zlo. Zgodovinska krivda partije je neizbrisna in v tem nimamo druge poiti kot to, da jo še naprej brez popuščanja obtožujemo, ne zato, ker bi samo sebi hoteli iskati zadoščenja, ampak predvsem zato, da se zlo nikoli več ne povrne. Ko za nas ni pomirjen ja z zmoto in sistemom, pa smo naravnani k pomirjenju z ljudmi. To smo imeli vedno in imamo posebno v tem trenutku za življenjsko nujnost. V današnjih spremenjenih razmerah je to sploh išele mogoče: dokler traja krivica in nasilje, še neskončna dobrota ne odpušča. Na Slovenskem je zdaj konec režima totalitarne stranke, ki je očitno na popolnem umiku. Še več, njeni voditelji se boje nasprotnega revan-šizma, vsaka omemba partijskih zločinov jim zbuja strah. Strah je danes sploh eden od oznak slovenskega javnega občutja, čeprav se prepleta z upanjem. Globoko se je v ljudi zajedla zastrašenost zaradi grozot nekdanje strahovlade, le počasi popušča občutek prejšnje ulklenjenosti v povsod prisotno partijsko strukturo in večine se polašča negotovost, kako bo steklo življenje v novih razmerah. V takem ozračju se bo vsem treba prizadevati za navezovanje toplejših odnosov, Razstapljati bo treba led, kj oklepa mrzla srca. 'Če hočemo, da se zdravo ogreje slovenski prostor, je treba prej odpreti vsa okna, da se zamenja zrak in prežene plesnoba. Vse po* ti je treba odpreti resnici, da se odpravi krivo obtoževanje in sum' ničen je. Mi glede tega nimam® strahu. Vpričo blaženega spomina žrtvovanih v tem trenutku še en' krat z vsem prepričanjem izpovedujemo, da so bili nekdaj in so prav tako danes vodilni nagibi za naše ravnanje spoštovanje človeške osebnosti, -skrb za varovanje njenih pravic in ljubezen do rodne ali duhovne domovine Slovenije. Vsem njenim sinovom in hčeram smo hoteli in hočemo dobro, najprej dobro v nagnjenjih, da bi se vsi odvračali od vsakega zlai poltem pa tudi dobro v osebnih razmerah. Talko je bilo in je naše splošno, javno razpoloženje. Ne obtežuje nam vesti občutek, da smo skupinsko 'kot tabor v spopadu karkoli zagrešili. Zato nam ni treba sprejemati, da kdor ;kolj v našem skupnem imenu prosi druge za odpuščanje. Kar je kdo posamično zagrešil, in take primere seveda brez pridržka dopuščamo, je to stvar njegove vesti in .morda osebne odgovornosti i® ni pravično, če se ocen jn j e >za sramoten madež vsega protirevolucionarnega boja. če je ostal kak madež, ga je pred ljudmi in zaupamo, da tudi pred Bogom do konca izprala kri, ki je bila darovana i® jo mi posvečujemo v zadoščenj6 skupaj z našim žrtvovanjem. Ko govorimo o pomirjenju med „Kje so tiste stezice, ^ so včasih feile... “ (Jože Beranek) ljudmi, je posebej treba misliti na iste; 'ki so bili nekdaj v nasprot-taboru, a po namenu niso ho-telij biti udeleženi v komunistični reVoliuciji. Nekateri med njimi še danes zagovarjajo svoje sodelovaje s komunisti in torej ne odo-ravajo vsega našega taktičnega ravnanja, čeprav nam vedno bolj Priznavajo čiste namene. S temi rojaki, ki so bili že dalj časa v o-strem, pogumnem boju s komuni-slično vladno ekipo, smo se od *daj naprej znašli na skupni fron-1 >n bi bilo nesmiselno, če bi jim ooračali hrbet posebno zdaj, ko nekateri med njimi sprejemajo v°dilno odgovornost za usodo Slo- venije. Tudi če še niso povsem o-čitni in sprejeti nagibi za kako naše ravnanje v revoluciji, je neizpodbitno in dosedanji razvoj potrjuje, da se je biilo treba komunizmu že takrat upreti. O tem za nas ni debate in je v splošni slovenski javnosti vedno manj dvoma. V današnjem zgodovinskem trenutku smo s tistimi, ki so se na drugi strani pošteno hoteli žrtvovati za slovensko domovino in ji zdaj posvečajo moči, da jo iz novih temeljev na novo zgradijo in osvobodijo, na isti liniji. Tem in mlajšim, ki niso bili v revoluciji niti posredno udeleženi, smo poklicani v pomoč, če le mogoče v obliki sodelovanja alii tudi dobrohotne kritike, gotovo pa s prošnjami za božjo milost. Po taki vključitvi ne bomo več odtrgan del narodnega telesa, tako dolgo zavrača n in zaničevan. Ker nismo priznavali režima, tudi njegovega prekletstva nismo jemali, 'kot da nas je zavrgla domovina. Zato pravzaprav ne terjamo, da nas domovina spet sprejme med svoje. A ker je nova oblast pravna naslednica prejšnjega režima, pa vendar upravičeno pričakujemo, da sama odstrani moralne in zakonske pregraje, ki nam še ovirajo polno včlenjenje v narodni organizem, in to tudi jasno pokaže. Ni nam treba triumfalnih sprejemov, zavračamo pa vnaprej tudi vsako poniževalno podeljevanje milosti. Časti si nismo dali vzeti, zato tudi ne terjamo, da Se nam vrne. Pričakujemo le, da z nami ravnajo ikot z enakopravnimi državljani, -ki v tujini spremljajo u-sodo Slovenije in jo po močeh sooblikujejo, -Slovenija pa naj jim >to omogoča in tudi dejansko priznava. Če naj se prezrači slovenski prostor in ustvarijo pogoji za složno sodelovanje, čutimo nujnost, da se popravijo krivice, ki jih je zadala revolucija. Vemo, da vse škode ne bo mogoče -nikdar popraviti. Odvzeto življenje se ne vrne, dušno in telesno trpljenje se ne ocenjuje v denarju. Tudi materialne škode za preprečeno kariero in osebno delo ni mogoče preračunati. Tako ibo marsikaj moralo ostati neporavnano kot neizterljivo. Vendar bo slovenska oblast morala v duhu stroge pravičnosti in prav v interesih miru najti pravnih in gospodarskih sredstev, da odškoduje ali oskrbi tiste, 'ki so ostali prizadeti po dejanjih revolucije, krivičnih oblastvenih uitorepih ali posledicah prisilne izgube domovine. Oceniti bo tudi treba, koliko terja splošni čiu-t pravičnosti, da se za odpravo družbene moralne škode in v interesu splošne blaginje pokličejo na odgovor neposredni kriivci revolucije in posameznih njenih zločinov. Ko to govorimo, nas ne -nagibajo teženja, da bi hoteli povraeati hudo s hudim, marveč le želje po skupnem dobrem. Zato smo prav v interesu skupne blaginje pripravljeni tudi na brisanje odgovornosti za dejanja izpred desetletij, če bo u--gotovljeno, da je to v interesu mir- nega sožitja in duhovnega in tvornega napredka skupnosti. Vnaprej in brez pridržkov pa na to ne pristajamo. Kot dediči žrtev revolucije, katerih se danes posebej spominjamo, izrekamo tudi obžalovanje vseh, ki jih je začetna prisila, nevednost ali nepremišljeno, čeprav pohvalno domoljubno navdušenje pripeljalo v nasprotni tabor, Pa se tam niso notranje pridružili naklepom revolucije in ne sprejemali njenih metod. Tudi te imamo za 'žrtve revolucije in jim ne odrekamo časti, kolikor jih je vodila samo iskrena misel na narodno o-svobojenje. Sprava med takimi na drugi strani in našimi mrtvimi je -bila že zavezana, ko se je kri obojih zli La v eno reko in napojila -slovensko zemljo za novo rast. Uravnavanje slovenske usode je zdaj v rokah ljudi različnih miselnih smeri i-n političnih grupacij-Vse označuje vsaj na zunaj nagnjenost k iskanju novih poti »a urejanje družbe in določanje mednarodnega položaja Slovenije. V reviziji -so temeljne postavke, ki so mnoge za. prihodnost povsem neustrezne. Pregledati bo treba vso zakonodajo in nepregledno množino splošnih predpisov o ureditvi oblasti na vseh -stopnjah, splošnih pravicah in pravnem položaju prebivavstva, usmeritvi učnih in vzgojnih dejavnosti, organizaciji ja-vnih občil in kulturnih -ustanov, gospodarski ureditvi, meddržavnih odno-sih in toliko drugih področjih. Sprejeti je tre- ka, da 'bo v nekaterih primerih določena kontinuiteta primerna, ttlorda celo neogibna. Državniška, ®Pl»h vodstvena modrost bo narekovala, kaj bo tam treba vsaj za-^asno ohraniti in čemu se nam bo reiba odreči, da se doseže, 'kar je *hogoče, in ne zapravi vse, česar di^si želeli. Zato se bo treba oboriti z določeno mero strpnosti razumevanja, obenem pa se pri- in bliževati z veliko pripravljenostjo 'za pomoč in sodelovanje, ki 'prikujemo, da bomo k njemu po-Vabljeni. Ne moremo obetati veli-podpore. A prepričani smo, da b0 'pritegnitev politične emigraci- jo, odkrita in brez predsodkov, „ jnkovala kot spravno dejanje tu-<*1 v osrednjem slovenskem prostoru. Zavedamo se, da tudi pri novih Poimenovanjih in programih ne bo eklo vse po gladkih tirih. Po de-Setletjih strahovanja, vcepljanja sovražnosti in vlivanja materiali-kične miselnosti ne moremo pri-cakovati rodovitnih tal za neovi-*!an° rast novega življenja. Spopa-a*i se bodo nasprotni politični in-oresi, ge doilgo ni pričakovati e-P°tnosti v ocenjevanju dogajanj jhed revolucijo in mogoče bodo ce-°, Vzplamtevali zublji stare mrž-^e. Pripravljeni moramo biti na ’ da nam bo treba prevzemati tu-1 naloge idejne in politične kon-°le, odkrivanja in utemeljevanja . dovinskih dejstev in nevtrali-, lanja udarcev. Tudi te naloge (j°Cerno sprejemati v takem duhu, a bomo ohranjali spravno stanje, ki naj bi kmalu nastopilo med slovenskim ljudstvom in se kar najbolj nemoteno razvijalo. Kadar je treba sprejemati boj, so ljudem potrebne moči. A tudi vzdrževanje pravičnega miru ni lahka naloga. Mir ima dve sestavini, spokojnost in življenjski red. Za ohranjanje miru, h kateremu teži sprava, je potrebna neprestana budnost, da se odvrača vse, kar nasprotuje redu življenja, redu resnice in pravice. Zavračanje odklonov pogosto terja srčnosti, za resnico in pravico je treba včasih pogumnih dejanj. A 't/udi krotkost in spravljivost se gojita z notranjo močjo, ki mora zadrževati o-sebna nagnjenja po uveljavljanju čez mero. Brez zunanje in notranje prizadevnosti ni trajnega miru. Kolikor bomo poklicani k soustvarjanju pravega miru v Sloveniji, toliko bomo morali skrbeti, da nam ne upadejo moči. S prošnjami zanje se bomo obračali na bolžjo milost, ki nam jih dozdaj ni odrekala. Pobujalj pa bomo moči tudi talko, da se bomo ustavljali ob spominu na tiste, ki so nam bili vzeti, in bomo pozlačevaii njihove smrtne rane. Njihov duh je z nami in njegov blišč seva v slovensko prihodnost, ki jo vidimo lepšo in svetlejšo. Daj Bog, da bi bilo tako, zaradi zasluženja krvi, darovane za slovensko pravico, in tudi po zaslu-ženju naše zveste službe. Slava in zahvala junakom in mučencem in časten spomin! Spomin in sprava Petinštirideset let se Slovenci v svobodnem svetu posebej v junijskih dneh spominjamo slovenskih žrtev komunistične revolucije. S temi počastitvami opozarjamo sebe in ves narod na krivico totalitarnih oblastnikov, ki jo je do zdaj trpel spomin tolikih naših rojakov še po smrti. Ko se vrača v Slovenijo politična svoboda in je predsednik slovenskega parlamenta oglasil konec državljanske vojne, pa j® prav, da ponovno izrečemo jasno besedo o nujnosti in možnosti sprave, ki naj privede do pravičnega notranjega miru. Slovenske politične emigracije ni nikdar vodila misel na po-vračanje hudega s hudim, marveč je hotela ves čas le to, da s® vrne med naš narod skupaj s svobodo tudi spoštovanje resnice ii* pravice. To se v veliki meri že dogaja in sprava je v slovenskem narodu že prisotna povsod, kjer se zavračata krivica in laž. V takem ozračju spoštovanja in razumevanja bodo lahko rasle sile, ki jih bo Slovenija še bolj potrebovala v kritični dobi, v katero stopa- V tem prelomnem zgodovinskem obdobju pričakuje slovenska politična emigracija, po letih krivic in obrekovanja, javnega izraza, ki naj ji s pravično osvetlitvijo preteklosti odpre dobo zbliževanja z novo slovensko stvarnostjo. Tak izraz naj bi obsegal sledeče ugotovitve in priznanja: —• ugotovitev, da je bratomorno vojno izzvala komunistična partija, ko je s pomočjo nekaterih sodelavcev iz drugih skupin pričela s terorjem, mučenjem in poboji rojakov, ter da se tedaj ta boj ni začel kot spopad dveh sil za oblast, temveč da je šlo za načrtno, pod geslom narodne osvoboditve izvajano revolucijo enih in samoobrambo drugih; — obsodbo genocidnega poboja civilne in razorožene vojašk® opozicije po končani vojni v maju in juniju leta 1945; — obžalovanje nasilja nad političnimi in idejnimi nasprotni" rilci, tako med revolucijo kakor v letih totalitarne oblasti* in voljo, da se prizadetim popravijo moralne in kolikor mogoče tudi materialne krivice; — zavrnitev označevanja vseh, ki so se upirali komunistični revoluciji, z narodnimi izdajalci in priznanje, da so domobranci in drugi oboroženi nasprotniki revolucije nastopu1 li pod okupacijo v okviru mednarodno priznane pravice do varovanja reda in naravne pravice do samoobrambe in do odpora pred samolastnim vsiljevanjem totalitarnega sistema; ■— pripravljenost, da se dajo na uporabo vsa sredstva za odkrivanje in pravično ocenjevanje dogodkov med revolucijo in po njej. Zavedamo se, da so v vsiljeni nam državljanski vojni posamezni pripadniki protirevolucionarnih sil storili kdaj tudi deja-mia, s katerimi so prekoračili mejo upravičene obrambe svojih z,vljenj in dobrin. Take krivice, ki jih je naša stran že takrat zapacala, tudi zdaj iskreno obžalujemo. Na ta način, upamo, bo tiha sprava med posamezniki lahko Postala tudi splošno sprejeta, javna narodna sprava, ki bo odprava sleherno oviro za odkrito in iskreno sodelovanj med vsemi Rojaki. K njej pristopamo v trdnem prepričanju, da tako izpolnju-•lemo željo vseh zavednih Slovencih, naših prednikov, predvsem tistih pokojnih, katerih se v teh dneh spominjamo. SLOVENSKI NARODNI ODBOR ^ Političnem eksilu, 27. maja 1990. |)r: Peter Urbanc Rudolf Smersu 'ajnik predsednik Na tiho NOVI DAN rj.E Na tiho, na tiho, °d daleč, od daleč s° nekaj svetlika, Po divjih nevihtah noči smo se prebili v novi dan. na tiho, na tiho, °d daleč, od daleč skrivnostno pozvanja, Sonce je izgubilo mrliško 'žolti sij, stvari je objela toplina. ^a tiho, na tiho, °d daleč, od daleč Se snežno oglaša iklic Odprle so se oslepeile oči, srce je našlo pot do srca, znova smo se rodili. |n nas prebuja lz dolgih, morečih sanj 111 nas vrača življenju. Stanko Janežič Od Vefrinja do Kočevskega Roga Nabito polna dvorana in napeto pričakovanje ljudi v Domu španskih borcev v Ljubljani na predvečer prvega maja, ko so opuščene ulice dajale vtis praznega mesta, je bilo prvo spoznanje, ko sem nekaj minut pred napovedanim časom zaman iskal prost sedež, človek ne bi verjel, če ne bi vedel za ime predavatelja: grof Nikolai Tolstoy, v Angliji živeči daljni sorodnik ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Slovenci ga poznamo po knjigah, v katerih opisuje dogodke po končani vojni na Koroškem, zlasti izročitev angleških ujetnikov, slo. venskih domobrancev Titovi vojski in njihov kasnejši poboj na Teharjah, v Bogu in drugod. Grof Tolstoy je v soboto, 28. a-prila, predaval v Tinjah na Koroškem, slovenski krščanski demokrati so ga povabili, naj pride še v Ljubljano. Po kratkem uvodu in predstavitvi, pripravila sta ju Lojze Peterle, predsednik, in Peter Beberc, tajnik SKD, je ToIstoy najprej po rusko pozdravil zbrane ljudi; bilo jih je okrog 500, nadaljeval pa v angle-čini. Prevajala je Neva