Our Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA 15 List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 5—1242 btcrrd m» Htt—š CIms Mrtter cšepitnber Zlat, IMS »t Um PmI Offlec U New i m*. N. I., under Act of ConfreM of March 187«. NA DAN DOBIVATE # C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (tofeni nedelj bi praznikov). tt ZA $6» NA LETO NAD 300 IZDAJ ff i No. 299. — Štev. 299. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1939—SREDA, 27. DECEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVU. FINCI PRODRLI V RUSUO Rusi Fincem ne morejo do živega Martin Dies predlaga deportacije FRANCOSKA BOJNA LADJA Velika francoska oklopnici " Duukerque " je z mnogimi angleškimi bojnimi ladjami pred vliodom v pristanišče Montevideo v Uru- | giinvu ča k a 1 a | nemško 1) o j 11 o ladjo "Admiral Graf Spec," katero pa je kapitan Langsdorff razstrelil in potopil. i -1 Sedem milijonov ino-zemcev v Zdr. državah odjeda kruh ameriškim j To delavcem. — Odbor i-j -- ma v rokah važne do- Aretirani BEGUNCI in ono. kongres, naj dovoli dovolj sredstva, da bo mu t;re-ni odbor nauaije jim delom. . Takoj po novem letu namerava posvetiti Dies v>o pazili vijajo ne inerisko delavnost v raznih a-mcriških industrijah. Ti ljudje os Angeles, San Franciscu in sploh v lne-tih ol» zapadui ameriški ohali. Mnogi imajo za seboj zr>!o temno preteklost. Xa vesti i- HELS1NKI, Finska, 27. dec. — Močna ruska armada je s tanki, aeroplani in artilerijo silovito na- kaze. padla finske postojanke na Kareliji, toda vsi na- ORANOK, Tex., 25. dec. padi so bili odbiti. Na zamrznjenem Suvanto jeze- Demokratski kongresnik Mar-ru, okoli katerega so se bili najbolj vroči boji, soltin 1)ies l>0 »"prosil prihoonj, Rusi pustili 700 mrtvih. Poglavitni boji so se vršili na vzhodni strani Ka-relije, ko so Rusi ob istem času vdarili na Haiter-mao, Sakkalo, Kreijo in Volossulo. Rusi so imeli velike izgube, ko so ob hudem mrazu hoteli prekoračiti Suvanto jezero. RUSI OBSTRELJEVALI VIBORG Skoro celo noč so ruski težki topovi na razdaljo 23 milj bombardirali Viborg, ki se nahaja na severnem koncu Finskega zaliva, podnevi pa so Si bombardiranju pridružili še bombniki. Ubita pa sta biLa samo dva civilista in porušenih je bilo nekaj poslopij, toda vojaške naprave niso trpele ško-de. ^INCI DOSPELI NA RUSKO ZEMLJO Boji se tudi nadaljujejo višje proti severu v bližini Lieske, kjer so Finci prekoračili rusko mejo v smeri proti Murmanski železnici, po kateri dobiva ruska severna armada svoje zaloge. MED RUSKI NAROD POČASI PRIHAJAJO POROČILA MOSKVA, Rusja, 27. dec. — Veliko vprašanje nastaja, kak vpliv bo imel žalostni položaj ruske armade na Finskem na sovjetsko politiko, zlasti še ? ozirom na to, da je prišel v Moskvo bolgarski finančni minister Dobri Bojilov. Med ruski narod le počasi prihajajo poročila o resničnem položaju armade na Finskem. Nikake-ga dvoma ni, da kampanja r^a Finskem ne poteka tako, kot je pričakovala sovjetska vlada in da je ruska armada zadela na največji odpor in da je že doživela velikanske izgube. Do sedaj so bili ruski ranjenci prepeljani v Ljeningrad, kjer so napolnjene vse bolnišnice in zasilne bolnišnice po šolah in drugih poslopjih in jih bo sedaj treba prevažati v Moskvo. RUSI SO UPALI ZAVZETI HELSINKI V NEKAJ DNEH Ruskemu narodu je bilo povedano, da bo Helsinki zavzet v nekaj dneh, kvečjemu v enem tednu Narod pa še ničesar ne ve o velikanskih izgubah ruske armade, ko Finci na zamrznjenih jezerih GEORGETOWN, Angleška Guayana, 23. dec. — Na tukajšnjo obal je dospelo v starem čolnu sedem beguncev iz * Tajnik Ickes preti s tretjo stranko Naprednjaki nameravajo sklicati posebno narodno konvencijo, ki bo odobrila le naprednega predsedniškega kandidata. — La Guardia v Beli hisi. stranka, če ne bodo niti demo kratje niti republikanci postavili naprednega predsedniške-( ga kandidata. lekes je rekel: — Liberalci! nameravajo sklicati sami zase narodno konvencijo ter bo- NLRB odgovarja predsedniku AFL WASHINGTON, D. C., 24.' dec. — Notranji tajnik ickes gel posebni kon- f,Y.7 , in neworški župan Fiorello La i . .Njihov cilj je bila \ enezuela, i:., ,1., „ u.J adaljevati s svo- . , • - , , Ouaulia izjavljata, da =e bo toda valov je jih je zanesloslu- llstaIunila tretj Ilapredna' čajno sem. lukajsnje oblasti >o jili aretirale ter jili bodo po- . . , .. .. „ . si a le nazaj v Cayenne. Med njo komunistom, tasistoni 111 .. . . . . ... . , . , . ... m umi ie Lewis Weiss, ki zatr- inozenicein, ki razvijalo nea- . . t . . , r Ijuje, da je Anglež, dva sta 1 I talijana, štirje pa Francozi. so posebno aktivni v Lo, An- Soglasno s francoskim kazenskim pravom, morajo kaz-u0 organizirali podporo za ti-«dec. — Cliarles Faliy, general-nenci, ki odslužijo svojo kazen jSt« stranko, ki bo nominirala T,i odvetnik Delavskega urada na Hudičevem otoku, preživeti, naprediiega kandidata. Če pa , posloval ter da je bil bolj n i-kaznencev. Ker žive v velikem j straIlko ter postaviti svoje- 11 klou jen ClO kot pa AFL. pomanjkanju m v nezdravem j la.tni^a kandidata. I Faliy je na podla-i statisli- podnel>ju, se le malokdo vrne j ^^ ^^ y ^ v]. . k da sta biU obe de_ v domovino. Izato, da demokrat je pono; ~> lovski organizaciji v enaki ine- nominirajo predsednika Kt»<>- Fahy navaja dokaze, da Delavski urad ni pristransko posloval. — Zanimivi podatki. WASHINGTON, D. C., Jo. med njimi lakih, ki >o jirišli na nepostaven način v deželo. V-«' take je treba deportirati. — Največja krivica se mi zdi, — je rekel Dies, — ker ti ljudje odjedajo kruli ameriškim državljanom. Večjidel >o zajH»sl(Mii, »ločim je milijone Amerikaucev brez dela in zaslužka. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEIIAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 rente. FINCI ZSTRELILI 23 RUSKIH BOMBNIKOV Finci zatrjujejo, da so tekom dneva izstrelili 23 ruskih bombnikov, njihove izgube pa so bile le majhne. Poleg tega so Finci tudi vjeli 50 Rusov, uničili dva tanka in zajeli veliko množino vojnega ŽELEZNIŠKE NESREČE V NEMČIJI sevelta. Ce bi tei^a ne l*i bil Roosevelt {('o In seveda) kandidat tretje, dne stranke. ri deležni dobička, dorili, Zadnje leto je bilo predlože-liote!, nili Delavskemu urada v raz.