ii O L i- V i ) i k 4 ' t l l Iimecb zveza Ob njenem današnjem občnem zboru D anes je v Trstu občni zbor Kinečke zveze, stanovske organizacije naših kmetov, ki je že ob svoji ustanovitvi leta 1950 štela nad 500 članov, kmečkih družinskih poglavarjev z našega področja. Od tedaj je razvila široko dejavnost v korist vseh kmetov in kmetijskega gospodarstva, kljub številnim težavam in oviram. Koristi, ki so jih od te naše organizacije imeli kmetje in naše kmetijstvo, ni mogoče oceniti in izrabiti s številkami. Zaradi tega ji gre vse priznanje. Zato se je Kmečka zveza tako uveljavila in pognala globoke korenine med našim kmečkim ljudstvom. To je tudi razlog, da so se in se še zaletavajo vanjo nasprotniki našega kmečkega človeka. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na koristne posledice delovanja 'Kmečke zveze za našo narodno skupnost, saj Je vsem dobro znano dejstvo, da so pri nas kmetje skoraj stoodstotno slovenske narodnosti. Prepričani smo, da prav zaradi tega dejstva pristojne oblasti niso še imenovale zastopnikov Kmečke zveze, kot strokovne organizacije kmetov, v razne ustanove. ki se ukvariaio s kmetijstvom in V katerih (Nadaljevanje na 2. strani) »"tiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii.il iiiiiiiiiiiiimiiiiiii.intimi.. morajo biti po zakonu predstavniki takih organizacij. V tem primeru gre za dvojno krivico, ker ne upoštevajo zakonov in Jasnih določb Posebnega statuta. Upati je, da se bo v zboljšanih odnosih, po toliko letih tudi ta krivica odpravila. Že iz navedenih ugotovitev in dejstev sledi, da je današnji občni zbor Kmečke zveze važen ne samo za njene člane. Na dnevnem redu so vprašanja, ki so velike važnosti za kmetijsko gospodarstvo in za obstoj ter razvoj kmetijstva. Gre za specifične krajevne probleme in za stvari, ki spadajo v širši, vsedržavni okvir. Zato ima ta občni zbor še večji pomen in važnost, ker ne bodo na njem, kot Običajno, le pregledali delovanje od zadnjega občnega zbora in si začrtali smernice za nadaljnje delo, ampak bodo tudi razpravljali o «zele-nem načrtu*, o sklepih državne konference za kmetijstvo, o prodaji mleka in zadružništvu, o preusmeritvi tukajšnjega kmetij stva, o strokovni izobraz bi, o kmečki bolniški bla gajni, o vprašanju krneč ke mladine, o enotnost kmetov itd. ALBIN BUBNIČ DANES FanUitijevg tristranska vla- ▼terSjšnJem glasovanju v po-Stdnaki zbornici, potem ko je Predsednik vlade zaključil r*zpravo o programu, prejela PlOčno večino zahvaljujoč vzdrtanju 83 socialističnih po-Jlancev. Fanfani se je zaradi tega zahvalil ne samo demo-knstjanskim, socialdemokratskim in republikanskim po> siancem, temveč tudi socialističnim. Zato je pravzaprav Včerajšnje glasovanje določe-n*ga zgodovinskega pomena, *aj gre za prvi povojni poskus sodelovanja med demo. kristjani in socialisti in za izvajanje takega vladnega pro-trama, ki v veliki meri od-lovarja vsaj nekaterim važnim zahtevam italijanskih delovnih množic. Prihodnji te-°tn bo nova vlada začela ta program izvajati. To izvajanje Oo z ogromnim zanimanjem spremljala ne samo vsa italijanska, temveč tudi vsa sve -*°vna javnost. Prihodnji teden se bo zače-** tudi nad vse važna razoro-*ttvena konferenca odbora Osemnajstih držav, ki jih Pravzaprav ni več osemnajst, 'emveč samo sedemnajst, ker °e Gaullova Francija konfe. renco sabotira. Konferenca se bo začela dejansko že danes s Sestankom zunanjih ministrov ■opA, ZSSR in Velike Britanije, Ruska., Gromika in lorda Bornea. Ce bi si postavili Vprašanje, v kakšnem ozračju *• ta važni mednarodni sestanek začenja in kakšne rezul-|*te bo rodil, bi morali tako-'e odgovoriti: t. Konferenca se začenja v »hamenju Kennedyjeve napo. ;*oi, da bodo ZDA obnovile j*orske poizkuse v atmosferi 'Predvidena je baje eksploziji 25 vodikovih bomb); v Mos- kvi so na to odgovorili, da bo v takem primeru tudi vlada ZSSR obnovila eksplozije. 2. Adenauer, katerega zun». nji minister bo v Ženevi nenehno »pri roki«, Je že stotič ponovil, da nasprotuje ne samo direktnemu sporazumevanju z ZSSR, temveč tudi izvajanju suverenosti Vzhodne Nemčije nad komunikacijami med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom preko njenega ozemlja (kar Je »Pravdati predvčerajšnjim vnovič poudarila kot nujnost), in da nasprotuje poljskemu predlogu za ustanovitev brezatom-ske cone v Evropi. 3. Smisel nedavnega sestanka med Hruščevom in Ul-brichtom je bil povezati nem-ško vprašanje (mirovne pogodbe med ZSSR in Vzh. Nemčijo) z ostalimi nerešenimi vprsšanji. 4. O vseh teh zadevah, o katerih bodo prav gotovo začeli v Ženevi že danes razpravljati, so si stališča treh — oziroma štirih — precej narazen, tako da se je položaj ves čas nenehno slabšal. Zaradi tega nam ne ostane nič drugega kot počakati, da bodo spričo takega stanja v Ženevi z vso resnostjo poskušali vse te spore rešiti in ali se bo pokazala nujnost sestanka poglavar, jev držav in vlad, ki mu Ken-nedy manj, de Gaulle pa popolnoma odločno nasprotuje in ki ga zagovarjajo Hruščev ter v bistvu tudi Mac Millan. Po včerajšnjem nadaljevanju pogajanj v Evianu se bo-bo alžirski in francoski delegati sestali tudi danes, tako da bo pojutrišnjem ali v sredo d* Gaulle morda že svečano napovedal ustavitev sovražnosti, kar potrjujejo tudi obširne vojaške priprave z začetkom izvajanja posebnega načrta za preprečenje udara fašistov OAS. zhi V V sredo se je začela v Evianu končna faza francosko -alžirskih pogajanj, ki potekajo v največji tajnosti. Do sedaj ni bilo mogoče zvedeti nič konkretnega, vendar pa se zatrjuje, da potekajo poga-De Gaulle janja precej zadovoljivo in da se pričakuje razglasitev u-stav itve sovražnosti v prvih dneh prihodnjega tedna. Za tako možnost govorijo številni znaki. V Parizu so začeli sprejemati izredne varnostne ukrepe. De Gaullovo rezidenco in druge javna poslopja so močno zastražili in prav tako palačo parlamenta, kjer bo'v kratkem izredno zasedanje, na katerem bo javljen podpis sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Na razne kraje so postavili težko protiletalsko orožje. Maroški notranji minister pa je v Parizu izjavit, da bo Ben Bela v zelo kratkem času izpuščen ih bo odpotoval v Rabat. Jasno, da so še nekatere težave, zlasti glede krajevne sile, ki bo morala skrbeti za vzdrževanje reda po ustavitvi sovražnosti. Glede tega je glasilo alžirske osvobodilne fronte objavilo te dni čl-nek, v katerem poudarja, < bodo pogajanja o važnih tc kah, ki se tičejo prehodne dobe, pokazale stopnjo iskrenosti francoskih namenov. List piše tudi o nekaterih dosedanjih sporazumih in poudarja, da je Francija že priznala enotnost alžirskega ljudstva in celovitost alžirskega ozemlja. Prav tako bodo sovražnosti ustavljene istočasno v vseh alžirskih departmajih, in tudi referendum, na katerem bodo Alžirci glasovali za neodvisnost, bo istočasno v vseh alžirskih departmajih. Pristojnosti alžirske države bodo enake kakor pristojnosti vsake suverene države. Po končanem referendumu bo sklicana alžirska u-stavodajna skupščina, ki bo imenovala alžirsko vlado. Članek govori zatem o evakuaciji francoskih čet, o skupnem izkoriščanju saharskega petroleja in o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Alžirijo. Fašisti v Alžiriji si na vse bačtne prizadevajo, da bi preprečili pomirjenje in zaostrujejo .svoj teror, pri čepier jim še vedno marsikje pomagajo francoski vojaki in Policaji. Povsem presenetila pa je prejšnji teden francosko vojsko močna alžirska ofenziva, ki so jo začeli na meii med Tunizijo in Alžirijo. Francozi so utrpeli precejšnje izgube. Priprave na Ženevo Kljub temu da je ameri-K ški predsednik j jj Kennedg napo. ’ ’ vedal obnovitev ameriških SJ7 jedrskih poizkusov na Božičnih otokih; je predsednik sovjetske vlade pozitivno odvovoril n a ameriško i n britansko noto, kar se tiče razorožitvene konference v Ženevi. Hruščev je sprejel an- ..'"»"I""'......11111111111111111111111m1.il.,mini................m......................ilillliimrimiimiimminim««imiimimiimm,mmm.inn.imi.mmiiiiimii..„„„„..................................... Evian Medtem ko se pogajanja v Evianu nadaljujejo, se dejavnost fašistične OAS v alžirskih mestih nadaljuje. Oboroženi oddelki strogo pregledujejo avtomobile na cestnih blokih. Vendar pa ne preprečujejo demonstracij ultrasov, ki se vedno končajo z divjaškimi napadi na Alžirce. Slika kaže skupino mladih ultrasov, ki takoj po pregledu manifestirajo za afrancosko Alžirijo« |y % Hruščev Po zaključnem govoru predsednika vlade Poslanci so izglasovali zaupnico Fanfaniju Konferenca v Ženevi: «Stoj!» Kakor napovedano, so se socialisti vzdržali, komunisti pa so glasovali proti zaupnici - Glasovati mora še senat - Izjave posameznih voditeljev po glasovanju (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Poslanska zbornica je danes odobrila zaupnico Fanfanijevi vladi z 295 glasovi; proti je glasovalo 195 poslancev, 83 pa se jih je vzdržalo. Za vlado so glasovali: demokristjani (268; 5 jih je bilo odsotnih zaradi bolezni; predsednik poslanske zbornice Leone ne glasuje); socialdemokrati (19), republikanci. (5; Pacciar-di je bil odsoten), Bonfantini (neodvisna levioa), Fo-schini. (neodvisni monarhist) in Caveri (Dolina Aoste). Proti vladi so glasovali: komunisti (137; 4 so bili odsotni); MSI (24), liberalci (21; Basile je bil odsoten), monarhisti (9; odsotna Bonino in Ottieri), Lucifero, Daniele Cremisi-ni in Degli Occhi (neodvisni monarhisti); socialisti pa so se vzdržali (83; odsotni 3), 23 poslancev pa je bilo odsotnih. Potem ko je Fanfani odgovoril na kritike predstavnikov vladne večine glede posameznih vprašanj, so po krajšem odmoru sledile glasovalne izjave predstavnikov parlamentarnih skupin in posameznih poslancev (iz mešane skupine, Tambroni-ja in Carmineja de Martina, ki sta izjavila — de Mariino tudi v imenu nekaterih svojih prijateljev — da se sicer ne strinjata z novo usmeritvijo, vendar pa da bodo kljub temu glasovali iz discipline za vlado). Tajnik PRI Reale se je skliceval na to, kar je že povedal v svojem govoru in napovedal, da bodo republikanci glasovali za zaupnico. Tajnik PDIUM Covelli je zatrjeval med drugim, da nasproten glas monarhistov ne pomeni le nezaupnico novi vladi, ampak pomeni hkrati obsodbo, ker se je s formulo nove vlade »izvršilo največje izdajstvo nad ogromno večino italijanskih volivcev«; polemiziral je tu- di z Malagodijem in obdolžil PLI, dh se je mešal v tako imenovano konvergenco; napovedal je, da bodo monarhisti skušali zbrati vso desnico in pozval tudi PLI, naj se pridruži tej »barikadi«. • V imenu PSDI je Romita potrdil, da bodo socialdemokrati glasovali za zaupnico. V imenu PSI je namestnik tajnika De Martino podal daljšo izjavo, v kateri je potrdil, da se bodo socialisti sicer vzdržali pri glasovanju o zaupnici, hkratj pa se obvezujejo podpreti vlado pri uresničenju njenega programa. Kar zadeva zunanjo politiko nove vlade, je sicer vzel na znanje zagotovila vlade, da bo razvila pobude in možnosti pp-gajanj za mirno rešitev spornih vprašanj, vendar pa je opozoril vlado pred nevarnostjo samostojne atomske oborožitve NATO, kar bi dejansko prikrivalo atomsko oborožitev Nemčije: vlado je pozval, naj nasprotuje taki oborožitvi NATO in zatrdil, da morebitne obveznosti prejšnje vlade glede tega ne bi smele veljati za sedanjo vlado; dodal je, da si PSI pridržuje glede tega vprašanja «popolno svobodo ocene«. V nadaljevanju je De Martino priznal Moru, da ;e postavil dialog med KD in PSI «na realističen in daljnoviden način«, da pa danes ne gre za zavezništvo med obema strankama, ampak za to, da se napravi kos poti skupaj. Tajnik PLI Malagodi je de-jal, da se liberalci morejo sicer načelno strinjati z nekaterimi deli programa, ne morejo pa se strinjati s tem, da se daje prednost nekaterim stvaretji, kljub temu da ni razpoložljivih sredstev; ne strinjajo pa se niti z zunanjo politiko niti z deželno ureditvijo, ker bo to pomenilo. da se bodo komunisti polastili »treh ključnih dežel« (Toskane, Emilije in Umbrije, kjer imajo socialisti in komunisti že sedaj večino). V imenu KPI je sprego- voril Ingrao, ki je dejal, da jih vladni program ne zadovoljuje, predvsem pa nasprotujejo zunanji politiki nove vlade, ker «ne predlaga nobene rešitve«; to njihovo negativno oceno da potrjujejo tudi pojasnila Fan-fanija glede raketnih oporišč in atomske oborožitve NATO; tudi kar zadeva gospodarsko in notranjo politiko, KPI ne more dati pozitivne ocene in bo zato glasovala proti zaupnici. Na koncu je Ingrao še dodal, da preobrata na levo ni moč uresničiti brez prispevka KPI. V imenu KD je Zaccagnini napovedal, da bodo demokristjani glasovali za zaupnico. Tajnik MSI Roberti je ponovno načel vprašanje pravilnika, čfš da bi tudi v poslanski zbornici moralo veljati isto pravilo kot velja v senatu, kjer se večina določa na podlagi vseh prisotnih, tudi če se vzdržijo (Nadaljevanje na 2. strani) Mac Millan gleško-ameriški predlog, naj se konferenca začne ob na-vzočnosti zunanjih ministra« namesto ob navzočnosti predsednikov vlad. Prav tako je sprejel zahodni predlog, naj se še pred začetkom konference sestanejo zunanji mini* stri ZDA, SZ in Velike Britanije, da obravnavajo tudi druga sporna vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da bo ta sestanek v nedeljo zvečer. «Se vedno sem prepričan,« pravi Hruščev v svojem odgovoru, «da bi bilo nujno sodelovanje najodgovornejših državnikov, zlasti v začetni fazi pogajanj, v kateri so njihova navodila odločilnega pomena.» Hruščev opozarja, da se razgovori o razorožitvi vlečejo že petnajst let brez uspeha, in poudarja, da bi bilo kratkovidno, če bi se spet zatekali k metodam, ki so se pokazale kot neuspešne. Hruščev ponavlja, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti vsak zahodni predlog o nadzorstvu nad razorožitvijo, če zahodne, države sprejmejo sovjetske predloge o splošni in popolni razorožitvi. Zatem obsoja Hruščev ameriški sklep o obnovitvi jedr- skih poizkusov in ga označuje za »nov izraz napadal- ne mednarodne politike« in audarec bližnjim pogajanjem o razorožitvi». Pri tem dodaja, da bo spričo tega tudi Sovjetska zvezg emorala obno- viti svoje jedrske poizkuse, da se zavaruje». V odgovoru Mac Millanu pravi Hruščev med drugim, da je poglavitno, da se izrabijo vse prednosti udeležbe zunanjih mini. strov na ženevski konferenci, »ki lahko imajo koristno vlogo, če bodo vse članice odbora osemnajstih izpričale željo, da bi dosegli sporazum o razorožitvi«. Na koncu izreka zadovoljstvo, ker je prišlo dr, sopla* ja o_ važnost i razorožitvenega vprašanja in o nujnosti, da se najvišji državniki neposredno udeležijo delzUMzbro-žitcenega odbora. Kenncdg in Mac Mit lan sta na kratko odgovorila Hrušče-vu in izrekla zadovoljstvo nnd njegovo privolitvijo v sestanek »vnanjih ministrov. Odgovor Ken. neduja je v Moskvi izročil ameriški posta- aa"**”" Kl nifc Thompson, VŠ*lS>.Yl *■» ir imel tu- M di daljši razno. | f ”or z Gromi- > J kom. Zotrj uš e ti **. da ■ ie sn~ vjetska vlada lT zahtevala, na i 1'iŠ’fSfB na se,,tnnku 3 te# fiflsjf a zunanjih mini- er strov vključijo med razgovore ff v prvi vrsti S®,* nemško in ber- linskn vnraša-nje. Ta nredlna Kennedy je sprejel tudi Zahod. Kenneth/ je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo vsekakor govorili o tem in tudi o Jugovzhodni Aziji. Značilno je, da bosta nrišla v Ženevo tudi ameriški poslanik v Moskvi Thompson in strokov-njak za nemška vprašanja v poslaništvu Jenkins, ki se je udeležil vseh razgovorov med Thompsonom in Gromikom. Moskovski krogi sodijo, da bi po sedanjem načelnem sporazumu o sestanku treh zunanjih ministrov vsak u* speh ženevske konference o-mogoči! v kratkem času sestanek ali več sestankov na najvišji ravni v okviru odbora osemnajstih in izven njega. Medlem pa prihaja i* Pariza povsem negativna reakcija. Francoska vlada je sporočila, da se dela razorožitve-nega odbora sploh ne bo udeležila in bo torej sabotirala konferenco. S tem sabotira Franci ia tudi sklep skupščine OZN. čeprav je lansko jesen zanj glasovala in je tudi vključena v razorožitveni odbor. Tudi iz Bonna poročajo, da zohodnonemški krogi pričakujejo ženevsko konferenco z »zaskrbljenostjo«. Adenauer je na seji predsedstva svoje stranke izrazil bojazen, ds ttrazgovori o razorožitvi ne bodo pripeljali do uspeha*. To svoje stališče je obrazložil z izkušnjo, ki izhaja po njegovem mnenju iz dosedanjih razgovorov med Thompsonom in Gromikom, ki to po Adenauerjevem mnenju ostali brezuspešni. Opazovalci menijo, da je njegov pesimizem predvsem posledica bojazni, da bi morebitni u-speh v Ženevi bil posledica bolj elastičneaa angleško-a-meriškega stališča do berlinskega vprašanja. Bonnska vlada se boji. da ne bi manevrski prostor za razgovore razširili predvsem na račun dosedanjega togega zahodno-nemškega stališča. Zato tudi obžalujejo odsotnost Francije, ki odločno zagovarja nemško stališče, na drugi strani pa se ga veselijo, ker Adenauer pravi, da brez Franetič niv mogoč noben sklep a Berlinu. Vsekakor je možno, da »e (Nadaljevanje na 2. stranO — 2 — 11. marca 1962 P rimorslcT *Jnev in k Priprave na razorozitveno konferenco Gromiko, Rusk in lord Home se bodo sestali nocoj v Ženevi Zjutraj se bo Dean Rusk sestal v Lausani z bonnskim zunanjim ministrom - Poslanica Ikede Hruščevu ŽENEVA, 10. — Danes so prišli v Ženevo sovjetski zunanji minister Gromiko ter ameriški in britanski poslanik v Moskvi. Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je prispel nekaj čez polnoči. Sovjetska delegacija šteje okoli sto ljudi. Ob prihodu v Ženevo je Gromiko izjavil, da je prišel trenutek, ko je treba mobilizirati vse sile in vse narode, da se u-stavi oboroževalna tekma in da se prepreči nevarnost jedrske vojne. Pripomnil je, da sedaj ves svet priznava, da je splošna in popolna razorožitev temeljito sredstvo, da se doseže trajen mir in da se izloči vojna iz življenja narodov. Izrazil je upanje, da se bodo vse države, ki so članice razorožitve-nega odbora, zavedale velike odgovornosti, ki jih čaka, ker morajo odločati o najvažnej. šem vprašanju, kar so jih kdaj obravnavali. Na koncu je Gromiko izjavil, da bodo sovjetski predstavniki storili vse, kar morejo, da dosežejo pozitivne uspehe na konferenci. Ameriški državni tajnik Dean Rusk bo jutri zjutraj odpotoval iz Ženeve v Lausane, kjer se bo ob 11. uri sestal z zahodnonemškim zunanjim mi. MiiimiiiiiutiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Kmečka zveza (Nadaljevanje s 1. strani) Za uspešno delo v korist kmetov je bilo in je velikega pomena sodelovanje Kmečke zveze s sorodno Zvezo malih posestnikov. Združitev teh dveh organizacij bi bila logičen zaključek večletnega in plodnega sodelovanja, tembolj, ker vsi naši kmetje močno čutijo potrebo po enotnosti, saj se dobro zavedajo, da je enotnost prvi in glavni pogoj za u-spešno borbo, za dosego pravic, za zboljšanje razmer, za obstoj in napredek. Froblemi, kj smo jih zgoraj navedli, terjajo in bodo še bolj terjali krepkega dela, vztrajnosti, sodelovanja in podpore širše organizacije v vsedržavnem 'merilu, predvsem pa enotnost kmetov. Zaradi tega upamo in želimo, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do združitve teh dveh organizacij. Vprašanje kmečke mladine je tesno povezano z vprašanjem strokovne izobrazbe, izboljšanjem socialnega zavarovanja kmetov, modernizacijo ter preusmeritvijo kmetijstva. Zal je res, da mladina zapu-išča kmetijstvo in, si išče zaposlitve drugod. V naših vaseh bi lahko našteli na prste fante, ki so se lotili kmetovanja. Podatki o starostni dobi zavarovancev kmečke bolniške blagajne so zelo zgovorni, sal je iz njih razvidno, da 80,74 odst. poglavarjev kmečkih družin presega 51. leto starosti. Ta pojav se sicer opaža po vsem svetu. a verjetno nikjer ne v tako nevarni obliki kot pri nas. Kaj bo z našim kmetijstvom čez 10, 20 let, če se sedanje stanje ne -bo izboljšalo? Prav gotovo bo kmetijstvo izumrlo, če ne bomo znali pravočasno ukreniti vse potrebni), da se bo mladina spet oprijela kmečkega dela. Tega pa si ne moremo zamisliti pri sedanjih razmerah našega kmetijstva. Naše kmetijstvo se bo lahko ohranilo in napredovalo, če bodo kmetje, zlasti mladina, imeli potrebno strokovno znanje. Zaradi tega so potrebni strokovni tečaji, predavanja in strokovna literatura. Prav zaradi tega že več let zahtevamo ustanovitev kmetijske strokovne šole v Zgoniku, ki so jo oblasti že obljubile, a je vse ostalo le pri obljubah. Mlad človek z dežele ne bo iskal zaslužka drugod, če bo imel primerno socialno zavarovanje, že nekaj let tudi pri nas deluje kmečka bolniška blagajna, toda socialno skrbstvo v sedanji obliki in meri je še nezadostno. Glavni izhod pa je v modernizaciji, preusmeritvi kmetijstva in okrepitvi zadružništva. Splošne gospodarske razmere, tržišče in bližina mesta bodo prisilile naše kmete na to pot, sicer ne bo rešitve in naše kmetijstvo bo izumrlo, ker ne bo več mlade delovne sile. Tukajšnje kmetijstvo nudi zdaj približno dve milijardi lir bruto produkta. To je že nekaj, prav gotovo pa bo nudilo še znatno več, če se bo moderniziralo, če se bo razširilo vrtnarstvo in cvetličarstvo, če bomo prišli do tipizacije vin in povečanja živinoreje. Pri tem bo našim kmetom v veliko pomoč zadružna oblika sodelovanja. Na našem področju je sicer nekaj zadrug, za nakup potrebščin in semen, za prodajo vina in za zavarovanje goveje živine; toda to ni dovolj. Kmetje bi si lahko mnogo pomagali z zadružništvom, na pr. za nakup strojev, za prodalo mleka, za razvoj cvetličarstva itd. Prav zdaj je na dnevnem redu vprašanje prodaje mleka, kar zadeva zlasti vasi na Krasu, od Gročane do Medje vasi. Tržaška občina namreč namerava preprečiti neposredno prodajo mleka. Razen tega različni činitelji vplivajo, da pada število tistih proizvajalcev, ki. sami prevažajo mleko v mesto in ga prodajajo svojim odjemalcem, število mlekaric je vedno manjše, ker imajo gospodinje dosti dela doma, dekleta pa tem ne marajo niti slišati in jim res ne moremo zaradi tega ničesar očitam ti. Rešitev tega problema Je le v zadružni obliki. Naši kmetje, zlasti živinorejci, bi morali o tem dobro premisliti in vzeti v svoje roke svojo usodo, tembolj, ker Je zdaj govora o kraški sirarni, ki jo nekateri hočejo zgraditi in spraviti v obratovanje brez sodelovanja prizadetih kmetov ali njihovih predstavnikov. Na današnjem občnem zboru Kmečke zveze bodo razpravljali — kot rečeno tudi o «zelenem načrtu*, katerega izvajanje zelo zanima naše kmete, čeprav se nar-i zdi, da našemu področju ne bo prinesel otipljivih kor'sti, vendar kaže neke pozitivne težnje. Naši kmetje bodo morali po svoji organizaciji paziti in se boriti za to, da se bodo določbe zakona o »zelenem načrtu* pošteno izvajale v korist neposrednih obdelovalcev zemlje. Razen »zelenega načrta* pa so velikega pomena zaključki državne konference o kmetijstvu, ki presegajo zeleni načrt in postavljajo nova načela za razvoj kmetijstva, s katerimi se naši kmetje morajo seznaniti, da jih bodo znali oceniti. Naše kmete živo zanima vprašanje ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom, ne samo iz političnih razlogov, ampak tudi zaradi tega, ker uprava avtonomne dežele lahko sprejema koristne u-krepe za razvoj kmetijstva. Spričo tega si želijo, da bi v bližnji prihodnosti, kot obljublja nova vlada, prišlo do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina. Po vsem tem nam je o-čitno, kakšno važnost ima današnji občni zbor Kmečke zveze, zato mu želimo obilo uspeha. v fizični likvidaciji nasproti nikov nacizma ter v pobijanju bolnih in šibkih. Govornik je izjavil, da so nacistični zdravniki izvajali tako i-menovano evtanazijo v bolnišnicah, klinikah in zdraviliščih. Umor s plinom so poizkušali v Avstriji, še preden so ga v veliki meri uporabljali v Auschwitzu Treblinki in v drugih taboriščih. Pripomnil ie, da so krivci mislili, da se nimajo več kaj bati, potem ko so leta 194(1 in 1947 izginili spisi o evtanaziji. Toda rešilo se je 28 zvezkov ki bodo sedaj služili kot dokumentacija na bližnjem procesu proti nacističnim zločincem v Nemčiji, m v katerih so opisani tudi zločini izvršeni v Avstriji. ---#»---- SAN DOMINGO, 10. — Predsednik državnega sveta Bonnelly je sporočil, da bodo volitve v Dominikanski republiki decembra letos. Tudi včeraj so bile demonstrarje proti vladi. Danes krožijo po ulicah oborožene patrulje, ki stražijo javna poslopja. nistrom Schroederjem. Govori- ganjanju Zidov, temveč tudi la bosta o Berlinu, o čemer - **»--- bodo pozneje govorili na skup. nem sestanku Rusk, Gromiko in Home. Rusk se bo iz Lau-sana vrnil v Ženevo, kjer se bo sestal najprej s Homejem, ki bo prišel v Ženevo v nedeljo opoldne. Razgovori med Ruskom in Gromikom se bodo začeli v nedeljo zvečer na skupni večerji. Dean Rusk je pred odhodom iz Washingtona na vprašanje ali bo postavil nove predloge Gromiku glede Berlina, odgovoril: «Ce bo pokazal namene do sprave, je mnogo stvari, o katerih bomo lahko govorili.« Iz Tokia poročajo, da je predsednik japonske vlade I-keda poslal Hruščevu pismo, s katerim ga poziva, naj podpiše sporazum o ustavitvi sovražnosti, še preden ZDA obnovijo jedrske poizkuse v zraku. Dalje ga poziva, naj stori vse mogoče, da bo v kratkem mogoč sporazum, s čimer bo uslišana želja vsega človeštva. Kakor poroča agencija Tass, je Hruščev zagotovil japonske, mu poslaniku, ki mu je izročil Ikedovo pismo, da bo Sovjetska zveza storila vse, kar more, da pride do sporazuma o splošni in popolni razorožitvi, kakor tudi o ustavitvi poizkusov z atomskim orožjem--------------««---- Razrešen policaj ker je kritiziral popustljivost do OAS PARTJZ, 10. — Glavni tajnik sindikata nameščencev policij, ske prefekture v Parizu Fran-cois Rouve je bil razrešen svojih funkcij, ker je večkrat javno protestiral proti prepovedi demonstracije proti OAS, ki je bila določena za 19. de-cembra v Parizu. Rouve je že 25 let v službi policije in bi moral biti oktobra upokojen. Protest sin. dikata pariških policajev je tedaj poudarjal, da prepoved demonstracije proti OAS vzbU. ja med organiziranimi policaji, ki se tudi borijo proti OAS, notranjo razdvojenost. V tem sindikatu je organiziranih o-koli 12.000 nameščencev poli. cijske prefekture, od katerih je 9000 agentov v uniformi. ---«»---- Tri tisoč nacističnih zločincev v Avstriji DUNAJ, 10. — Inženir Wie-senthal, ki je svoj čas izsledil in odkril Eichmanna v Argentini, je na tiskovni konferenci izjavil, da živi v Avstriji nezakonito tri tisoč nacističnih zločincev, med katerimi so tudi vojni zločinci, ki se skrivajo pod lažnim i-menom. Govornik je obsodil dejstvo, da so številni zločini o-stali nekaznovani, čeprav so imele oblasti vse podatke o imenih in naslovih številnih nacistov, ki so sodelovali pri številnih zločinih. «Ti zločini, je nadaljeval govornik, niso bili samo v pre- Konkretne zahteve CG1L za izvajanje programa vlade Devet najvažnejših nalog za prihodnje mesece RIM, 10. — Danes se je sestalo tajništvo Italijanske splošne zveze dela CGIL in proučilo sindikalni položaj y luči programskih izjav nove vlade, ih razprave v poslanski zbornici, nakar je objavilo poročilo, v katerepi je med drugim , rečeno.: 1. Vladni program je v svojem socialnem in gospodarskem delu pozitiven, ker je v skladu z že dolgo postavljenimi zahtevami delavskega in kmečkega gibanja. V predlaganih ukrepih glede gospodarstva mora vlada odstraniti nekatere nejasnosti in dvome zlasti glede reforme spolovi-narstva in najeinništva. V tem pogledu dopušča namreč program odprto pot ne kmečki, temveč kapitalistični preo- brazbi kmetijstva, ker v programu niso določena primerna sredstva, s katerimi naj bi se spremenilo lastništvo in omogočil prehod zemlje v roke kmetov ter ustvarili ugodni pogoji za nastajanje zadružnih oblik. Tudi planska politika se ima lahko samo kot dopolnilo javnih izdatkov, ki si jih izbere kapitalizem, če se ne določijo prednosti glede potrošnje in investicij, tako da ta prednost ne bo navaden izraz volje zasebnih skupin. Poleg tega mora biti podlaga vladne gospodarske politike dvig dohodkov dela, popolna zaposlenost, gospo- darski in socialni razvoj Juga s pomočjo priprave in demokratičnega uresničenja gospodarskih programov z in- tervencijo sindikatov 'in krajevnih ustanov. 2. Tajništvo CGIU izreka priznanje predsedniku vlade, ki je priznal, da 'je potrebno nujno načeti vprašanje zakona '«crga otnnes. o kolektivnih delovnih pogodbah, vprašanje svobode v podjetju, odpustov zaradi porok in namestitve. Tajništvo izjavlja, da mora metoda posvetovanja s sindikati in odstranitev diskriminacije postati stalna praksa za vsa vprašanja dela in gospodarskih programov. 3. Tajništvo nakazuje za prihodnje mesece naslednje naloge ; a) Izboljšanje mezd in plač ter življenjskih, delovnih in zaposlitvenih pogojev. ■ b) Ves javni sektor gospodarstva (državne udeležbe, nacionalizirane ustanove, ustanove za razvoj) si morajo sestaviti program, ki bo popolnoma neodvisen od zasebnega sektorja in tudi monopolov in ki bo zgrajen na podlagi osnovnih potreb širokih ljudskih množic. c) Priprava in izvajanje programov morata predvsem sloneti na krajevnih ustanovah in na deželah, ki se bodo ustanovile: udeležba de- lavcev pri izdelavi programov in pri njihovem uresničenju se mora izvesti v oblikah obveznega posvetovanja. č) Pravica do obstoja aktivnega življenja sindikata mora biti priznana na vseh delovnih mestih in sindikatom mora biti zajamčena popolna pravica dostopa do delavcev, delavcem pa mora biti zajamčeno da bodo zavarovani pred sleherno diskriminacijo in pred represalijami, tako da bodo lahko svobodno sodelovali in delovali v sindikalnem in političnem življenju. d) Priznati se mora pravica sindikalnih pogajanj v podjetju; podjetja z državno udeležbo morajo biti zgled pri izvajanju teh pravic. e) Uresničiti se mora čl. 39 republiške ustave; parlament mora odobriti zakon, ki mu je bil že predložen, za pravno priznanje notranjih komisij. f) Odstranjena mora biti sleherna diskriminacija glede udeležbe sindikatov v vseh ustanovah, zavodih ali organizmih, domačih ali mednarodnih, kjer koli gre za delavske koristi. g) Globoko mora biti obnovljena namestitev delovne sile in hkrati je treba dodeliti sindikalnim organizacijam sodelovanje pri upravi raznih služnosti in priznati intervencijo sindikatov pri poklicni izobrazbi. h’) Uresničiti se mora sprememba skrbstvenega sistema v sistem socialne varnosti: nujna postopnost te reforme ne izključuje, ampak celo zahteva, da se takoj začne izvajati s pomočjo izenačenja vseh uslug na najvišji ravni in prehod k finančnemu sistemu povečanja bremen, ki iz izvedbe reforme izhajajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Fašistični atentat v središču Pariza Štiri bombe v soditi palači v Alžiru Pri atentatu v Parizu so bili ubiti trije ljudje, 47 pa jih je bilo ranjenih - Demonstracija proti OAS - Izjave notranjega ministra Pogajanja v Evianu se danes ne bodo prekinila PARIZ, 10. — Medtem ko pogajanja v Evianu med francosko in alžirsko delegacijo polagoma napredujejo, se stop. njuje dejavnost ČAS tako v Alžiriji kakor tudi v Parizu. Danes zjutraj je v Issy-les-Moulineaux v pariškem predmestju, pred dvorano, kjer bi moral biti vsedržavni kongres miru, eksplodiraj v nekem avtomobilu močan plastičnj naboj. Pri tem so zgubili življenje trije ljudje: dva stražarja in en poštni uradnik. Ranjenih je bilo 47 ljudi, od katerih nekateri precej hudo. Vsedržavni kongres gibanja za mir se je imel začeti ob 9. uri. Eksplozija je nastala nekaj minut po 8. uri. Pred poslopjem so bili v službi en brigadir in dva stražarja. Od stražarjev je bil eden takoj ubit, drugi pa je umrj v bolnišnici. Bližnji poštni urad je bil napol razdejan. Zdi se, da so atentatorji pripeljali avtomobil poln eksploziva pred palačo ponoči, ker ga sinoči še ni bilo tam. Fašisti so določili eksplozijo za uro, ko so ulice polne delavcev, uradnikov in šolskih o-trok. Mnogi med ranjenimi so čakali na avtobus. Kongres gibanja za mir je sklenil odložiti začetek dela na popoldne. Med ranjenimi so tudi nekateri organizatorji kon. gresa. Sele nekaj čez poldne je policija dovolila časnikarjem, da si ogledajo kraj eksplozije. Te. daj pa so že odpeljali žrtve in odstranili večino ruševin, dež pa je cesto opral. Kljub temu pa je pogled na razdejanje strahoten. Gibanje za mir Je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da je OAS izvršila v Issy najbolj podel in najbolj strahoten atentat, kar jih je do sedaj izvršila v Franciji. «V trenutku ko francosko in alžirsko ljudstvo lahko upata na bližnjo sklenitev sporazuma o ustavitvi sovražnosti, pospešujejo sile vojne in fašistične reakcije v Franciji in Alžiriji atentate,' ki brez razlike prizadevajo moške, ženske, otroke in rekrute. Zahtevamo, naj se krivci izsledijo in zgledno kaznujejo.