Predan-Mi-klavčič. Prevara ali kupčija Uvodoma je povedal, da je dopoldne, 30. aprila, obiskal roške jame, v katerih leži del pobitih domobrancev. Še so ljudje, ki si prizadevajo, da re. sni ca o žalostni usodi teh ljudi ne bi prišla na dan. Arhivi so prečesani tudi v Londonu, pri svojih raziska- vah sem naletel na ovire in grožnje-Vse to me utrjuje v prepričanju, da je bila vrnitev ujetnikov zločinsko dejanje. Ne sprejemam sodbe in denarne kazni, na katero sem bil lani obsojen v Londonu, ko me je tožil nekdanji poveljnik angleške vojske na Koroškem, je dejal. Grof Tolstoy je nato podrobno o-pisal pripravo in potek vračanja slovenskih domobrancev in drugih vojnih ujetnikov, ki so se ob koncu vojne zatekli na Koroško in se predali angleški vojski. Kako prepričati ujetnike, da bodo zapustili taborišče? Angleški oficirji so iim dali častno besedo, da gredo v severno Italijo-Na ta način so dosegli, da je bilo med 19. in 31. majem 1945 v Jugoslavijo vrnjenih 45.000 ljudi, od tega okog 12.000 Slovencev. Angleži so jih spremljali do vlakov, potem so se pojavili partizani. Ko so vlaki speljali, se je začela kalvarija. Še tedaj, ko so prvi ubežniki prišli nazaj in povedali, kaj se z njimi dogaja, Angleži niso hoteli priznati resnice. Komandant vetrinjskega taborišča — še je živ in živi v Kanadi — se je kasneje uprl povelju, da bi izročil še preostale civiliste. Njemu se morate zahvaliti, je dejal predavatelj, da je 6000 Slovencev ostalo živih (dolg aplavz). Zakaj so Angleži vrnili ujetnike ? še danes to ni povsem jasno, Tolstoy je prepričan, da je za to krivih la nekaj ljudi, med njimi tudi še živeči poveljnik za Koroško, lord Adlington- f Je tožil Tolstoya zaradi razžalje-^'a časti in tožbo tudi dobil. Grof azn* ni plačal, pritožil se je na drugostopenjsko sodišče in poiskal nove Priče. ^ resnico do sožitja in sprave V pogovoru po predavanju je gost Poudaril, da ne razpravlja o jugoslo. vanski odgovornosti. Domobranci in ostali so bili angleški ujetniki, in ker 80 jih ti izročili Titovi vojski, so Udeleženi pri vojnem zločinu. Izgo-v°r, da niso vedeli, kaj se bo z njimi 8f°dilo, Angležev ne opravičuje, je ji odločen Tolstoy. Oglasili so se tu-1 ijudje v dvorani, predvsem taki, ki vso tragedijo doživljali na lastni olzi in preživeli. Starejša gospa je Povedala, kako so opozarjali angle-t e oficirje, kaj pripovedujejo ube-ni Od 3000 ljudi nas ie na koncu talo 200. Bil je to zverinski pokol. s’°Jam zločine nad vrnjenimi žcn-®^umi. Izživljali so se nad njimi, na-Pu jih pobili, je s tresočim gla-> Povedal dolga desetletja zamolčano bolečino. šo veliko drugih se je oglasilo. Z rašanji, predlogi, zahvalami. Ljudje Pošteni, Angleži in tudi Slovenci, Vs°d pa je nekaj posameznikov, ki 0 ravnali zločinsko, v y dvorani ves večer ni bilo sli-j 1 Maščevalne besede, pač pa veliko ^Jazov pritajene bolečine in presta-eka gorja. Tudi stralh je bilo čutiti, celo pred televizijsko kamero, ki se' je sprehajala po obrazih. Temu še nf čuditi, če imamo pred očmi vojne in povojne grozote in tudi razmere, ki so pri nas bile še do nedavnega. Kogar je kača pičila, se boji tudi zvite vrvi, pravi slovenski preg-ovor. ToL stoyevo predavanje v Ljubljani je zato začetek neke dobe, v kateri bomo lahko odprto govorili tudi o dogodkih, ki so že predolgo časa ostali stlačeni v osebno in narodno podzavest in s svojo neodrešenostjo onemo, gočali tvorno sožitje vseh ljudi. Posebno pohvalo zaslužijo slovenski krščanski demokrati, ki so se zavzeli za to, da je Tolstoy predaval v Ljubljani, prav tako pa tudi direktor Doma [španskih borcev, ki je dovolil, da je bilo predavanje v njegovi dvorani. Nekateri drugi direktorji so namreč takšno gostoljubnost odklonili. Janez Gril (Družina 13. 5. 1)0) Živimo novo življenje, vendar smo med vami, z, vsem narodom zrašičeni v eno drevo. Poznamo smrti in rojstva, zame, pomladi, vse krize, zablode, vsa upanja in hrepenenja. Stanko Janežič Pogovor nad jamo Kočevski Rog, 30. aprila 19 9 0 Ob telefonskem drogu številka 122 se avto ustavi in zavije na gozdno jaso na levi. Potem izstopimo, gremo čez* cesto in zavijemo v gozd na desni. Najprej je samo trava nato redki grmi, a samo še nekaj deset metrov in že smo sredi visokih smrek in bukev. Nihče ne spregovori. Spredaj so znanci, vseh niti ne poznam, za njimi gre Nikolaj Tolstoj, nato jaz in z>a mano mlado slovensko dekle iz Argentine. Sedaj je steza že na robu plitve uvale, imamo vtis, da je pred nami majhen amfiteater. Počasi se spustimo vanj, pot pelje prtiv po sredi m.ed smrekami. Še vedno nihče ne spregovori. Ko smo Že na položnem dnu, zaslišim za sabo pridušen krik: Moj Bog! Moj Bog! Ko se obrnem, vidim, da je dekle obstalo, sedaj gleda nekam visoko v vrhove in po licih ji tečejo solze. Opazim, da si jih ne briše. Sam ne vem, ikako bom zdržal, a sem ji hvaležen za njene solze. Sedaj se dvigamo že na drugi rob, se razvrščamo pred tem, kar je bilo nekoč globoko brezno in je sedaj na pol zasuta jama. Nekaj časa tako stojimo, potem pa začnejo v tisti lijak padati stavki: Pater noster, c;ui es in coelis, sanc-tificetur... Dvakrat, trikrat se ustavimo, nočemo, da bi se nam glasovi tres.li, pa spet nadaljujemo in pridemo do konca: Et ne nos inducas in tentationem, sed libera nos a maj0' Amen... amen... amen. Imam v**;" da vsakdo izgovori to besedo zase 1 posebej. Nato še malo počakajmo. Ko se da smo se umirili, poskusim. »Nikolaj Tolstoj," (čutim, da n‘ morem reči gospod, tu smo samo ljudje, ta trenutek in ta prostor m*1 preneseta samo kot ljudi) „pod nU. mi verjetno ležijo kosti nekaj ljudi. Dobro vam je znano, kdo so ljudje iin kako je do tega prišlo. P* kaj ta trenutek mislite?" zdi. Nikolaj Tolstoj: »Mislim na to, je ta kraj svetišče. Upam, da ga do ohranili prav takega, kot je sodri; da bo pristen spomin na to, kar so ljudje pretrpeli. Upam, da ne b v resnici ljudje, ki tu- Nikolaj Tolstoj: „V Veliki Brita- »Sedaj že "mtancii kot .1 ° in kdlo s ka,j ležijo." niji vlada sedaj globok občutek sramu." „Hvala lepa, Nikolaj Tolstoj." Skozi veje dreves se vsipajo slapovi svetlobe. Od vsepovsod iz neskončnega gozda pa tudi čisto od blizu nas pokrivajo izmenjavajoči se kori gozdnih pevcev. Čisto lahko, da so bili sončni dnevi tudi takrat; petja, kot je danes, pa prav gotovo ni bilo. Takrat so bili tod drugi glasovi Sedaj smo že razmetani po gozdu okoli jame. Sam še stojim na robu in čakam, da vame vdre tista groza. Pripravljen sem jo sprejeti in nesti s sabo. Stojim tu in čakam, pa je ni. Ko že mislim da mogoče nisem pravi človek za to obiskanje, me obide nekaj drugega. Sklonim glavo, da bi bil še bolj s sabo in da mi misel, kot že toliko drugih, ne uide, še preden jo spoznamo. Počasi jo vidim: ti ljudje tu spodaj so bili za življenje, čeprav so jih ubijali in so nad njimi „stale zvezde smrti", so bili na strani življenja in prihodnosti. Oni pa, ki so tu v brezumju moči počenjali, kar so počenjali, so bili služabniki smrti. Agenti smrti. Ti ljudje tu pa nam v slovesni oddaljenosti svojega molka govorijo samo o življenju. Justin Stanovnik (Družina, 20. 5. 1990) Spominski dan v Veirinju Pred 45 leti so te žalostne dni brneli tovornjaki in odvažali slovensko vojsko ter druge civiliste — ne v Italijo, kot so jim rekli Angleži — 'ampalk domov v Slovenijo v smrt. Vsa ta leta se spominjamo v molitvi teh žrtev komunizma in njegovega barbarstva Slovenci po vsem svetiu, kamor nas je zanesla usoda. Letos pa, ko se doma v Sloveniji v maju 'začenja prebujati ne le pomlad, temveč tudi svoboda, se je temu spominu pridružila tudi Slovenija ter je skupaj z zamejstvom in zdomstvom priredila komemoracijo ob obletnici vračanja prav na pričetku tistega križevega pota, v Vetrinju. V soboto, 26. maja, je v stari vetrinjski cerkvi daroval mašo ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas skupaj s 17 duhovniki. Cerkev je bila napolnjena z• verniki, med katerimi je bil tudi predsednik nove slovenske demokratične vlade prof. Lojze Peterle v spremstvu zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla- Poleg njiju je bilo opaziti tudi koroškega poslanca na Dunaju Karla Smolleta, ki je spremljal visoka slovenska gosta. Cerkveni nagovor je imel pričevalec tiste dobe župnik Vinko Zar letel. Občuteno in doživeto je opisal tragedijo tistih dni ter pokazal na krivca: „Komunizem je tihi 1 dušo narodu!" Po končanem cerkvenem opravilu se je pred cerkvijo razvil spominski spored. Vsak je dobil v roke lep program, ki je imel na naslovni strani risbo akad. slika-rice Bare Remec ob Balantičevi pesmi Zasuta usta, ki je bila tudi natisnjena poleg, kakor tudi besedilo pesmi Lipa zelenela je..., s katero se je spored zaključil. Pevske točke je zapel koroški zbor Gallus: Ec c e quomodo mori-tiur justus (J. P. Gallus) in Jesenska setev (Milka Hartmanu -A. Nagele); med posameznimi točkami je predvajal glasbo T. Feinig. Pričevanja sta brala L. Starman in A. Vrečar, K. Vospernik je podala Naš križev pot M-Hartmannove, Vinko Ošlak Balantičevo pesem Zasuta usta, M. Vrbinc in F. Florjančič pia odlomek iz Kalinove (Debeljakove) črne maše. V komemoracijskih govorih je najprej obudil žalni spomin dr-F. Vrbinc iz Celovca, za njim pa odvetnik iz Kranja Stanislav Klep, poznan kot pobudnik komemoracij ob lipi sprave a Žalah. Dr. Klep je zavzel zelo kritično stališče do partizanov-komunistov, ki so zakrivili ta veliki in tragični slovenski rodomor. Najbolj globoke, odgovorne ter polne bolečine ob slovenski tragediji pa so bile besede predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, 'ki so bile istočasno ohrabrujoče in polne poguma: »Slovenska vlada bo v imenu sprave storila vse tako za dostojanstvo mrtvih kakor za sožitje živih.“ — »Napovedovali so re-vanšizem, državljansko vojno, ne vem, Ikaj še vse, in nič od tega se ui zgodilo; zagotavljam vam tudi, da se tudi ne bo!“ Tudi sam sem podoživljal tisti Usodni dan 29. maja 1945, ko sem bil preko Pliberka izročen v Slovenijo, ter me je v govoru odvet-uik Klep tudi omenjal kot pričo. Ko sem videl in slišal, kako občuteno je nastopila s svojim govorom kot hči domobranca vaša Ivana Tekavec iz Argentine, takrat so moje misli pohitele k vam, dragi rojaki v Argentini, in sem Pomislil, kako lepo bi bilo, če bi tudi vi mogli biti z nami danes na Vetrinjskem polju. Tako bi vam bilo veliko lažje vsaj delno pozabiti vse trpljenje in grenkost tujine, potem ko bi doživeli ves ta obred ter odgovorne besede, polne krščanske ljubezni do svojega na-Voda, ki jih je podal naš mladi Predsednik vlade Peterle, ki je Garancija za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Vinko Levstik slovenska VLADA na komemoraciji »Kajnova zgodba se je zgodila tudi nam Slovencem oziroma na-očetom. S to dediščino mora-1110 nekako živeti,“ je med dru- gim v soboto v Vetrili ju dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki se je skupaj s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom udeležil 'komemoracije za žrtve vetrinjske tragedije. Prvič po vojni se je tako zgodilo, da so najvišji slovenski predstavniki priznali tragedijo slovenskega naroda in se poklonili njenim žrtvam. Pred komemoracijo je bila v cerkvi vetrinjske opatije slovesna peta maša, pri kateri sta bila tudi Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. Premier Peterle je v svojem govoru med drugim tudi dejal; »Ljudje so prestali neverjetno grozne zadeve, vendar ni toliko pomembna grozljivost teh zgodb, pač pa to, da nihče od ljudi, ki je to preživel, ni Ikazal nobene želje po maščevanju, po povračilnih ukrepih. Narod ima ob takem zadržanju tistih, ki so doživeli krivice, moralno osnovo, na kateri lahko gradi naprej." Lojze Peterle je tudi dejal, da je program njegove vlade program sprave, saj si narod, ki je razdeljen, ne more obetati jasne prihodnosti. V okviru spravnega programa so si za cilj zadali tudi to, da domovino čimprej odprejo vsem tistim, ki jo imajo radi, zato ne govorimo več o razrednem sovražniku, narodnih izdajalcih, o sovražni emigraciji. Največ, kar lahko rečemo, so »politični nasprotniki", oziroma raje »politični tekmeci". Lojze Peterle meni, da so v Slo- Križevi poli slovenskega duhovnika Pogovor z Darkom Slapšakom, župnikom na Leskovici Po strmi in vijugasti cesti sem se vozil proti Leskovici, prijazni vasici, prislonjeni na strmine nad Poljansko dolino z Blegošem v o-zadju. Tu gori na sončnem pobočju župnikuje na stara leta gospod Darko Slap Sak, blaga in plemenita duša, in k njemu sem bil namenjen na pogovor. V mislih sem obnavljal vse, kar sem vedeli' o njem. Rojen v učiteljski družini kot najmlajši izmed dvanajstih otrok. Kar dva izmed njih sta postala duhovnika: najstarejši brat Julij, ki je že leta 1932 odšel v Ameriko in tam preid nekaj leti tudi umrl, in on najmllajši, rojen 1917. leta. Končal je šentviško gimnazijo in 'želel k jezuitom. Po enem letu so ga odslovili, ker je nevarno zbolel za tuberkulozo. Prvi križev pot se je začel na Golniku, potem pa se nadaljeval na gradu Vurbergu pri Ptuju, kjer so ga za silo pozdravili. Za- veniji s ..spravnim procesom prišli dlje kot Slovenci po svetu“, zato si želi, da bi ti procesi potekali tudi med slovenskimi skupnostmi zunaj Slovenije, ki so marsikje po nepotrebnem in umetno razdeljene. Marko Jensterle Svobodna Slovenija, 31. 5. 1990 radi bolezni ni mogel bivati v bogoslovju, zato je hodil na teološko fakulteto od doma. V bogoslovje je prišel šele predzadnje leto. Škof Rožman ga je leta 1943 posvetil v duhovnika. Prvo kaplansko mesto je bilo v Šentjerneju na Dolenjskem. V začetku leta 1946 se je prvič znašel v zaporu. Začel se je drugi križev pot. Obsojen je bil kar trikrat. Kakšne zločine je zagrešil ta ljubeznivi in dobrohotni človek, da je zaslužil tolikšno kazen? O tem sva se pogovarjala na zadnjo marčno soboto leta Gospodovega 1990. Prisluhnite njegovi zgodbi. Kako si opravljal kaplansko službo? V Šentjernej sem prišel malo pred italijansko kapitulacijo. Ko so Italijani odšli, so prišli partizani. Dve četi sta stanovali v župnišču. če sem hotel priti v svojo sobo, sem se moral prebiti mimo pušk in mitraljezov. Razen kakšnih opazk, 'ki so letele na račun duhovnikov, se ne spominjam ničesar posebnega. Opravljal sem svoje duhovniško delo -in tega je bilo zeil-o veliko. Tako je bilo ves čas do konca vojne in še po njej. 17-januarja 1946 so me zaprli. Zakaj ? Tega nisem vedel. Točke v obtožnici so bile naslednje: 1. da „Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj dom. .. “ (Jože Beranek) nisem -bil za OF, zato sem sokriv vseh umorov, 2. da sem govoril, kako je bil župnik Cerkovnik krivično obsojen, in s tem rušil novo °blast, 3. da sem skrivačem govoril, naj se ne javijo oblastem. To so bili trije zločini, četrto kaznivo dejanje pa je bilo, da sem bnel politične sestanke in agitiral Proti novi oblasti. Zaradi vsega te-£& bi moral biti obsojen na smrt, ker pa sem bil še mllad in je bilo uPanje, da se bom poboljšal, sem dobi] samo šestnajst let zapora. Obsojen sem bil 15. marca 1946. Zaprt sem bil v Novem mestu. 