-o-napre- jo 11- slučajev, tikajočili te |AFL in CIO. V 51 slučajili je Konci tedna se je mudil v ZImi-al;l federacija, v 44 slu-Beli hiši newyorški župan La Lwisov odbor. V U Guardia. O čem je razpravljal lučajih sta pa obe orgaiuzi- »ven- <*iji dosegli delno zmago. \ ne posrednih sporih med AFL in s predsednikom, m znano, dar se zdi, da sta razglabljala o prihodnjih volitvah. Narodna konveneija liberalcev je gotova stvar, pa ee se jiredsednik odloei za tretji termin ali ne. — Nobena "tretja" stranka ni še dospela prav posebno daleč, — je dejal lekes, — toda „ . naprednjaki lahko dosti opra- iNa nemških državnih zeleznicah sta se v soboto !vijo, če se zavzamejo za tega dogodili dve veliki železniški nesreči, pri katerih ali onega kandidata. pod ledom izstrelijo mine in uničijo cele polke in-fanterije in tanke, ko pridejo na led. RUSIJA BO MOGOČE SLA PROTI ROMUNSKI . Zanesljive slike z bojišča ni mogoče pobiti, kajti v rdeči armadi ni tujih vojnih poročevalcev. Ljudstvo pa počasi doznava, da ni vse tako, kot bi imfe-lo biti po zagotovilu vladnih krogov. Sovjetski vladi ne preostane drugega, kot da na Finsko posije velikansko armado, ako hoče kaj doseči, aH pa pozornost naroda odvrne od te strani na ta način, da se loti novega polja na Romunskem in se polasti Besa rabije. ROMUNSKA NE BO BRANILA BESARABUE Znano je, da^bo Romunska za slučaj, ako bi ji (Nadaljevanje na 2. str,) je bilo ubitih I 84 oseb. oroča Associated Press, je v Združenih državah za Božič umrlo 526 ljudi nasilne smrti. Med temi je 353 ljudi postalo žrtve prometa. V tem oziru je na prvem mestu država Illinois s 53 mrtvimi, med katerimi jih je bilo ti ubitih med božičnim obhaja-lijem. 2(i jih je bilo ubitih v pouličnem prometu, G pa pri železniških nesrečah. Osem oseb je izvršilo samomor. Iz Californije poročajo o 53 smrtnih slučajih, iz New Vorka 31», Michigan 32, Pennsylvania pa 28. Samo v državah Delaware in North Dakota ni nikdo umrl nasilne smrti. Žrtve' ]x> državah >o : Alabama, 3; Arizona, 3; Ar-če. jkansas 2; California 41; Colo- Jz teh podatkov je ja-no raz-'rado 9; Connecticut 15, Dela-vidno nepristransko poslova-' ware 0; District of Columbia i nje Delavskega urada. jo, Florida 8, Georgia 25. Idaho ___j 1 ; Illinois 53; Indiana 11; Iowa Kentucky 8; CLO je bila šestnajstkrat pri-sojena zmaga prvi, devetn ijst krat pa drugi organizaciji. Poh'g tega je navedel odvetnik na-lednje Številke: d«-looajalei so priznati 434 AI I. unij /. (12,(KM> delavci; 430 CiC unij s 55,000 delavci. Koh'Utivnih pogodb je oilo sklenjenih: AFL 374: CIO t nijskih članov zopet zabodenih : A FL 3305; CIO 4<>10. 1370 članom AFL je bilo izplačane $25."j,(MM), 17)12 članom j CIO pa $31)5,000 zaostale p!a- >V1C1 konveneiije, kot jo predlaga lekes, kaj drugega kot izsiliti ponovno Rooseveltovo kandi -daturo, je odvrnil Murphy: — 8. oktclia: ti čila sta se dva vlaka na železniški postaji v Berlinu; 20 mrtvih, neznano število ranjenih. G. novembra: vsled plaza je skočil s tira blizu Reieheuber-ga ; ubitih, 12 poškodovanih. 13. novembra: trčila sta sv dva vlaka blizu Oppelna; 43|<> tem ne bom razpravljal, re-m rt vili, 00 ranjenih. j čem pa le toliko, da ne poznam 19. novembra: dva vlaka sta se trčila blizu Spandaua; 0 nikogar, ki bi se mogel merit; i.bitili, 20 ranjenih. z Rooseveltom. 27. novembra: dva vlaka sta se trčila blizu Nieder AVoeli- Župana La Guardia je ozna stadta; 11 mrtvih, 5 ranjenih. čil general, pravdnik kot o odvedli vse aretirane študente na bližnje letališče, jih postavili v vrsto ier vsakega desetega ustrelili. Stošestindvajset jih je obležalo v navzočnosti njihovih sošolcev. Koliko Chov in Slovakov j<- v koncentracijskih taboriščih, se ne ve natančno, toda nedvomno znaša njihovo število od 50,000 do 100,000. Zadnje mesece jih je bilo le nekaj tisoč izpuščenih. Sredi meseca novembra so odbijali v Nemčijo štiristo tisoč čeških delavcev in jih zaposlili pri prisilnem delu. Konci decembra se jih jim bo pridružilo nadaljnih sto tisoč. Meseca oktobra je prevladoval v Berlinu vtis, d# bo odpravljenih nekaj naj-tr^žjih odredb, ki ovirajo svobodo prebivalcev bivše Cehoslovaško republike. Rečeno je bilo, da bo odpotoval v Berlin češki državni predsednik Hacha, ki bo imel priliko na svoja lastna ušesa slišati, kakšno milost 1h> izkazal Hitler češkemu narodu. Hacha, dasi je star in bolan, je pod najstrožjim nadzorstvom v gradu Lanv, bivši rezidenci predsednika Masarvka. Ko je Hacha zvedel, kaj se pripravlja v Berlinu, je izdelal s svojimi pomočniki štirideset strani obsegajoč memorandum ter Ka ipredložil protektorju Češke in Moravske, von Neuratliu, s prošnjo, naj ga izroči Hitlerju. Von Neuratli mu ga je najbrž izročil, toda teden dni kasneje je bil Hacha ob veščen, da ga Hitler noče sprejeti. Hitler se ni hotel srečati z inožeiii, kateri je v uiemo-ratidu poudaril, da nemški državni kancler ni i/polnil niti ene obljube, ki jo je dal državljanov bivše Čehoslovaške. IG. marca 1H39 je zajamčil Hitler Čehom avtonomni razvoj njihovega narodnega življenja in kontrolo nad njihovi- Kar demokracija za me pomenja Spisala FRANCES PKRK1NS. Secn-tarv of Labor. Jaz mislim, da na zgornje! kasneje zapisani v zakonih dc-Mprašanje utegnete dobiti naj-; mokracije, inileli so svoj poče-bolj tehtne odgovore novih tek v vzajemnem trudu delav-Amerikaneev. bolje nego od j cev, živečih v divjini, onih izmed nas. katerih pred-j Demokracija pa tudi poine-niki so za generacije živeli pod j !*ja dostojanstvo tega truda našo ob:iko vlade. Drža vi ja-; ljudi. Pomenja. da si človek ni, ki so nedavno prišli jz Ira-:-m<» .