« Izredni varnostni ukrepi, ki so jih začeli pred dnevi izvajati v Parizu, torej še vedno ne zadostujejo. Oblasti so danes napovedale še zaostritev varnostnih ukrepov v Parizu in v vsej Franciji. Namen teh ukrepov je preprečiti morebitni udar fašistov in zajeziti val atentatov. Današnji atentat bi utegnil biti uvod v celo vrsto terorističnih atentatov fašistov, ki upajo, da bodo s tem onemogočili sporazum z Alžirci. iiiitriniiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Zaupnica Fanfanijevi vladi (Nadaljevanje s 1. strani) glasovanja. (Zaradi tega bodo socialistični senatorji zapustili dvorano, ko se bo vršilo gla- sovanje o zaupnici), V razpravi so sicer priznali, da je treba to neskladnost odpraviti, da pa sedaj ni najprimernejši trenutek za rešitev tega vprašanja. Po zaključku glasovanja o zaupnici so odložili zasedanje poslanske zbornice do 20. t. m. Novinarji so se obrnili na tajnike posameznih strank in jih vprašali za mnenje o glasovanju v parlamentu. Nenni: «Po glasovanju v poslanski zbornici — in ko ga bo dopolnilo glasovanje v senatu — more vlada preiti brez odlašanja k uveljavljenju programa, ki ni le vprašanje zakonov, ampak tudi vprašanje etičnosti. V tem smislu obstaja naše geslo: .Hitro in dobro’.« Togliatti je dejal med drugim: «Tako nagel pristanek na atomsko oborožitev NATO, in s tem Zah. Nemčije, postavlja vlado levega centra na oltrancistično stališče, ki ga odklanja celo del ameriške uprave. Gre za dejansko zmago, glede tega vprašanja, de-mokristjanske desnice in liberalcev, zlasti Segnija in Andreottija. Posledice tega so bile očitne in neposredne. Spričo tega je povsem upravičeno naše negativno stališče... Zdi se mi, da to izhaja tudi iz glasovalne izjave socialističnega tovariša De Martina.« Reale je podčrtal med drugim, da se s tem »zaključuje važno razdobje italijanskega političnega življenja . . . porodile so se velike nade v italijanskem narodu. Na vladi je, da bi s hitrim uresniče- njem svojih obljub odgovori z dejanji na to pričakovanje*. Malagodi: »...vlada si ni izposodila programa toliko pri socialistih, kot pri komunistih... Uresničiti deželno u-reditev sedaj, pomeni zaupati vlado osmih milijonov Italijanov socialistični in komunistični politični federaciji, s tem pa onemogočiti zaželeno ločitev med obema strankama*. Michelini: «... vlada se je rodila, toda rodila se je zadušena in zatorej ni življenjska*. Covelli: »Gre za veliko, naj. nevarnejšo pustolovščino, v katero se je KD spustila po namerni volji Mora in njegovih pajdašev... S svojim današnjim glasovanjem je no. va heterogena večina odobrila program, ki pomeni diametralno nasprotje koristi in tradicij italijanskega naroda*. Saragat; «...ne gre za skok v neznano, kakor so zatrjevali naši nasprotniki; nasprotno, gre za zavestno potrditev noJ ve dimenzije nacionalne poli. tike, ki gre naproti ljudskim težnjam^ ir. ki bo omogočila naši deželi, da bo premostila razdaljo, ki jo loči od naprednejših demokracij v svetu.« Moro; «...izreči moremo upa. nje, da se za Italijo odpira razdobje politične stabilnosti in plodnega dela. V imenu KD, ki je glasovala združeno za vlado, želim iz vsega srca, predsedniku Fanfaniju in nje-' pomeni po mnenju opazoval-govim sodelavcem popoln u- cev navzočnost visokega čast-speh pri izvrševanju njihove, nika v Evianu, da se pogaja-za deželo tako važne naloge.« jo sedaj o »krajevni sili«, ki A. P. | bo štela 40.000 mož. V Parizu je kakor med ob-sednim stanjem. Povsod je videti močno oborožene vojaške in policijske patrulje, ki ustavljajo in preiskujejo avtomobile in potnike. V mesto prihajajo nova ojačenja. V zadnjih urah je prispelo 110 oklepnih avtomobilov, več težkih in lahkih tankov in vozil, oboroženih s strojnicami. Eif-felov stolp so še posebno za-stražili. Ze pred dnevi so okoli štirih stebrov stolpa potegnili bodečo žico. Notranji minister Roger Frey je popoldne v zvezi z atentatom izjavil: «Ce si je ta ali oni Francoz še delal iluzije o pravi naravi in pravih namenih OAS, dokazuje atentat v Issy-les-Mounlineaux, da ne gre za obrambo nekega ideala, temveč za polastitev oblasti s sredstvi, ki jih hitlerjevski režim ne bi zavrgel. V prihodnjih dneh bodo sovražniki republike poskušali vse, da onemogočijo mir. V svoji intelektualni in moralni revščini, izločeni iz naroda, ne najdejo drugih sredstev nego sejati teror in hujskati Francoze druge proti drugim.« Danes popoldne je bila ra pobudo župana in občinskega sveta v predmestju, kjer le bil izvršen atentat, protestna demonstracija. Pred občinsko palačo se ie zbralo nad deset tisoč ljudi, ki so poslušali razne govore. Demonstranti so šli v sprevodu na kraj a-tentata ter so vzklikali proti fašistom in zahtevali smrtno kazen za atentatorje. Sindikati pripravljajo protestno demonstracijo, ki bo verjetno prve dni prihodnjega tedna. Tudi v alžirskih mestih so fašisti izvršili včeraj in danes več atentatov s plastičnimi bombami in ubili ter ranili več Alžircev. Nocoj so v palači v Alžiru eksplodirali štirje plastični naboji in nastal je požar, ki so ga kmalu pogasili. Žrtev ni bilo, toda škoda je velika. V Evianu so se pogajanja nadaljevala zjutraj in popoldne. Delegati se bodo sestali tudi jutri. Zatrjuje se, da posvečajo še vedno glavno pozornost imenovanju članov začasne izvršilne oblasti, vlogi te oblasti in sestavi krajevne sile, ki bo skrbela za vzdrževanje reda. Nocoj je prišel v hotel, kjer se vodijo pogajanja, francoski general Cormoran, o katerem trdijo, da bo morda dobil nalogo organizirati »krajevno silo« v Alžiriji takoj po razglasitvi ustavitve sovražnosti. To mesto bi sprejel začasno, dokler se ne imenuje dokončni poveljnik, o katerem se morajo še sporazumeti. Vsekakor Fanfani v Ženevi obnovi razprava o področju omejene razorožitve ali o neatomskem področju. Razgovori o nadzorstvu nad rotmi, ki vodijo v Berlin, pa bi lahko privedli do predloga o imenovanju komisije, v kateri bi razen predstavnikov velesil bili tudi predstavniki obeh Nemčij. Prav tako bi utegnili govoriti o prepovedi razširitve u-tomskega .kluba, kur bi pomenilo, da ima atlantski pakt še manj možnosti, da postane četrta atomska sila, kakor zahteva Adenauer. Obstaja Se cela vrsta drugih vprašanj, glede katerih ne bi hotela zahodnonemška vlada popustiti za nobeno ceno. Zaradi tega je Adenauer povabil ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, naj med potjo v Ženevo pride v Bonn. Toda Rusk bo odšel naravnost v Ženevo in zaradi tega bo tjakaj šel tudi bonnski zunanji minister Schroeder m bo imel tam z Ruskom več razgovorov. V Moskvi so zelo zaskrbljeni zaradi takega stališča Pariza in Bonna in ugotavljajo, da bo to zelo negativno vplivalo na potek konference. Londonski «Daily Mirror« piše, da de Gaulle. s svojo politiko potiska Francijo «vedno globlje v blato«. List dodaja, da Francija od Petainovih časov pa do zdaj še ni bila v bolj nezavidljivem položaju. «Strašni dogodki v Alžiriji, spopadi in terorizem v Franciji pričajo o tem, da ima de Gaulle vedno manj nadzorstva nad revolveraši, ki zdaj gospodarijo v Franciji,« dodaja list. Diskusija o programu Fanfanijcve vlade Diskusija o programski izjavi vlade levega centra se je nadaljevala skoro ves teden: zaključila se je v petek z govorom političnega tajnika KD Mora. Kritikom nove politične usmeritve je včeraj odgovoril predsednik vlade Fanfani, nato so poslanci izglasovali s predvideno večino zaupnico novi vladi. Odueč bi bilo podčrtati, da je desnica napela vse sile — tako v tisku, kot v parlamentu — da bi prikazala javnemu mnenju politiko lenega centra v najslabši luči, kot usmeritev, ki mom povzročiti malo manj kot katastrofo v gospodarskem in političnem življenju dežele, v mednarodnem merilu pa skoraj izdajstvo Italije nad njenimi dosedanjimi zavezniki. Od kod vsa ta zagrizenost desnice? Razlog je na dlani: z novo politično usmeritvijo KD, ki se je na kongresu v Neaplju odločila za »poskusno« sodelovanje s socialistično stranko, se v Italiji začenja novo razdobje razvoja, v katerem se bo sodelovanje med KD, PSDl, PRI in PSI vedno bolj poglabljalo in utrie-valo, medtem ko bodo fašisti, monarhisti in liberalci potisnjeni v vedno bolj jalovo opozicijo in politično izolacijo. Politika levega sentra pomeni torej prvi, za sedaj le političen poraz gospodarske desnice: veleindustrije, velekapitala, agrarne buržuazije in monopolov, in s tem izgubo možnosti njihovega neposrednega vpliva na dejavnost in politično usmeritev ■ vlade. Kakšnega argumenta se je desnica posluževala in se še vedno poslužuje proti novi politični usmeritvi? Komunizmal Desnica skuša prepričati naivneže in bogaboječe volivce KD, da je KD kapitulirala pred komunisti in da bo s to svojo novo politiko prispevala k vzpostavitvi «režima integralnega marksizma» — kakor je v svojem govoru v poslanski zbornici zatrjeval eden najresnejših nasprotnikov nove politične usmeritve — voditelj liberalne stranke Mala-godt! V svoji nemoči je Malagodi šel celo tako daleč, da je zatrjeval, da nova politika ne koristi niti delavcem niti kmetom niti uradnikom niti obrtnikom niti trgovcem (po tem bi se ždelo, da koristi le veleindustnjcem in monopolistom, za katere pa baje Malagodiju ni nič mar!). Da bi dokazali svojo skrb za delavce, uradnike )n obrtnike, so se Malagodi in ostali predstavniki desnice zaganjali proti nameravani nacionalizaciji električne industrije, proti gospodarskemu načrtovanju in proti deželni ureditvi, ker vse to koristi baje le socialistom in komunistom, v bistvu pa le komunistom, ker so socialisti po zatrjevanju desnice, le pela kolona komunistov. Socialisti so napovedali, da se bodo pri glasovanju o zaupnici novi vladi sicer vzdržali, vlado pa bodo podprli pri uresničevanju programa, da bi tako onemogočili vsakršen poskus desnice. Komunisti so napovedali, da bodo glasovali proti vladi, njihova opozicija pa bo to pot drugačne narave, ker imajo sedaj pred seboj drugačno vlado; o svojem nadaljnjem zadržanju bg.lo odločali sproti, ko bodo videli poedine ukrepe vlade. Negativne posledice skupnega tržišča Zahodni tisk se zadnje dni mnogo ukvarja s posvetovanji, ki so jih začele nekatere izvenblokovske države, da zaščitijo svoje gospodarske koristi pred ustanavljanjem zaprtih gospodarskih blokov. O tem sta podrobno govorila tudi predsednik Tito in Naser, pozneje pa Koča Popovič in minister Favzi. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je na tiskovni konferenci izjavil, da sta Popovič in Favzi konkretizirala razgovore Tita in Naserja in da sta posvetila posebno pozornost negativnim posledicam evropskega skušnega tržišča za koristi velikega števila drugih držav, in morebitnim ukrepom za zaščito pred temi posledicami v korist prizadetih držav in vse mednarodne skupnosti. Pripomnil je, da so vsa ta vprašanja tudi v zvezi z ustrezno resolucijo na zadnjem sestanku skupščine OZN. Razgovori v Kairu spadajo v okvir širše izmenjave mnenj med številnimi zainteresiranimi državami. Ker zahodni tisk piše, da bodo junija sklicali v Beogradu gospodarsko konferenco izvenblokovskili držav, je jugoslovanski predstavnik na zadevno vprašanje časnikarjev odgovoril, da do sedaj nima nihče v načrtu tako konference in še manj med izvenblokovskimi državami, temveč da gre za izmenjavo misli v širšem krogu držav. Burma Po 'prevzemu oblasti na podlagi vojaškega udara je predsednik revolucionarnega sveta general Ne Vin začel izvajati ukrepe za stabilizacijo državne uprave in za utrditev oblasti. Odstavljeni predsednik vlade U Nu je skupno s 54 ljudmi v vojaškem taborišču Mingaladon, 20 kilometrov severno od Ran-guna. Revolucionarni svet je obvestil države, s katerimi ima diplomatske odnose, o svoji zunanji politiki. Z veseljem je miroljubni svet sprejel izjavo Ne Vina, da bo Burma še dalje vodila politiko nepo-vezovanja v bloke, prijateljstva z vsemi državami in spoštovanja ustanovne listine OZN. Kar se tiče notranje politike, je Ne Vin predstavnikom političnih strank izjavil, da so vlado U Nuja odstranili, ker je stališče U Nuja do zahtev burmanskih držav po večji avtonomiji ter neodločno in oklevajoče stališče do tr-govine in drugih problemov države pripeljalo visoko vojaško poveljstvo v položaj, ko ni imelo več druge izbire kot izvršiti vojaški udar. Ne Vin je dalje dejal, da V Nu ni uspel uspešno reševati nekaterih problemov v državi, ker se je bal prevzeti odgovornost za ustrezajoča dejanja. Zatem je Ne Vin izjavil, da se bo revolucionarni svet držal socialističnih načel pri v-resničevanju trgovinske politike. Dodal je, da U N ujeva vlada ni uspela uresničiti napredka, ker je bila .nesposobna izpolniti svoje obljube, in načrte povezovati z dejanji«. Po Ne Vinovem mnenju ja imela burmanska u stava resne pomanjkljivosti in jo bo treba predelati. Welcnsky izziva Predsednik vlade rodezijske federacije Roy w elenskv )e razpustil parlament tn napovedal nove volitve. To je V zvezi s sporom o novi ustav• za Severno Rodezijo, ki jo j* pripravila britanska vlada. Voditelj Narodne stranka Severne Rodezije Kaunda je izjavil da bodo Afričani bojkotirali volitve, ki jih je razpisal Welensky in ki se Ji" bodo udeležili P glavnem I* belci, ker ima zelo majhno število Afričanov volilno pravico. V Londonu poudarjajo v poučenih krogih, da sklep Vfa-lenskega lahko še bolj zapleta napeti položaj v Rodeziji, v* radno pa sklepa W elenskegO še ne komentirajo, in ni m P® vedeti, kakšno stališče bo zavzela britanska vlada do nja-govih groženj, da se bo s silo uprl izvedbi nove ustave. ustavo sicer odklanjajo tud> Afričani kot nezadostno, čeprav odločno nasprotujejo !e“ deraciji med Rodezijo in Nja- ZMAJ ZEMUN INDUSTRIJA POLJOPRmEDMH MAŠINA razstavlja svoje proizvode na mednarodnem agrarnem od II. do 19. marca 1962 i «kombajne za žito, kombajne za koruzo, j ! PRAKTIČNA VOZILA ZA PREVAŽANJE SILAŽNE f OBIŠČITE NAS V JUGOSLOVANSKEM PAVIUONU! I KRME TER POTREBNE PRIKLJUČKE* J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦*♦♦ *********************** ********** ******************** ******************** ********** PnTITTJuiMuulr 3 — 11. marca 1962 lil ala kitili Ne vem, kako sem prišla do tega imena. Toda tako so me klicali, odkar pomnim. Drugače pa mi je ime Marija Francesca Tollvary in sem po rodu Madžarka. V areni, kjer nastopam, pa me kličejo le Zitty in na to sem se navadila. «Zitty, Zitty, bis, bis!» vzklika množica še dolgo po tem, ko je moje točke že zdavnaj konec in ko se od publike poslovim s tistim priučenim, gracioznim po-klončkom, ki je menda last samo cirkuških ljudi. Se to sem pozabila povedati, da plešem v cirkusu s svojim očkom na ksilofonu. Koliko sem stara? Ravno včeraj sem med zadnjo predstavo dopolnila dvanajst let, kakor mi je povedal moj očka. Toda to ni bilo vzrok, da sem bila včeraj tako žalostna, da sem takoj po točki zbežala v naš cirkuški voz, se vrgla na železno posteljo in jokala, jokala... Vedeti morate, da je bilo včasih drugače. Menda mi je takrat bilo nekaj nad dve leti. Mudili smo se z majhnim, provincialnim cirkusom v večjem trgu blizu Pešte. Takrat je moj očka nastopal še sam. S teh nastopov je prihajal v naš voz vedno zaskrbljen, dostikrat pa celo o-mamljen od alkohola. Rada bi se poigrala z njim, pa me je vselej surovo odrinil in se vrgel na svoje ležišče ter kadil cigareto. Mamica je v takšnih trenutkih jokala. Jaz vsega tega takrat še nisem razumela. «Tudi ti boš morala začeti, če ne, ne vem, kako bo...» so bile edine očetove besede, ki jih je v takšnih trenutkih privoščil mamici. I je takrat hitro obrnil v stran. Vem pa to, da sva še tisti večer nastopila v cirkuški a-reni skupaj. Cirkuške luči so me prvič zaslepile in dvakrat sem ga pošteno polomila. Očka se mi je smejal, jaz sem zardela. Nisem ga hotela osramotiti pred publiko. Kljub vsemu pa mi je publika po končanem nastopu navdušeno ploskala. «Bis, bis, Zitty, bis!