3. Januarja 1947 so me izpustili. Prišlo je do ponovnega sojenja, na katerem ni bilo nobenega dokaza in nobene priče proti meni, zato so mi kazen znižalli. Hotel sem se tudi tokrat -pritožiti, vendar mi je advokat rekel: Bodite pametni in -molčite. Kam si odšel, ko si prišel iz zapora? Za tajnika na škofijo v Ljubljano, kjer sem po dogovoru s škofom Vovkom pomagal Leniču pri tajniških opravilih. Na škofiji sem ostal do 23. decembra 1948. So te na škofiji pustili pri miru? Stalno so prihajali provokatorji in me vabili, naj organiziram zvezo s tujino, ponovno oživim Katoliško akcijo ali kaj podobnega. Vedel sem, koliko je ura, zato sem jim odgovarjal, naj raj-e veliko molijo in mene pustijo pri miru. Na škofiji je bilo zdlo napeto. Udba je vedela vse. Škof Vovk je prestal veliko hudega. Nikomur ni mogel zaupati. Šele kasneje smo zvedeli, da so bili povsod prisluškovalni aparati. So zasliševali tudi škofa Vovka? Seveda in zelo pogosto. Udbovec mi je telefoniral in naročil, naj povem škofu, da bo popoldne ponj prišel avto. Navadno se je ustavil na Mačkovi. Škofa so vozili v Tacen in ga tam zasliševali. Vračiall se je zelo utrujen. To je trajalo -dolgo časa. Še leta 1961, ko sem že bil župnik v Podkumu, je udba nadškofu Vovku naročila, da me mora zaslišati, ali sem res organiziral narodne noše za novo mašo. To se je dogajalo še leta 1961? Vsaj zame so mu takrat naročili. Seveda se je Škof uprl in naročilo zavrnil iz besedami, da imajo njegovi duhovniki preveč drugega dela, da bi se lahko zanimali zia ,,babje kilkle“. Zakaj so te decembra 1948 drugič zaprli? Ko je nekega večera prišel škof Vovk ves zbit z zaslišanja k večerji, je na vratih pozvonilo. Šel sem odpret in zagledal več ljudi zi notranje uprave. Hoteli so govoriti s škofom. Po pogovoru z njimi pride Vovk k meni in pravi: „Go-spod tajnik, aretiran." Ko so me lodpeljali, sem bil prepričan, da so prijeli budi škofa. Kam so te odpeljali in česa si bi] obtožen? Na Povšetovo v bunker. V samici sem ostal več mesecev, koliko, pa ne vem več. Obtoževali so me, da imam tajne zveze s tujino. Kasneje so me začeli siliti, naj začnem ovajati druge duhovnike. So hoteli, da postaneš njihov ovaduh? r. iDa. Rekel sem, da imam o vsem in vseh svoje mnenje, ki pa ni objektivno. Zato sem se takšnemu zasliševanju uprli. Zasliševal ec je vzrojil in dejal, da se upiram u-radnemu zasliševanju. Napravil je zapisnik in jaz sem bil tako neumen, da sem ga podpisal. Zaradi tega so me kasneje vključili v neki drugi proces skupaj s patrom Urbanom in šestimi dekleti ki jih »I*oh nisem poznal. Obtožen in obsojen sem bil zaradi sodelova- nja s Katoliško akcijo. Dobil sem sedem let. Kje sli prestajal kazen? Najprej v zaporih na Miklošičevi, kjer so bile razmere boljše kot na Povšetovi. V bunkerju je bilo res hudo. Vilažen, temačen prostor, povsod sama umazanija, v Ikotu kibla, zia njo na steni narisan križ, čezenj pa srp in kladivo. Bilo je nečloveško. Na redkih sprehodih zunaj me je zgrabila skoraj nepremagljiva želja, da bi se sklonil in 'utrgal eno siamo travico. Gorje, če bi to storil. Pozneje si bil prestavljen... Na Žale, tam smo gradili bloke. Tu sem se spet sreča] z Leničem in drugimi duhovniki. Med nami so poskušali narediti razdor nekatere so tudi zlomili. Od tam sem odšel v Medvode, kjer smo gra-dilli elektrarno. Ste morali res delati stoje v vodi? Res, vendar to ni bilo najhuje. Teže je bilo izkopavati prod. Sploh se nismo smeli odpočiti. Kdor je prenehal, je moral za kazen v bunker. Za starejše duhovnike je bilo to zelo naporno. V vodi je billo laže, tam smo lahko vmes vsaj počivali. Duhovniki se ves čas nismo smeli pogovarjati z drugimi zaporniki. So te kdaj vabili v duhovniško društvo? Naravnost ne, vendar so dali vedeti, da bi stvari čisto drugače potekale, če bi se vpisal, članstvo je bilo nekakšna odkupnina, to pa se mi je upiralo. Odsedel sem ve- ^no bazni, natančno šest let in štiri mesece. Leta 1955 sem prišel iz zapora in odšel za župnika v ^odbum nad Zagorjem. Kaj si zagrešil, da so te zaprli še tira tj ič? Nov „aločin“. Leta 1959 je v Ameriki umrl škof Rožman. Eden *zmed bogoslovcev mi je dal predati zapis o njegovi smrti in ene-&a izmed njegovih božičnih nagovorov. Ker je želel stvari nazaj in ker nisem imel nobene poti v Ljubljano, sem mu tiste papirje poslal pošti. Zaprli so me in obtožili, da razširjam sovražno literaturo. Obsodili so me na tri leta, polovico sem odsedel, in to v Mariboru. Kakšen poseben spomin na ta čas? Zapor je bil lažji. Kot zanimivost naj omenim, da sem bi] zaprt skupaj z Jožetom Pučnikom, sedanjim voditeljem DEMOS-a, združene opozicije. Bil je mlad, simpatičen fant, prijazen in zelo poguben. Na sprehodih je govoril tako odprto, sveže in novo, da sem kar strmeli1 in ga občudoval. Govoril je o novih zamislih, drugačni Politični ureditvi, o čemer si jaz -še misliti nisem upal. Trikrat obsojen, skupaj kar na kG let, od tega si odsedel več kot ^erni let, ves čas po nedolžnem. Ki revanšist? Nisem. Zame je bil zapor čas posebnega šolanja. Dosegel sem sa-^oosvoboditev. Naučil sem se mi-s*iti s svojo glavo, tudi tedaj, ko 8eni se pogovarjal z zasliševale!. ^na’l sem zavračati ponudbe, ko se me hoteli pridobiti aa ovaduha. Znebil sem se strahu pred oblastjo. Velikokrat so me hoteli kupiti, a se nisem prodal. Vedno sem pomislil na Prešernove verze: Manj strašna smrt je v črne zemlje krili kot so po-d svetlim soncem sužni dnovi. Vsakemu lahko pogledam v obraz: udbovcem in sobratom duhovnikom. Zakaj so komunisti vise to pobeli? Iz sovraštva, hudobije, zmote? Mislim, da je komunizem imel sovraštvo do vere v svojem programu. Vse drugo je bilo samo izvajanje tega programa. Sam nisem maščevalen. Samo dvoje je potrebno : povedati resnico o vsem, a obenem ponuditi roko sprave. V tej smeri je prihodnost. O marsičem sva se »e pogovarjala. Sproščeno je pripovedovali o svojem 'življenju, tem neverjetnim križevem potu, ki ga je moral prehoditi, podobno pa tudi veliko drugih ljudi. Kako lahko trpljenje človeka oplemeniti, mi je prihajalo ma misel, ko sem poslušal njegovo tiho pripoved. Škoda, če ljudje takšnih življenjskih zgledov ne bi poznali. Bogatejši za nova spoznanja sem se vračal v dolino. Prijazna vas s cerkvijo je še vedno žarela v večernem soncu. Zvonik se je poganjaj proti nebu, kot da bi hoteli pokazati, kje lahko ljudje tudi danes najdemo moč za življenje, ki bo prežeto z razumevanjem, ljubeznijo, odpuščanjem in neomajnim upanjem. Janez Gril (Družina) Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo m Počasna preobrazba sovjetskega diktatorskega sistema, t.j. na marksističnih - leninističnih dogmah zgrajene družbene ureditve v prvi ideološko komunistični državi na svetu, v Sovjetski zvezi, je v svojih zahtevah v marsičem podobna onim ob nastajanju tega sistema, ki je danes v zatonu. Sovjeti, de'avski sveti po ruskih tovarnah in kmečki po ruskem podeželju, so se prvič pojavili v letih 1904-5, med rusko-japonsko vojno, ko se je ruska carska mornarica morala z vsem svojim ladjevjem in moštvom predati Japoncem. Ta nesrečni vojaški polom so že prej neznosne socialne razmere med delavstvom in kmeti tako zelo poslabšale, da se je car Niko'aj II. soočil s krvavo revolucijo, ki so jo njegove oborožene sile sicer zadušile, moral pa je na zahtevo liberalcev, ki so jih podpirali levičarji, sklicali dumo, ruski parlament. Duma se je prvič sestala 10. maja 1905, v ju’iju pa jo je car že razpustil zaradi zanj nesprejemljivih zahtev po temeljitih spremembah. Položaj se je za carja poslabšal še bolj v I. svetovni vojni, ko je Avstro-Ogrska po sarajevskem a-tentatu napovedala mali kraljevini Srbiji vojno in jo napad’a. Carska Rusija, zaveznica Srbije, je napovedala vojno Avstro-Ogrski, Nemčija, zaveznica dvoglave monarhije, pa Rusiji, ki na vojno ni bila pripravljena. Že po prvih letih neuspešne vojne je car moral na bojišča pošiljati vojake brez orožja in municije, kar je nezadovoljstvo med vojaštvom in prebivalstvom v notranjosti Rusije Še povečalo. Car je bil prisi’jen ponovno sklicati dumo, ki pa mu je že v začetku zasedanj odpovedala pokorščino in zahtevala njegov odstop. Car je odstopil 15. marca 1917. Začasno vlado je najprej sestavil knez Juri Lvov, ki pa je že v maju moral odstopiti. Drugo začasno vlado je prevzel socialdemokrat Aleksander Kerensky, ki je nemudoma pričel z demokratizacijo deže’e, pri tem pa ni dajal največje važnosti sklenitvi ločenega miru s centralnimi silami, kar je Leninu, voditelju bo’jševikov, dalo povod, da je 7. novembra (p° gregorijanskem koledarju 27. oktobra 1917) med zasedanjem dume s isvojlmi boljševiki obkolil poslopje parlamenta, prisilil Keren-skega k odstopu in se polasti’ ruske osrednje vlade. Tako se je pričela ruska bolj-ševiška revolucija, ki je trajala do leta 1921. Leninu se je verjetno mudilo, da bi Rusijo potegnil iz vojne, ne toliko iz razloga, da bi zmanjšal trpljenje ruskega naroda, ampak predvsem zato, da bi se pokazal hvaležnega nemškemu kajzerju, ki ga je (Lenina) iz iz' Znanstva v Švici skrivaj in v zaprtem (zaplombiranem) vagonu prepeljal čez celo Nemčijo na rusko ozemlje, da bi tam nemoteno pričel z revolucijo. V štirih letih krvave revolucije se je po’astil Petrograjske vlade, prenesel sedež ruske države v Moskvo, nekdanje carstvo! preimenoval v ZSSR, Zvezo socialističnih sovjetskih republik, in is tem prekrščen jem dal vsemu svetu vedeti, da je zadnji namen njegove revolucije ves svet spremeniti v eno samo zvezo komunističnih republik in mu zato ne bi bilo potrebno spreminjati prvotnega imena. Leninov namen in glavni cilj ni bi! ustvariti „raj na zemlji** za svetovni proletariat, niti si noben komunistični diktator tega nikoli ni prizadeval. Prvi cilj je bila »■'svetovna proletarska revolucija** s svetovno ..diktaturo proletariata", zato so vsi sovjetski in drugi komunistični diktatorji neusmiljeno uničevali vse, kar bi se kdaj moglo postaviti po robu temu končnemu ci'ju. Sovjetske tovarne so delale za svetovno komunistično revolucijo in sovjetski nomenklaturi ni bilo mar blagostanja svojih sovjetskih državljanov. Taka je bila Sovjetska zveza in z njo vse države sovjetskega bloka vse do nastopa Mihaila Gorbačova. Pa tudi Gorbačov se še ni dokončno in jasno odpovedal komunizmu: njegov g’avni namen je svojo sovjetsko državo rešiti tehnološkega zaostanka, ne ostati na repu držav z zahodnim družbenim redom, skratka, ne zaostati za kapitalizmom. Sovjetski ideološki, pa tudi ozemeljski imperij se pričenja krhati; na to zdaj kažejo dogodki zadnjih mesecev v sami Sovjetski zvezi. Razlika med začetnimi leti sovjetskega režima in današnjim pre-obražanjem sovjetske in vzhodnoevropske satelitske organizacije je skoraj popolna odsotnost nasilja, ki je te režime in njihov družbeni red rodilo. Namesto revolucije, ki je do sedaj bila značilnost slehernega prevzema oblasti po komunističnih strankah, so se državljani istih držav odločili za evolucijo, za miren prehod iz do sedaj diktatorskih režimov v demokracijo. Razen redkih primerov (Romunija, Albanija, žal tudi še Jugoslavija) po vseh teh državah prevzemajo oblast svobodno izvoljeni državljani, ki si jih volilci izbirajo po svojem prepričanju in ne več po navodilih oz. ukazih stranke. Propadlo je Mantovo pra-vi'o, da je nasilje „mati revolucije". S postopnim razvojem se dosegajo boljši rezultati kot bi jih revolucija mogla doseči le z velikanskimi popolnoma nepotrebnimi žrtvami in trpljenjem milijonov. Komu med Slovenci še ne zveni v ušesih opravičevanje KPS tam v letih nepotrebnega k’anja na Slovenskem, da „žrtve morajo biti"? „Realni socializem** je torej v razkroju. Povsod, kjer je bil ljudem vsiljen kot odrešilni sistem in čudežno zdravilo za vse človeške probleme. Vsa opozicionalna združenja imajo v svojih programih miren prehod iz »diktature pro'etariata“, ki nikjer ni ustvarila obljubljenega »raja na zemlji", p;ač pa njegovo nasprotje, »marksistični pekel", in ljudi prisilili živeti v njem z odrekanjem in zanikanjem kakršnekoli svobode, kar je najhujša negacija človeškega stremljenja po svobodi. To strem je-nje je božjega izvora in se sleherni človek že z njim rodi. Kdor zanika Boga, obenem zanika tudi človeka in vse človekove pravice. Prisilna uvedba Marxove dog. matike v vsakdanje življenje je rodila povsem nasprotne sadove, ki yih niti sovjetska partijska nomenklatura, še manj pa vodstva komunističnih partij v evropskih sovjetskih satelitih niso pričakovala in nanje niso- bila pripravljena. Zadnje mesece minulega leta bi mogli brez pretiravanja označiti — razen morda v Romuniji in tudi v južnovzhodnih predelih Jugoslavije — kot nekrvavo revolucijo vzhodnoevropskih narodov proti, komunistični diktaturi. Kronološko morem to revolucijo spraviti v naslednje časovno zaporedje: Demokratizacija evropskih sovjetskih sate'itov se je pričela na Poljskem že v začetnih mesecih 80. let, seveda v takrat še močnem političnem obeležju generala IJaruZelskega. Solidarnošč Lecha Walense pa se ni dala ugnati in je težnja k spremembi položaja na Poljskem pridobiva’a na moralni in politični veljavi. Zaradi uvedbe perestrojke in glasnosti v Sovjetski zvezi je neposredna nevan nost oboroženega vmešavanja v notranje zadeve poljske republike bila manj verjetna, čeprav so. sovjetske čete bile raztresene po raznih krajih Poljske. Po zadnjih -svobodnih volitvah, ki so bile še pred pričetkom II. svetovne vojne, je Sta in leta 1947. odklonil mednarodno nadzorstvo prvih volitev na Poljskem po II. svetovni vojni in je — naravno — v senci bajonetov rdeče armade zmagala komunistična partija — so Poljaki jeseni lanskega leta izvolili nov parlament. Jaruzelski je sicer sprva za predsednika vlade imenoval generala Czeslavva Kisczaka, ki ga je pa kmalu zamenjal prvi nekomunistični predsednik poljske vlade, znan sindikalist in nekdanji zapornik med obsednim stanjem leta 1981, Tadeusz Mazovviecki. Tudi Madžari so zavrgli svojo partijsko vlado in š’i na svobodne volitve, kjer je zmagala konservativna stranka malih kmetov. Nemci iz Vzhodne Nemčije so dejansko glasovali »z nogami", ko jih je že pred spontanim porušenjem »berlinskega zidu sram:te" precej desettisočev preko Po1 jske, Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije pobegnilo v Zahodno nemško republiko; dolgoletni predsednik Vzhodne Nemčije, moskovski vazal Erich Honnecker, je moral odstopiti in je bil z vsem svojim partijskim štabom zaprt in postavljen pred sodišče