- .in izbirati svoje življen-gih dežel in drugih podaništov. | sko delo kot svoboden človek, najdejo, da je densok racija za j tla mora biti v -tanu preživljanje neka živa izkušnja me-tojti se cd toga dela in dr-oči ono nečcr-a tradieijonalnega. Naj-! mero udobnosti. ki je mogočno bolj patriotični Amerikanei v njegovi generaciji. Pomenja. tu rodnega |>okoljenja utegne- da človek mora biti v -lanu jo smatrati svojo dedovinoj delati v varnosti za svoj posel. Jz ( letnim vanom. Kresnikom v Belem potoku na Fiankovem pri Voj-niku in njugovim lS-letnim liratom Alojzom, je vladalo že i nekaj ča-n n peto razmerje. Ivaa j<- sovražil -vojega- mlaj-i brata, ker .-o imeli domači Alojza ra -i. /ar: tli česar se je i'mi t i I Ivan zapostavljenega. V r'-'ilel jo pj. novemtbra sta se brata. i<; -ta bila vinjena- spr-| 1 • pre i >vojiui domom. V , razburjenosti je izvlekel Ivan iz žepa nož in zabodel Alojza v prsi. nato pa pobegnil. Alojz -e j<- zgrudil nezavesten. Imel jr zelo težk«) poškodbo na pršili in pljueah, ter je že eno 111*0 oozneje izdihnil. Ivana Kre-nika -o orožniki aretirali in izročili sodišču. BREZSRČEN KRUŽNI OCE , (»rožniki >o nekega brezpo-J selnega mesarja iz Slovenskih ! goric prijavili sodišču, ker je v jabob'nik natočil 1 Izola in i potem sili! svoje pastorke, da bi mešanico izpili, kar pa o-troei k* sreči ni-o hoteli storiti. Me-anico je nato zlil v 300 li-tr-kr -od poln jabolčnika. 0-rožnikom je povedal, da je to storil zato. ker h«- je hotel maščevati nad ženo. ki ga je baje večkrat pretepla. . 10 METROV GLOBOKO JE PADEL Ko je ."U letni post -tnik M. VidenŠek pri Dobrni pokrival pri posestniku Jurku v Kozja-ku pri Novi cerkvi streho, mju je spodrsnilo in je padel >j strehe dorot metrov globoko. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico. . ARETACIJA TATU KOLES Peter • • • • Zgaga V Mariboru : noga tatu koles njem so našli jih je ukradel ■o aretirali zna-To|H»lovca. Pri osem koles, ki po Mariboru. Studencih in Radvaniu. odvzeta kolesa so izroči i i lastnikom razen enega, katerega lastnika pa ne morejo ugotoviti. Topolovec je bil izročen okrožnemu sodišču. ČEVLJAR NA SMRTNI POSTELJI. ;vobod in pravic kot nekaj it j i m I »rez pra-,; mi državnimi dohodki. Namesto tega >o bile odvzete Cehom vse narodne vice. Raba besede "država*' je bila prepovedana. Ustanovljena je bila nemška jiolicijska oblast. Nemčija je prevzela kontrolo nad vsemi mineralnimi olji, premogom ter uporabo že-Leznišikh vagonov. Dane- je na Češkem nemška policija, zrakoplovstvo je v nemških rokah, pošta je nemška, obrambna služba nemška, kontrola nad rudarstvom je nemška, pravosodje večjidel nemško, večinoma v-i javni uradi nemški in nemške oblasti kontrolirajo izseljevanje Zidov ter Nemcem nezaželjenih elementov. Dasi -o Cehi v ogromni večini, se morajo brezpogojno pokoriti nemški manjšini. Odvzete so jim bile vse državljanske pravice in jim nihče ne more jamčiti, da ne bodo nekega dne izgnani iz ozemlja, ki je bilo nekoč njihova domovina. (Kolonisti :;i)0 let nazaj so bili delavci poljedelci, ko vači, čevljarji, tkalci, rudarji, gozda rji, Xn ljudskih zboro vanjih v naselbinah in v krčmah -o ob svet Iii sveč in kre-i-ov pogovarjali se o neodvisnosti. sigurnosti, enakosti kot nagrade za svoje tlelo. Človek je toliko veljal,-kolikor je veljala njegova služba za njegove sosede. Vaški kovač je bi! ugledna oseba v občini, ker njegova spretnost je bila neobhodno potrebna. Ideali osebne neodvisnosti, de'ujoce za blagor vseh. ki so bili stoletje I >«'!:; V-t \ (» }«• - pojeno n»;t j no- a-1 Pomen j;' moumevnega, kakor je zrak, »le, ki daje ki ga vflihavajo. Težko predstavljati si življenji osnovnih svobod govora, /'botovanja, veroizpove lanjatga in vladanja potom! ust-ivnih ! srci Iste v. Marsikateri nevi A merikanci pa nimajo potrebe ])reil.stavljati si to, < »ni -o lr» izk'cwi !i. Najprej in pred\>eiii demokracija pomenja z::-me t|odlagi ene-a-u za eneaa človeka. Vedno .zl- BRATU JE UKRADEL 10,000 DIN Mali k;izeiiski senat v .Mariboru je obsodil Antona Bczja-ka ii <'iio leto ječe, njegovega brata iludolfa Bezjaka nn-srea in 1<> dni ječo. j Bi zjak je bil obsojen zaradi ; večjih tatvin v Ptuju in pri llvrdki d. Pregrada v Moribo-, ni. I {i i d o 11* pa. ker ukradel bra-j tu do-ipu v Podviiioih 10.000 , tli na rje v. . PLESNA VESELICA -C VISI »m ziVi.jen.ja in demokraeija jtomenja za delavce resničen in praktičen natčin življenja in n<- !»• golo teorijo vla.de. Svet je spremenil od prvih počet kov naše Zgodovine. |»elo Ijmii se je spreiiteni lo. Amerika se j< spi'emeiula. Ali duh demokra cije jo nesprem,enjen. < >n mo le biti tako vitalna sjln na Še m. življenju, kakor je bi! v življenju na-ih pradedov. A ko Anwii kanci nehajo smati'ali ga kot neko snn-ouinevno po seslvo, ki je njihovo po »ledin-sk"iu pravu in gledajo nanj in na njegove privilegije z očmi novodoŠlecev. Saiiitopomoč in sodelovanje se iz tega razvije 'love-ško dostojanstvo je tako vii-oka -"motra, tla so moi*d:i nikdar ne more popolnoma udejstvvati. Zato mora biti I" ~~ 1 j demokracija za nas tJ.\A NAh^ZlIA 1ZV1C&I1-AJKMO ro CABLE UETTKR ZA i'ICIST ii* H. lMtfa ftl.. (NKV\ VUKh " S S i sjsj Dnevi med božičem in novim letom so —■ sam ne vem, kaj in kako bi rekel. V tem razdobju se človek vsega naveliča, ker je običajno vsega preveč, predvsem pa jedi in pijače, veselja, zadovoljstva in dobrih sklepov. Kdor količkaj zmore, si » tem času kaj boljšega privošči, ogromne vsote denarja gredo za božične darove, potivbne in nepotrebne, namenjene utroi-tvi prijateljstva in ljubezni. Božični i »arov i so le redko-uaj pravilno izbrani. Ponavadi je tako, da dobi največ tisti, ki ima vsega dovolj, najmanj oziroma nič pa tisti, kateremu vsega manjka. Nesmiselno se mi zdi kupovati otrokom za izračo svinčene vojake, kauone, bojne ladje in tanke. S tem >e v njihova srce nehote vceplja nekaj, kar bi bilo treba že v kali zamoriti. Nič kaj priporočljivi niso bobni in troinpete. Ne rečem, otroku je tak dar dobrodošel, je pa prava muka za »tariše in sosede. V s led tega bi bilo I zelo priporočljivo darovati po-jieg trompete tudi kladivo, > katerim naj začne otrok čim-prej '4 popravljati" hreščoči | inštrument in naj ga popravlja tako dolgo in tako