« so kričali toliko časa, da sem morala ponovno priteči v a-reno in zaplesati nekaj taktov. Ne vem, zakaj so me klicali Zitty, najbrž, ker sem bila Madžarka — toda to ime je od takrat ostalo. In poslej sem žela vse večje uspehe ter odobravanja. Letos ,ko sem dopolnila dvanajst let, smo dobili angažma na Dunaju. Z očkom sva postala že slavna in najino ime se je blestelo na cirkuškem letaku med prvimi. Cirkus je bil večer za večerom nabito poln. Pri sleherni predstavi sem- briljirala in očku so žarele oči od navdušenja. Vse do včeraj — do sinočnje zadnje predstave. Kot vedno, sem pritekla z očkom v areno in spotoma metala poljubčke ploskajoči publiki. V neki ,loži na Le slutila sem, da hoče očka tudi mamico pripraviti do tega, da bi z njim nastopala Samo njegova plača ni zadostovala za kritje potreb v naši družini. Mamica je to vedela in dostikrat sem jo zalotila, ko se je nekje na samem učila plesov na ksilofonu. Ko je začutila, da bo zmogla nastopati, je prosila očka, naj jo uči. In se je naučila! Ko smo odšli tisto leto iz dolgočasne madžarske ravni na Dunaj, se je na 'eirkuških lepakih prvič zablestelo poleg očetovega ime-' ha tudi materino ime. Na Dunaju je bila točka Tollvary senzacija. Od takrat naprej sem ostajala večer za večerom sama v našem vozu in sem že spala, ko sta se roditelja vračala s predstave. Očka je postal ves drugačen in bolj vesel. Našel je celo čas, da se je z mano poigral. Le mamica se je bolj zaprla vase in kadar je mislila, da je sama, je jokala. Čutila sem, da smrtno sovraži takšno življenje. Na Dunaju naj bi ostali vso sezono. Prišlo pa je nekaj vmes in... Sredi največje sezone je nekoč prišel očka po zadnji predstavi sam v naš cirkuški voz. Bila sem še budna. «Kje je mamica?« je skoraj zakričal name. Začudeno sem ga pogledala. Kako naj vem jaz, ko pa je vendar nastopala z njim. Menda so mu to razodele moje sprašujoče oči, kajti vrgel se je na svoje ležišče in klel. Jaz sem zajokala. «Ne joči, Francesca! Vse bo Št dobro! Menda je odšla tnamica nekam daleč.« Svoje solze sem dušila v njegovem naročju. Naslednji dan sva odpotovala brez mamice. Očka je bil sklenil pogodbo za nastop v nekem varieteju v Milanu. Ne spominjam se, kako, vendar sem zvedela vse. Mamica je sovražila cirkuško življenje. Očetu in meni na ljubo se je naučila Plesov in začela nastopati. Na Dunaju pa se je med predstavo zagledala v neko ložo, kjer ji je navdušeno ploskal debelušen gospod. Po nastopu ji je menda poslal celo cvetice. Potem je bil menda vsak večer v cirkusu in sta se z mamico celo sestajala vse dotlej, ko se po Predstavi, po kateri sva z očkom odpotovala, ni več vrnila v naš voz. Odpeljal jo ie tisti debelušni gospod. Hotela sem razumeti očka in njegove bolečine, ki so bile tudi moje. Hotela sem, mu Pomagati, čeprav sem bila Potrebna tudi sama pomoči. Učila šem se plesov. Slo mi ie hitreje od rok, kot sem mislila. Prav kmalu sem presenetila svojega očka s prošnjo, da bi smela nastopati s njim. Odšla sva' v cirkuško ma-nežo. Sredi arene je postavil ksilofon in sva začela. Nisem ga razočarala. ((Francesca, kdaj si se te-6a naučila?« je presenečeno Vzkliknil. ((Medtem, ko sva ostala brez mamice!« Ne vem, ali so mu res pritekle solze po licu, ali se je samo meni tako zdelo. Videla ga nisem v lice, ker se desni strani je skočila kvišku gospa in stegovala roke v areno. Zaradi blišča luči ji nisem mogla videti v oči in lice. Očka me je bil že potegnil in skočila s£m na ksilofon. Ta večer sem bila izredno razpoložena' irt med plesom sem izvajala figure, da je množica neprestano ploskala ter odobravala. Menda sem prekosila samo sebe. «Zitty, Zitty...» je skandirala publika, ko sem se po končani točki poslavljala od nje. Očka mi je stiskal roke. Skočila- sem še enkrat na ksilofon in odplesala solo točko. Z desne strani, kjer sem pred nastopom zagledala gospo, sem • zaslišala presuljiv vzklik: ((Francesca, moja Francesca!« Ozrla sem se tja v radovednosti, kdo me kliče z mojim pravim imenom. Prav takrat sem videla, da pelje debelušen gospod iz lože gospo, ki me je klicala. Takrat sem jo spoznala. Bila je moja mamica. »Mamica!« sem zakričala. Množica v areni je vzva-lovila. Očka se je zmedel. Zagledal se je v mamico, nato pa me je trdo prijel za roko in potegnil za zavese vhoda. «Bis, bis, Zitty!» je odmevalo iz cirkusa, k0 sva stopala z očkom molče proti najinemu vozu! »Francesca! Pozabi! Jaz sem že!« je spregovoril prvi očka. »Očka, ne morem! Saj to je vendar moja mamica!« sem zajokala. Strgala sem se očku iz rok in sama zbežala v naš voz. Vrgla sem se na posteljo in jokala, jokala... Se enkrat «mišnica» v avditorije Slovensko gledališče bo danes ob 17. ponovilo detektivko Agathe Christie «Mišnica». JNe sliki prizor iz tega dela; od leve na desno: Nora Jankovičeva, Zlata Rodoškova, Miranda Caharija, Stane Starešinič, Alojz Milič in Modest Sancin Tudi v Mavhinjah imajo odslej društvo Izlet v Postojno je vse navdušil Upati je, da se bo pri delu pridružila še ostala mladina iz vasi okrog MavhinJ V Mavhinjah smo se prebudili iz dolgoletnega spa-. nja; ustanovili $mo namreč društvo. Naše društvo, ki naj bi se udejstvovalo na športnih in kulturnih področjih, smo imenovali: »GRMADA«. Ko smo predlagali to ime na drugem sestanku, so ga vsi z navdušenjem sprejeli. To pa prvič zato, ker predstavlja Grmada, kot hrib, nekak zid na našem Krasu, ter nas simbolično brani pred potujčevanjem. Drugič pa zato, ker je Grmada bilo ime tudi društva, ki so ga imeli v Mavhinjah naši očetje, Ze na prvem sestanku smo določili nekak začasni odbor in predsedstvo treh članov. Ta naj bi vodil delovanje, dokler se društvo ne ukorenini, lahko pa tudi dalje. V našo sredo smo povabili tudi mladino iz bližnjih vasi: Cerovelj, Vižovelj, Slivne-ga in Prečnika in takoj organizirali skupni izlet v Postojno. Izlet se je vršil 25. februarja. Odpotovali smo zjutraj. V Postojni so nas sprejeli predstavniki postojnskega mladin. skega društva ter na pozdravili z odličnim «starim graničarjem«. Z njimi smo šli v Predjamski grad, kjer smo spoznali in videli ostanke čudovite zgodovine. Od tam smo odšli na kosilo v hotel ob vhodu v Postojnsko jamo. Zgodaj popoldne smo si ogledali Postojnsko jamo, kjer se naši izletniki niso mogli načuditi vsem naravnim lepotam. ^e na prvem sestanku smo v Predjamski grad, kjer smo .......................................................................................... ZANIMIVA AVTOBIOGRAFIJA TRŽAŠKEGA SLOVENCA Ludvik Oblak, ki je postal Cecil Urban je v ruščini napisal «Povest o Viku» Knjigi, ki je posvečena Trstu, je uvod napisal znani ruski pisatelj Nikolaj Tihonov - Kot sedemdesetletnik je Oblak-Urban umrl v Moskvi l. 1958 Konec lanskega leta (1961) je izšla v Državni založbi za leposlovje v Moskvi knjiga, ki nosi naslov «Po-vest o Viko« po naše bi rekli »Povest o Viku«), Kot avtor figurira Cecil Urban. Predgovor ji je napisal znani ruski pisatelj Nikolaj Tihonov. Pred prvim poglavjem pa beremo besede «Me-stu Trstu posvečeno«. Bralce »Primorskega dnevnika« bo nedvomno zanimalo, kdo je avtor knjige in kaj je njena vsebina. Najprej se bomo seznanili z avtorjem. Tihonov zaključuje svoj u-vod h knjigi z besedami «... Ko je Cecil Urban 6. julija 1958 umrl, so v Moskvi, v njegovi domovini Slove-, niji in v Trstu slavili njegov spomin kot spomin na slavnega borca za dobrobit vseh narodov sveta, ki se je do zadnjega dne svojega-življenja bojeval za zmago miru in dela na vsej Žemlji«. Vendar mislim, da v Trstu ni nobenega našega rojaka, ki bi vedel za Ceci-la Urbana, a tudi v Sloveniji je takih tako malo, da jih lahko štejemo na prstih ene roke. Osebno so ga poznali tisti, ki so živeli delj časa v Rusiji, kakor Ivan Regent, inž. Guštinčič in Franc Klopčič; po imenu in dop.sovanju ga poznajo nekateri literati, ki vedo za njegove prevode slovenskih knjig v ruščino. Tem pa ni znano, da Cecil Urban sploh ni bil Cecil Urban. Uganko nam pomaga razvozlati vsebina knjige. »Povest o Viku« je v obliki po. vesti spisana avtobiografija. To ni nobena novost ali posebnost. Edinstveno je tem primeru to, da nosi junak povesti pravo ime, medtem ko je avtorjevo i-me psevdonim ali bolje prisvojeno ime. Junak v povesti se piše Lodoviko (Ludvik) Oblak in to je pravo ime avtorja. Pod tem imenom se ga bodo morda spomnili njegovi redki še živeči vrstniki z nemške gimnazije v Trstu. Ime Cecil Urban si je nadel po svoji preselitvi v Rusijo leta 1922 in pod tem imenom je živel in pisal do svoje smrti. Verjetno niti Tihonov, ki je napisal tako lep in prisrčen uvod k njegovi knjigi, ni tega vedel. ZA ZGODOVINARJE G. Ostrogorski: ivina Bizanca Zgodo (Državna založba Slovenije Ljubljana 1961) Vse prijatelje zgodovine, zlasti predavatelje tega predmeta na srednjih šolah bo zelo razveselil slovenski prevod Zgodovine Bizanca, ki je nedavno izšel z lansko letnico. Knjigo je napisal beograjski univ. prof. G Ostrogorski, dobro pa sta jo poslovenila Jože in Milena Zupančič. Število prevodov v tuje jezike jasno dokazuje pomen tega dela. Razen dveh srbskih izdaj je doživelo dve nemški, eno francosko in še dve angleški izdaji, eno 1. 1956 v Oxfordu v Veliki Britaniji, drugo v ameriških Zedinjenih državah v Brunswicku. Zanimanje za Bizantijo (srednjeveško grško državo) v svetu vedno bolj narašča. Z njo se peča posebna znanost, bizantinologija. Beograjska univerza ima zanjo posebno stolico. Zdaj skoraj ni več kulturnega naroda, ki ne bi tekmoval na tem področju. Bizantinologija se je vkoreninila v zadnjem času tudi v Ameriki, kjer ji v naglem širjenju tekmuje samo še slavistika. Deset bizan-tinoloških znanstvenih časopisov v raznih jezikih je zgovorna priča o razmahu bizantinologije. Odveč bi bilo naštevati! odlike tega dela, ki prikazuje, kako je Bizantija ohranjala, dalje razvijala in oplajala kulturne pridobitve antičnega sveta in varovala njih in sebe pred vdori, napadi'in uničenji raznih divjih plemen in sosednih narodov. Bizantija je več stoletij vladala nekaterim slovanskim narodom, skoro vse Slovane in deloma tudi Romune pa je več ali manj prešinjala s svojo kulturo. Zato starejše slovanske in balkanske zgodovine in umetnostne zgodovine ni mogoče doumeti brez poznavanja bizantinske. Mislim, da ne bi, nasprotovalo duhu slovenskega jezika, če bi prevajalca za srednjeveško grško državp namesto večsmiselnega izraza Bizanc uporabljala besedo Bizantija, ki izključuje vsako dvoumnost in nejasnost. Delo je pisano lahko umljivo in se prijetno bere. V drobnem tisku je navedena ustrezna znanstvena literatura in najnovejši znanstveni izsledki, kar pa ne moti čitatelja, ki ga ne zanima znanstveni aparat. Oprema je okusna in 22 posrečeno izbranih fotografij na celi strani poživlja besedilo. Poleg Kosove in Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda ne bi smela Zgodovina Bizanca manjkati v nobeni slovenski knjižnici in srednji šoli, kjer bo tudi dober vir za zgodovinske referate. Kdor se zanima za zgodovino, bo segel po tem vrhunskem delu prof. Ostrogorskega. J. ŠEDIVY Ni mi sicer znano, zakaj si je nadel drugo ime, vendar menim da utegnem pojasniti, zakaj si je izbral priimek Urban in ime Cecil. Y krogu tedanjih tržaških srednješolcev in viso-košolcev je bila tudi prva tržaška slovenska visokošol-ka Cilka Urbanova. Študirala je paleontologijo in se je pozneje poročila s svakom pokojnega znanega biologa Ludvika Kuščerja, Fritzom Kautskim, nečakom znanega popularizatorja Markovih in Engelsovih idej. F. Kautsky živi sedaj kot profesor geologije in strokovnjak za naftna ležišča na Švedskem. Mlajša Cilki-na sestra, Medi, se je potočila s Fritzovim bratom Hansom, ki je profesor kemije na neki univerzi v Zahodni Nemčiji. Cilka je že pred prvo svetovno vojno kot visokošolka obiskala Rusijo in od tam akademskemu društvu »Balkan* v Trstu prinesla v spomin velik rog, v katerega je dala vrezati besedi »Kavkaz Balkanu«. Qblak je bil prav dober prijatelj z Urbanovimi in verjetno je, da je po Cilki prevzel ime. Ludvik Oblak se je rodil v Trstu dne 17. decembra 1888 in je tam prebil tudi svoja predšolska leta. Nato se je preselil na dom svoje matere na Tolminskem (v svoji avtobiografiji pravi v Serpenico). Tam je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo pa je začel pohajati v Gorici, toda tam je končal samo prvi razred. V šolskem letu 1901-02 je že na tržaški gimnaziji, in sicer en letnik pred menoj, namreč v drugem razredu. Sredi leta pa je izstopil in se naslednje leto zopet vpisal, tako da sem ga dohitel. V četrtem ali petem razredu pa je zopet zaostal, tako da je bil v šolskem letu 1907-08 reden dijak VI, razreda a ga menda ni dovršil z uspehom, kajti naslednje leto figurira kot privatist istega razreda. O njegovem nadaljnjem šolanju mi ni nič znano, iz njegove avtobiograr fije izhaja, da je prilezel do osmega razreda a da ni napravil mature. Se danes se Oblaka prav dobro spominjam kot drobnega fanta z bledim licem in z razkuštranimi svetlo-plavimi lasmi. Bil je sila nemiren duh. Udeleževal se je raznih dijaških pretepov nacionalnega in političnega značaja. Menda kot četrto- šolec je imel nekakšen a-narhistični govor slovenskim delavcem v luki in je bil zato dva dni zaprt. Policiji pa ni izdal, da je dijak, tako da gimnazijsko ravnateljstvo ni izvedelo za ta njegov greh. Ze na gimnaziji je gojil socialistične misli. Zahajal je v Ljudski oder in je bil posebno dober prijatelj poznejšega pisatelja Rudolfa Golouha. On ga je navduševal za slovenski jezik in slovensko literaturo ter mu je dal prvo spodbudo, da je začel pesnikovati in pisateljevati v našem jeziku. Drug dober prijatelj mu je bil sedaj že pokojni Andrej Lah iz Dutovelj, ki se je po končani maturi vpisal na medicino a je opustil študije in stopil v službo pri carinarnici v Ljubljani, kjer je bil tudi izvoljen za občinskega svetovalca na socialistični listi. Pozneje je bil premeščen v Sarajevo, kjer je u-mrl. Po maturi 1. 1909 nisem imel več pravih stikov z Oblakom, ker sem bil največ odsoten iz Trsta. Spominjam se samo, da se je podal v Italijo. Sam opisuje v svoji knjigi leta, ki jih je prebil v Italiji (v Firencah in v Rimu) do sarajevskega atentata in izbruha prve svetovne vojne. Prav na predvečer vojne mi je poslal še pozdrav iz Firenc, in sicer v obliki reklame neke slikarske šole, na kateri se je podpisal. Kako je prebil čas prve svetovne vojne, mi ni zpa-no. Vem samo, da je kmalu po vojni šel v Rusijo. Od tam mi je pred koncem druge svetovne vojne prinesel njegove pozdrave Ivan Regent. Nekaj več o Oblaku v letih med obema vojnama pam odkriva Tihonov v svojem uvodu. Tam izvemo, da je bila Oblaku kakor milijonom drugim oktobrska socialistična revolucija svetilnik, ki je kazal pot delovnemu ljudstvu vsega sveta. Ze takoj po prvi svetovni vojni, leta 1922, je bil tajnik sovjetskega oddelka na mednarodni knjižni razstavi v Firencah. Po končani razstavi so ga povabili v Rusijo, kjer je ostal do konca svojega življenja. Živel je v Moskvi in se ukvarjal z redakcijskimi in založniškimi posli ter s prevajanjem. S posebnim zanimanjem je delal na monografiji »Ideja borbe za nacionalno neodvisnost slovenski literaturi*. Ko je v drugi svetovni vojni pretila velika nevarnost Moskvi od strani nacistične vojske, je kljub svoji starosti vstopil med prostovoljce Kribiševskega rajona v Moskvi, da bi se, kakor je sam pravil, bojeval za Moskvo in za Trst. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal samo s književnostjo. Prevajal je dela pomembnejših slovenskih pisateljev: kakor Ivana Cankarja, Prežihovega Voranca in z njegovim sodelovanjem sta izšla zbirka Prešernovih pesmi in »Gorski venec* Petra Njegoša v ruskem jeziku. Pri tem mu je, kakor sem izvedel, pomagala tudi njegova žena, Rusinja, s katero se je poročil že pred svojim odhodom iz Italije. V povojnih letih je nastala tudi njegova knjiga »Povest o Viku*. Izšla pa je, kakor smo videli, šele tri leia po njegovi smrti. Kaj pa je vsebina te knji- ge? Njena vsebina je, kakor smo že povedali, avtorjeva avtobiografija, vendar ni vse, kolikor lahko presojam, zgolj prikaz resničnih dogodkov, temveč je marsikaj plod pisateljeve fantazije. Vse pa je ovito v megleno kopreno daljnih spominov. Iz celote pa veje globoka ljubezen pisatelja do njegovega rojstnega mesta Trsta, do Gorice in do tolminskih hribov, ki jih ni mogel pozabiti in kamor ga je gnalo srce do njegove smrti. V svoji knjigi nam piša-telj prikazuje svoje življenje od rojstva pa do izbruha prve svetovne vojne. Prikaz njegovega predčasnega rojstva ob nenadni smrti njegova očeta pri nesreči na delu ter opis prvih let njegovega detinstva pri dveh starih devicah in v skromni podstrešni kamrici svoje matere, šivilje, nas skoroda silijo k primerjanju s podobnimi slikami v spisih B. Pahorja, čeprav je med opisanimi dogodki presledek ene cele generacije. Iz opisa leta, ki jih je prebil kot deček na rodnem domu matere, plasti v družbi svojega strica Pribovška,-organista in pevovodje, se izraža romantika in sentimentalnost tiste dobe. Šolanje na goriški gimnaziji pa je slikano v preveč temnih barvah, da bi bilo prepričevalno. Nedvomno najbolj zanimivo je drugo poglavje, ki ob-ravnava čas, ko je Oblak zopet bival v Trstu in se s stalnim bojem za vsakdanja kruh preživljal do mature na gimnaziji. V njem vzbuja bralcu spomin na nekdanje tržaške ulice, kakor na Koroško ulico (via Carinzia v bližini poštne palače) ali na hišo s kačami (Časa delle bisce) za cerkvijo sv. Antona, pa tudi na razne dogodke v javnem življenju, kakor na veliko stavko leta 1922, ko je več demonstrantov padlo, zadetih od vojaških krogel. V tem nam opisuje tudi prebujanje socialističnega gibanja in delo Ljudskega odra. Sicer pa ni za njega jedro našega narodnega boja bilo toliko v nasprotju z italijanskimi težnjami, kakor predvsem v skupnem boju proti tedanjemu zatiralcu, nemštvu in Avstriji, V tem pogledu so značilni njegovi odnosi z njegovim italijanskim sošolcem, sinom italijanskega advokata in slovenske matere, ki ie vzrastel v iredentističnem in framason-skem vzdušju. Poleg samega junaka povesti pa je glavna oseba v tem poglavju jezuitski pater Volibart, ,ki ga morda še spominjajo nekdanji gojenci konvikta v Trstu po pridigah ,ki jih je imel pri duhovnih vajah, Pater Voll-bart je bil ogromen po postavi, njegov glas pa je strašansko odmeval, kadar je vernikom prikazoval grozote peklenskega ognja, O-blak mi ni nikdar niti bežno omenil, da bi bil v ožjih »tikih s patrom Vollbartom in da je več let urejeval njegovo knjižnico. Iz knjige je razvidno, da so prav odnosi s patrom Vollbartom bili razlog za stalno razdvojenost v mladem Oblaku. Ker se ni hotel ukloniti njegovi želji, da bi vstopil v jezuitski red, mu je pater Volibart ustavil denarno pomoč, ki. mu jo je dajal za njegovo knjižničarsko delo. Njegovo maščevanje pa je šlo tako daleč, da je Obla-ku celo preprečil, da bi se poslovil od svoje matere pred njeno smrtjo in se u-deležil njenega pogreba. V takem razpoloženju se je Oblak odločil, da zapusti Trst in se zateče v Italijo. Tam se je gibal v italijanskih nacionalističnih krogih in se je preživljal s svojim jezikovnim znanjem, nekaj časa pa tudi kot navaden delavec v neki opekarni ‘ v rimski okolici. To dobo svojega življenja opisuje Oblak v tretjem delu svoje knjige. • Po sarajevskem atentatu in avstrijski napovedi vojne Srbiji se je Oblak, očitno pod vplivom italijanskih krogov, v katerih se je gibal, odločil, da se javi kot prostovoljec v srbsko vojsko. Na srbskem poslaništvu v Rimu pa se je seznanil z nekim Dalmatincem, ki mu je pravil o Trumbiču in jugoslovanskem odboru, ki si v nasprotju srbsko vlado želi ustanovitev svobodne jugoslovanske republike in ne kraljevine in Velike Srbije. Zato se je odločil ža drugo pot, v knjigi pa ni jasno povedal, kam ga je vodila ta pot. Iz povesti izvemo samo, da se je skupaj s svojim dalmatinskim znancem in še tremi drugimi tovariši vkrcal na ladjo, ki je plula proti vzhodni obali Jadrana. Njegovo življenjsko pot po vojni smo že v začetku omenili po uvodu, ki ga je napisal Tihonov k njegovi knjigi. Knjiga je klasičen primer, kako ostane v človeku tudi po dolgem časovnem presledku in v veliki razdalji živa ljubezen do kraja kjer se je rodil, in kako se mu še v poznih letih vzbujajo v spominu slike in dogodki iz mladinskih let, Ludvik O-blak je tem svojim spominom dal literarno obliko in pri tem ohranil kolorit časa in kraja. Ker gre za naše kraje in za našo polpreteklo dobo mu moramo biti res hvaležni. Tej dolžnosti nasproti njemu se gotovo najbolje oddolžimo s tem, da objavimo, če že ne vse povesti, pa vsaj nekaj odlomkov iz nje v našem jeziku. Pod večer smo se skoraj trudni vračali v Postojno, kjer smo si ogledali še muzej in se končno ustavili * hotelu Javornik. Tu smo pr*, pevali, plesali in se še enkrat pozdravili s Postojnčani, ki so nam podarili v spomin sliko Postojnske jame ter vsakemu izletniku značko, mi pa njim cvetja in sliko Devinskega gradu. Pozno zvečer smo se veseli in zadovoljni vračali do- mov s prepričanjem, da bo naše društvo priredilo še mnogo izletov in omogočilo še mnogo srečanj s slovensko mladino. Naš prvi društveni izlet je torej uspel stoodstotno. Te dni pa smo naleteli na precej veliko oviro. Čeprav je društvo šele v razvoju, potrebujemo vseeno — in še prav zato — prostor za sedež in čitalnico, ki jo nameravamo ustanoviti. Javnih prostorov za to nimamo, pač pa smo dobili sobo v nekem privatnem stanovanju, seveda proti najemnimi. Za pust smo nameravali prirediti ples v dvorani. Zal pa se nam ta načrt ni posrečil, ker nismo dobili dvorane. Upamo pa, da bomo v bodoče s skupnimi močmi rešili ta in še druge probleme in da bo naše društvo, čeprav še tako mlado, navdušilo ostale, da bodo pristopili in se z nami lotili dela. D. SIRCA ...................... Janez Gradišnik LAVO ČERMELJ Ura spomina Janez Gradišnik, katerega poznamo bolj kot prevajalca in tenkočutnega oblikovalca slovenskega jezika, je pri mariborski založbi Obzorja izdal svojo novo zbirko novel. Knjiga «Ura spomina« združuje šestnajst deloma že objavljenih deloma novih novel, ki jih na zunaj prav nič ne povezuje. Zajete so iz najrazličnejšega sveta, iz predvojnega časa, narodnoosvobodilnega boja, iz časa povojne graditve, iz letoviščar-skega življenja ob morju in so torej motivno kar se da različne. Zato pa je skupen vsem tem novelam pisateljev pogled na svet in njega življenje, pa tudi stilno je zbirka izredno enovita. Franeoise Arnoul, »žepna Venera« francoskega filma, je ena izmed glavnih igralk v filmu »Parižanke«. Film ima nevšečnosti s cenzuro tudi v Franciji V svoji spremni besedi h knjigi je Jaro Dolar napisal, da so Gradišnikove novele »dobro napisane«, da je v njih izredno skrben jezik, slog pripovedi pa spominja na velike pripovednike. Novele odlikuje tudi jasna in izdelana zgradba, tako da napetost pripovedovanja skladno raste in se konča v nekem umirjenem koncu. To pa seveda nikakor ne pomeni, da so novele brez dramatičnih e-lementov. Toda dramatika Gradišnikovih novel ni v zunanjem dogajanju, temveč v njegovih ljudeh. V ljudeh, ki se puntajo zoper življenje, ki so polni idej in načrtov, ki pa vendar svojih idej ne uresničijo, ker se izkaže, da je bilo življenje vendarle močnejše od njih. Kljub temu pa se te novele vendarle le redko razpnejo v pravo tragiko, morda zato, ker je po Gradišniku življenje vendarle neka prizanesljiv* sila, ki ljudi ne drobi in melje, a le zmaguje nad njimi. Pri branju Gradišnikovih novel, pravi v spremni besedi Dolar, se bralec ne more znebiti vtisa, da ima avtor že dolgo razvojno pot za seboj. Zato so te njegove najnovejie novele izraz zrelega, mirnega pisateljevega pogleda na svet. To branje pa bo bralcem ugajalo, čeprav sicer novele pri širokem krogu bralcev morda ne bodo imele pravega odziva. Seveda je po mnenju drugih težko soditi o knjigi. Zato bodo tudi1 bralci sami izrekli o njej končno besedo. Toda nedvomno bodo našli v novelah marsikaj tistega pravega užitka, ki si ga žele od lepd, pa tudi dobre knjige. SJ. Ru: KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zanimivo ___^ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) \ Ce boste negoto-J vi in boste pre-'T J več razmišljali, boste zgubili lepe priložnosti, ta-to v srčnih, kakor tudi v poslovnih zadevah, V poklicnem delu vas čakajo še napori in naloge, ki se jih boste skoraj prestrašili. Pogumno naprej! ^ BIK (od 21. 5.) za- sreča-J nje, a brez posle- « 'y dic. O svojih do- X—godivščinah ne govorite z nobenim, sicer bi strupeni jeziki t,o izkoristili. Glede poklicnega dela boste morali rešiti nujno zadevo. Pazite na svoje zdravje. Obisk in pismo. ___ VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) ' <® \ Paziti morate, da L j ne bi zaradi osab- , ^Jl J nosti pokvarili X_____S odnose z drago o- sebo. Bodite u-videvni in napravite vi prvi korak. Ne bom vam žal. V poklicnem delu vas čaka nova naloga. Dosegli boste uspeh in osebno zadoščenje ter priznanje. Nepričakovan obisk. „_RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Vaša intuicija ^ J j vam bo pomagala v srčnih zadevah ''___/ in boste spreme- nili svoj prvotni načrt. Neka oseba bo spet dokazala, kako vas ima rada. Uspeh v poklicnem delu. Intimno zadoščenje in zadovoljstvo. Darilo in pismo. DROBIŽ IZ CESTNEGA ZAKONA Vefjaven od 11. do 17. marca 1962 __^ ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) A V srčnih zadevah J se bodo razmere Tj J ta teden izbolj-X šale, čeprav niso izključeni malenkostni spori z drago osebo. Nič hudega, saj se bo vse uredilo. Izredne priložnosti v poklicnem delu. Odkrili boste zanimive stvari in nekdo vam bo zaupal svoje tajnosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Možnost malen-[ I J kostnih sporov v A J družini. Bodite potrpežljivi in bo. ste dosegli svoj namen ter priznanje. V srčnih zadevah nobene spremembe. V poklicnem delu vse v redu. Svojih načrtov ne odkrivajte nobenemu. Vest, ki jo pričakujete, bo prišla, ____ RAK (od 23. «• do 22. 7.) V srčnih zadevah ) vam zvezde ta 1 < 1 J teden ne bodo V / naklonjene. Verjetno bo prišlo do spora z drago osebo. Grenke ure in razočaranje vas še čakajo, a vse mine. Privoščite si malo počitka. Pismo in obisk znancev Presenečenje. L E V (Od 23. S “X. 7. do 22. 8.) (* m. \ Uspeh v ljube-JMK j zenskih zadevah, ” v J če ne boste vrgli y puške v koruzo. Sreča vam bo naklonjena tudi v poslovnih zadevah. V poklicnem delu malo zmešnjave in negotovosti. Ne spuščajte se v nove podvige in opustite neki svoj načrt. Službeno potovanje. ____ DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) A/ \ Lepa priložnost, 'Kfr 1 da dokažete dragi > J osebi svojo ljube-x^_/ zen. Nevoščljivi jeziki se bodo zaman trudili, da bi vas spravili v slabo luč. Nadaljujte po svoji potij V poklicnem delu boste naleteli na male težave. Svoje zamisli ne boste še mogli uresničiti. /—v. TEHTNICA (od r • \ 23. 9. do 23. 10.) ^4, l Draga oseba vam I bo sicer odpusti-v ll / la, toda v bodoče v^ morate biti bolj uvidevni in vljudni, sicer bi prišlo do hudega spora. V poklicnem delu morate biti bolj odločni in vztrajni. Lahko tvegate, ker so vam zvezde naklonjene. Pismo. AZE dovolz j VT DRV. ZA VRAG KOUKO 01 REŠITEV KRIŽANKE ST. I VODORAVNO. 1. bor, 4. Labin, 6. par, 7. sen, 9. bob, 10. žar, 12. tobak 14. Matej, 16. tele, 17. ono, 19. Aden, 21. rok, 22. gobelin, 25. kal, 27. um, 28. da, 29. ol, 30. Ra, 31. maj, 33. bariton, 36. dež, 37. jeza, 39. igo, 40. epik, 42. želod, 44. večer, 46. lov, 47. tat, 48. noč, 50. vek, 51. javor, 53. sel. NAVPIČNO: 1. Bar, 2. ob, 3. ris, 4. Laba, 5. Neža, 6. pobeg, 8. 1Satan, 9. bol, 11. red, 12. tek, 13. Kobarid, 14. Molotov, 15. jek, 16. Tomaj, 18. ne, 20. narek, 21. rum, 23. oda, 24. ilo, 26. laž, )2. jež, 33. balon, 34, Ig, 35. nečak, 36. dir, 38. zel, 41. pet, 43. ovoj, 45. eter, 49. čas, 50. vol, 52. ve. Tako prihranimo in smo skupaj TODA KAMJtN 3E BIL REKEL sem DA NISI DOVOL3 J ^PAMETEN).__S POISKAL BOM WlN KAZ ZDA3,TEP--' T VjtEK 7 URE SO ( MAND^E^A iKNiTi Oprostite! Stopili ste mi na obleko Boštjaniek - fini mehaniek POTEM QRE tl STO LAHKO. TODA TA TE BO DOHITEL. ALI Ml SUS.OA Mi \ tJ\ko* . / LAHKO BI G(A 3/4 M e/c 7I0Ž Križanke in druge zanke la dobro voljo FILA TELI J A k 8 9 m « n ■ ■ 1} p/ 31 35- m */ m m h k} 51 1 l 3 JO \h PflmorsIcnSevnilc 11. marca 1962 liC«; mm le 1 ..- l^kfty|pliKpgfei^^ m = p s sl = T* ~Ji>\^y;#/ Slovo od pusta ■i V.V.V.- Iz repentaborske občine TEDEN Gospodarska problematika je tudi v minulem tednu bila v ospredju dogajanja na Tržaškem in nobenih konkretnih znakov ni, da bi krči, v katerih se zvija tržaško gospodarstvo, v doglednem času prenehali ali pa se vsaj omilili in dovolili bolniku — Trstu, da bi nekoliko laže zadihal. Na «pristaniški fronti* je hitka še vedno v teku in se je v zadnjih dneh tedna celo zaostrila. Tržaški Pristaniški delavci stavkajo doslej že skoraj 850 ur, toda njihove upravičene zahteve za olajšanje napornega dela in za izboljšanje ti z ustnimi in povrhu še vpijočega v puščavi. V sredo bi se po posredovanju generalnega komisarja si* cp- ^0^^ Začeti pogajalec! predstavniki dela / in koristniki pristanišča. toda do njih praktično sploh ni prišlo, ker se Predstavniki delavcev nikakor niso mogli zadovoljiti z ustnimi in povrhu še skrajno nekonkretnimi odgovori koristnikov pristanišča. Delegacija FILP-CGIL je zaradi tega razgovore zapustila, naslednii dan pa so pristaniščniki zaradi nezadovoljivega pismenega odgovora koristnikov, ki so ga naknadno prejeli, sprejeli sklep o stavki za nedoločen čas in tako zaostrili svojo borbo. Prav tako se nadaljuje tudi borba delavcev ladie-dejni^ke industriie. V četrtek so stavkali 48 ur, rui-hovi predstavniki so se Podali na prefekturo, županstvo in pokrajino, v petek pa so imeli javno zborovanje na Trgu Garibaldi. tO članska delegacija lad-•ledelcev iz Trsta in Tržiča ®e ,ie udeležila tudi vsedržavnega zborovanja lad-ledelcev v Rimu, kateremu Je prisostvovalo 680 delegatov iz vseh italijanskih P^stamških mest. Globok cd me v je v tržaških pospodarskih krog*h Povzročila vest, ki jo je Potrdil župan na ponedeljki fceji občinskega sveta, da namerava zavarovalna driska ras premestiti del svojih uradov iz našega | nemoglih in dvorano športnega društva «Ginnastica». Dalje so te prispevke dajali avtomobilskemu klubu, trgovinski zbornici, neki koloniji v Gradežu in jezuitskemu redu za gradnjo njihovega sedeža «Stel-la Mattutina*. Še dve resoluciji sta predložila KD in PSDI. Prva zagovarja pravilno zbiranje prostovoljnih prispevkov, za dograditev Doma onemoglih in civilne bolnišnice. Druga pa zahteva moralizacijo proste cone, izvolitev predsednika trgovinske zbornice in nad zorštvo nad izdelovanjem jestvin. Obe resoluciii sta bili snreieti z glasovi večinskih strank. Socialistično resolucijo, v kateri se zahteva sološ-na preiskava o delovaniu proste cone, snrememba kadrov v trgovinski zbornici in se obenem izreka nezaupnica nreišnjemu občinskemu odboru, na so podprli še komunisti. V livarni SAFOG so bile volitve notranie komisi je. Za listo FIOM je glasovalo 267 delavcev, CISL 148, CISNAL 74, UJL ni predložila svoie liste, v notranji komisiji bo imela FIOM 3, CISL 2. CISNAL pa enega odbornika. V Tržiču so otvorili podjetje za demoliranie ladij. Razprostira se na 20.000 kv. m in trenutno zaposlule 40 delavcev. Ko bodo obrat razširili, bo v njem zaposlenih okoli 100 delavcev. V Sovodnjah so imeli letni občni zbor živinorejcev, ki imaio zavarovane 203 glave goveje živine. V primerjavi s stanjem nred *' leti je sedaj v občini 40 glav živine manj. V zadnjem času so se prefektura in druge oblasti zanimale za razmere v re-pentaborski občini. Očitno je, da so za ta poizvedovanja dale povod ovadbe lju- štenim delavcem, domačinom, prikrajšali zaslužek. Skrajni čas je, da vsi občani take ljudi spoznajo 'n vred- jih sodijo po njihovi nosti in dejanjih. di, ki niso naklonjeni sedanji občinski upravi, zlasti pa županu. Prefektura se je zanimala, če je res, da je ob- __i i___ Spomin na dr. Justka Pertota čina oddala občinski kamnolom podjetju Cipriani po ceni, ki naj bi bila prenizka To so gole klevete. Dejstvo je, da je prav sedanja občinska uprava po-omenje- V Boljuncu so ta uspešno spustili v vesolje višala zakupnino < mu podjetju na 250.000 lir letno. Podjetje ne izkorišča neposredno kamnoloma, pač pa ga je dalo v podnajem domači kamnoseški zadrugi, ki zaposluje 12 domačinov. Tudi o tej zadevi je prefektura, kakor tudi druge oblasti, delala rreiska-vo, češ da domačini preveč zaslužijo, ker da je zakupnina prenizka. Predvsem si moramo biti na jasnem, da je višino zakupnine določil občinski svet in da so višje oblasti ta sklep občinskega sveta tudi odobrile. Spričo tega je vsako drugačno tolmače-hje golo natolcevanje na račun občinske uprave, zla sti župana, obenem pa zlonamerno zavajanje poštenih občanov. Glede zaslužka članov o-menjene zadruge ni treba izgubljati dosti besed, saj Včeraj 10. 