zaradi korupcije. Na zadnjih volitvah v Nemški demokratični republiki je kot najmočnejša stranka izšla Krščanska demokratska zveza, ki jo vodi mladi odvetnik Lot ha r Miaiiziere, po sklepu večine ostalih strank bodoči predsednik vzhodnonemške v ade. Vzhodni Nemci so po 40 letih ..diktature proletariata16, torej skrajne ideološko-politiene strani, prešli na skoraj skrajne nasprotno s tram. V oktobru 1989, triintrideset let Po madžarskem protikomunističnem uporu, se je Madžarska proglasila za republiko brez kakršnihkoli socialističnih a i komunističnih predznakov. Mesec dni pozneje, v novembru 1989, se je Aleksander Dubček, slovaški komunist in začetnik ,,češke pomladi66 iz leta 1968 pojavil med manifestiamti va Vaclavskem trgu sredi Prage. Nekdanji češki oporečniki so z drugimi stoti so-či navdušeno manifestirali za spre me m bo ki je pri'š a z odstopom od leta 1956 vlladajoSega — tudi slovaškega diktatorja — Gustava H u saka. V sedanji v adi ima polovico ministrskih mest nekomunistična opozicija. Najbolj slovit sedanji češki pisatelj Vaclav Havel je izjavil, da doživljamo čase, ko so besede močnejše od ,,desetih oklepnih divizij66. Skoraj istočasno, tudi v novembru, j© moral zapustiti v"ado bolgarski komunistični diktator To-dor Živkov, ki je od 1954. leta dalje vodil najbolj sovjetom naklonjeno komunistično partijo v ev- ropskem komunističnem imperiju. Njegov naslednik Peter Mladenov, sicer tudi komunist, je že pristal na večstrankarski politični sistem. Torej na demokracijo! Ob ba’tski obali Sovjetske zveze sta se dve republiki Litva in E-stonska, z glasovanjem v parlamentu že odločili za vzpostavitev suverenosti, ki so jo baltske re. publike izgubile s tajnim dogovorom med Hitlerjem in Sta inom v avgustu leta 1939, ob podpisu Rib-beintrop-Mol otove ga pakta prijateljstvo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Estonska, Letonska in Litva so bile 'suverene republike le med dvema svetovnima vojnama, ko so ob koncu prve pod vplivom poraza rdeče armade pred Varšavo — poljski vojski je poveljeval maršal Jožef Pilsudsild — proglasile svojo neodvisnost od Rusije in dobile mednarodno priznanje svoje neodvisnosti. Zadnje tedne se zdi, da Združene severnoameriške države pod predsedstvom Georgea Busha niso ravno navdušene nad enostransko odločitvijo baltskih držav. Severnoameriške diplomacja od predsednika navzdol ne more doumeti prizadevanj malih evropskih narodov za državno suverenost, ker niso „na-rod“ v evropskem smislu izraza, kjer ,,narod66 pomeni popolnoma določeno etnično skupnost in ne le skupne gospodarske in mednarodnopolitične koristi velesi", čeprav je ena izmed njih — Sovjetska zveza — tudi skupek nasilno zlimanih preko 100 neruskih etničnih skupnosti, Ud bodo prej ali slej tudi zahtevale svojo neodvisnost od ruskega moskovskega središča. Značilno za sedanji položaj v vzhodni Evropi je dejstvo, da se dogodki — za sedaj — razvijajo brez nasilja; še ne govori dipomacija orožja in krvi. To zadnje dejstvo daje upanje tudi malemu slovenskemu narodu, d>a bo končno • menovanimi nadpastirji so tudi osebe, ki so bile že skrivaj posvečene V škofe in duhovnike, bile zaprte ali so morale skrivaj opravljati zaupane pastoralne dolžnosti. Katoliška in grškokatoliška C®r' kev v Romuniji sta sedaj dobili takšno upravno in voditeljsko struktur®’ kakršno sta že imeli pred 45 leti. ^ .bližnji prihodnosti je možna tudi ®a' vezava diplomatskih odnosov med b®' kareštansko vlado in apostolskim se' dežem, samo če 'bo vlada to želela. Prekinjeni so birli leta 1950. Romunska vlada je že vrnila Cerkvi zaseženo zgradbo apostolske nunciature. Diplomatski, odnosi med SZ in Apostolskim sedežem Sovjetska vlada in apostolski sedež sta se sporazumela, da bosta ime. la poslej stalne uradne diplomatske stike na ravni osebnih odposlancev. To novico je 15. marca objavil vatikanski tiskovni predstavnik Navarro-Valls. Vlado v Kremlju bo pri apostolskem sedežu uradno zastopal izredni veleposlanik, apostolski sedež Pa bo pri diplomatskih zadevah s SZ predstavljal papežev osebni odposlanec, ki nosi naslov apostolskega nuncija s posebnimi nalogami. Janez Pavel II. je to nalogo že zaupal nunciju za posebne naloge (diplomatski stiki z vzhodnoevropskimi državami) nadškofu Francescu Colasuonnu. Tomašek pohvalil H a vlit Praški nadškof kardinal Franti-šek Tomašek je v pogovoru za italijanski list Corriere delila Sera pohvalil čekoslovaiškega predsednika Pavla Havla zaradi njegove moralne Pokončnosti. Ta ni izredno pomembna le za resnično prenovo češkoslovaške, temveč za vso Evroipo. ,,Če človek ne verjame v Boga, ni možna ponovna gradnja iz ruševin. Denar in telesna moč ne zadoščata." Veliko zanimanje za duhovništvo Na kongresu zahodnonemške dobrodelne ustanove Cerkev v stiski v Schonstatt Valendarju je bilo slišati, da vlada med verniki katoliške Cerkve vzhodnega obreda v Ukrajini veliko zanimanje za študij teologije. Več kot 400 fantov je že zaprosilo škofe, da bi smeli študirati teologijo in postali duhovniki. V Ukrajini deluje ta čas nad 1000 grškokatoliških duhovnikov. Iz ruske pravoslavne Cerkve, h kateri je bila ukrajinska gnškokatoliška Cerkev nasilno priključena leta 1946, se jih je vrnilo 3'50, ko je bila ukrajinska grškoka-toliška Cerkev proti koncu lanskega leta spet z zakonom priznana. Napetosti v Ukrajini V Ukrajini narašča napelost med katoličani vzhodnega obreda in pravoslavnimi. Razdor še povečujejo nesporazumi v zvezi z bogoslužnimi prostori, ki so jih sovjetske oblasti leta 1946 izročile patriarhatu, le-ta pa jih sedaj noče vrniti vzhodnim katoličanom. Najtežje je zaradi stolnice sv. Jurija v Lvovu, ki je bila do leta 1946 sedež ukrajinskega katoliškega metropolita. Prepovedali uvoz biblije Bang’adeška vlada je prepovedala uvoz biblije v deželnem jeziku. V tej azijski deželi je bila med ljudmi zelo priljubljena izdaja Nove zaveze Ban-gladeške biblične družbe, natisnjena v Hongkongu. Po njej so radi segali tudi muslimani. Samo lani so prodali 200.000 izvodov. Državna vera je i-slam. Jubileji nadškofa v dr. Alojzija Šuštarja V letu 1990 se bo ljubljanski nadškcif in slovenski metropolit sreča' kar s tremi jubileji. Dne 13. marca je minilo deset let, odkar je iz rok pokojnega nadškofa dr. Pogačnika prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije. Mesec nato, 13. aprila, ga je apostolski pro-nuncij msgr. Michele Cecchini v ljubljanski stolnici posvetil v lju-b janskega nadškofa in s tem tudi za slovenskega metropolita, jeseni 14. novembra pa bo dopolnil 70 let svojega razgibanega, pestrega in tako bogatega življenja. Nadškof Alojzij Šuštar se je rodil v vasi Grmada nad Trebnjim, ki je takrat še spadala pod župnijo Dobrnič, očetu Alojziju, kmetu, in Mariji, rojeni Kukenberger, dne 14. novembra 1920. V družini je bilo deset otrok. Krstili so ga v dobrniški farni cerkvi pri krstnem kamnu, pri katerem je bil 123 let pred njim krščen božji služabnik škof Friderik Baraga. Ljudsko šolo je nadškof napravil v Trebnjem, 1. 1932 pa so ga starši poslali v zavod sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je z odličnim uspehom maturiral 1. 1940. Torej bo imel v tem 'etu še jubilej 50-ietnice mature. Še isto jesen je stopil v ljubljansko semenišče in začel študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. Jeseni 1. 1941 ga je škof Gregorij Rožman zaradi njegove nadarjenosti in vsestransko vzornega življenja poslal v znameniti zavod Germanik v Rimu. Tu je na Gre-gcriani nadaljeval fiozofske in teološke študije in dosegel licen-ciat iz filozofije in doktorat iz teologije. V duhovnika je bli posvečen v Rimu 27. oktobra 1946. Ko je 1. 1949 dokončal vse študije v Rimu, bi se bil rad vrnil domov, a je zelo nevarno zbolel na pljučih. Njegovi prijatelji in dobrotniki so mu pomagali, da je prišel na zdravljenje v Švico. Njegovo življenje je že viselo na nitki. Po hudih operacijah je ostal pri življenju in si opomogel. Chur-ski škof mu je dal službo kap’ana v turističnem St. Moritzu. Po dveh letih uspešnega kaplanova-nja so ga povabili na licej v Schwyzu, kjer je predaval filozofijo in verouk. Bil je tudi spiritual dijakov. Po 12 letih so ga povabili v C h ur, kjer je bil najprej profesor moralne teo’ogije na bogoslovni šoli, nato tri leta tudi ravnatelj bogoslovja, zatem rektor Visoke bogoslovne šole in škofov vikar. Ko sem nekoč maševal za naše zdomce v Einsiedelnu v Švici, sem vprašal benediktinskega patra, če pozna dr. Šuštarja. Odgovoril mi je: „Kako ne, saj to je vendar drugi churski škof!" Če Vzamete v roke Slovenski biografski leksikon, enajsti zvezek na str. ^29, se nam zdi skoraj nemogoče, v katerih gremijih vse je Šuštar de’oval v Švici, kaj vse je napisal, kod vse je predaval, še posebej za teološko kulturo laikov po Švici, .ehičiji, Franciji, Italiji... Bil ■le tiskovni referent švicarske ško-f°vske konference, predsednik Bukovniškega sveta za škofijo Chur, Predsednik uredniškega sveta Kir-ehenzeitung, predsedoval je meša-J1' komisiji (duhovniki-škofje) in teološki komisiji švicarske škofovske konference, bil podpredsednik emisije za pripravo švicarske si-P°de jn škofov delegat zanjo, organizator 2. simpozija škofov v j^huru itn. Pos.ebej je zaslovel kot a.inik Sveta evropskih škofovskih °nferenc (CCEE). Še danes je podpredsednik tega Sveta. Sode’o~ val je pri mnogih mednarodnih teoloških revijah in veljal za enega najtrdnejših strokovnjakov na področju moralne teologije. Dr. Šuštarja je srce vedno vleklo v domovino. Toda churski škof je nadškofa Pogačnika pregovoril, da mu je dal ekskardinacijo in se je povsem vključil v chursko škofijo. L. 1976 smo ga začeli vabiti, naj se vrne domov, da bo tudi domača škofija de'ežna njegovega vsestranskega organizacijskega, znanstvenega in pastoralnega delovanja. Imel je velike pomisleke, če se bo mogel po 35 letih bivanja v tujini vživeti v naše razmere. Kosem ga tisto leto prve dni maja s pristankom nadškofa Pogačnika povabil v Munchen, kjer sem bir-moval, sem mu povedal našo željo. „če bi vedel, da je to res božja vo'ja, bi prišel," je dejal. Domenila sva se za neko- znamenje, ki naj pokaže božjo voljo. Znamenje v prid vrnitve se je čez nekaj mesecev res pokazalo. Pa še nekaj: ko sva razgovor končala, se je v tisti munchenski sobi zamajala luč in potresel se je ves prostor (prim. Raz 6, 12). Tisti večer je bil potres v Furlaniji, ki ga je bilo čutiti tudi v Miinchnu. Ob novem letu 1977 je dr. Šuštar prišel domov. Spet je bil in-kardiniran v ljubljansko nadškofijo, nadškof Pogačnik ga je imenoval za stolnega kanonika, arhi-diakona, člana različnih svetov. Predsedoval je komisiji za koordinacijo verskega tiska, pisal za Družino, celjsko Mladiko, Bogoslovni vestnik, predaval na tečajih, birmoval. Tako je v treh letih pred imenovanjem za škofa dodobra spoznal duhovnike in naše župnije. Po imenovanju za nadškofa in metropo ita se je ves posvetil tej odgovorni službi v Cerkvi na Slovenskem. Kot metropolit je skliceval redne seje slovenskih škofov. V jugoslovanski škofovski konferenci so ga izvolili za podpredsednika. Zastopal je konferenco na raznih simpozijih tudi zunaj domovine, kmalu je prišlo do ustanovitve Slovenske pokrajinske škofovske konference z 21 razdanimi sveti, uspešno vodi vsak mesec konferenco slovenskih škofov in vse povezuje v enotno delovanje. čeprav ga še mnogokrat vabijo na različne simpozije in srečanja v tujino, bi se rad ves posvetil domači škofiji in vsej Cerkvi na Slovenskem. Vemo, koliko si zadnje čase prizadeva za samostojno slovensko škofovsko konferenco tako, da bi slovenski škofje še ostali tudi člani jugoslovanske škofovske konference. Veliko važnost polaga na de o vanje vssh različnih svetov in na pastoralna vprašanja, predvsem še na kate-gorialno pastoracijo. Dal je pobudo in vso moralno podporo Pastoralnemu občnemu zboru ljubljanske nadškofije leta 1988, ki je pastoralno razgibal predvsem laike. Z vso pastirsko skrbjo se posveča nadškofiji. Ustanovil je doslej 11 novih župnij (Lj ubij a na^Bar j e, Ljubljana - Zadobrova, Ljubljana-Šmartno ob Savi, bolniška župnija v Ljubljani, Ljubijana-Fužine, Kranj-Drulovka/Breg, Škofja loka -Sveti Duh, Šmarca-Duplica, Novo mesto-Sv. Janez, Pirniče in Ivančna Gorica). Za njegovega škofo-vanja so zraslte nove cerkve v Dravljah, na Žalah, v Mostah v Ljubljani, v Kisovcu, na Škof jici, v Dragatušu in v zidavi sta cerkvi v Ajdovcu in v Pirničah. Tudi novi karmeličanski samostan v Sori je zrasel ob njegovi vsestranski podpori. Ne smemo pozabiti tudi njegove pisane besede- Pri Mohorjevi je izdal knjigo o izkušnjah škofij' s ki h sinod po evropskih deželah Prenova v Cerkvi (1980), z rajnim prof. Steinerjem sta izdala pri Našem Tromostovju dragoceno knjižico o zakramentu sprave (1979)> rakovniške Knjižice so izdale Pi' smo slovenski mladini (1985) in Kako prav živeti (1988) itn. Da ne omenjam vseh njegovih člankov v Cerkvi v sedanjem svetu, Družini in drugod ter številne intervjuje v domačem in tujem ti' sku. Ena njegovih naj večjih zasl ut? pa je, da je našo Cerkev naredil močno navzočo v naši družbi. Te* mu botruje gotovo njegova ve ika avtoriteta, svetovna razgledanost in upoštevanje njegove osebnosti doma in na tujem. Veliko p meni to, da je prišel med nas kot P°' polnoma nov človek brez vsaki" šne medvojne hipoteke na tej fll* drugi strani. Cerkev, ki je bila odrinjena na rob družbe in umet-n° Potiskana v močvirje, je spet Prišla do trdnih tal in naša spremenjena družba ji mera nehote Priznati njeno moralno moč in pomembnost pri vzgoji novega člove-*ca’ ki je „po Bogu ustvarjen v rc- ^ADšKOF DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR 0 SVOJIH NAČRTIH 13. marca 1990 je minilo 10 let, °dkar je dr. Alojzij Šuštar prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije. Ob tei priložnosti je po pogledu na prepeklo desetletje omenil tudi svoj pro. Sram za prihodnost takole: V preteklih letih sem večkrat razmišljal, kaj je v določenih časovnih 'n krajevnih razmerah zame božja v°lja in moja naloga. To vprašanje Sem si ponovno zastavil za zadnjo tretjino moje službe, za naslednjih Pet let, če bo Bog dal življenje in zdravje. Ker gre vedno za skupno sodelovanje vseh — duhovnikov, redovnikov, redovnic in danes vedno bolj tudi vernih laikov — naj te naloge navedem: 1) prebujati verne v Cerkvi, da bi v novih razmerah spoznali in sprejeli svoje naloge v 'še večji odgovornosti in boljšem sodelovanju, z več Poguma, odločnosti in osebne ravze-tosti; 2) na novo evangelizirati sloven-sk' narod v zvezi z drugo evangeliza. c'jo Evrope s posebnimi oziri na razbere v Sloveniji; snični pravičnosti in svetosti". Zato se našemu nadškofu in metropolitu za vse njegovo nesebično in tako nenehno vsestransko delovanje prisrčno