vztrajno, da bo do fimenta popravljen. Poleg bobna naj pa dobi mladi muzikant tudi oster nožič ter naj z njegovo pomočjo skuša dognati iavor ropota, ki žene nesrečnega očeta v obuj) o-ziroma v salon na vogalu. Nepisano pravilo sieer pravi, ila se ne sme darilu na zobe gledali, toda kadilec -koro ne more drugače kot pobožno zakleti, če dobi namesto cigar ali cigaret bakso čokoladnega kendija, ali pa namesto fajSe in tobaka pet živo pijanih o-vrat nic. Očetu, ki bi si po težkem dnevnem delu rad spočil noge udobnih toplih copatah, darujejo hvaležni otroci za božio dve številki preveliko ali premajhno srajco, glavnik in krtačo za lase, dasi ga barber zo deset loj striže za polovično ceno. Navzlic \>em tem nadlogam se pa božični darovi kmadu v nekakšnem čudnem razmerju uravnajo. Toplo očetovo ovratnico >i mati prisvoji, nadebudne hčerke ni ii pokade cigarete. Ce je steklenico podarjene mu srčne tolažbe še tako dobro skril, jo družina kmalu izvoha. Kakor na komando začne vse Ščipati v želodcu, zoper želodčne nadloge pa ni boljšega pripomočka... in tako dalje, kaj bi Vam pravil, saj veste, kako je ta reč. Družinski očetje >e čudovito pomlade in se zanimajo za <>-t roko ve igrače, česar posledica je uničevalna obtožba iz otrokovih ust Papa mi je tren-ček polomil. Polagoma pride zapel v>e v pravo smer. Še ob novem loki bo nekoliko razburjenja, veselja in razigranosti, kmalu se bo pa v.-e pomirilo, božič bo pozabljen in Silvestrov večer ter večina novoletnih sklepov. Zoipet bomo korak bližje cilju, ki je že od rojstva slehernemu namenjen. m mm mM ••O Tj A 8 If A R O V — New Toit Wednesday, December 27, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) T7ATLT •IAN v:/. SA.Mo.IOV: BEŽNE SLIKE SKOZI OKNO VLAKA lak je za trenutek ob-ial. " Postuniia-Grotte." čitum na strni postaje. Nekoč som čital "iVistojriB." »Slišim, voctjo izleta, Uožma-na, kako razla.ua uniformam: "Vsi imajo legitimaciji1. P« n j ili boste »spoznali." t n i formi* uljudno odgovarjajo. 41A bivši liojcvniki ? Xa l>o-hcrdob, na Sveto goro, v <»on-eo . . . Dificimcnte -i t rova nci pns>i eoleetivi un tat einniueii-te controllo . . . l*na colta geiitc . . Vlak beži. — Ne puha več parni sroj, električen ndiiira. Xano> nas gleda. ^ belimi če-picami so pokriti njegovi vrhovi . . . Skrbno olkiehi na zemlja beži mimo nas. Hra'-tje in murva oh rase a kraško kamenje. Drobna so debla kraškega hrnrtja, vitka, grčasta. ali uporna kakor stisnjena pest človeka. I lisice, skrite )>od vejami murv. breskve pod braj-dausi goric, -o kakor piščeta p;ml krili koklje. Morje . . . Sinje, nepregledno, tanj daleč s scstro-tiebom se p<» job! ju joče. < 'olni na nifin /. belimi jadrumi. Vlak beži ob njeiroveru parobkll. Tr>t. «I»o najlepšem delu zelene riviere beži vlak z električno lokomotivo. (inničje obrt Šča kraje ob železnici in v»e kamor pogleda oko. Vinska trta rni hrujdirli. Njeno listje z ga-lieo poškropljeno. Kakor bi gledal zelenkasto zapestnico na rokuh dekletu. Krnski borovee zeleni. Višnja z najdrobnejšimi plodovi »*> t o j i tam — radi ovojih pip /namenita, kakor razlaga so-poi ni-;lK)tanik. Trni bor — prinfus nigra. Tam panius ausrtralis. Tam cvete campa-uella pi rail «i-da lis — xvočnica, tam zi>|K't cetimu.s scoparius — temno zeleno grmičevje — pripoveduje botanik. Črni gaber — ostrva canpiuifolia, beli gaber — ccntitmis betulus. •Kako pridejo ta exotirna tire vosa som? — vprašani botanika. ledene dobe so," mi pojasnjuje. "Teb pokrajin sicer ni zadela ledena doba, pač pa je pritisnila to drevje na jug, goveda, kakor vidite, v okrnjeni obliki. Sc-ljan . . . TamJ "nad morjem tik na meji Furl a ni je, kjer val za valom se ob iskale meče, ko megla z morja se čez Kras ra%bline. Dcvinski grad iz dalje ' nam za-ije govori glas v sosednjem kupe-ju z best/nUiini pesnika T. Grudna. Kakor Ihi'brovnik se zdi Devin, gledan okozi okno vlaka. Mogočno je njegovo zv dovje. Silen je njegov položaj. Stari >tol*p sredi dvorišča j«1 kakor o-tanek rimtske mogoč-nosti. Razo ran e čeri -o odmaknjene oil |M>dnožja sedanjega gradu. Reži* se |x>š:i>tno v svet. To so še danes mogočni zidovi rimtskega Devina. Tuneli na- požirajo. Zopet nas izbljuvajo, zopet jmžirajo in tako v nedogled. APontfalcone . . . Tržič. *4Soča votla je šumela . . Pevci zapojo. Pozdravljajo Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA && JED NOT A llHtiiuovlj«*r)M 'J. aprila 1«>4.. inkorporlrana 12. januarja 181*8 » državi Illinois, h sedežem v mestu Juliet, Illinois POSLUJ*: ŽE 46. LETO 4.lavni urad v la^tu«« domu: 508 No. Chicago St.. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450.000 SšuLVENTNOST K. S K. JEDXOTE ZNAŠA 119.80% k. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO STEVIIXJ KnAJEVNIH DRUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.000,000 GESIiO K N. K. JEDNOTE 4E: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" Če se hočeft zavarovati pri dobri, poStenl ln solventui podporni organi/mi ji. zaruruj se pri Kranj«ko-Sloven»ki Katoliški Jednoti, kjer •e lahko 7.*varuje* za smrtnloe, razne poškodbe, oi»eractje, proti bolezni in onemocioMtl. K. S. K Je« I not a »prejema v svojo sr*,/o «zue ln članice od 10. do 60 leta : otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahki* .mI do ftfOOO posnirtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v rzzmlu "A" ali "B" Mesečni priH*vek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo lftc za razred "A" In i»c *a razed -B" in ostane stalen. dii*i zavarovalnina z Tsakiin doem naraSča. V slučaju smrti otio kn zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtuine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« *e lahko za $2.00; $1.00 ln SQc na dan ali $5.00 ua teden AMesment primerno nizek. K K. Jed not« uudl članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanj«. Claui in članice nad GO let stari lahko prejmejo prtnadajočo Jlw rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari čl«ul ln članice uo prosti vseh nak<>m ln angleškem Jeziku iu katerega dc-biva vsak član ln članica. Vnak HUtrfuee in Slovenka 01 u«nl|li biti zavarovan(a) orl K. S. K Ji**ln«'ti kot pravi materi vdo» in sif**t. nisi član ali članht« le m«>K<^ue lu la^at« [.odjK.rne orgaaiHa<4je, |H*trudi ae in pri-sto|4 takoj. V vsaki si.»v r utartwii od -14*. do leta. — Za aadaljna i>o-Jasuila In navodila |4Mn> na xlav«irga tajnlkf: .. , M jgglP lAIAii. im \o. CIIK*A4IO ST^Urr. JOLIET. IUJNOIS Sočo. 44,l»irtro hči planin"' ki m1 tu izliva v Jadransko morje. ''Xe, ni res," reče nekdo. "To ni Soča." 4tN'i Koča? Kdo to pravi! To je Soča!