3. 1962 ob 2. pri popoldne poteče devet let odkar je umrl v Zagrebu naš nepozabni rojak, ki mi je o-stal v častitljivem spominu, zaradi njegovega človečanskega delovanja med naSim revnim delavskim ljudstvom. Ko sem prišel po treh letih vojaške službe v Barkovlje, 5. oktobra 1901, sem našel doma svojega bolnega očeta: imel je raka na želodcu. Na «viljos božično, 24. decembra, ko sem prišel z dela domov, je bil oče tako slab, da sem šel takoj iskat dr. Justka Pertota v mesto, in je bil že ob 18, uri zvečer pri «*■» M ID JA VAS mojem očetu, čeprav je bilo de- Pravkar se dosti razpravlja o jusarskem zemljišču pod že-leznico, 'za katerega se zanima štivanska papirnica. Zadeva zanima nas in občino in pomeni kaj več kot navad, na kupo-prodajna pogodba Sicer bomo o tej stvari še poročali. Medvejci redijo dosti in razmeroma največ živine (celo do 12 glav). Dnevno oddaio n. krog 230 1 mleka. Cena domn prodanega mleka je 45 lir. a potrošnik ga kljub temu pla-Seno Veliko število ljudi se je v Boljuncu poslovilo od letošnjega pusta a -€?•-j domačini najbolje vedo, ka-do grenak je kruh v kamnolomih. V kamnolomih morajo delati krepke roke, ljudje ki se žrtvujejo in se ne bojijo žuljev. Zaradi tega so zadrugarji že ob sami ustanovitvi zadruge poskrbeli, da bodo v njihovi sredi samo pridni delavci, ne pa «zadrugarji», ki bi hoteli živeti na račun drugih žuljev. Samo po sebi je umejno, da pridni delavci tudi lahko Prav poleti pa bi i dobro zaslužijo. In vendar m ‘-'rtnikj jz me, se najdejo ljudje, ki so jim ias lepi na- nevoščljivi ter celo skušajo * nahujskati oblasti, da bi po- litiijtiiniiiifintiiiiiiiininii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiHi,luni,ninii,,|„mi,mi gropada ča najmanj po 70 lir. stane od 1700 do 2000 q. "> dva^kil* računamo, da 100 kg sena o- vasi ' krog 40 1 mleka, tedaj je ral; asf je za delavce nesprejemljiv Stavkovni boj tržaških pristaniških delavcev se nadaljuje. Včeraj so sicer ob 8. uri pričeli ponovno z delom, Iti pa so ga zapustili ob 17. uri in bo stavka trajala vso nedeljo. Predstavniki sindikata, stavkovnega odbora in pristaniških družb so včeraj prejeli pojasnila trgovinske zbornice, ki pa niso zadovoljiva. Poleg tega je minister za trgovinsko mornarico poslal telegram, kjer obljublja posredovanje. _____________________ Že dopoldne ob 10. uri je ravnatelj za delo pristaniškega poveljstva izročil predstavnikom sindikata pristaniških delavcev podroben odgovor, ki ga je v imenu koristnikov sestavila tržaška trgovinska zbornica in kateremu je priložen tudi podroben odgovor glede vseh spornih tarifnih in ostalih vprašanj. Sindikat pristaniških delavcev je ta odgovor včeraj okvirno že proučil in ugotovil, da ,ie nezadovoljiv ter da ne nudi osnove za pričetek pogajanj, saj so mnenja, da glede osnovnih vprašanj ne predvideva ničesar bistveno novega. Že v petek pa je prišlo v Rimu do razgovora med ministrom za trgovinsko mornarico Maerellijem in vsedržavnim tajnikom FTLP-CGIL Briz-zonijem ter vsedržavnim tajnikom CGFL poslancem Santi-jem. Sindikalna predstavnika sta ministru obrazložila nekatera pereča sindikalna vprašanja snlošnega značaja in zlasti glede avtonomije dela v pristaniščih. Nato pa so obširno govorili o ostrem sporu, do katerega je prišlo v pristaniščih v Trstu in Savo-ni, kjer traia sindikalna akcija že dalj časa Minister je prevzel obveznost, da se bo za sindikalni spor v Trstu osebno zanimal in da bo celotno vprašanje podrobno proučil. Omenil je tudi možnost, da pride do pogajanj med predstavniki de. lavcev in koristniki v Rimu na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico. Minister pa n: omenil sindikalnega pre- mirja, niti niso o tem govorili sindikalni predstavniki. Včeraj popoldne je predstavnikom delavcev prečital ravnatelj oddelka za delo pristaniškega poveljstva telegram ministra za trgovinsko mornarico, kjer minister delavce obvešča. da bo prevzel celotno zadevo v svoje roke. Istočasno pa tudi pravi, da bo potrebno nekaj dni odloga, ker je sedaj zadržan s parlamentarnimi obveznostmi ter da bo celotno vprašanje proučil kasneje. V tej zvezi minister predlaga, da 'pride do »sindikalnega premirja« in torej do prekinitve stavkovnega boja. Predstavniki sindikata so pozdravili omenjeno ministrovo pobudo in pričakujejo, da bo posredovanje takojšnje in učinkovito, saj so vedno pripravljeni na stvarna pogaja-nja. Vendar pa ne morejo pristati na ((sindikalno premir-■ je«, ker jih vežejo sklepi skuoščine in ker gre za trdo borbo, ki je ni mogoče preki. . njati brez stvarnih perspektiv za uspešna pogajanja. stva in načelnik oddelka za tisk in propagando, o temi • Socialisti in nova vlada*. ----«»--- Zborovanje KPI Tržaška avtonomna federacija KPI priredi v torek 13. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. MadonAina 19 javno zborovanje na temo: • Trst, preizkusni kamen za vlado levega centra*. Govoril bo poslanec Vittorio Vidali, ki bo orisal zahteve in akcijo tržaških komunistov za mir, avtonomijo Trsta v okviru dežele, okrepitev industrijskih »odjetij IRI in pristanišča *er za pravično rešitev sedanjih delovnih sporov. Zborovanju bo predsedoval tajnik federacije prof. Paolo Šema. Ob tej priliki je izdata federacija tuJl letak, ki pravi, da se bodo tržaški komunisti borili, da pride do resničnega p-eobrata vi-dne politike do Trsta, da se zaustavi propadanje mesta >r da se pripravi načrt gospodarskega razvoja. Vse to pa pomeni politiko miru in dobrih odnosov z vsemi državami, da pridobi Trst ponovno funkcijo mednarodnega pristanišča; ustanovitev dežele; okrepitev pristanišča in zaščito narodnostnih pravic Slovencev. ----«»--- Umestitev upravnega sveta pokr. turistične ustanove Jutri ob 11.30 bodo v »rdeči dvorani« trgovinske zbornice umestili novi upravni svet pokrajinske turistične u-stanove, ki je bil imenovan z odlokom ministra Folchija 7. februarja. V upravnem svetu je tudi repentaborski župan Josip Bizjak, ki je prvi Slovenec, imenovan v vodstvo te ustanove. Upravni svet bo umestil podtajnik za turizem in prireditve poslanec Lombardi. V njem je 22 članov. V skladu z zakoni bo ta najvišji organ turizma v naši pokrajini že na prvi seji izvolil izvršni svet, sestavljen iz še- stih članov in predsednika. V turističnih krogih željno pričakujejo obisk podtajnika, ker je pokrajinska turistična ustanova pripravila obširen program raznih pobud, ki se tičejo tudi temeljnih vprašanj, katera se lahko rešijo le s pomočjo osrednjih vladnih organov. ----«»---- * Župan dr. Franzil se je vrnil iz Rima, kjer se je udeležil sestanka, ki ga je sklical urad Krščanske demokracije za krajevne ustanove in dežele s posebnim statutom. Dr. Fran. zil, ki je na sestanku spregovoril, je zatrdil, da si je treba zamisliti ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina kot obliko enotne organizacije krajevnih ustanov. Proslava 8. marca v kinu «Alabarda» Govorili bosta Nadja Pahor in poslanka Lina Merlin Zveza demokratičnih žena prireja tudi ob letošnjem »Mednarodnem prazniku žena n, ki se vsako leto praznuje 8. marca, vrsto zborovanj, posvečenih temu prazniku. Glavna proslava v Trstu bo danes 11. marca ob 10.30 v kinu »Alabarda« na Trgu Stare mitnice, na kateri bo v slovenščini govorila Nadja Pahorjeva, v italijanščini pa poslanka Lina Merlin o temi »Svoboda, enakost in kultura za ženo v sodobni družbi«. ----« M-- V torek bo seja pokrajinskega sveta V torek se bo pokrajinski svet ponovno sestal na seji. Predvsem se bo začela raz- prava o proračunu za leto 1962, o katerem je na zadnji seji poročal predsednik dr. Delise. Med novimi točkami dnevnega reda je tudi sklep o opremi paviljona za opazovanje in zdravljenje umobol-nih žensk v umobolnici pri Sv. Ivanu. Giulio Viozzi ni novo ime tudi v opernem svetu, čeprav se je sicer komponist že davno prej kot z operno glasbo uveljavil na drugih področjih skladateljstva. Vendar je bilo te v letih 1953 in 1954, ko se je lotil komponiranja operne glasbe. Skoraj iz nekake previdnosti se je držal krajših stvari. Najprej je nastala po noveli E. A. Poeja opera v enem dejanju «Alla-mistakeo*, ki je prišla l. 1954 na oder v Bergamu v tamkajšnjem Gledališču novosti. Uspeh tega njegovega dela je demantiral domnevo, da današnji čas ni naklonjen take vrste novostim, saj je Viozzi-jeva opera šla iz Bergama v Trst in nato v mnoga italijanska mesta. Prekoračila je tudi mejo in uprizorili so jo v Švici, Nemčiji in v Jugoslaviji, kjer je v gledališču v Osijeku doživela kdove koliko predstav. Približno v istem mn ■iiiinniMiii 1111111111111111111111111II milil iruminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiniiiiiuiiiiliiliiiiHililiiliiiiMMiifliiiiiiHiil Še nekaj podatkov iz pokrajinskega proračuna za I. 1962 Skoraj milijardo in pol Ur za skrbstveno dejavnost pokrajine Večina od tega zneska je namenjena za umobolnico pri Sv. Ivanu - Povečana skrb za nezakonske otroke Pomemben kulturni dogodek v gledališču Verdi Krstna uprizoritev opere «Poganski kamen»G.Viozzija Na tiskovni konferenci o proračunu pokrajine je predsednik dr. Delise poudaril, da gre 67 odstotkov vseh rednih dohodkov za plače osebju. Iz proračuna samega to ni razvidno, ker so izdatki v njem porazdeljeni po raznih odsekih in vejah uprave, ki vsebujejo torej tudi izdatke za osebje. Ce torej upoštevamo izdatke po posameznih panogah, ugotovimo, da znašajo največ za skrbstvo raznih vrst in dobrodelnost, kar je poleg cest glavna naloga pokrajine. Pisali smo že, da znašajo izdatki za javna dela, pri čemer nosijo glavni delež ceste, okrog 664 milijonov. Izdatki za skrbstveno dejavnost znašajo 1 milijardo 425 milijonov in 762 tisoč lir, kar pomeni skoraj polovico proračuna, če odštejemo gibanje kapitala, ki je le bolj formalna postavka proračuna. Od teh 1425 milijonov pa jih gre največ za skrb za urno-bolne, in sicer kar 1164. Za samo umobolnico pri Sv. Ivanu je predviden izdatek 1.074 milijonov, za plačilo oskrbnine umobolnih, ki so v umobolnicah izven pokrajine 83 milijonov 600 000, za posebno oskrbo 6 milijonov, za prispevek patronatu za nevropsihič- ne bolnike 1 milijon. Kar se tiče umobolnice, je v teku tudi mnogo del za njeno izboljšanje in obnavljanje. Obnovitveni načrt se tiče predvsem gradnje dveh novih paviljonov za opazovanje in zdravljenje umobolnih ter dveh manjših paviljonov za umobolne, ki bolehajo tudi za Ibc. Y okrilju umobolnice sta tudi dva paviljona za stare kronične bolnike, ki ju bodo tudi obnovili. Paviljon za moške so že skoraj obnovili, paviljon za ženske pa bodo začeli obnavljati v kratkem. Za te bolnike pa skrbi pokrajina na račun občine; V umobolnici bodo zgradili tudi novo kuhinjo, centralo za ogrevanje in naprave za upepeljevanje odpadkov. K temu je treba dodati dela za modernizacijo pralnice, za preureditev ogrevalnih naprav v samih paviljonih ter druga notranja dela, za kar so zaprosili za 70 milijonov lir v okviru ((gospodarskega načrta« vladnega komisariata. Končno pripravljajo tudi načrte za prenovitev vseh starih paviljonov, ki so bili zgrajeni že pred 50 Jeti in terjajo zato obnovitvena dela. Navadna oskrbnina stane v umobolnici 1.600 lir na dan, ........... Nezadovoljiv italijansko-jugoslovanski dogovor Težave pri prevozu s Kamioni v okviru obmejnega prometa Slovensko gospodarsko združenje pripravlja pobudo, da se prepreči zastoj v blagovni izmenjavi in škoda prevoznim podjetjem Sklenjen sporazum za uradnike CRDA Pogajanja za rešitev /spora med ravnateljstvom CKDA ter tehniškimi in upravnimi uradniki in delovodji, ki so se začela pred približno mesecem dni, so se zaključila včeraj v Rimu po tridnevnih razgovorih. Sindikalna organizacija CiSL sporoča, da določa sporazum 800 poviškov plače za zas uge od 5 0 '0 lir naprej mesečno; mesečni dodatek za tehniške in pisarniške pripomočke v višini 1000 Ur za upravne uradnike in 1.200 lir za tehniške od 1. januarja 1962 dalje; obveznost, da se uredi v teku štirih mesecev ocena nalog, ki jih opravljajo uradniki, kar bo prineslo določene gmotne ugodnosti od 1. januarja letos dalje; izenačenje plač delavcev in pomožnih urad-nikov, ki so postali uradniki; posojila po 150.000, 120.000 in 80.000 lir uradnikom v Tržiču ustiezno s kategorijo. Za iste kategorije uradnikov v Trstu pa bodo znašala posojila 60.000, 45.COO in 35.000 lir. Ta posojila bodo uradniki lahko vračali v 24 obrokih od junija dalje. Posojilo dobe lahko tudi delavci, ki zaprosijo zanje, toda manjše vsote kot uradniki. Sporazum so sklenili CISL. UIL in Delavska zbornica iz Trsta, medtem ko se FIOM ni udeležila pogajanj, ---«»--- Odložena sindikalna debata Danes dopoldne bi morala biti v kinu «Massimo» javna debata med FIOM-CGIL in sindikatom kovinarjev Delavske zbornice. Debata je preložena, ker se iz Rima še ni vrnil tajnik Delavske zbornice Fabricci, ki bi moral na debati govoriti. ---«»--- Zborovanje PSI Danes ob 10.30 bo v kinu • Grattacielo* zborovanje tržaške federacije PSI. Na zborovanju bo govoril poslanec Lucianu De Pascalis, član vod Pred dnevi smo že poročali o resnih težavah, do katerih prihaja pri prevozu blaga s tovornimi avtomobili med Italijo in Jugoslavijo in še zlasti do težav, do katerih prihaja v okviru obmejnega prometa, V zvezi s temi vprašanji smo se obrnili na Slovensko gospodarsko združenje, ki je potrdilo točnost omenjenih vesti. V praksi namreč prihaja do tega, da so izčrpana dovoljenja za prevoz blaga čez mejo že 15. do 20. v mesecu, s čimer se seveda povzročajo resne težave pri razvoju redne trgovinske izmenjave in kar povzroča stvarno škodo podjetjem, ki se ukvarjajo s prevozom blaga zlasti na obmejnem področju. Slovensko gospodarsko zdru. ženje je lani 11. decembra poslalo izčrpne predloge zainteresiranim pred začetkom ita-lijansko-jugoslovanške konference o teh vprašanjih, ki je bila nekaj kasneje v Saraje-vu. Združenje je v bistvu predlagalo liberalizacijo prometa s tovornimi avtomobili, v podrejeni vrsti pa vsaj občutno povečanje števila dovoljenj in razne izboljšave pri upravnem postopku. Sedanja praksa pa kaže, da se položaj ni izboljšal, tem-več celo zaostril in da torej rezultati konference niso bili zadovoljivi. Zato se Slovensko gospodarsko združenje že nekaj časa ukvarja z omenjenim vpraša, njem in pripravlja konkretne pobude, da bo v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi podjetji iz Trsta in Gorice prispevalo k rešitvi celotnega vprašanja. ----«»--- Davčni seznami na vpogled Tržaško županstvo sporoča, da je od 11. t. m. za dvajset dni na oglasni deski v palači ,v Ul. Malcanton št. 3 v pritličju občinstvu na vpogled sklep občinskega odbora z dne 6. marca 1962 št. 448 s šestimi priloženimi seznami davkoplačevalcev po abecednem redu, ki