zahvaljujemo in mu želimo še mnogo rodovitnih let v službi Cerkve na Slovenskem. Stanislav Lenič 3) skrbeti za nenehno duhovno prenovo in poglobitev verskega, molitvenega in zakramentalnega življenja ob sodelovanju različnih verskih gibanj; 4) prizadevati si za spravo, medsebojno spoštovanje in povezavo vseh Slovencev doma in po svetu; 5) pritegniti čini več laikov, moških in žensk, k sodelovanju v Cer-vi in jim zaupati odgovorne naloge pri uresničevanju Pastoralnega občnega zbora 1988 ljubljanske nadškofije; 6) poudarjati potrebo čim širšega in globljega verskega izobraževanja odraslih, posebno na področju Svetega pisma in katoliškega socialnega nauka; 7) pospeševati celostno skrb za mladino in iskati novih oblik mladinske pastorale, v kateri 'bi bili mladi ne le objekt, ampak tudi nositelji pastorale ; 8) posvečevati posebno skrb družinam, pripravi na zakon in odnosu do življenja v vseh njegovih obdobjih; 9) razvijati čut odgovornosti za obrobne, invalide, bolnike in jim nuditi telesno in duhovno ter družbeno pomoč; 10) iskati in gojiti nove redovniške in duhovniške poklice v molitvi in v skrbi za doibre družine z več otroki; 11) buditi vest in zavest odgovornosti za mir v pravičnosti, za človekove pravice in varstvo okolja; 12) ohranjevati in poživljati slovensko kulturo in slovensko narodno zavest v povezavi z vsemi Slovenci po svetu; Umestitev nadškofa Ambrožiča v Torontu Nad 600 duhovnikov in skoraj 30 škofov se je 10. maja udeležilo slovesne umestitve dr. Ambrožiča za nadškofa ene največjih škofij na svetu. Iz Slovenije je prišel nadškof Šuštar,, iz Nemčije pa voditelj slovenskih duhovnikov v ZRN dr. Janez Zdešar. Med številnimi gosti je bilo veliko število kanadskih Slovencev, ki so povezani z Ambrožičem iz begunskih in izseljenskih let. Novega nadškofa so pozdravili tudi predstavniki pravoslavnih, anglikancev in judov v provinci Ontario. ‘Svojo povezanost s slovenskim narodom je nadškof Ambrožič pokazal že na začetku slovesnosti, ko je po-.seibej pozdravil nadškofa Šuštarja in povedal, da je ta nadškof njegovega rojstnega kraja. Nato je spregovoril v slovenščini: „To je moj prvi materni jezik," je dejal. ,,Ko jo sedaj uporabljam, naj ji bo to v priznanje, hkrati pa naj bo priznanje vsem najrazličnejšim maternim jezikom, ki jih govorijo v torontski nadškofiji." Po. :zdravil je vse Slovence po svetu in v 13) širiti obzorje in zanimanje za Evropo, za tretji svet, za svetovni p°' ložaj in navezati čim več mednarodnih stikov in sodelovati na različnih srečanjih; 14) odkrivati polno in vso resnico o dogodkih v zadnji vojni in v po-vojnih letih in vse storiti za zadošče. nje nedolžno obsojenim; 15) delati za proglasitev za blažc-na škofa Baraga in škofa Gnidovca' domovini. Rojakom v domovini je zaželel, naj bi v svobodi, ki se odpira, znova polno zaživeli tiste tradicionalne vrednote in vrline, ‘ki so vselej odlikovale slovenski narod. Iz izjave komisije Pravičnost in mir o „rcvanšizmu“ Ni prav, če kdo morebitno nevar-nost tako imenovanega revanšizma napihuje za politično propagando-Kdor je kritičen do sedanje oblasti, kdor -hoče globoke politične spremembe, s tem še ni „revanšist“. Prav tako ni prav, če kdo enači z „revan-LŠizmom" zahtevo po celotni resnici in pravici. Krivice, ki so se dogajale, je treba priznati in po možnosti tudi popraviti. Takih pričakovanj in zahtev zato ni mogoče imenovati „revanšizem“. Od demokracije pričakujemo, da bomo lahko živeli v družbi, kjer se nam ne bo treba ničesar bati, če bomo mislili s svojo glavo in ravnali po svoji vesti. V Ljubljani, 16. aprila 1990. Prof. dr. Anton Stres Jezus je bil spočel od Svetega Duha in rojen iz Device Marije Včasih o kakšnem člloveku rečemo, da ima talent, nadarjenost, če Pa smo pozorni, lahko prav v vsakem človeku odkrijemo njegovo posebno nadarjenost. In potem lahko vidimo, kako so iz nadarjenostjo tega človeka obdarjeni tudi Uudje, ki z njim živijo, človeška skupnost na svoji poti potrebuje tudi velike talente, pa ne le za razvoj znanosti alli umetnosti, tehnike ali gospodarstva. Potrebujemo tudi ljudi ki jim je dano, da odkrivajo možnosti in nevarnosti našega časa. Ljudi, ki nas opogumljajo za mir. Ljudi, od katerih Veje nov duh, ki usmerja naprej. Za takšne talente lahko ustvarjamo dobro ozračje. Lahko jim pomagamo pri razvoju, ne moremo Pa jih napraviti. Skupnost je revna, če nima ljudi, ki kažejo pot v Prihodnost in posredujejo moč za to pot. V občestvu verujočih ljudi pripovedujejo, kako je Bog znova podarjal ljudi, po katerih je klicali v prihodnost. V njegovem imenu so odkrivali, kar je 'bilo v občestvu bolno. Bog jim je dal spoznati, kdaj morajo ugotavljati in kdaj tolažiti. Kjer je življenje že sko-raj usahnilo, je Bog po takih ljudeh naikazal nov začetek. Bog je bil in je še v naši zgodovini prisoten predvsem po ljudeh, ki jim daje svojega Duha. To ne velja le za na'§ veliki svet, marveč tudi za mnoge vsakdanje službe, v katerih ljudje drug drugemu prisluhnejo in se spodbujajo, se medsebojno sprejemajo in odpuščajo, stojijo ob strani in spremljajo. Tako Bog mnogim daje svojega Duha, da bi bili po možu pri ženi, po ženi pri možu, po starših pri njihovih otroki h in po otrokih pri njihovih starših. O Jezusu pravimo in priznavamo, da je izredno velik božji dar. Ni bil le človeški otrok, ki bi ga Bog pozneje prevzel s svojim Duhom. Spočet je biil od Svetega Duha; torej nam je od začetka dan od (Boga. Bog po njem začenja zares povsem znova z nami. Po svojem Sinu je on sam pričujoč v naši zgodovini. Po Jezusu je v naši zgodovini človek, ki je zares takšen, kakršen naj bi človek bil in kakršnega je Bog hotel. Po njem je med nami božja moč, da odreši maše življenje in ga privede na svoj cilj. Po njem lahko postanemo ljudje kot nas je Bog hotel in nas hoče. Zato ob Jezusovem rojstvu angeli pojejo o božjem miru na zemlji. Ta mir sicer še ni prevzel vseh in vsega, začel pa se je že. Nekateri menijo, da proti Bogu govori dejstvo, da se tudi po rojstvu njegovega Sina mir na naši zemlji tako težko uresničuje. V resnici pa to govori proti nam: med nami je božja moč miru, mi ji pa tako malo pustimo, da bi delovala. Bog še zmeraj najde ljudi, ki v veri sprejmejo, kar hoče dati. Zato slavimo Jezusovo rojstvo Ikot prodor luči v temo. Zato s tem rojstvom začenjamo naše štetje let, ki ga upoštevajo tudi mnogi drugi, čeprav .še ne — ali ne več — slavijo Jezusovega rojstva kot velik božji dar naši -zgodovini. In vendar živijo v svojem upanju in svoji ljubezni od tega, da Bog po svojem Sinu daje vse. Zelo pomembno je, da to stavimo, ker se tako v nas krepi upanje in spomin na vir naše ljubezni. Bog je hotel biti tako zelo pri nas s svojo močjo, da je v svojem Sinu postal sam človek, rojen iz Device Marije. Marija je s svojim „da“ božji volji postala vrata, sko- zi katera je stopila božja ljubezen do nas. Z nami je božja ljubezen delila naše človeško življenje. Prišla je z otroško nemočjo in končala v mraku okrutne smrti. Vmes so bila leta odraščanja in učenja, preprostega vsakdanjega življi nja v družini, prijateljstvu in poklicu, potovanja z oznanilom blagovest-i, leta veselja in žalosti, razočaranja in vriskanja, skupnosti in samote. Samo nečesa ni bilo v Jezusovem človeškem življenju: zaprtosti in odklanjanja božje, Očetove volje. Vse drugo je Sin živega Boga delil z nami, da bi nam bil povsem enak. Kakor je takrat Marija v veri dala prostor božji volji, tako naj bi danes bila vera Cerkve prostor, v katerem je Bog po besedi in znamenju svojega Sina povsem pri nas in začenja združevati vse, kar je ločeno. Bieter Emeis-Janko Bohak Čistost je vrednota Spolnost spada k človekovi bo-gopodobnosti in je torej nekaj dobrega. ,,In Bog je 'ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril," beremo v Svetem pismu. Zato je spolnost osebna dobrina celotnega človeka, ker ima tudi namen, da moža in 'ženo osrečuje. Kristus pa je zatrdil, da mora biti človekovo spolno udejstvovanje talko, kakršno je bilo ,,od za- četka", to se pravi, (kakršno je Bog ho-tel. Zato je Kristus zavrnil zlorabo teh človekovih zmožnosti, kakor je bila takrat v navadi med pogani in tudi med izvoljenim judovskim ljudstvom; Jezus se je skliceval na naravni zakon proti razvezi; zavrnil je tudi prešuštvo, prostovoljne prešuštne želje in prostitucijo; imel pa je tudi veliko usmiljenje z nečistniki, ki so se skesali in hoteli spreobrniti. To njegovo usmiljenje dokazuje, da odobraval njihovega grešnega življenja, kajti usmiljenja je vreden le človek, ki je padel v greh. Visoko pa je Jezus povdignil devi-šifcvo in čisto 'življenje, saj je re-^el: „Kdor more razumeti, naj razume." Čistost ima sv. Pavel za sad Sv. Duha. Kristjane opominja, da je njihovo telo „ tempelj Sv. Du-h®“, in pravi, da bi se nečistost Htod kristjani ne smela niti ime-novati, ker človek svoje telo odvzema Kristusu. Bog sam je dal človeku v naravo spolno poželenje z namenom, da ohrani na aemlji človeško življenje, zato je nekaj naravno dobrega. Pri Adamu in Evi je bilo to poželenje podrejeno pameti, do- er nista grešila. Posledica izvirnega greha pa je, da gre to poželenje proti pameti in je takrat tudi v sporu z nameni, ki jih je v Naravo položil Bog. Zato jie posebna vrednota čistosti v tem, da človeka vodi pamet, da tako čuva človekovo osebno sVobodo in oblast duha nad telesnostjo, kar je za človeka primer-110 in dostojno. Krepost čistosti moramo gledati v luči 'ljubezni do Boga kakor Vsako krepost; je pia tudi izraz *JUbezni do sebe in do bližnjega, j^raz do sebe je zato, ker človeka Varuje, da svoje spolnosti ne iz-fnblja sebično: taka zloraba mu Jemlje veselje nad lastno osebnostjo in 'lahko vodi človeka v nervozo. Krepost čistosti pa tudi na-^1'Ba človeka, da svojo spolnost ti- ra vnava bližnjemu v dobro, tako svojemu zakonskemu sodrugu kakor otrokom, ki naj bodo zdravi sadovi čiste zakonske ljubezni. Že v Svetem pismu stare zaveze hvali Bog krepost čistosti, ko pravi: „0 kako lep je čist rod v svetlobi (svoje kreposti), zakaj njen spomin je nesmrten" Torej ni čistosti ,,izumila" Cerkev, ampak je v časti že ,,od začetkov" človeštva. Od čistosti navadno razlikujemo sramežljivost, ki je krepost, da pri človeku kroti tisto, kar bi lahko vodilo do nedovoljenega spolnega udejstvovanja, kakor je gledanje nedostojnih slik ali nedostojno oblačenje. Sramežljivost je dana v naravo Človekovo in ima namen braniti čistost. Od čistosti in sramežljivosti pa je 'treba 'razlikovati spodobnost, kateri gre predvsem za pametno ravnanje s spolnimi organi pri nespolnih dejanjih, npr. pri umivanju. Sv. Tomaž imia čistost za del poglavitne kreposti zmernosti: zanj so „duhovni“ grehi kot napuh in sovraštvo hujši P.cot meseni, vendar je greh nečistosti nevarnejši, ker povzdiguje telesnost nad duhovnost in je pot do ,,duhovnih" grehov. Znane 'Zgodovinske osebnosti, ki so zametovale čistost, so tudi istočasno primeri, kako jih je nečistost vodilia v grehe napuha in ne pokorščine, ki so za celo človeštvo imeli nesrečne posledice. Prirejeno po dr. Štefanu Steinerju Sveto pismo - moj vsakdan KAKO NAJ BEREMO SVETO PISMO DANES Ko smo se prepričali, kako koristno je branje Svetega pisma za posameznika in narod, ga moramo odpreti in sami začeti brati. Tudi sam mora postati vir nezlomljive moči in vere. Sveto pismo more tudi nas nagovoriti. Božja modrost v njem ni prav nič zastarela. Do nje pa pridemo le pod določenimi pogoji. Zavedati se moramo, da je Sveto pismo verska in ne posvetna knjiga. Ker je navdihnjeno od Svetega Duha, je tudi •sveta knjiga, zato moramo spolniti tri pogoje, če hočemo koristno brati Sveto pismo 1. V sebi moramo prebuditi občutek za sveto; 2. Ukloniti moramo svojo voljo in ga poslušati; 3. Pri branju moramo iskati versko sporočilo. Prebuditi občutek za sveto Na prvi pegoj je treba v posvetno misleči drubi še posebno o-pozoriti. Danes nam ni nobena reč več sveta. Vse je razgaljeno. Tudi začetek življenja ni več skrivnost. Pomanjkanje vsesplošnega spoštovanja ubija občutek za sveto. Komaj razlikujemo med svetim in posvetnim. Ker pa je Sveto pismo božja knjiga, moramo seči po njem tako, kot segamo po božjih rečeh. V sebi moramo prebuditi občutek za sveto. To je prvo, kar je potrebno, če hočemo razu- meti njegovo božje sporočilo, če ga vzamemo v roke kot katerokoli drugo knjigo, se nam v njem ne bo razkrilo božje sporočilo, ki človeka dviga in bogati, temveč bo ostalo le bolj ali manj zanimivo branje. Beg je v Svetem pismu na poseben način navzoč, četudi bi ga imeli zgolj kot kulturno zanimivost, morda zaradi njegove izjemne starosti, pomembne izdaje ali lepe vezave, tako da je okras knjižne omare, je vendarle tisti del stanovanja, kjer ga imamo, pravi hišni tabernakelj. Kakor je v cerkvenem tabernaklju živi Bog pod podobo kruha, taiko je v Svetem pismu v podobi knjige, čeprav na drugačen način, tam po svojem telesu, tu po svoji besedi. Sveto pi-smo je vknjižnjena božja Beseda (Logos). Kakor je večna božja Beseda (Logos) v nazareškem Jezusu postala človek (Jn 1, 14), tako je v Svetem pismu postala knjiga. To resnico je v zadnjem času posebno naglasil 2. vatikanski koncil. Najsvetejše opravilo na zemlji, sveto mašo, deli na dva dela: bogosluje božje besede in evharistično bogoslužje. Pri prvem se nam pogrinja miza božje besede" (B 51), pri drugem pa „mi-za božjega kruha" (prim. BR 21)-Oba dela „sta tako tesno povezana, da sestavljata eno samo bogoslužno dejanje" (B 56). Cerkev je s tem nanovo ovrednotila Sveto pismo. Vrednoti ga kot Gospodovo telo. V dogmatični konstituciji O Božjem razodetju pravi. da „pri svetem bogoslužju neprenehoma jemlje z mize božje besede in Kristusovega telesa kruh življenja in ga daje na voljo vernikom" (BR 21). S tem nas opozarja, kako se moramo bližati Svetemu pismu. Bližati se mu moramo s takim spoštovanem, kot se bližamo sv. obhajilu, če brez notranje priprave pristopimo k obhajilu, je obhajilo samo košček kruha, ki ga zaužijemo, če pa ga sprejmemo v veri, pa je „vir in višek krščanskega življenja" (C 11). Prav tako je tudi s Svetim pismom. Kdor pred branjem Sveteta pisma prebudi v sebi občutek za sveto, se mu bo razkrilo kot božja beseda, kdor pa ga bere s poletnim razpoloženjem, bo zanj samo navadna knjiga. Poslušati Sveto pismo Kakor moramo prebuditi v sebi občutek za sveto, tako moramo Prebuditi voljo, da ga bomo poslušali. To je drugi pogoj za korist-Uo branje Svetega pisma. Čeprav Sveto pismo beremo, ga v resnici poslušamo. Vse, kar je v niem, so ljudje sprva poslušali. Pečino tega so slišali pri bogo-služju in se tam tega tudi učili na Pamet. Evangeliji so zapis apostolske pridige in tako tudi druge knjige 'Svetega pisma. Vendar zdaj ne mislim toliko na to, da bi Pri branju poslušali božjo besedo, temveč na to, kar je prvim bralcem pomenila beseda poslušati. Poslušati (hebr. žarna*) jim je pomenilo pokoravati se temu, kar so slišali, ukloniti temu svojo voljo, ubogati. Poslušati pomeni v svetopisemski govorici ubogati, torej moramo tako brati Sveto pismo, da prebranemu uklanjamo svojo voljo, se prepuščamo njegovi vsebini in jo sprejemamo za svoje življenjsko vodilo. Samo če v ponižnosti sprejemamo njegovo sporočilo, nas bo njegovo branje duhovno poživilo. Bistvo duhovnega življenja je ubogati navdihe od zgoraj. Kdor se da voditi navdihom od zgoraj, duhovno živi. Poslušati Sveto pismo pomeni prebuditi v sebi zavest, da nam po njem Bog govori. Sveto pismeni navadno branje, temveč božja govorica, prenesena v branje. Pri branju Svetega pisma srečujemo Boga. Pri tem nas Bog osebno nagovarja, tako kot se pri pogovarjanju osebno pogovarjamo z ljudmi. Prav to pomeni, da je Sveto pismo „živa in silovita božja beseda" (prim. Heb 4, 12). Bog je v vsakem odlomku Svetega pisma navzoč, zato ni mesta v njem, ki bi ga morali obiti ali zavreči. Tudi odlomki, za katere mislimo, da so v nasprotju z znanostjo ali človeško etiko in v njih takoj ne vidimo nobenega verskega sporočila, so božja govorica. Tudi njim se moramo ukloniti, čeprav je pametno, da hkrati preberemo tudi njihovo razlago pod črto ali v komentarju. če jih sprva ne razumemo. NAMEN APOSTOLATA MOLITVE ZA JULIJ Za izobražence, znanstvenike, u-metnike in vse, ki delajo na vseučili. 