*' odgovarja več irla-kov z u]K)rniin nairlasoni. 44To je Zdoba," se posincli-ne prvi irlas. ^ Kako ?3lof)a," -juiiMijfjo ■/. ncvorji'tnimi glasovi sopotniki. "Kje se pa potiMU izliva Soča v morje <4I?avno tam, kjer Zdoha." si* ]>osuK'line i^las. 44 Pred iz-livoni v morje se je izneverila r-voji stari strugi in je zavila v nekdanjo korito rečice Zdo-ln\ Veličina >c je zlila v manjšo in sprejela njeno ime. Tn iz Soč< tam izjpol Triirlava izvirajoča po vsej slovenski zemlji tekoča je kratko pre 1 svojim izlirom v večno-1 — postala Ziloba. . 44 ('udovito," je pripomnil neki lilas.'4'Kakor pri ljudeh, ki ni>o dovolj močni s samim -i*l>o i." "14.". km je dolira pot So-jče, je pripovetloval sirpotTiik zemljepisne. 4'Prrbrzi izpod triifhi\vke»-a' pogorja. Planin-1 -ki pesek, ki ira ]>rinaša s sc-hoj. je ohliki podolija^teira roira |»odaljšal in izoblikoval njen iztok. In tu je Soča. ali kakor se zdaj imenuje Zdoha, tin 1 i plovna. Ob plimi je iro-hoka do 2 metra. Po nji lahko plovejo manjše ladje. Ko je o-cka. pa ima komaj 1 meter globine in še m>anj . . . Zanimiv je po.iiled na Sočo- Zdobo ko ji* hibavica. Tok se dnevno menja in zdi se. kakor da se je zemlja obrnila." 14 4 Kako f" Zjutraj teče voda proti vzhodu, popoldne pa obratno." "Onkraj tr/iškesra pristanišča je kakor se mi zdi, mno*jo zalivov," sem rekel. "Rek, ki tečojo v Jadran." 44 Da, ali najkrajša ali morda najčudovitejša je reka Timav. Že Plini j je govoril tej znameniti evro|)ski reki. Opeval jo je Vii^il in jo imenoval 44 Mati morja." Z bajko in resnico je prepletena. Timav ji' prava kraška reka. Svojo pot pofuje v r»vrtlobi in temi — leče na vrli zemlje in pod zenir I jo." "Samo bolje pravljično," je odgovoril zemlje|)isec. ''Onstran u;ore Lisec priskaklja izpod gozdnih tal in žubori proti severozahodu. Teče čez Tlir-sko Bistrico in Prem. Po 47 km doliii strugi, katero napaja več potokov, |K>staja že znatna reka. Zdaj izgine .*» km ]X>d Drveo v znanienite Skočijan-ske jame. Tisočletna borba vokIi* z aipnencem je ustvarila tanr čudovite slike, pravljičen svet, likogočen in nenavaden ter ira oživlja s šumtV-inii vo-dopadi, prijetnimi jezeri in grmečimi hudourniki. *2 km jo je lahko zasledovati, po jamah. Xato jo pil čisto požre zemilja ter jo pri Štivanu nad Devi-nom, po 34 km podzemeljskem teku. vrže na dan. Tu se zdaj trije močni viri zbranih kraških voda zdiTižijo v skupen, širok rokav, ki se izliva v morje pod imenom Timav. Samo 2 km dolžine živi ta rokav in že se izlije v večnost. Komaj ta-korekoč porojen, že umre. Ob deževju pobarvajo podzemeljski slikarji-si le njegovo vodovje z rdečkasto barvo, ki riše milje daleč v morje svojo rdečkasto pot. Kakor slikar je ta krnska reka. ko teče po Krasu. Ko teče po predelih, ki so iz peščenjaka, ki ne prepušča v o« le, riše po zemeljski po- POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE : Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c # Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25e Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoč.! 48 str., seznani večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50e SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West IStli Street AJoup V^ryb- Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci KANADA VE2BA LETALCE Kanada bo postala največje vežbališče letalcev na svetu. — Izvedba programa bo veljala n ad šeststo milijonov dolarjev. OTTAWA, Kanada, dce.ido, Avstralijo iu Novo Zelaii- — Zastopniki kanadske vlade s-o izdelali vse podrobno>ti za vresničenje programa, po katerem bo postala Kanada največje vežbališče za letalce na vsem svetu. Izvedba programa bo veljala šeststo milijonov dolarjev. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil, da je bila podpisana Hiiii.ii|ii»i'iili|tiiilll'l,,iiii;iil?,,,,,ii||ii|B»Mi| pouodba ulede financiranja HlH*'*"*«!!!!!!!!^-11'^!!!! m ^^jj^lItjjj^Nj^jJj^t I j rallia ltKM, Anglijo, Kana- dijo. Kanada bo dala na razpola-. letališča, poleg te.ua bo pa l/rispevala več kot polovieo za stroške in večjidel osebja. 40; tisoč oseb bo oskrbovalo uprav) na delo in *»7 vežbališč. Za vež-banje bo na razpolago več slo letal. Vsako leto e soremeni v kamen, v lo' tiho mesto Calair v državi Kanadčani varujejo ameriško mesto CA L A IS, Me., 19. dec. — Ma- spremeni zakleti svet, kjer nič ne zeleni. a če, — le s težavo. ... # * "Carolina virigis, cantoline haniiarcLperis," ali po domače: nemški rožmarin" razlaga botanik in kaže ra-tlinje skozi okno vlaka. To nI naš rožmarin." je rekla gospa nekoliko užaljena. "Saj tudi mi nismo Nemci, je tnlgovoril botanik. "Zato ima ta neiluški rožmarin tudi drugačne cvetove. Le poglejte samo prašniki so, brez cvetnih listov." Raven potok, kakor iz Škatlice vzet, priteka nasproti dir-jajočemju vlaku. Kakšne tri metre širok struga njegova kakor z vrvjo n:vznačena. Hrepenenje po vodi vzbuja, zakaj božajoče cista, je — a sonce ž ire. . Kraške planjave hite mimo, kamenje, kakor bi -e nekoč velikani kopali ž njim.. Maine, na s K rajni severni meji Združenih držav, se je zadnje tedne že pogosto prepričalo, da so njegovi kanadski sosedje v vojni. Lega Calai-a je nekaj sebnega. St. Croix po- pralin in dima, v .-led kateregal dobijo rudarji takoinienovaiioj rudarsko jetiko, je v Mining! Institute poja-snil C. S. (Jib-oii,[ član Ontario Mining Association. Njegov govor je bil pojasaje-van > filmskimi -likami, katere K N il | y ga vie, pač pa Šol. Se>ta je bila za njilioV4>^a p>a 'Poiiy-ja, ki je seveda tudi dobil primerim darilo. Petor*'-ke dobro počutijo. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. 5 Takoj olistran reke napravila William Adam e nahajate mesti St.!;,, r. C. Ames v rudnikih. ZA KLOBUKOM V SMRT. V Kroiuerižu na Moravvozi! neki avto ter tako težko poškodoval., da je nied |K»tjo v bolnišnico umrla. j Stephen iu Milltown, * kateri-ini je zvezano po tleli mo^lo-1 vili. \'sa tri mesta pa imajo marsikaj skupnega; tako imajo skupni vodovod, ki je napeljan iz studencev, ki se nahajajo okoli St. Stepheiia. Calais je edino ameriško mesto, ki dobiva vodo iz "inozemstva *. Električne naprave za vsa trii mesta se nahajajo na kanadski strani onstran reke St. Croix. Kadar je v katerem mestu kak požar, tedaj pridejo irasilci iz vseli treh mest. Meščani Calaisa so bili zelo vznemirjeni, ko so bili njihovi sorodniki in prijatelji v sosednih kanadskih mestih zapleteni v vojno, posebno še, ker so vodovod in elektrarno zastra-žili kanadski vojaki. za Kot pravi (libson, odpravljajo zbiranje prahu v rudnikih z zelo zapletenim prezračevalnim sistemom. Po njegovem j * mnenju je mogoče odpraviti bo- 6 lezen med rudarji na naslednje iri načine: zdravniška preiska-j ^ va z N-žarki, prezračevanje in n. kontrola nad prahom. Poleg! tega, da umre _ število žrtev se vedno manj-a, je treba vpoštevati tudi to, da iNOVO CEPIVO ZOPER GRIŽO Berlinskemu profesorju dr. Prigfgeju je baje usj>elo izdelati novo cepivo zoj>cr grižo. Proti tej bolezni, ki nastopa vedno znova epidemično, doslej niso imeli zanesljivega zdravila. . PRATIKE ZA 1940 SMi> ZOPET SPREJELI . . ZANIMIVE SO... NA 11 UČIT E VELIKA BLA8N1K0VA ....... DKLŽINSiiA .......................... . JAKO TAKOJ ....... 25e ....... 25e Delavnica pogorela ROI VN, Oni., LMi. dec. — V Stadacona Koiiyn Mines tovarni je \ torek pred Božičem v brnsilniei počila oljnata cev, nakar je nastal požar, ki je popolnoma uničil poslopje iu zelo poškodoval stroje. Škoda znaša okoli $4,(KM). Spočetka je pretila nevarnost tudi ostalim podopjein rudniške družbe, ka jti vodovodne cevi niso imele dovolj zračnega pritiska. — Slednjič pa so prišli na pomoč prostovoljni gasilci iz ?%f o ranile, toda škoda je bila tedaj že povzročena. Tudi smo zopet dobili direktno iz Ljubljane PRISTEN SLAVNI BAH0VEC P L A NIN K A" ZDRAVILNI ČAJ Najbolje sredstvi* »t|>er bolezni želodca, jeter, žolča, črevesja in mehurja. 1'rejuje. utrjuje in Cisti kri ter ilnjc telesu nove min'-i in energijo. Zojht zaprtje in f«lal»o prebavo ni bolje^a. Slovi tudi kot splošno zdravilo /a ži^nske, iK»selnn» v prestopnih letih. Cena 1 škatlja $1.—, 3 škatlje $2.96 MARIJA CELJSKE ŽELODČNE K.\PL»IICE: Cena male stekl. 50r. velike $1.25 ŠVEDSKE KAPLJICE, za £elodcr. C-reva in vročim: Cena male stekl. 50t velike SIJJo Poštnina imenovanega blaga je pros a Z vsakim naročilom o«l SI .'Jo ali v»-č IKJŠljemo zraven zastonj naš lepi veliki STENSKI KOLEDAR STEVE MOHORKO CO. . 704 SO. 2nd STREET MILWAUKEE. WIS. Velika pekarna v Kirkland Lake K LRKIvANl) LuVKK, Unt., '2Ck dec. — Kontrakte za gra-dbo velike pekarne za Canada Bread Co. je dobila Herridge. Construction Co., ki je prevzela vse izkopavanje in gradbo. Tovarna bo j)ričela obratovati ]>roti koncu februarju ter bo najmodernejša v Kanadi. vsled pralni rudnikih | mnogo rudiirjev — toda j 18. vsak slučaj bolezni velja okoli 19. svojim preda-Vstavite raz-vstavili bo- 21. •»•» 21. 28. 29. $ 12,000. Gibson je mc< vanjein rekel: širjenje pralni in >te jetiko. S ti I m-ki i ii i slikami je i-stem ni zadosten, skale pred razstrelilo poškropiti z vodo, kar mnogo pomaga. Celo navadna hoja po rudniku dviga Belgrajski Riser ( Vito j Jelene) Barska Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek je pravil (Julij Slap>uk» Devica Orleanska Dve sliki (Ksaver MeSko) Duhovni boj (Lovreuc S^upoli) Fr:i Diavulo Fran Raron Trenk (G juro 1'auiJurlci Humoreske, Groteske in Satiro (4zov ln Tetn> Korejska Urala, črtica iz misijo-nov v Koreji (Josef Splllman) Mesija (I)r. JegliCi Mladim Srcem, povesti "*.a laladino (K savor M»*5kol Maron, kršran-ki deček z Libanona Ob ~>0-Letuici dr. Janeza Ev. Kreka Parizki Zlatar Patria. Povesi iz irske junaške dobe (11. F»tl*»rer> Palierki iz Koza (Ivan Albreht) Popotniki, no\ele in t rtiče (Milan Pugelj) INiži^alec Pr:s\ I jict* (II Mnjar) 1'ravljice d i no pripovedke za ntla (S. Košutnik) Tt. :t8. It. 44. mnogo prahu, kar pa malokdo vpošteva. 45. 18. 49. Kanada bo udeležena na newyorski razstavi OTTAWA, Kanada, dec. — Trgovinski minister Knler je te dni izjavil, da je kanadska vlada -prejela vabilo predsednika Roosevelta ter se bo tudi prihodnje leto udeležila svetovne razstave v Xew Yorku. t>2. 53. 50. 57. CO. Gl. 63. P«»v«*sti in Slilie (Ksiivcr Mcsko) Ptice Si-liike (TagoreT Praški Jndck (Josip Volel 1'raprcCanove Zgodbe. Povesti (Aotim SlražMrj Preganjanje Indijanskih misijonarjev (.losef Spilluiail) Rdeča in bela vrtnica (Anton Huonder) Revolucija na Portugalskem Sisto s Šesto (H. Federer) Spisi Krištofa ^>mida študent naj bo (S. FinCgar) Suneški Invalid (S. Košutnlk) Sveta Notburea Tri Indijanske povest (Josef Splilm;in) BOJ PROTI RUDARSKIM BOLEZNIM Proti rudarski jetiki se je treba zavarovati. — Oblasti skrbijo za od-pravo prahu v rudnikih. KIRKLiAND LAKE, Ont., -J.'*, dec. — Kaj in kako se de- cilic—dolgodlako mačko; An-luje v provinci (Ontario in se . net te—dve zapestnici; Ivonne j>osebno v Kirkland Lake ru-Jt—kuhinjsko opremo. Ob ka-darskem okrožju za odpravo »niuu pa ni viselo samo pet 110- Petorčke in Božič COLLAXDEK, Unt., dec4 — Dionne petorčke so nestrpno pričakovale Miklavža. — Vsaka je* imela drugačne želje, ki so bile vsem deloma izpolnjene. Marie je dobila voziček za punčko in zapestno uro; Emilie—'velikega psa; Ce- Volk Spokornik in druge povesti *a mladino (Ksaver MeSko) Vojuimir aH l oj^anst vo in krši (Josip Ogrinec Zbrani spisi za mladino (Engelttert Oaaclj Zbirka narodnih pripovedk za mladino (T. Planinski! Zlatokopi (Josef SpUlmao) (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko izkažena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. P O Z O R 1 Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK I lujiuna. »QLZS VZKPDT-.IUW Yo*I Wednesday, December 27, 1939 ■ ESSE Vaški Apostol Spisal L. GAXOIIOFKH; za "(ilas Naroda" priredil X. X 17 Sr Hi. lini 1« kiiM h iii rt j IV n lu j* JD P" nt Pt-hr klobuk v rokrli. Danes pa moram go- ToJa IVtiT ni rekel noben«1 lx?