so jim določili spre-memES pri naslednjih davkih za leto 1962: družinskem davku, davkih na nepremičnine, licence, stroje za ekspresno kavo, pse, zasedbo javnega prostoru ter pri taksi za odnašanje smeti. Poleg sklepa in omenjenih seznamov si prizadeti lahko ogledajo tudi davčne sezname iz leta 1961. -------------»»---- Kolo med tračnice: poltovornik v tovornik Včeraj okoli poldneva sta se 25-letni Giuseppe Divo iz Skedenjske ulice 73 in 27-letni Josip čotar iz Ul. Giar-dini v Skednju peljala s trikolesnim poltovornikom po Sprehajališču sv. Andreja. Vozilo je upravljal Divo. En nesreči je sprednje kolo polto- vornika zašlo v tramvajsko tračnico, zaradi česar je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je treščilo v neki tovornik. Pri nesreči sta se oba mladeniča več ali manj pobila. Z avtom RK so ju takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Diva so zdravniki sprejeli na opazovalni oddelek zaradi raznih poškodb na več delih telesa. Ozdravel bo v dobrem tednu. Cotar pa se je k sreči pobil le nekoliko po nogi ter so mu v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. * Zaradi bolezni si je včeraj vzela življenje 73-letna Er-minia Colausich por. Barovi-na iz Ul. Cigotti 2, ki se je v kuhinji zastrupila s plinom. Okrog 16. ure so njeno truplo pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. v bolnišnici starih kroničnih bolnikov pa 1.250 lir, k čemur je treba dodati še 100 lir, ki služijo za plačilo stroškov, ki jih je imela pokrajina za obnovitev paviljonov. V nevrološkem sanatoriju, ki je tudi v sklopu umobolnice, pa so zvišali oskrbni dan od 3.000 na 3.400 lir. Zato predvideva proračun, da bo imela pokrajina od oskrbnin v umobolnici, bolnišnici za kronične in sanatoriju za živčne bolezni 699 milijonov dohodka. Druga važna naloga pokrajine je skrb za nezakonsko deco. Za to izda 168 milijonov in 346 tisoč lir, in sicer; za nepriznane nezakonske otroke 21.320.000 lir, za nezakonske olroke, ki jih matere priznajo za svoje 136.138.000 lir itd. Za umsko nerazvite otroke izda pokrajina nad 71 milijonov lir, za slepce 4 milijone in pol, za gluhoneme pa šest milijonov in pol. Vsi ti izdatki spadajo pod postavko skrbstva. Za zdravstvo izda pokrajina 194 milijonov lir, od katerih odpade na izdatke za de--lovanje pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso nad 63 milijonov in na prispevek pokrajinskemu protitu-berkuloznemu konzorciju nad 46 milijonov. Za šolstvo gre 155 milijonov, za splošne izdatke pa 361 milijonov. S tem smo navedli vse glavne postavke izdatkov pokrajine, ki tijdi kažejo na glavno področje njenega delovanja, ----«»---- Podrl je slepca in ušel z motorjem Neki brezvestni motorist je predvčerajšnjim povozil v Skednju ubogega slepca ter nato zbežal ne da bi nudil pomoč svoji žrtvi. Cestnega gusarja niso do sedaj še izsledili. 55-letni slepec Karlo Ukmar iz Skedenjske ulice 114 je predvčerajšnjim okoli 20,30 šel po omenjeni ulici proti domu. Ko je bil že skoraj doma, je nenadoma trčil vanj od zadaj neki motorist. Ukmar je padel na cestišče ter se hudo pobil. Ker se mu je čez noč zdrav, stveno stanje poslabšalo, je včeraj nekai čez 10. uro poklical avto RK. Zdravniki so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice s pridržano prognozo. ----«»--- Zaradi vinjenosti je zavozil v morje mopedist Janez Filis iz Kampolina pri Portorožu. Nezgoda, ki se je pripetila v Piranu, je imela nenavadno srečen konec — voznik in vo- easu pa je Viozzi prejel tudi nagrado «/talia 1954» za radiofonsko opero «Be(a stena*. L. 1957 je doživela v Trstu krstno izvedbo enodejanka *Nočna operacija». Tudi to delo je šlo po svetu, med drugim tudi v Ameriko. Sedaj pa se je Viozzi opogumil ter najavil novo, celovečerno opero «Poganski kamen», ki je včeraj zvečer doživela svojo krstno izvedbo. Radovednost občinstva navadno velja že samemu naslovu. (In zlasti pri prevajanju včasih skoraj nismo gotovi, uh je res to kar originalni naslov na prvi videz pomeni, u-li se v naslovu skriva kaj drugega.) To pot gre res za «poganski kamen*: nekje blizu Ogleja v Furlaniji se nahaja tak star kamen, ki ga prebivalci še v prejšnjem stoletju skoraj častijo, kot je to napisano v eni izmed nemških «Furlanskih legend» Otta von Leitgeba. In župnik čuti za dolžnost, da v ljudeh zatre -vero* v ta kamen. Ko se je Viozzi odločil za von Leitgebovo novelo, je dejanje svoje opere postavil v našo bližino, v Furlanijo. Libreto je namreč napisal sam, pri čemer pa je imel zanesljivo svetovalko v svoji ženi, ki je Furlanka. Komponist je deloma upošteval lokalizacijo svojega dela in je to tudi glasbeno izrazil, saj je v svoje delo vpletel tudi furlanske pesmi. V operi je župnik don Mat-teo preprost človek. Sele o-bisk višjega duhovnika iz Gorice, ki se bolj z znanstvenega stališča zanima za •poganski kamen*, zbudi v njem zavest, da je treba kaj napraviti proti temu kamnu. Trudi se, da bi z naukom prepričal preproste in učene o ničevosti praznoverja, pa ga nihče mnogo ne posluša. Potem se sam napoti h kamnu, da bi čezenj naslikal križ. Tu gu zmotijo razne osebe. Iz skrivališča opazuje, kako na poganski kamen položi cvetje mlada nevesta, potem pride Danes v Miljah pustni sprevod Organizacijski odbor IX. miljskega karnevala sporoča, da je tržaška kvestura izdala dovoljenje za pustni sprevod v nedeljo, 11. marca. Sprevod alegoričnih vo. zov in mask se bo začel ob 14.30 po določenih miljskih ulicah. Razdeljevanje nagrad bo približno ob 17. uri na Trgu Marconi. njegova postrežnica, ki spusti novec v neko luknjo starega kamna, in končno pride mimo še zdrovnik, edini izobraženi človek v vasi, ki se tudi — že iz navade — dotakne kamna. Don Matteo potem zboli in v vročici vidi poganski kamen, ki se mu prikaže v orjaški velikosti. Ko se zbudi, vzame še ves vročičen kramp in svetilko ter odide h kamnu s trdnim namenom, da ga podere. Koplje in skuša kamen omajati, kar mu deloma že uspe, ko se nenadoma ob kamnu zgrudi. Ljudje ga najdejo in odnesejo v župnišče. Neka žena pa spet spusti novec v kamen in se pri tem prekriža. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki se bomo k delu Viozzi ja in včerajšnji izvedbi opere Se povrnili. Treba pa je da že tu napišemo, da je nova opera tržaškega skladatelja doživela pri občinstvu izreden uspeh. Poleg izvajalcev je bil avtor že takoj po prvem dejanju deležen velikega aplavza, posebno pa še na koncu predstave. Za uspeh predstave pa imajo veliko zaslugo tudi izvajalci, predvsem nosilec glavne vloge Giuseppe Taddei. V PADRICAH št. 10, od 13. do 15. ure in na OPČINAH, Proseška ulica št. 16, od 9. do 11- in od 17. do 19. ure ZDRAVNIK Dr. POLDINI sprejema vsak dan zavarovance INAM — Tel. 21-673 Včeraj je praznovala svoj 75. rojstni dan gospa Josipina Konič, Otroci, vnuki in ostali sorodniki ji iskreno čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih let. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. 0M©fifl Planinsko-smuCarsk) izlet SPDT v Kranjsko (oro SPDT priredi dvodnevni smu-čarsko-planinski izlet v Kranjsko goro, kot izhodišie za Vršič in Tamar, v nedeljo dne 18. In 19. marca t.l. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I iiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiifiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiii Iz tržaških sodnih dvoran Zaradi pretepa v taksiju štirje na zatožni klopi 5000 lir globe priči, ki ni prišla na razpravo, ki so jo morali odložili Pod predsedstvom dr. Bo-schinija se je začela včeraj obravnava proti 4 osebam, ki so obtožene, da so sodelovale pri nekem pretepu. Tri izmed njih so bile tudi obtožene, da so prizadejale telesne poškodbe četrtemu obtožencu. Sodniki so odložili proces na 22. t. m., ker je bila odsotna neka priča. Na zatožni klopi sedijo: 31-letni Ignazio Di Lernia iz Ul. delle Docce 5-1, 30-letni Bruno Lestoni iz Ul. Luzzatto 4, 43-letni Lionello Dri iz Ul. Palestrina 3 ter 29-letni Gui-do Germani iz Ul. Grimani 5. Kot se naši čitatelji gotovo prav dobro spominjajo, pripadata prva dva obtoženca tihotapski skupini, kateri sta lani sodila kazensko in prizivno sodišče v zvezi s tihotapstvom s cigaretami na grljan-ski obali. Pred kratkim pa .ie SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU bo priredilo danes 11. marca ob 17. url v Avditoriju v Trstu ponovitev detektivke Aga-the Christie «MIŠNICA» Cene: parter 300 in 200 lir; galerija 100 lir. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja TONETA SELIŠKARJA 15. 3. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa v Trstu 16.3. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani za mladino Istega dne ob 20.30 v prosvetnem društvu na Proseku 17.3. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini VERDI V torek ob 20.30 za red C v vseh prostorih druga predstava Viozzijeve opere »Poganski kamen«. Jutri zjutraj se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic. V pripravi je opera «Madame Butlerfly». TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri bo za Koncertni krožek igral Kvartet A-madeus. Program- Beethovnov Kvartet op. 132 in Schubertov Kvartet «Smrt in deklica«. Tržaško stalno gledališče gostuje v Bologni. Reprize «Tri četrtine meseca« se bodo začele v petek 16. marca ob 20.45 za red H. KINO PROSEK-KONIOVFl predvaja danes 11. t. m. ob 16. uri Metro cinema-scope barvni film: VENERA V KOŽUHU (La venere in visone) Igra ELIZABETH TAYLOR K 1 IM O Nazionale 14.30 ((Zlodejevo oko» (L’occhio del diavolo). Ingmar Bergmanov film. Prepovedano mladini. Fenice 13.30 «SenHnost» (Senih-tži). Claudia Cardinale. Prepovedano mladini, Excelsior 14.00 «bekle z zlatimi očmi« (La ragazza dagli occhi doro). Marie Laforet. Prepovedano mladini. Grattacielo 14.30 »Nekaj peče« (Qua!cosa che scotta). Technicolor. Troy Donahue, Connie Stevens. Arcobaleno 14.00 »Idol žensk« ~~ (L’idolo delle donne). Techni-color. Yerry Lewis. Supercinema 14.30 «Gerarcbi muore«. Eastmancolor. Aid® Fabrizi Franchl-lngrassia, V**, ky Ludovlsi. Alabarda 14.00 «Toplo nebeško oko« (L’occhio caldo del cle-lo). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Zadnji dan. Aurora 13.30 ((Napad sto in ene" ga« (La carica dei 101). Cristallo 14.00 ((Težko življenje« (Una vita difficile). Alberto Sordi, Lea Massari. Garibaldi 15.00 »Potovanje« (‘j viaggio). Technicolor. — V Ul Brynner. Capitol' 15.00 «Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Ra‘ Vallone, Jean Sorel. Prepovedano mladini. Impero 14 00 ((Čudovita trojka« (I magnifici tre). ltalia 14.30 ((Steza ljubimcev« — (II sentiero degli amantiL Jbhn Gavin. Massimo 13.45 »Mongoli«. Technicolor. Jack Palance, Anita Ekberg. Moderno 14.30 «Exodus» Technicolor, Paul Newmann, Eva Ma" rie Šaint, Sal Mineo. Zadnji dan. Astoria 14.30 »Vsi nori na PallJ' bi» (Tutt) pazzi in coperta)-Pat Boone, Astra 15.00 »Tatari«. Vittorio Veneto 14.15 «Pugni Pu’ pe e marinai«. Tognazzl in Vi*-neilo. Ideale 14 00 «Robin Hood Cnje grofije« (Robin Hcod de'la Contea Nera). Technicolor- " Kay Ficher. Marconi 14.00 «Zlodej ob štirih« Gl diavolo alle 4). Technicolor. Frank Sinatra. Abbazia 14.30 «Vs! nori na Pa' lubi« (Tutti pazzi in roperta)-Technicolor Pat Boone. Odeon 14,00 «Heraklejevo maščevanje« (La vendetta di Erco-le). Technicolor. žilo sta ostala nepoškodovana, kasacijsko sodišče razveljavilo ........................... HOJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 10. marca 1962 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO: 84-letna Llbera Ro-saro por. Perissini, 65-letnl Fran-cesco Valori, 77-letna Ivanka Grk vd. Moser, 58-letni Luigi Rasmi-ni, 56-letni Aldo Giaretton, 54-letna Maria Toffoli por. Alle-gretto, 86-letna Natalla Dorligo vd. Vrani, 95-letna Angela Zot-tl, 67-letna Anna Maraspin vd. Niero, 84-letni Luigi Petrigna, 81-letni Luigi Coludrovich, 82-letna Antonia Mahne vd. Furlani, 58-letni Glacomo Speck, 82-letnl Biagio Antonini, 8t-letna Giovanna Puntar por. Mahnig, 80-letna Antonia Mauro vd. Tos-sutti. OKLICI: elektromehanik Franco Bertocchl in-frizerka Maria Depase, slikar Francesco Savi m gospodinja Corinna Cassetti, mesar Adriano Negro in prodajalka Claudia Torelli, draguljar Ful-vio Gallo in gospodinja Annama-ria De Meo, uradnik Luigi Go-mezel in uradnica Mariella Ramam, strugar-mehanik Franco Mervich in prodajalka Gemma Casseler, delavec Bruno Paolet-tl in gospodinja Rarfaela Calva-nese, elektromehanik Luciano Valdemarin ,in tkalka Lucia Delise, pristarilščnik Bruno Majcan in delavka Antonia Smaltlno, delavec Miloš Bogdanovič in delavka Dobrila Džinovič, uradnik Giampaolo Helter In gospodinja Maria Luisa Zanon, uradnik Giannl Orti in delavka Germa- na Bernardls, kemik dr. Sa-lva-tore Pinto in učiteljica dr. Ma-risa Dalena, prodajalec Elvio U-sai in gospodinja Franca Furlan, delavec Ancide Macuglla ln delavka Alma Bončina, mehanik Cosimo Lamberti In gospodinja Iolanda Solerl, mesar Tulilo Braico in prodajalka Soma Pangerc, karabinjer Vito Colucci In gospodinja Rosa Pentassuglia, u-radnik Salvatore Fodaro in gospodinja Iolanda Bldone, delavec Germano Detla Vedova in Franca Piombo, mizar Guido Medeot in gospodinja Giovanna Kapora-lin, kovač-mehanik Bruno Cibic In strojepiska Leonarda Zamolo, upokojenec Ferrucclo Depetri in gospodinja Elisabetta Ravalico, Inštalater Umberto Leone-Lionet-ti in gospodinja Loredana Nistl-cP, slaščičar Giovanni Frag-iaco-mo in uradnica Silva Voltolina, karabinjer Mario Zanetti in tkal- ZA VAŠO POKOKO. «F0T0GRAFIA» EGON Trst, Ul. Uriani 2 (Barriera) Tei. 93-295 ka Dina Tonon, Bruno Schaerer m Lucilla Guretti, karabinjer Domenico Rosiello in gospodinja Imperatrice Nobile, železničar Vito Berlingerio In gospodinja Assu-nta Schepis, kolar Serglo Su-plina In dekoraterka Francesca Ive, tehnik Alfredo Vahčič in gospodinja Anna Sedmak, pravni zastopnik dr. Romano Riosa in pravnica dr, Vincenza Flora, uradnik Bruno Rocchlni in uradnica Maria Orazia Presca, pismonoša Vittorio Arena in gospodinja Nertna Tassone, mehanik Claudio Gabassi -l-n delavka Lucia Vascotto, kovač-mehanik Luciano Fontanot in gospodinja Ne-rina Dellosto, uradnik Mario Mengonl In študentka Loredana Loschi, trgovski predstavnik Antonio Amarante in gospodinja Maria Silil, uradnik Cesare Ca-scioli in delavka Gianna Cerni-vani, ladijski graditelj Mario Trolan in uradnica Armida Zu-dettlch, dninar Marino Zancola in gospodinja Maria Pia Sabadin, mehanik Franco Pessot in Maria Jacono. ---»»^--- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. dellTstrla 7; de Lelteuburg, Trg S. Giovanni 5; A| Due Mori, Trg Umtf, 4; Preridlnl, Trg Tiziano Vecelllo 24 LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Godina, Čampo S. Giaco-mo 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. papo, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz); Ai Due Mori, Trg Unlti 4; dr. Rosetti, Ulica Combi 19; dr. Signori, Trg Ospe dale 8; Tamaro-Nerl, Ul. Dante št. 7. ii n LOTERIJA BARI 54 68 2.4 87 19 CAGLIARI 66 41 32 38 42 FLORENCA 14 80 12 15 36 GENOVA 70 8 75 9 87 MILAN 85 14 68 70 42 NEAPELJ 71 34 68 88 73 PALERMO 49 44 65 40 31 RIM 58 42 36 34 60 TURIN 20 61 60 46 10 BENETKE 37 63 86 55 87 ENALOTTO X 2 1 2 2 2 XXI XXX Tri dvanajstice dobijo Po 6 milijonov 530.000 lir, 789 89 enajstič po 165.000 lir in desetic PO 18.600 lir. __AVTOPKKVOZ___ Rihard (lunja Trst, Strada rtei f nun št. 289 Tel 35-379 TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE razsodbo prizivnega sedišča ter ukazalo, naj vse obsojence izpustijo na svooodo ter izročijo sodne akte javnemu tožilcu, ki naj uvede nov kazenski postopek. Tretji obtoženec, Lionello Dri, je tudi znan zi sodnih kronik. Lani so mu namreč sodili porotniki zaradi umora mesarja Rsi-mondija. Do dogodka; ki ie vse le štiri osebe pripeljal pred kazenske sodnike, je prišlo 21. maja 1960. V zgodnjih jutranjih urah omenjenega dne je 41-letni Caric Ban iz Ul. Pa-gliericci 6 zapustil nočni lokal Trocadero v Ul. Sv. Frančiška ter odšel na ulico, kjer ga je že čakal taksi ki ga je malo prej poklical po telefonu. V istem trenutku kot Ban, je pri drugih vratih taksija vstopil tudi Di Lernia. Takoj za njim je prišla na u-lico tudi ostala trojica, ki sedi sedaj na zatožni kl( pi. Kaj se je potem zgodilo, se ni moglo točno ugotoviti, ker so izjave obtožencev v popolnem protislovju. Zdi se na vsak način, da je Germani pozval Di Lernio, naj izstopi iz avta. Ker pa ga ta ni hotel poslušati, je prišlo do splošnega pretepa. Okoli i. ure zjutraj j- neka policijska patrulja sreča’a na Trgu Sant >rio taksi, s katerim se je peljal Germani. Ta Je prosil policiste za pomoč, ker so ga ueice osebe hudo preteple. AgenL so iaicoi pregledali okoiioo ter našli Di Lernio in Lestonua. Naslednjega dne je Germani srečal Drija v nekem baru ter ga prosil, naj pride pričat na policijo, da sta ga Di Lernia in Lestoni pretepla. Zgodilo pa se je, da so polic jsxi organi ugotovili tudi določeno Drijevo krivdo. Zato so krat-komalo prijavili vse štiri sodnim oblastim zaradi pretepa, a Di Lernio, Lestonija in Drija tudi zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel Germani. Na včerajšnji razpravi je Dri venomer trdil, da sploh ni posegel v pretep. Sodniki so odložili razpravo, ker je bil ddsoten Carlo Ban, katerega so zato kaznovali s 5000 lirami denarne kazni. Predsednik Boschuu, tožiiec Ballarini, zapisnikai Sanit.ite, obramba: Presti Vinc-igueria Borgna in Morgera. nsnii«i(s!teaifll»i 1'ciiporno društvo Dijasaa Matica v Trstu ima odborovo sejo v ponedeljek 12. marca t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. Prosvetno drušivo t Skeonju j vabi na predavanje Maria Ma gajne o temi: Potovanje po Španiji. 