4Ščih, da 'bi z evangelijem preželi vse ■kulture. Slovenski: Da bi mladi ob novih mašah in duhovniških jubilejih odkrivali lepoto in potrebnost duhovnih poklicev. še ne pomeni, da nam nimajo kaj povedati. Morda nas prav taki odlomki učijo ponižnosti in so preskusni kamen naše resnične pripravljenosti ukloniti svojega duha Bogu in se po branju Svetega pisma dati njemu voditi. ,,Bog je namenoma natrosil toliko težav v Sveto pismo, da nas po njih uči ponižnosti," je dejal sv. Avguštin. Iskati versko resnico Sicer nas pa Sveto pismo samo uči, kako ga moramo brati. Kakor je božja Beseda (Logos) v Jezusu Bog in človek, tako ima tudi Sveto pismo dušo in telo. Telo so dogodki in osebe, ki jih Sveto pismo opisuje, duša pa njihov pomen in nauk, ki ga imajo za naše duhovno življenje. Kakor v nazareškem Jezusu niso vsi prepoznali Boga, temveč so ga mnogi imeli za tesarjevega sina (prim. Mt 13, 55), tako tudi v svetopisemskih dogodkih ne vidijo drugega kot svetno zgodovino. Zveličavne resnice so skrite v dogodkih, tako kakor je duša skrita v telesu. Pa bomo za- to rekli, da je nimamo, ker je ne vidimo? Pri branju svetopisemskih dogodkov nas ne sme premotiti živahno in dramatično pripovedovanje. Nikoli nas ne sme prevzeti tako, da bi pozabili na njihovo versko sporočilo. Pri branju preroka Jona se ne smemo zamisliti le v to, kako velika je morala biti riba, da je mogla pogoltniti Jona, kar je malenkost v primeri s tem, kar hoče z njegovim pobegom povedati sveti pisatelj, ker ,/kam naj grem pred tvojim duhom in kam naj bežim pred tvojim obličjem? Če bi se povzpel v nebesa, si ondi; če bi legel v podzemlje, si tam-Če bi vzel peruti zore, če bi prebival na koncu morja; tudi tja bi me vodila tvoja roka in me držala tvoja desnica" (Ps 139, 7-10). Bog je povsod in nas dobi prav tam, kamor bežimo pred njim, zato je iskati v Svetem pismu najprej versko resnico tretji pogoj za koristno branje Svetega pisma. Vsi trije pogoji nas šele usposobijo za pravilen pristop k zapisani božji besedi. Svetemu pismu-Po izpolnitvi teh pogojev smo na pravi poti do zaklada, ki je skrit v njem. France Rozman Kako prav živeli? Kako naj delamo Kar je prav? »Rad bi stori*], kar je prav, pa ne vem, kako. Rad bi bil pošten, dober in pravičen, nesebičen ter zveist, rad bi spolnil, kar mi vele-v,z okna policijske postaje začel streljati z lovsko puško na mimoidoče. Ubil jih je precej, preden jim ga je u-speilo ustreliti. Zvedel sem, da Nikiforov ni bil dosti boljši od svojega bojevitega predhodnika. Tudi on je tako hrepenel po akcijah, da je zaradi racij često zanemarjal svoje administrativne dolžnosti. Nikiforov se ni nikoli poročil, živel pa je z neko prostitutko v velikem stanovanju v drugem nadstropju. Razen najnujnejšega — hladilnik, postelja, stoli, omara — v stanovanju ni -bilo drugega pohištva. Vse njegovo življenje je pripadalo policiji in državi. Dom mu ni pomenil prav ničesar. Rekli smo mu „Lede-nomrzli Niki“, seveda Iktadar ga ni bilo zraven! Imeli je dobro vzpostavljene zveze v policijskih krogih in močne stike s partijskimi voditelji na Kamčatki. Ko sem ga tako gledal, isem si mislil, kako grozno bi bilo, če bi me on preganjal. Po čudnih uvodnih pripombah je Nikiforov spregovoril počasi, s posebnim poudarkom na vsaki be; sedi. ,.Vi, možje," je rekel, „ste bi' ili izbrani za posebno operacijsko skupino v okviru centralne policijske postaje. Kot taki boste delali direktno pod mojim vodstvom in boste izpolnjevali moje ukaze. Jaz bom skupaj s tovarišem Azarovim> odgovoren za vaše urjenje in vaše naloge." Premaknil je nogo in nas gledal naravnost v oči. ,,V naši deželi naraščajo problemi s sovražniki države. Delujejo znotraj in poskušajo minirati avtoriteto naše vlade. Vaše delo bo, najti te sovražnike in jih izkoreniniti. Najprej vam bom za kratek čas dal nekaj rutinskih nalog, da boste malo pomolili nos v te zadeve. Potem pa vam bova s tovarišem Azarovim pripravila nekaj predavanj, ki bodo del vašega urjenja-Ob vsakem času vas bodo lahko poklicali in takrat -se morate kat se da hitro javiti direktno meni na centralni podicijsiki postaji. Dobili boste nekatere naloge, za katere policija nima časia poskrbeti; kot budi naloge, ki ne smejo delati videza, da so uradne akcijo- Iz tega razloga boste tudi ves čas nosili civilno obleko. Za 11 j udi boste navadni prebivalci, ki so zaradi vznemirjenosti posegli v akcijo Proti kriminalnim elementom. Razumeli ?“ Prikimali smo. Potem je nadaljevali: „Sedaj bi rad na samem STovlori,] z vašim vodjem. Lahko greste — razen Kurdiakova. Pridi Sem, tovariš." Ostali so v vrsti odšli. Nikifo-rov ml je povedal, da se bo moja odgovornost za policijsko-opera-oijsko skupino začela kar takoj, pik a zal mi je_ naj se v troh dneh juvim s svojimi možmi v glavnem štabu. Čez- tri dni smo se iznova zbrali in tovariš Ni ki torov nam je povedali, da bomo v naslednjih nekaj pdnih opravljali rutinske naloge ln da se moramo vsak dan za tri 'Ure javiti na policijski centrali. Kmalu so nas pričeli pošiljati v Pomoč policiji pri običajnih aretacijah. Prav nič nenavadnega ni ■bilo, da -so se dvakrat do trikrat Pa teden dogajali! umori. Pijani mornarji so tse češto stepli na kopjem. Pošiljali so nas, da smo prekinili pretep. Vstopili smo v točilnice, polne pretepajočih se pomorščakov, in takoj prevzeli položaj v svoje roke. Ob neki priložnosti so Viktorja, Kiladimina, še nekaj drugih in me-Pc poslali, da bi naredili red v Pvetepu, ki se je razdivjal v nekem lokal>u blizu pristaniških dokov. Kui takih akcijah smo uporablja-11 Policijski tovornjak s šoferjem in z dvemia potnikoma v kabini,, ostalli pa so sedeli na klopeh, pritrjenih ob straneh notranjščine tovornjaka. Deset do petnajst mož se je lahko peljalo v njem. Tisto noč smo odbrzeli na kraj pretepa in napiadli. Nikiforov nam je rekel : ,Naj vas ne skrbi, kdo ima prav in kdo ne. Glejte le, da boste pretep ustavili in ne izbirajte sredstev!" Za boksarje, prvake v judu in rokoborce je bilo to nekaj takega, Ikot če vržeš psu krvavo meso! Viktor je takoj zrušil na tla štiri fante, vsakega z enim samim, natančno odmerjenim u-darcem. Bil sem sredi pretepajoče se množice, ko sta me hipoma naskočila dvia pretepača. Oba sta bila višja od mene, vendar sem se ju hitro znebil. Enega sem položil s karatejskim udarcem po til-niku> drugega pa sem obvladal z judo premetom. Bill je to velik športni dogodek! Potrebovali smo blizu dvajset minut, da smo prekinili pretep. Klub je bil takšen, kot da bi vanj treščilo. Pogleda] sem nikoli sebe, da bi videli, kako je z drugimi. Viktor in Anatolij ter še trije drugi fantje so stali in se krohotali. Kaj šele Jurij! Bil je v devetih nebesih. Saj mu ni bilo treba začeti pretepa! Ta je že čakal nanj. Od ‘veselja je bil čisto iz sebe. Za vse nas je bila to velika zabava. Le' kje bi diobili dovoljenje, da se lahko po mili volji pretepamo in da nas zato še plačajo? No, pretepa je bilo konec. Večina fantov, ki so pretep začeli, je ležalla. Pijani mornarji niso bili težavni nasprotniki aa izurjeno, disciplinirano skupino pretepačev. Nikogar nismo aretirali. Naše delo jo bilo le prekiniti pretep. To smo opravili, zato sem zaklical: »Pridite, gremo!" Zvozili smo v avto, se odpeljali na policijsko postajo in poročali o rezultatih Niki-forovu, ki nas je pohvalil. ,,Dobro," je rekel. »Fantje, delo opravljate v redu." Dnevi so takli, nas pa so trikrat ali štirikrat na teden poklicali, da smo umirili pretepe ali pomagali policiji pri iskanju. Včasih smo šli vsi Ile na postajo, tam sedeli in bili na voljo za kakšno akcijo ter pili, kadili in se pogovarjali. Zazvoni] je telefon, nekdo je sporočil Nikiforovu, da se je začel pretep ali zgodil umor, Ni-kiforov pa je rekel: »V redu, Kur-dakov, zganite se!" Stekli smo ven, skočili na tovornjak, ki ga je po navadi vozil Viktor, in se odpeljali na določeni naslov. Divjali smo po cestah z vključenimi sirenami in z utripajočimi rdečimi llučmi, ne da bi se za kogarkoli zmenili. Po vsaki raciji, Iko je vsak iz*-med nas dobil petindvajset rubljev, smo odšli v kakšen bar ali klub, kjer smo jedli, peli in plesali z dekleti in se krasno zabavali, preden smo se vrnili v bazo. V celoti je bil to res dober posel. Ob vsakem času smo lahko odšli iz baze, česar nihče od ostalih kadetov ni mogel storiti, po akcijah pa ismo lahko šli pit in se zabavat. Pri tem detlu smo prišli v stik z naj slabšo vrsto ljudi in kmalu smo jih pričeli sploh zaničevati kot človeška bitjia. Kadar se nam je ponudila priložnost, da pretepemo morilca, zakaj ga ne bi pretepli na žive in mrtve? In Nikofo-rov se nam je smejal in nam čestital, 'ker smo »spreminjali fiziognomijo". če Iklaitieregia nismo dodobra zmlatili, se nam je rogal, češ da smo »mali slabiči". To smo si dobro zapomnili. Gorje naslednjemu, ki nam je prišel v pesti! Potem mi je nekega dne Niki-forov telefoniral: »Tovariš Kur-diakov," mi je dejal, »želim, da jutri ob štirih pripelješ sem svoje može. Tudi Azarov pride, ker bi se rada z vami pogovorila." Obvestil sem ostale in zbrali smo se v policijski stavbi. Najprej je spregovoril Azarov. »No, same dobre stvari slišim o vas, dečki," je reke1!. »Menda vam gre prav dobro od rok. Sedaj pa bomo resnično prišli do pravega bistva vašega dela, do res važnih opravil." Zanimalo me je, kaj imia v mislih. Saj smo vendar že nekaj tednov opravljali delo. Le kaj bi bilo treba še postoriti? Nadaljevali je: »Želel sem, da bi si nabrali nekaj izkušenj pri delu, preden bi vam zaupali res pomembne naloge. V Sovjetski zvozi imamo mnogo vrst kriminalcev. Imamo protidržavne elemente kot so morilci, pijandure in prostitutke. Do sedaj ste imeli z njimi opravka. Vendar so ti v resnici prav malo nevarni. Tu so še kri-minallci, ki veliko bolj ogrožajo Varnost dežele in naš način življenja. Veliko bolj so nevarni, ker delujejo potiho sredi nas, spodkopavajo osnove našega sistema in Pretijo obstoju naše države. Lju-Je> o katerih govorim, so na zunaj nedolžni. Vendar vas to ne Sltle zavesti. Oni širijo strupena Prepričanja, ogrožajo življenje v Paši družbi, zastrupljajo otroke z napačnim poučevanjem in uničujejo doktrine leninizma in marksi-Zrna. To so refligiozniki, pobožni verniki.'1 . Nisem dobro slišal besede, ki jo Je najprej uporabil. On pa je ponovil : „To so religiozniki." Hotel ®.e Je prepričati, da bi vsi razume-*» kar je rekel. >>To so verniki," je nadaljeval, ”ki so organizirali aktivni program, da bi spravili v nevarnost Velike dosežke sovjetskega naroda. Aktivno pomagajo sovražni-0rn naše dežele, z roko v roki so-e 1 ujej o z imperializmom in poskušajo strmoglaviti ali prepreči-1 uspehe komunistične partije °vjetske zveze." Zelo se je raz-vuel jn izlahka smo opaaiTi, kako kjoboko prizadet je bij zaradi stva-ki nam jih je pripovedoval. " .1 iko bolj so nevarni zato, ker , ls° videti nevarni. Morilci in ta-,0vi;so odkriti. Ti ljudje pa so var-Jivi, zviti in bistri. Preden smo zavedeli, so spodkopali stvari, 'a katere smo si tako močno pričevali, clkužili so ljudi in povzro-j * ' škodo. In zaradi tega ste bili c-.rani kot posebna policijska ak-Jska skupina za protisovra-žne o- peracije. Do sedaj iste imeli možnost praktičnih izkušenj, napočil pa je čas za pravo delo. Vaša enota je ena mnogih, ki so jih ustanovili po vsej deželi. Prišel je trenutek, ko moramo sovražnika uničiti. Stopiti moramo v direktno akcijo! 'To je naše delo. Navodila za te vaše operacije prihajajo direktno iz partijskega urada in od tovariša Brežnjeva. Iz Moskve pridejo ukazi v naš Gbrkom, mi jih posredujemo tovarišu Nilkifo-roviu, ki bo tako kot do sedaj vaš neposredni nadrejeni. Plačujemo vas iz posebnih skladov, ki so namenjeni za preprečevanje zla in odpravljanje vplivov religije na sovjetsko življenje." Ves začuden sem poslušal. Odkar sem videl tistih dva tisoč vernikov v In skaj i blizu Novosibirska, sem veliko premišljeval o njih. Seveda sem vedel, da ni Boga in da je vera opij za ljudstvo. Spoznal sem, da v sodobnem sovjetskem življenju ni prostora za religijo. Vse to sem dobro vedel; sam sem to učil na predavanjih, ki sem jih imel na šolah, na univerzi in na srečanjih mladinske organizacije. Kar me je presenečalo, je bilo, da je bila vera in z njo verniki tako močna, da je povzročala grožnjo naši deželi in da je bilo treba z njo strogo obračunati. Seveda sem mislil, da raste in se širi kot bolezen, Iki bo vse okužila, preden bi se zavedali. Na vsak način jih je bilo treba ustaviti in izkoreniniti iz naše družbe. »Poglejte sem," je rekel A za rov in pokazal na steni skupino plakatov s tirallico. Poleg objav za mnogimi morilci je bila fotografija moža, ki so ga iskali zaradi „delo-vanja proti ljudstvu*1. „Ta človek,** je poudaril Azarov, „je ziaistrupil otroke z narkotikom pobožnih verovanj. Ima tajne shode, kjer poučuje sveto pismo. Ko ga bomo ujeli, bo dobil sedem Jet.“ Vesel sem bil plače, ki sem jo dobival, vendar se mi je kot komuni stičnemu aktivistu delo z morilci, s tatovi in z ostalimi kriminalci z deli o nekako zunaj mojih interesov. Sedaj pia, ko bom imel opravka s sovražniki partije, bo to nekaj povsem drugega, bolj koristnega in neposrednega. To so bili problemi, katere sem često poudarjal v svojih predavanjih. Ponudila se mi je priložnost, da storim nekaj v tej smeri in da bom za to dobro plačan. To je bila velika novica. Ravno takrat je »Ljubimec" A-natolij vprašal: „Tovairiš Azarov, pravite, da so ti ljudje slabši od morilcev, s katerimi smo se do sedaj 'ukvarjali. V katerem smislu ?