>e«»!,«•, kot «la pa je minila lakota. Posli . zujtmali julio. v« ilno so norei na svetil. ki verjamejo take neunuio-nailaI jeva I lioninn. "Da pa verjamejo kaj takega - ni l.jmlje. taki, ki jili ima lovek rail," posilil ga , «!;i ni iiiojm'I končati. . i ,<• zanlel in ><• zasimejal. mi-ler, da je t ta i—lit" Koti /. I»e>e«lami: "taki, ki jib ima človek rad.'* z; r j»* ptitirkitl |»e>ti.v nv» m Airokem, grdem obrazu se je pojavil izraz .silne est i.. 1'oča^i in umerjeno, kot da bi samemu sebi pripovedoval, začel: *'tic'cmii pravijo črno in luči pravijo noč. Iz ljubezni 1»; piavi- ki-carsko de o, pa narode hudiča iz tega. Sreo ]> i ponui;pa ti g;« izlii jcjo i/ roke. In imenujejo se krist-jj ii. Kri-tjani! Za v-e slabo in neumno imajo vratica v ivi. ki s«- t;:koj edpro, če ]ta hoče dobrota notri, jih zapali-n< jo z /.e zarezal; "Aha, jo že začel pridigovati!'* Komaj je spregovori', te bese«lo, ira je Human z vso rilo il za uho. "Srni kavec. ncnte>1o da bi se po-melioval. raje ]>o-lušaj «i kaj zapomni. Takim, kot si ti, l>i moral' človek s palico pridigovati. Taka me ima, da bi ti še eno prisolil." 1 Že je dvignil roko, t« da Peter ga je prijel za ramo. i"Xe, Manče!" t "da. če li be>« da kaj zalegla," je ]>o\*eel Koman. "Pa re taki, kakor trnia-ta živina. Treba jo udariti." Peter je odkimal. "Tisti, ki nuna trpeti, je brez ljubezni Kdor ima ljubezen, ne sme tepsti." Jtrminn so je f»ogladi 1 po čelu.. . "Že mogoče, da ni ve ljubezni v meni." "Manče!" peter ga je vos v skrbeh pogledal. "Že dobro. K; r jej!" .Dekla je princ-la skledo - prekajenim mesom. Ko so d: ngi vz« !i, j.- ]w»t«'vni 1 Peter svoj kos z vilicam^ iz zelja ter ."J« j < < p;:.-tir,Mi na krožnik. Nato je vstal ter rnel s jslju'vo kb bnk. "Kam prt.'" ga vpraša Koman. . "\ žu]mi.-če moram." jo vrtel " Dejn jo, da li< če govoriti z menoj voriti jaz ž njim." Počasi je odšel iz Sobo.. Koman je vstal in .-kočil za njim, hoteč njegovo potrto *rce olajšati z dobro besedo. Prixl hišo jo na globoko zasopel ter pe ozrl po vremenu,- M<\. bo tako." je rekel, "bo solnce kmalu vzelo sneg." Njegov glas je zvenel, ko da bi mu bilo težko slovo od zime in snega. 'Peter nm jo položil roko na ramo. "Toliko let je veljala polovica tvojega, veselja meni. Kazp«>Iovi t mit svojo bridkost in jo daj meni polovico. Kar pa opažam, la nočeš govoriti o tem, te ne bom več. vprašal." Odpravil se je proti ilvoriščnim vratom, še vodno s klo-brkoiH, v loki. (Obrnil so jo in rekel Romanu: '' Na.iprej bom se -kočil kril. A" veži je globoko vzdihnil. toda ko je -topil, je bil njegov j>ozdrav tak, kakor redno "Dober dan." (Li mar i ca ro jo nasmehnila. So mi je sedelo, «la boš prišel." Beto je > odela pri mizi in delala. Mati in hči nista poznali no nedelje, no praznika. Nana je delala švicarsko hišico. P»cta pa je vstavljala maki okenca v cerkvico, katero je bil kupil Peter prejšnji večer. Skozi i izko okence .so padali solnčni žarki poševno na mizo, kar je dajalo sobi nel^aj svečanega. •"Tako rad sem pri vama," jo rekel Peter in sedel z>a mizo, komolcev pa ni položil nanjo, k ot je imel vselej navado, ko je opazoval Beto pri delu. Nana je začela med delom govoriti o vremenu in ko je /»menil« pomla«!. ji je velo lice nekoliko zardelo. Kajti po-;idad jima jo prinašala troje lepih darov: peči ni bilo treba ve kuriti. Beit ni biW> treba več v gozd po drva, in v vrtičku j- marsikaj zra-hi, da so bili edi cenejši. "Ti ne \ e-*, Peter, kako hrepenim po pomladi. Da, po-frp it nnjlejsši letni err." mJVVTWm (YTTGOWLlVy TJKTLY Voda ščiti Holandsko Preil davnimi leti, ko so hoteli sovražniki vdreti v njihovo deželo, so Jlolandei podrli nasipe, ki varujejo nižje ležeča oženilja pred Severnim morjem. Odprli so za t von i ice in večji de! dežele je voda poplavila. Sovražnik so jo moral hitro umakniti, če ni hotel utoniti kakor podgane. ■< "e se voziš sedaj v vh žnom jeremkem času |x» ozkih deželnih cestah, ki so jMidzidano z opeko, skozi severno holandsko provineo Frieslarnl in CJel-dern, vidiš na levi in na de-ni neskončna močvirja. Tu preko ne moro prodreti nobena motorizirana vojska, tu ni mogočo zgraditi niti letališča. Te-ga dela deželo TTolandci ne branijo, brani se sam.. Dalje na jugu, v provincah rtreclit in llertogenbusch. je malo drugače. Tam je dežela suha, vasi -o ne rtiskajo k deželni cest i v strahu, da bi so pogroznilo v močvirje. Širijo se daleč preko rodovitnega o zenVja. Tu rasejo najlepše BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 Cena 25c s poštnino vred "Glas Naroda" 216 West 18th Strehi New York. N Y cvetlice- na v>om svetu, tu u-! >povajo najboljše krave mle-i karice, od tu prihajata sir in | maslo. Tu se ob morju začenja J ozemlje trgovinskih me«t, ki j.prodj-lavljajo ponos in boga-1 st v o dežele. j Tu jo dežela suha, toda umetno, po velikanskih napo-I rili. Kajti dežela leži meter in še več nižje nego gladina morja. Dvojna črta nasipov in utrjenih delov obale jo vam je pred morjem, a to ne zadostuje. kajti deževnica se no more nikrmor odtekati. In tako dedujejo podnevi in ponoči leto i za lotom velikanske črpal ne I postaje, ki spravljajo vodo iz Iti-očev prekopov in skozi eo-I vi ra drugo stran nasipov. Holaock-i imajo tri pripo-I močke. tla svojo deželo poplavijo, eo prebijejo nasipe, če odprejo zatvorrficc in če t1-ta-vijo črpalke. Vsak izmed teli pripomočkov bi že sam zase zadostoval, da spremeni vso deželo v ogronlno močvirje. V.si trije skupaj obložijo deželo s povprečno dva metra debelo vodno plastjo, ki mora v njej utoniti vsako vozilo, tudi največji tank. Samo holand-ski jug bi ostal nad vodo, a v središču dežele hi ostal nad nio zvišani bregovi breg prekopov, železniški nasipi, ce-tni ncripi in mostovi. 