“ ..Tovariš Litovčenko,** je dejal Azarov, »morilci ubijiajo nekaj ljudi in jih ujamemo. Ti verniki pa ubijajo dušo in duha naših sovjetskih ljudi in širijo svoja strupena prepričanja na mnoge, mnoge tisoče ljudi. V zadnjih dveh letih je postal ta problem pobožnih vernikov maj več j j problem naše dežele. Namesto da bi iaumrli in prenehali iz bojem proti naši državi, so razširili svoj strup po vsej deželi in uspeli zapeljati in prepričati mnoge privržence. Zastrupljajo misli sovjetske mladine, kjerkoli morejo. Sedaj pia mora končno naša partija v akcijo. Poseben akcijski ukaz za boj proti religioznikom je prišel s samega vrha v Moskvi. Vi, fantje, ste del tega akcijskega programa. Vse organizacije, ki sodelujejo v boju proti verskim prepričanjem, so združene pod centralnim partijskim vodstvom. U-stanovili so koordinacijsko telo, da bo vodilo bojne načrte proti vernikom in njihovim vraževernim prepričanjem. Naši največji misleci in najboljši profesorji teoretično študirajo ta problem. Ustanovili so računalniški center, kjer vodijo kartoteko vseh vernikov, da jih lahko identificiramo in tem 'sovražnikom sredi nas pridemo na sled. Del vaše naloge bo priprava poročili in javljanje imen ter vseh podrobnosti o vernikih med nami-Ta poročila bodo poslana v Moskvo in vnesena v računalnike-Na ta način bomo izsledili te pretkane in nevarne nasprotnike. S® ena organizacija in oddelčna eno' ta je bila ustanovljena v Moskvi, zato da bi preučevala nauke teh vernikov, nam pa bi to pomagalo, dta bi jih laže premagali. Naši najboljši učenjaki študirajo tam njihovo literaturo, skupaj z nji' hovo biblijo, da bi tako natančne' je spoznali, kako uničiti njihova verska prepričanja. V bistvu je t° popolnia' in prava teološka fakul' teta." &o sem slišal besedi „teološka ^kuOteta“, sem se takoj spomnil pialcona iz Bariševa, ki je želel tja študirat. Vendar se mi je zdel o, da ni bila take vrste, kot jo opisoval tovariš Azarov. Po-h°vno sem prisluhnil tovarišu A-zarovu; govoril je dalje. Ozrl sem se po -os-tallih in videl, ^a so bili ravno tako prevzeti kot Jas. Do takrat se nismo zavedeli jetike grožnje, Ilci so jo za naše življenje predstavljali pobožni Vern.iki. Sedaj pa smo to zvedeli. Poslušali smo vse o dinamičnem akcijskem programu, ki je bil iz-delan za obrambo dežele. Prepri-5al nas je o veliki vitalnosti in ^oči komunistične partije. Za njo s° stali ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo. Zaradi njih imajo vrhovi Partije novo potezo. Oni niso se-deli in čakali, da bi nas naši sovozniki uničili od znotraj. Mi pa Srno bili možje, ki so ljubili akcijo; z občudovanjem smo poslušali ° velikih prizadevanjih na poho-^h- In mi smo bili del vsega te-ka! Preplavil me je občutek po-hosa zaradi komunistične partije. Rončno se bomo borili. Naš sov-Ožnik je šel predaleč. Mi, sovjet-narod, jim bomo že pokazali! Romunistična partija je strpna, ko izgubi potrpljenje, ve, kako u-, Opati. In jaz stojim sredi vsega °ka glavnega toka. Azarov nam je povedali še o polnih enotah, iki so bile speciali-!rane za zaprtje meja in prepre-•itev tihotapstva biblije ali litera-hre v našo deželo. Nikoli prej ni- sem slišal, da se dogajajo take reči. Azarov je nadaljeval: »Možje, na vas je, 'da1 dobite v roke vso pobožno literaturo, kolikor je morete najti. Pregledali jo bomo in poslali v Moskvo. Tam jo bodo preučili in ugotivili, iz katere dežele prihaja in kako je tihotapljena k mam. Ko bo to znano, bomo lahko vsemu naredili konec." »Odsekajte glavo in telo bo odmrlo," je rekel Azarov. »Znebite se vodij, možganov, (ki vodijo tajne organizacije vernikov. Potem bodo njihovi zapeljani, iztreznjeni privrženci našli pralvo pot nazaj." Od takrat, ko je Azarov prenehal govoriti, smo gledali na vernike kot na hudobne, spletkarske ljudi, ki se naskrivaj shajajo po domovih in kujejo ziarote proti našemu vodstvu in zastrupljajo mladino. Hoteli smo se jih znebiti/jih kaznovati in jih dokončno -uničiti. Azarovemu predavanju so v naslednjih dveh tednih sledila še mnoga druga, skoraj enaka predavanja. Naučili sm se metod in tehnik, ki jih uporabljajo verniki. Na enem od teh predavanj sem vprašal, zakaj se ne uporabljata termina »pobožni ljudje" ali »kristjani" namesto „vernM“? Azarov -mi je odgovoril : »To je dobro vprašanje, Kurdakov. Naj ti razložim. Mar nas ni tovariš Lenin že pred davnimi časi učil, da se nam ni treba bati vere, ampak prepričanj ? To je naš največji sovražnik. Vero lahko poteptamo in zapremo cerkve. Ozri se okoli sebe! Kaj vidiš! Ali j-e tu na Kamčatki kakšna cerkev? Seveda ne! Ne dovollimo jih. Na vsej Kamčatki ni niti ene verske stavbe. Cerkev ne predstavlja grožnje. Religija ne predstavlja grožnje. Le verujoči sami pomenijo grožnjo za nas.“ Za trenutek je umolknil, pogledal po navzočih, da bi videl, kako delujejo njegove besede. Očitno zadovoljen, je nadalljeval: ,.Tovariš Lenin je nekoč rekel, da lahko zapremo cerkve in spravimo voditelje v ječe, težko pa je pregnati vero in prepričanje iz src ljudi, ki so se enkrat s tem okužili. Zaradi tega, tovariš Kurdakov, je prepričanje naš sovražnik, ne vera. Zaradi tega jih ne imenujemo kri- stjani ali tisti, ki hodijo v cerkev. Imenujemo jih verniki. Verujejo v svoji notranjosti in izkoreniniti to prepričanje iz njihovih src je zelo težavna naloga." Vse to se mi je zdelo smiselno. Konec koncev je bila zgradba, v kateri smo imeli klubske prostore v Bariševu, nekdanja zaprta cerkvena stavba. Prav res ni težko zapreti cerkva. Sedaj sem razumel. Naše delo je bilo preprečiti, da bi se verovanje zasejalo med ljudi, posebno med mladino in otroke. »Hvala, tovariš Azarov," sem rekel v imenu svojih mož. „To so bila predavanja največjih razodetij. Niti sanjalo se nam ni, kako velike probleme lahko povzročajo ljudje tako nedolžnega videza." POPRAVEK: V članku Ob 45-letnici (pogovor Staneta Snoja, z Lojzetom Opeko) na strani 273 -v junijski številki DŽ je bila tiskarska pomota. Pravilno se besedilo glasi takole: VPR.: Da so vam partizani že med vojno popolnoma izropali domačijo, še niste nikjer oimenili. Koliko smrti so v vaši družini povzročili partizani? ODIG.: Mamo so ubili, 'ko je imela 59 let, sestro, staro 24 let. Brat Tone, domobranec, je ostal v Teharjah do 21. junija. Bil je med desetimi, ki so se ta dan z jurišem rešili iz taborišča. A je bil na begu ranjen in je zaradi izgube krvi zelo oslabel. Zato so ga kasneje ujeli, ga pril vedli nazaj v Teharje, ga mučili in umorili, :ko je imel 21 let. Brata Ivana pa so sicer' ustrelili Italijani, a po krivdi partizanov. Bile je 20. maja 1942, ko so korakali italijanski vojaki v koloni iz Cerknice proti Sv. Vidu. V bližini naše vasi so partizani streljali nanje, nato pa zbežali v gozd. Italijani so našli brata v bližini gozda, ko je nič 'slabega sluteč sekal drva, in ga pri priči ustrelili kot »partizana". V nekem oziru lahko štejem med žrtve tudi očeta, čeprav je umrl doma-Z vsem, kar so počeli z njim v Teharjah kljub njegovi starosti in bolezni, so mu skrajšali več let življenja. IZ SLOVENIJE Velika noč na ljubljanski televiziji: TV Ljubljana je pripravila prenos slovesne papeževe maše iz Rima na v®likonočno nedeljo ob 10.30, po maši Pa prenašala papeževo velikonočno Poslanico, praznična voščila in blagoslov »mestu in sivetu“. Krščanski socialni nauk je bil te-11111 velikonočnega teološkega tečaja Za duhovnike in pastoralne delavce 18. 'P 19. aprila na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Razpravljali so o temeljnih nače. lih krščanskega družbenega reda, o etiki v političnem delovanju, o vlogi laikov v soustvarjanju družbenega življenja in o osnovnih zakonitostih 6konomskega življenja, v koreferatih Pa: od negativne k pozitivni laičnosti; o narodu in narodnosti, o krščanskem družbenem nauku znotraj Cer-k^e in o župnijah, skupinah in druž-honi dejavnosti. Slika Marka Jermana iz Bariloč oJezua z učencema v Emavsu" je bi-la objavljena za letošnji praznični ^otiv velikonočne številke Družine na Pas lovni strani verskega tednika: Gre Za barvno okno v župnijski cerkvi Ljubljana-Fužine, ki ga je zasnoval Jerman, po njegovem osnutku pa ga lani izdelala Perko in Višnar. Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, naslednica predvojne skavtske organizacije, ki je na Slovenskem nastala leta 1922, prenehala delovati leta 1941 in nato vsa povojna leta ni smela delovati, se je 31. marca po skoraj 50 letih znova rodila. Prve skupine so v Ljubljani, Cerknici in Postojni. Celovški zvon je s prvo letošnjo številko v začetku aprila začel izhajati vzporedno pri Celjski Mohorjevi družbi za naročnike v Sloveniji. Ta splošno kulturna revija s krščanskim profilom, ki izhaja pri Mohorjevi v Celovcu že 7. leto, je imela vsa ta leta velike težave za vstop v Slovenijo, zato je založnica sklenila, da bo identična izdaja izhajala hkrati v Celju in Celovcu. Znamenje »najbolj od. prte meje" in res »enotnega slovenskega prostora". Mladinski verski tabor je bil od 29. aprila do 2. maja v Ljubljani. Geslo tabora je bilo: Kristus za človeka v občestvu in kulturi. Namenjen je bil zastopnikom mladih, škofov, duhovnikov, redovnih skupnosti, duhovnih skupnosti, staršem in gostom iz Slovenije in zamejstva ter množičnemu srečanju mladih. Visoki prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov, redovnikov in redovnic je v sedanjem času eno od težkih vprašanj slovenske Cerkve. Cistercijani v Stični so obhajali prvo slavje v čast 900-letnice rojstva sv. Bernarda dne 13. maja. Na predvečer, 12. maja, je bila premiera igre Božji klic (avtor V. T. Arhar), v nedeljo pa film o življenju sv. Bernarda, ponovitev igre in opatova maša s somaševanjem in birma nekaterih članov Bernardove družine. Prof. dr. Alojzij Rebula je 24. a- prila predaval na Teološki fakulteti v Ljubljani o temi: Kultura in politika. Predavanje je priredil Medškofijski odbor za izobražence. Izšel je 2. zbornik nekdanje katoliške kulturne revije Dom in svet, ki ga je uredil pesnik Stanko Janežič. Ima 3 tematske kroge: pogledi na Dom in svet, leposlovje ter pogledi na slovenski narod. Slovensko Karitas je uradno usta. novila Slovenska pokrajinska škofovska konferenca 1. maja 1990. Za predsednika so izbrali mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, za direktorja pa urednika Ognjišča Franca Boleta. Slovenska Karitas bo pridružena mednarodni Karitas. Komisija MPS za verski tisk se je 26. aprila dogovorila, da bodo odslej skrbeli za usklajeno ponudbo tudi na radiu in televiziji. Kulturni maraton za Litvo je V frančiškanski cerkvi v Ljubljani organiziral mladi glasbenik Klemen Ramovš. Začel se je 2. maja točno' opoldan in končal naslednji dan tudi opoldan z orgelskim nastopom akade. mika Primoža Ramovša. Vmes se je zvrstilo lepo število vidnih slovenskih glasbenikov, pesnikov in pisateljev. Slovenski metropolit dr. Šuštar je 7. maja, ko je v Ljubljani prvič zasedal novi parlament, v stolnici vodil molitve in mašo za domovino. Za politike, ki so nase prevzeli odgovornost za javno življenje, je molil, naj jim Bog da modrosti, da bodo spoznali, kaj je prav, in da se bodo po tem tudi odločali; se nesebično zavzemali za blagor vseh. Za vse ljudi je prosil mir in pravo sožitje in za domovino varnost pred vsakim zlom- Duhovniki zaporniki na Brezjah Na Brezjah se je 25. aprila zbralo 22 slovenskih duhovnikov, ki so v povojnih letih okusili grenkobo zapora ter raznih oblik šikaniranja in za. postavljanja ter nasilja. Pri somaševanju so se spomnili vseh tistih duhovnikov in redovnikov na Slovenskem, ki so že med vojno bili žrtve nasilja, pa onih, ki so prestajali razne muke, krivične sodne postopke in kazni po zaporih pod komunističnim režimom. Navzočim je o teh preizkušnjah govoril leskoviški župnik Božidar Slapšak. Osrednji pastoralni svet: Naša neporočena mladina od 18. leta V soboto, 12. maja 1990, je bilo v °venski hiši v Buenos Airesu zbo-r,>vanje Osrednjega pastoralnega sVeta Slovencev v Argentini. Osred-tema je bila: Naša neporočena Gladina od 18. leta starosti. ^ 'Na zborovanju, ki je bilo od 15. ^ 19. ure, so bili na vrsti sledeči re-tati; i. Mladinski problem danes Prof. Tine Vivod), 2. Gospodarsko-^0cialni problemi mladine (Marjan boda), 3. Versko moralni problemi mladine (delegat dr. A. Starc), • Misli mladih na zakon: možnosti, °vire in rešitve (arh. J. Vombergar). Ma zborovanju z živahnim razdorom je bilo predloženih nekaj •epov in več predlogov. K prvemu referatu: 1- Mladinsko vprašanje je naj-^žnejiša sodobna naloga skupnosti. emu delu se morajo posvetiti vsi, Osebno strokovnjaki. . 2. Nujno je izdelati program za 1991-92 in do leta 2000. Dolgo-cni načrt za vse starostne dobe Vladih. j 'b Izpeljati tečaj za mladinske re-ri°!'er'te po Domovih in ekipo, ki z 1111 vdelujejo. V vsakem domu mo-a biti mladinski referent. . d- Podpreti moramo vsa mladin-tod ^*'^anja’ Predloge, iniciative, me. e, le da so na podlagi morale, avega verskega in narodnega iz- ^Osvetliti moramo pojme odnoša-slovenske mladine in argentinske črnosti. 5. Analiza sedanjega stanja. Av-tokritika in priznanje napak, ekonomija sil. Utrjevanje pojmov. Narodnost — državljanstvo. 6. Izpopolnitev srednješolskega tečaja (pedagoški cilj): — sistematičen obisk osnovnih šol in prireditev — priprava za delo v skupnosti — iRAST po štirih letih priprave v Slovenijo 7. Izmenjava mladine v družinskem organiziranem okolju. Argentina — Slovenija. S. Ustanoviti mladinsko posvetovalnico (v najširšem pomenu). IC drugemu referatu: Ker gospodarsko-,socialni problemi zelo resno vplivajo na versko moralno pa tudi narodnostno kulturno življenje, jim je treba v okviru organizacij v naši skupnosti in v našem tisku dati tisto mesto, ki jim po njihovem pomenu pripada. Priporočamo ' obnovitev oz. oživitev organizacije Družabne pravde z nameni in nalogami, ki jih je imela za študij, širjenje in udejstvovanje krščanskega, socialnega nauka. K tretjemu referatu: 1. Mladina naj se čimbolj vključuje v cerkveno občestvo, ki je občestvo vere, bogoslužja in ljubezni. Začeti je treba v predšolski dobi, nadaljevati v šolski in poišolski dobi. 2. Na rednih srečanjih mladine, tako skupnih kot krajevnih, naj se pogosto razpravlja o versko-moralnih vprašanjih. ■3. Dekleta in fantje, ki so dopolnili 18. leto, naj z veseljem in odgovornostjo sodelujejo v naših verskih in katoliških organizacijah. 4. Velik poudarek dajajmo duhovnim vajam, duhovnim obnovam, u-ram zbranosti, solidnemu verskemu tisku, dobro pripravljenemu taborjenju in vsemu, kar pomaga, da bo naša mladina ostala zvesta Bogu, Cerkvi in narodu. 5. Visokošolski tečaj, h čigar udeležbi vabimo mlade, naj dopolnjuje srednješolski tečaj in mladino čimbolj pripravlja na življenje. 6. Priprava na zakon naj bo dolgotrajna. Stalno se zavedajmo, da vzgoja za ljulbezen —• kot je poudaril .mariborski škofijski zbor v aprilu 1990 — edina omogoča pravo vred. notenje zakona in družine, hkrati pa Je uspešna obramba pred popačenostmi. 7. Mladino, ki je zapustila naše vrste, z razumevanjem in ljubeznijo pridobivajmo v naše občestvo. Povejmo jim, da so med nami dobrodošli in potrebni. K četrtemu referatu: 1. Pripraviti mlade na življenje v družbi, ki ni (več) krščanska, da bo. do kljub temu, kljub vsem skušnjavam znali živeti polnokrvno krščansko življenje. 2. Pripraviti mlade, da bodo znali živeti kot Slovenei-Argentinci svojo drugačnost v pretežno argentinskem svetu brez občutkov manjvrednosti ali večvrednosti. 3. Radi bi, da bi čim več naših mladih našlo za skupno življenjsko pot slovenskega druga in tako lah- ko ustanavljali nove slovenske družine. 4. O mladinskih problemih, po-sebno o razmerju fant-dekle, naj bi predavali in se poglabljali z mladim* poleg dušnih pastirjev tudi različ' ni laiki, posebej za to pripravljeni-Teh možnosti za razgovor naj bi bil6 več kot doslej. 5. Nuditi bi bilo treba več možno, sti za večje poznanje ter večjo sproščenost in zdrav odnos med fanti i*1 dekleti, npr. skupna taborjenja pod vodstvom laikov ali mlajših duhovnikov. Meddobje XXV 1990 1-2 Poezija: Milena Merlak, Spomini; proza: Jože Cukale, šoukal gradi most preko hude reke; Vinko Beliči6' Na vetrovni postojanki; France Pa-(pež, Družina; Jože Krivec, Gorice! Tine Kovačič, Nočna idila; eseji i® razprave: Jože Velikonja, Dinamičnost slovenskih vezi s svetom in bež možganov; Tone Brulc, Povezava treb Slovenij; Avgust Horvat, Slovenci v ■stiski; knjige: T. Brulc, V. Beliči6* Pesem je spomin; kronika: Jože Lovrenčič, Stoletnica rojstva dr, Joža Lovrenčiča, pesnika, pisatelja in vzgojitelja; T. Brulc, Arhiv jugoslovanske narodne odbrane; zapisi: A. Horvat' Visokošolski in univerzitetni dipl6” manti slovenske emigrantske skup' nosti v Argentini v letih 1948-1988' T. Brulc, knjige, knjige, knjige; Vi*1-ko Rode, D. Terseglav: Ladijski dnev’ nik; kasteljanski tekst: Gregor P*1 pež, Poemas; likovna priloga: Iva11 Bukovec; uredništvo: F. Papež, Brulc, Lev Detela in Andrej Rot. med nami Romanje v Lujan ob 45-Ietnici bašega zdomstva V nedeljo 13. maja smo Slovenci 12 Velikega Buenos Airesa in zastopal slovenskih skupnosti iz notranjosti dežele romali v najznamenitej-66 Marijino božjepotno svetišče v Ar-£entini„ v Lujan, kjer imamo tudi po-dobo brezjanske Marije Pomagaj. Ro. toanja se je udeležilo okrog 3 tisoč rojakov. Začeli smo s sveto mašo, med ka-tero je bilo ljudsko petje. Pri or-je bil Gabrijel Čamernik, petje je vodila skupina mož in fantov *1°d vodstvom Andreja Selana. Prelat d*1- Alojzij Starc je v mašni homiliji razvil misli o pomenu našega roma-nia> ki naj bo počastitev Jezusa Kri. 8tusa v presvetem Zakramentu in de-Vaske Matere Marije, zahvala Bogu in ^ariji in goreča prošnja, da bi rasli v veri, da bi vero posredovali novim Redovom in tistim, ki potrebujejo na-pomoči. V dopoldanskih urah je veliko rojakov prejelo zakrament sv. pokore, Sai je več naših duhovnikov spovedovalo. Nepregledne vrste so bile pri Sv- obhajilu. Popoldansko slavje se je začelo s Pesmijo in nagovorom prof. France- ta Berganta. Po pridigi se je razvila mogočna procesija, nato so bile pete litanije Matere božje. Prvič smo javno molili molitev za Slovenijo. Obnovili smo po svetilno molitev. Z blagoslovom z Najsvetejšim ter pesmijo Marija, skoz življenje smo sklenili zahvalno romanje, o katerem je dejal rektor bazilike pater Ventura Sa-rasola, ki nas pozna že dolgo vrste let, da je najlepše romanje v vsem letu, najlepše po redu, zbranosti, petju in molitvi. Spominska proslava V organizaciji društva Zedinjena Slovenija je bila v nedeljo 3. junija ob 16. uri v Slovenski hiši spominska proslava v počastitev padlih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev ter ostalih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. V spominski cerkvi Marije Pomagaj je konceleibrirano mašo vodil in imel nagovor delegat dr. Alojzij Starc. Med mašo je pel naš glavni zbor Gallus pod vodstvom Anke Sa-velli-Gaser. Pred spomenik na dvorišču sta položila venec predstavnika borcev ■Slavko Urbančič in Dušan Dimnik, Franci Žnidar je na trobento zaigral tišino v -počastitev padlih, prelat dr. Starc j-e vodil molitve za junake, vsi navzoči pa ®o zapeli Lipa zelenela je. V veliki dvorani je imel spominsko besiedo Ob petinštiridesetietnici naše poti v svobodo in pokola Slovenskih domobrancev Božidar Fink. Sce-nični prizor ob prazniku pobitih ju-.nakov Nekoč... in danes... so oblikovali Pavči Eiletz, Frido Beznik, Janez Perharič, Tone Rode, Slavko Smole, Pavel 'Klemenčič in Miha Ga-ser. Pri proslavi so sodelovali tudi Zorko Simčič, Frido Beznik, Andrejka Dolinar Hrovat, Marjetka Dolinar, Tone Kržišnik, Tone Oblak, Bogdan Magister, Andrej Rode, Štefan Godec, Marijan Loboda ml. in moški zibor Gallus . Anka Savelli-Gaser. Udeležba rojakov je bila množična in vsa proslava skrbno zasnovana in izvajana. IZ NAŠE KRONIKE Visokošolski tečaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu je maja začel svo„ j-e 9. leto. Predavanja so vsako drugo soboto v mesecu od 15.30 do 19. ure. Dr. Jure Rode (teologija - filozofija) letos razpravlja o človeku v 'sekulariziranem svetu, dr. Marko Kremžar (zgodovina) o družbenih to. kovih v slovenski sodobni zgodovini, Zorko Simčič (slovenščina) pa ob ■geslu Poezije večna resnica in lepota. Občni zbor Našega doma v San Justu je ibil 20. maja. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen odbor za novo poslovno leto: predsednica Pav- la Lipušček, podpredsednik Tone 0-blak, tajnik inž. Janez Belič, 11 a' mestnik tajnika Blaž Miklič, blaga)" nik Janez Kržišnik, namestnik L°v" renc Tomaževič, gospodar Evgen Ur bančič. V širšem odboru so Silvo L" puišček, Metka Malovrh, Franc Zu-panc, Janez Krajnik in Marjan Skvarča, v nadzornem pa Jože Miklič ^ Marko Trpin. Na sestanku Lige žena-mati v San Martinu je 16. maja predaval dr-Marko Kremžar o dogajanjih v Sl6' veniji in deželah srednje in vzhodu6 Evrope, Na sestanku mladinskih organih" cij SFZ in SDO sta v nedeljo 6. m8' ja v Slovenski hiši govorila Marja6 Loboda in dr. Marko Kremžar o pol° žaju v Argentini in Sloveniji. Dušnopastirski obisk Slovencev 1 Mendozi, San Luisu in Villa Merc6' des je opravil delegat msgr. dr. Al°J' zij Starc od 18. do 22. maja. V Me11" dozi je imel kratko duhovno obnov6-srečanje z mladino in vodstvo rorti8' nja, v San Luisu in V. Mercedes P8 je obiskal rojake in jim maševal. Slovenski dom v San Martinu j6 praznoval 30. obletnico ustanovi tv6 v nedeljo 20. maja. Slavje se je z8' čelo ob 11 z dviganjem zastav in 56 nadaljevalo s sveto mašo za člai*6 doma, ki :o je daroval dušni past>r dr. Jure Rode, po skupnem kosilu P8 'je bil oib 15.30 kulturni program. Program je zajel pozdrav pr6 sednice SD Mari Kerž-ič, govor Re ti Marinšek, predstavitev doma (Anto8 Pavlič), nastop vrtca (Katica Di,Tl n'k in Saša Golob), »Srečanje mla-dih-‘ (Metka Praprotnik), nastop folklorne skupine (Suzana Strle) in Pevskega zbora (Janez Mežnar). Na srečanju Slovenskega katoliškega starešinstva 18. maja v Slovenci hiši je imel referat inž. Jernej Dobovšek o slovenskem izobražencu v sedanjem slovenskem trenutku. Na srečanju je bil tudi univ. prof. dr. Janez Arnež iz New Yorka s soprogo. Na duhovniškem sestanku 30. maja je predaval dr. Marko Kremžar o 'razmerah v Sloveniji v okviru sedanjih dogajanj v srednji in vzhodni Evropi. Društvo Slovenska vas je na občnem zboru 8. aprila izvolilo novi od. k°r, ki ga sestavljajo: predsednik Ignacij Glinšek, podpredsednik Ciril Jan, tajnik Peter Rot, blagajničarka barija Gorše, gospodar Srečo Urbarja, knjižničar Zdenko Rot, kultur- referent Stane Mehle, odborniki Janez Petek CM, Andrej Goljevš,ček, Janez Kocijančič, Franci Urbančič, Namestniki Ani Kocijančič, Franci Stanovnik, Bogo Rozina, Stane Kunc, Pregledniki računov dr. Andrej Fink, c»nt. Dani Kunc, Franc Vilfan, njih namestniki Slavko Reven, Stane Je-mc'C, Športni referent Marjan Go-Ijevšoek, šolski referent prof. Franci ^Uisnik in gradbeni referent Jože “8-ntpa st. 30. obletnico Slovenskega doma v f'arapachayu je tamkajšnja slovenska s^upnost skupaj s predstavniki roja- kov iz drugih okrajev praznovala v nedeljo 6. maja. Blizu poldneva se je praznovanje začelo z dviganjem zastav in petjem argentinske himne in Zdravljice, Mašno daritev je vodil prelat dr. Alojzij Starc olb somaševanju Franceta Cukjatija in Albina Avguština. Prosvetni program je po skupnem kosilu povezoval Janez Žni. dar: nagovor predsednika SD Tineta Kovačiča, nastop učencev Jurčičeve šole, prikaz 30-letnega življenja SD z diapozitivi in govor Tineta Debeljaka »Mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran!" Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši je bilo v nedeljo 27. maja. Ob 11.30 je vodil somaševanje dušnih pastirjev delegat dr. Alojzij Starc, pel pa je med mašo pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Janeza Mežnarja. Ob koncu maše je v cerkvi zapel baritonist inž. Marko Fink naslednje Marijine pesmi: L. Hafner, Mati svetih boleč,in; Al. Mav, Rože za Marijo; Mav, Otrok sem tvoj; St. Premrl, Mariji; J. Gries-ibacber, Pri Mariji; Schubert, Ave Maria (slov. besedilo . Al. Mav). Pri orglah ga je spremljala Anka Save-lli-Gaser. Pred kosilom je v dvorani podal poročilo o Slovenskem dušnem pastirstvu in o Slovenski hiši prelat dr. Alojzij Starc. Pri pogrnjenih mizah in okusnem kosilu ter prijateljskem pomenku je hitro potekel čas do 16. ure, ko smo se napotili spet v cerkev, peli lavretanske litanije, molili za Slovenijo in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. UVODNIK Bog daje nova sredstva (Milan Magister) .. 321 NAŠA Marija in pol stoletja in pol stoletja sloven- ZGODBA ske zgodovine (Franc Bergant) ................ 331 IN NAŠE Ob 46- obletnici naše poti v svobodo in poko- GLEiDANJE la Slovenskih domobrancev (Božidar Fink) S28 Spomin in sprava (Slovenski narodni odbor) 334 Od Vetrinja do Kočevskega Roga (Janez Gril, Družina) ............................. 336 Pogovor nad jamo (Justin Stanovnik, Družina) ....................................... 338 Spominski dan v Vetrinju (Svoib. Slovenija) 340 Križevi noti slovenskega duhovnika (Janez Gril) ..................................... 342 Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo (Tine Duh) .................................... 346 CERKEV Iz življenja Cerkve v srednji in vzhodni Evropi (po Družini) .................................................... 350 NADŠKOF Jubileji nadškofa dr. Alojzija Šuštarja (Sta- ŠUŠTAR nislav Lenič) ................ 354 ZA NAŠE Jezus je bil spočet od Sv. Duha in rojen iz KRŠČANSTVO Device Marije (D. Emeis) ........... 359 ŽIVLJENJE Čistost je vrednota (po Štefanu Steinerju) 360 Kako naj beremo Sveto pismo danes (France Rozman) ............................... 362 Kako naj delam, kar je prav? (Alojzij Šu-ištar, nadškof) ........................... 365 ZA DRUŽINO Sramežljivost (Dietmar Ro st-Janko Bohak) 367 PODLISTEK Odpusti mi, Nataša! (Sergej Kurdakov) .. 370 POEZIJA Stanko Janežič, Pesmi iz Slovenskih žalo- stink in hvalnic, platnice, 32i2, 327, 336, 35" KRONIKA Iz Slovenije ................................. 3?7 Zborovanje osrednjega pastoralnega sveta Med nami v Argentini ......................... 381 ANO 57 JULIJ 1990 Malo za šalo... »Lepo vas prosim, da bi me vzeli v službo." »Veste 'kaj, za proizvodnjo, ki jo sedaj lahko iprcdamo, imamo res že dovolj uslužbencev." »Glejte, tisto malo, kar bi jaz na-redil, bi se komaj kaj poznalo." »Ali ste videli Labodje jezero?" »Sem, a morje je le morje." »V tej hiši nosim jaz hlače," se hvali n.ož pred družbo. Znanec, ki pozna razmere pri njem, »ravi: »No, tega pa ni ravno videti." »To je na zato," pojasni mož, »ker toi žena kupuje vedno predolge pred. Pašnike." Bolnik pride v lekarno po zdravilo Proti nahodu. Lekarnar mu da neke Praške. Čez nekaj, dni pacient spet pride. Pove, da mu je nahod prešel, da Pa je dobil izpuščaje. Lekarnar mu da mazilo proti njim. Po nekaj dneh se vrne. Reče, da so izpuščaji izginili, a zaradi premočnega vonja mazila se ga je lotil glavobol. Lekarnar mu da tablete proti glavobolu. Čez dva dni je spet tukaj. Pove, da ga sedaj boli želodec. Lekarnar predpiše posebne kopeli. Ko pride, pojasni, da je s kopelmi °dpravil bolečine v želodcu, da se je ha pri tem prehladil. In se ves cirkus spet znova začne. Uvoženo od doma Že petinštirideset let ja na oblasti, pa kljub temu trdi, da ne verjame v čudeže. Neumnežem ne prepovejta misliti, ampak govoriti! Ko bi revolucija res žrla svoje otroke, bi že zdavnaj bruhala. Velika ideja najhitreje obseda majhnega človeka. Na Balkanu: teza - antiteza . proteza. Čas je sodnik, ki sodi sodnikom. Živi in pusti druge, da te živijo. Živim v socializmu z lepim razgledom na kapitalizem. Žalostno je, če se revolucionarji borijo za to, da ostane vse po starem. Z visokega položaja je lepši razgled v svetlo prihodnost. Zgradimo mostove, da bomo lahko pod njimi spali. Vse, kar so nam obljubili, so nam vzeli. Revolucionar je socialist v kapitalizmu ali kapitalist v socializmu. Bil je avantgardist na umiku. SLOVE N DUHOVNO ŽIVLJENJE SKA VERSKA REVIJA Izdaja ga je urednii 4158, (14< Propiedad Estados konzorcij (Slovensko dušno pastirstvo); ureju-ki odbor (Jože škerbec) — Ramon L. Falcon 7) Buenos Aires, Argentina. — Registro de la Intelectual N» 90.877. — Tiska VILKO s. r. L, Jnidos 425, (1101) Buenos Aires, Argentina. POVERJENIKI I ARGENT NA: Duišnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov .dom, OBOI St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. — KANADA: Ivan Mam, 131 A Treview Dr. Toronto M8W 4C1 ~ ^^■panada. — TRST: Marijina družba, Via Risor-ta ,1, 11 iti ste, Italia. — ITALIJA: GORJU A, Riva Piazzuta 1 o v i 1 nt\ r*_■ * tj ^ . . _ 18, 34170 Naročnina za pošto. ŽILA NA Revista m Gorizia, Italia. — AVSTRIJA: Naročnino po. siljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA v Argentini za leto 1990: A 120.000. in izdatki drugod 27 USA dolarjev. DENARNA NAKA-NASLOV: Luia Starc, Ramon L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. La Vida Espiritual icnsual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslo-vena (dr. Luis Starc), director: Jose Škerbec - Ramčn L. 1 alcon 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. - Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N