'Na te črte je postavljena lio-landska armada. Dežela ima o obrambne linije: mejo samo. ki jo je pa smatrati samo za -»pr-odnjo stražo, i>otoni sever-no-južno črto Mozo. Ijssele in Julijanineiga prekopa, ki se na jugu navezuje na belgijsko ob-ratuibno črto Albertovega prekopa in Vo-gozov, in končno trrfjo, stoletja -taro, tradicio nalilo obrambno črto svobodne Nizozemske. Prekopni listom PESMARICA "Glasbene Matice' Uredil dr. Josip Ceriu Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje ]0jJ pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. od južnega konca Zuidorskega morja preko Kena, I'trechta in , 1 r«*rt«»ngenhusch» do južnega j Viljeniovega preko,pa in belgijske meje. Za tem ležijo dobro zavarovani in noosvojilji-vi Amsterdam, Rotterdam, in Don Haag. A pozimi? Kako naj so dežela varuje, kadar so prekopi, močvirja, in preplavljeni t ravniki pokriti z ledom? iNu, Severno morje nikoli ne zaledeni, niti v najhujši zimi no. Ren in Moza zamrzneta le v res izredno mrzlih zimah, kakršne se pojavljajo morda vsakih 50 let enkrat. Odprto morje in veletoki vzdržujejo tudi velik del prekopov odprt, kar se tiče ostanka, malih vodic, jarkov in preplavljenih travnikov ter močvirij, njih ledna plast nikoli ni tako debela, da bi mogla nositi tanke, tovorne avtomobile in topove. V ostalem pa imajo vojaki ali holandsko civilno prebivalstvo možnost, da kratko prod vdorom sovražnikovih čet 1ijejo. Zveza mod llolandsko in vodo je malone nepremagljiva. Voda je dovolj pogostonna nasprotnik holandskoga ljudstva, sovražnik njegovih kmetov, pastirjev in brodarjev. lahko pa jo t.udi njih zaveznik in naj- i i DARILNE POŠILJATVE L v Jugoslavijo 100 200 300 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. — a 2.50 — $ 4.75 — S 6.80 — $10.75 — $21.— — $41.50 ZARADI KAZ.MKR V EVROPI so bile naš« zv«-/tf za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogofe našim rojakom vztreti in denar varno po-šil jat i. Vendar je bila nam povišana rena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUNO POŠILJATE V POSLIŽITE SE 'TABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO 1S lili !• ! ii! SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New York moenejše orožje. Holandei vedo dobro, kaj pomeri voda za njihovo domovino. Tisoe let so r»e vzdržali z njo iu tudi danes lahko računajo nanjo kot zaveznico. 2enitovanjski SLEPAR Kovaški pomočnik .Tanko Bailjšek iz I ja ve rce, ki je bil nedavno obsojen na 10 niose-eev strogega za|>ora zaradi raznih tatvin, jo bil pro«] malimi kazenskim senatom v Ljubljani obsojen še zaradi ženi-tovanjsko sleparije. Xeki služkinji. namešeeni v ljubi jan.ski NAROČITE SLOVENSKO - A .MERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO r»0 C ENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 'i oz. po 3 rente. restavraciji, je obljuboval. da jo bo poročil ter je od nje }/.-vafbil 1150 ilin gotovine in hranilno knjižico za 4o ji jo ko.t Slavko, mitničar. 0<1 ]() mesoeev mu je bila redaj kazen zvišana na l.*> mesecev strogega za]»o-ra. Poučni spisi i--—t* AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. - KRATKA ZGODOVINA SLO^TCNCEV. HRVA Trda vez. 279 stran1 Vfna kujli;a za Neuii-e lu ičioe zmožul. Cena $1.10 oue. ki ho uem- TOV IN SRBOV. 9& Htranl KNJKJA O LEPEM VEI>ENJU. AMERIKA LN AMERiKANCl. Si.laal Ker. J Al. Trunk. (60S strani.) Trdo vezano Opl? posaunezuita držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva ln dru^a naiuuoe untanove. Mogato Uuistrirano. Cena $5.00 ANGI.ESKO SLOVENSKO BERILO. SeiPtavU dr. F. J. Keru. Verau^ Cena $2.00 Cena 30c. UJrhanl.) Ve«. Cena $1 25 BLItSKA VOJSKA. U& strani. Cena 40c Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirku navodil za kuhinj« lp dom. Cena 50c (Nadaljevanje prihodnjič.) KUHARICA 9G5 navodil, 255, strani. Cena: broš $1.25, vez. $1.50 BODOfl DRŽAVLJANI naj narof* knjiiieo — "How to become a »Stizen of tm Luited State«". V tej knjigi so v na pojaanlla In sako-ul ca naseljen«* Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 at rani. Cena 35c. DENAR. Spinal dr. Kari EugUft. 236 strani Denarni problem Je zelo zapleten lu težaven ln ga nI mogoče storili vsakomur Jasnega Pisatelj, ki je snan CeSkl narodnogospodarski strokovnjak, je razSirll svo>« delo tako. da bo sluillo slehernemu kot orlentaCnl spis « denarja. Cena 80c. domaČi ŽIVINOZDRAVNTK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vei Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORIIIDA DO BITOLJA. I« "trani. Zanimiv potopis • slikami H«tln krajev naSe stare domovine, ki «u Slovencem le malo ■nanl. Cena 70c. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša iz daja, 728 strani. GOVEDOREJA. Spisal S slikan^' R. jm4ko-sh>. venski slovar In kratko slovnico slovt-uskega ln nemškea« lezika. Cena 40c UVOD V FILOZOFIJO Spisal dr. Fran« Veber. 352 at rani. Cena 75c UMNI KMETOVALEC. SpIjmI Franc Povile. cena bros. Cena 50c VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka sanimivib in kratkočasnih si»retno-stl; burke ln šaljivi poskusi: vedeievaina tabela ; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga je izfila v založbi Vodulkove družb« ter vsebuje življenjepise mot. kt so s svojim delom privedU slovenski narod ia aiiženjstva v •Tobodo- Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNIuA. 78 strsnl. ZanUnivostl Iz ruske sgodovlue In natančen opis vojafike republike saporofiklb knaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. 62 .traaL Cena 50c. VERNE DUŠE V V1CAR Spisal Prosfter Merlmee. 80 strani Cena M Eden nejboljcih spisov francoske« mojstra vseta la naSega kmetskega Bv]jenJa. VOLK 8POKORNIK (spisal Frane Meftko; s ...........................................fLM Trda ves.......1» ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA KNJIGARNA "glas naroda" 216 West 18th STREET! NEW YORK, N. Y.