'rl bo v ponedeljek 12. 3 1962 ob 20. uri na sedežu društva, Via di Servola 124.-I. Predavatelj bo svoja izvajanja ilustriral s slikami jz te dežele. liTSffl (SSl!»fli PRI MAGA7ZINU FELICE Trst, Ul Carducrl 41 DOBITE- žen ske mo*ke in utruske dežne Pia Sče bunde, hlače, topiče in sraj ce natbolfših vrst m znamk po nalolžlib cenah. VESPAGBNZIA Trst. Ulica S Francesco 44, tel 28-940, takojš nja Izročuev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kolesom in VESPE 125 in 150 z dvoprostornim sedežem Na obroke in brez predplačila Velika izbira SCOTEH (n MOTO rabljene z izrednimi pogoji pla-čevan.ta PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi tl (Barriera), neka) korakov od avtobusne po staje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic Id perila za dame, gospode in otroke Po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem lezlku! Proti izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 Ur vrednosti prejmete darilom KUPIM dobro ohranjen — do 40 tisoč prevoženih km Fiat 1100 — «Famlliare» v gotovini, Benedikt Stane. Zabnica 43, Kranj. MEHANIČNEGA VAJENCA išče delavnica Ul. Pordenone št. 20. ODDAM 2 SOBI za urad v centru mesta. Telefonirati na štev. 23-936 od 13. do 15. ure. KAMNOSEŠKO delavnico obdano z zemljiščem dam v najem. Nabrežina št. 68. VAJENCA-VAJENKO išče kro-jačnica Premru V., Ul. Ginnasti-ca 35-1. Kino MUtHolii« predvaja, dsnes 11. t. m z začetkom ob 17. uri barvni film: . , c«* t «NEIZPR0SM DV0B0J» (Duello implacabile) Igrajo’ Sara Montiei, Jor-ge Mistral, Maurice Rome,t German Cobos in Amerieo Nazzari Namesto cveuja na grob Slave Žerjal darujeta Franjo »* Milica Valenčič 2000 lir za DiJU' ško Matico. V počastitev spomina in n*' mesto cvetja na grob strine- 1 rojakinje Marije Magdalene č»r-gič, ki je umrla v Mariboru čoe 27. februarja, daruje družina Ut-gič iz Fadrič št. 35 1000 lir za Dijaško Malico. V počast.iev spomina in ni' mesto cveija na grob pok. Zdenka Colje darujejo prijatelji ški Matici; Felix Mikulus aU ’ Karlo Rogelja 500, Robert 500, Bruno Trampuš 5C), Makovec 500, Viktor Ščuka Franc Paušič 500, Marčelo SleiJJ 500, Josip Mezgec '500, Uernis Birsa 500, Stanko Kaučič 5W> Franc Kukanja 500, Jakob ° stinčič 200 in L. J. 500 lir, V počastitev spomina svoje 11 be pok. sestre Mimi Posega VT Pinterič daruje Pepi Posega v ’ Crasso 2000 lir za Dijaško Mal co. _ V počastitev spomina drageg očeta Ivana Manja Micbelpžz'l ob obletnici smrti, daruje V3 ' 10 Micheluzzi 2000 lir za DU”* Matico. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki se udeležili pogreba nase« dragega očea Franca Šušmelja Posebna zahvala dafovali'^ cvetja ter vsem onim, ki s° (iij kakršen koli način počas njegov spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA SUSMEL Z A ti VA L A Ob prebridiki izgubi ljubljenega moža in očeta FRANCA MARUŠIČA se prisrčno zahvaljujemo zdravniku dr. Ludviku Lozeju, Rozaliji Kos in Stanku Guliču, ki so mu nesebično nudili pomoč v težki bolezni. Prisrčna hvala tudi Zvezi borcev in Zvezi vojaških vojnih invalidov iz Sežane, ki so mu pripravili poslednji sprevod in pokop, godbi in pevskemu zboru iz Divače za pretresljive žalostinke, vsem govornikom za njihove tople besede slovesa, Zvezi borcev iz Štanjela, Socialistični zvezi delovnega ljudstva iz Sežane, odboru za proslavo bazoviških žrtev iz Trsta, Zvezi nekdanjih političnih preganjancev, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga na zadnji poti pospremili in vsem, ki so pokojniku na kakršen koli način pomagali in z nami sočustvovali. Globoko žalujoči: žena OLGA, družine MARUŠIČ iz Milj i" Postojne. FABJAN iz Kobdilja in KUŽNIK iz Zagorja ob Savi KobdilJ. 11.8.1961, PrlmorsTcT 'dnevnik 7 — 11. marca 1962 Juhe na predvaja danes 11. t m. z začetkom ob 15. uri SUSAN HAYWARD JOHN GAVIN STEZA LJUBIMCEV (11 sentlero degli amanti) i Ipilflli VfRA MILES V^fžtS mmotA iciHtaai. . «ms miuer. tiMNOae 0*ifhn lxotl' CNAttKMMS • VIRGINIA mn PODJETJE liniversaitecnica ***** **!*«:>* ^'-1 J’. **»*« * * i .vO»y. •»'- 0*m . wa' ^ V» c*;.. 0-^7 Universaitecnica ***********tJ - torio Garibaldi st. 4 \ *?••***** 5F BI ž Kor— Nedelja, J|. muren l»«2 Radio Trst A 8.30: Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni mo- tivi; 11,30: Oddaja za najmlaj-še: «Rdeča kapica«; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednik Mitja Volčič; 13.30: Nadaljevanje Glasbe po željah; 14.15; Napoved časa, poročila In vremensko poročilo: nato Sedem dni v svetu; 14.45: Vokalni kvartet »Fantje na vasi*; 15.00; Ansambel «Tambu-ritza«; 15.20: Saksofonist Ger-ry Mrultlgan; 15.40: Portret v miniaturi: Claiudio Villa; 16.00: Popoldanski koncert; 17]00: Za smeh in dobro voljo; nato Plesna čajanka; 18.30; Obisk v naši diskoteki; 19.30: Operetna glasba; 20.00: Šport; 20.30: Toots Mondello ln Valentino Liberace z orkestrom Jackie Gleason In George Liberace; 21.00: iz romunske folklore; 21.30; Koncert Trio Veronek — Rlsto Savin: Trio v g-moiu; 22.00; Nedelja v športu; 22.10: Plešite z nami; 23.00: Glasba iz davnih časov. 7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: «B1 canipanon«. Koper 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: z vedro pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00; Naša reportaža; 9.15; Zabavni zvoki; 9.45- Poj« Dinah Sho-re; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00; Popotovanja; 11.30: Nedeljski koncert; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12 50: Glasba po željah, drug! del; 13.30: Sosedni kraji |n ljudje; 14.00: Glasba Po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.15; Pojo «Fantje na vasi«; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00; Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbeni intermezzo; 19.30; Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program ni album; 21.00: Srečanje z An-tontetto SteLla; 22.05: Ted-n aktualnosti v svetu; 22.35: Pianist Friedrich VVuehrer; 23.30: Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 9.30: Gran gala; 10.45: Dva tekmeca; 13.00: Pesmi izpred 30 let; 13.40: Glasbeno-revljskt pro- gram; 14.05: Naši pevci; 15.00; Plošče tedna; 15.30- Voznost državnih cest; 15.35: Album pesmi; 16.00: Oddaja za avtomobiliste; 17.00: Glasba in Šport; 18.30: Plešite z nami; dnevnik-20.30; Varietejski program; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športna nedelja. Igra; 18.12: Lhotka Katinski: Sedem bagatel; 18.22: Zabavni Intermezzo; 18.30; Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05: Zabavna glasba: 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45- Zabavni zvoki; 21.00: Koncert treh umetnikov; 22.15: Orkestri in solisti; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 12.00: Otvoritev kmetijske razstave v Veroni; 16.00; Prenos športnega dogodka; 17.30; Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45; Registriran športni dogodek; 19.35: Ugankarsko potovanje; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05; Zardi: «Jakobinc!», prva epizoda; 22.35: Koncert; 23.10: Šport in vesti DRUGI KANAL 21.10: Lov na številko; 21.40; sprehod iz Gorice v Novo Gorico ali obral no, mora napraviti v eno smer po 5 km. Isto velja tudi za prehod na solkanski ali na šempeterski cesti, da o prehodu pri Mirnu zaradi še večje oddaljenosti sploh ne govorimo. Tudi prehod na Rafutu ne odgovarja, ker so od tam slabe zveze proti Novi Gorici, To so dejstva, ki so znana vsem, tudi merodajnim organom, ki urejujejo obmejni promet. Vsi so si edini v tem, da bi bilo treba odpreti nov mejni prehod, ki bi povezal obe mestni središči. Z obeh strani se strinjajo tudi v tem, da bi bil tak prehod najbolj primeren na koncu Gabrijelove ulice, ker bi.Gorico po najbližji poti povezal z Novo Gorico in tudi a tamkajšnjo železniško postajo. Vendar pa kljub načelnemu soglasju do sedaj še vedno ni prišlo do končne odločitve v takem smislu, V zadnjih dveh letih se je mestno središče v Novi Gorici že toliko izoblikovalo, da nudi lahko nedeljskim izletnikom z naše strani marsikaj, česar prej ni bilo. Nov hotel, restavracija in- kavarna, trgovine vseh vrst, Jepi sprehodi prpli Kronj^erku, itd. Pa tu- zal za nespretnega tata, ker j* nekaj dni nato sam prišel v policijske mreže. Zglasij se je namreč v loterijski igralnici v Ul. Mazzini, kjer je slučaj n,-.nesel, da je bil prisoten stražnik, ki ga je takoj aretiral. Leteča policija In mestni stražniki so včeraj zjutraj polovil; vse berače. Ugotovili so, da jih je bilo kar devet, ki so od hiše do hiše hodili prosjačit miloščino. Dva sta bila iz Gorice, šest iz goriške in videmske pokrajine, eden pa iz jugoslovanskega obmejnega pasu, in sicer bila je to ne-9a priletna ženska iz Grgarja. Razen dveh Goričanov, so * iigonskim listom vse poslal; v njihovo bivališče. Mehanični vajenec, 18-Ietni Gualliero Ussai iz Ul. Mame-!i 8, je prejšnji večer prijavil policiji tatvino svojega motocikla »Motom 48». Policijska patrulja e takoj šla na kraj ta;vine, kjer je pri poizvedovanju našla osebo, ki je videla. kako je neki mladenič odpeljal motocikel z dvorišča. Ugotovila je. da je ta 14-!etni P. G. iz novega naselja v Kra-šk, ulici pn Standrežu, ki je kot prodajalec zaposlen v neki trgovini. Mladoletnik je takoj priznal tatvino, obenem pa je policiji povedal, da je v dveh mesecih ukradel kar 60 koles in motociklov. Z njimi se je iz mesta pripeljal do svojega bivališča, kjer jih -e zapustil. Na vprašanje zasliševalea, zakaj je u-ktadel prevozna sredstva, je mladoletni tatič odgovoril: »Pot do mojega bivališča je precej dolga in nimam denarja. niti vozila, da bi se hitro vrnil domov.* Policija njegovih utemeljitev ni upoštevala, ampak ga je prijavila sodišču za mladoletnike, ki ga bo ob- di za Jugoslovane, ki priha- , Sodilo za prekrške zakona in jajo z vlakom, bi bila na tem ! ga po vsej verjetnosti poslalo mestu najkrajša pot v Gorico, še v poboljševalnico iiiuinnnnninminiiuniiinnnniiniiuinnnniniiunmmlnl|l|lim,||l„„„„ll,.„„..Ml.()HW) ROJSTVA, SMRTI IN POROKE inja Rita Trevisan, tekstilni Od 4. do 10. marca se je v delavec Umberto Franz in tek- ///. program 16.15: Radijska drama Ri- charda Heya «Clov-el<, ki ni znal plavati*; 17.00: Na programu Couperln in Vachon; — —... 17.40: Mala pesniška antologi- T* dnevnik; 22.00; Registriran Ja; 17.55: Bela Bartok: Kvartet J J" štev. 7; 18.30; Gledališki pregled; 19.00: Rossinijeve skladne; 19.15: V biblioteki; 19.45: Krajevne finance v Italiji; 20.00: Vsakovečerni koncert: 21.30: Piper-Britten: «11 giro di vite*. Slovenija 6.00: Jutranji pozdrav; 6.30: Napotki za turiste; 6.35: Vedri zvoki, 7.30: Radijski koledar; 8.00: Mladinska Igra; 8.40: Vesele pesmi za otroke; 8.55: Medigra z orkestrom Les Bax-ter; 9.05: Z glasbo v novi teden; 9.45: «Tovarlš, pojdi domov*; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30: Koncertna matineja; 11.30: Nedeljska reportaža; = HITRA POPRAVILA ! TV APARATOV ^TREVISAN Trgovina: Trst, Ul. S. Ni- z=± colb 21 — Tel. 24-018 — Delavnica: Ul. delle Mi-lizie 3 — Tel. 76-726 športni dogodek in športne vesti. Ponedeljek, 12. marca 1962. 8.30, 14.00 In 15.30 TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45; Nikoli ni prepozno; 19.15: Osebnost; 20.05: Šport- 20.30- TV dnevnik; 21.05; Bela knjiga, štev. 10; 22.05: Znanost in u-metnost; 22.35: Jazzovski program; 23.10: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Alan Mlevtlle: »Si- mon in Lavra* (dvodejanka), v odmoru Dnevnik. Jug. tele vili ja Beograd 10.00: Oddaja za kmetovalce. Ljubljana 10.30: Bobri — TV tlim. Beograd j 11.00: Prenos športnega dogodiva. Ljubljana 17.00: V nedeljo | popoldne — zaključna oddaja. , Beograd 17.10: Magnetoskopski posnetki športnega dogodka. Italija 18.45: Prenos športnega dogodka — komentar v slovenščini. J RT 20 00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Kariera Niko-dima Dižme — poljski film Beograd 22.15: Posneotkt rokometne tekme za pokal evrop-skih prvakov. 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Antologija pesmi; 11.45: Rodi- Ponedeljek, 12. marca 1962. Zagreb 18.00: Veter — serij-sk,| film; IB.30: Znanost in teh- 11.50: Kitara In mandoline; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; ------m.j„ .------, ------ ----- 13.15: Zabavna glasba; 13.30: —-i <,i,«iivh m ten- teljski krožek; 12.20: Glasbeni Za našo vas; H 00: Sdovenske niha; 19 00; Pregled. J RT 20.00 album; 13.30: Mali klub; 14.30: narodne; 14.15: lNaš| poslušalci Dnevnik. Beograd 20 20- Te Interpretacije Claudie Muzlo; čestitajo; 15.1«; Trikrat pet: 15.30; Z našimi pevci v komičnih operah: tfi.00: Humo- reska tedna; 16 20: Ob radijskem sprejemniku; 17.05: Sturm: Komorna sonata za violino in klavir; 17.15: Hadijska 15.30: Poje Marino Barreto: 15 45: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični koncert; 19 00: Američani v zgodovini; Helen Keller; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Glasbe- denski športni pregled. Zagret 20.35: I. Semjonov: Medved -opera v enem dejanju. Ljubija na 21.35: Ukradeni otroci -dokumentarna oddaja. Heograo 21.35: Planet Zemlja — film JRT 22 00: TV dnevnik II. goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 20 oseb,' porok je bilo 13, oklicev pa 7. ROJSTVA: Maria Pisani, Giuseppe Di Cecco, Stefano Fur'.tn, Cinzia Sinigoi, Luca Pizzin, Antonella Piromalli, Daniela Dusizza, Paola Vo-grich, Marco Dal Pont, Marle-na Isaia, Manuela Sari, Marina Ceppellot, Rita Pellizzon, Massimo Chizzolini, Michele Feola, Simonetta Centazzo, Or-nella Pippa, Mirtam Simčič, Nicola Bressan, Lorena Fra-scarolol Paola Fornasaro, Ma-riadolores Cabas. SMRTI: tri in pol meseca star Nevio Perisutti, upokojenka 63-letna Vjttoria Sterpin, 69-letni Francesco Obljubek, zidar 89-letni Vittorio Colus-si, eno uro stara Maria Pisani, gospodinja 86-letna Maria Ciuk, 871etna Maria Cae-nazzo, vd. Pergolis, 89-letna Maria Padovan, vd. Olivo, gospodinja 56-letna Giovanna Berghinz, por. Kožuh, upokojenec 76-letnt Giuseppe Er-nesto Verzegnassi, upokojenec 75-letni Giovanni Mara, upokojenka 65-letna Erminia Col-lenz, vd. Vončina, 86-letna Antonia Viitori, vd. Legissa, poprej vd. Suligoi, upokojenec 48-letni Ermanno Martelossi, gospodinja 76-letna Maria Albertini, por. Malfatti, 78-let-na Assunta Tel, gospodinja 70-letna Maria Zoglia, vd. Gor-tan, 74-letni Ruggero Bottaz, 15 mesecev star Paolo Padovan, upokojenec 78-letni Luigi Gagliussi. POROKE: častnik ..»1. vojske Carlo Soranzo in nezadostne kredite, čez streho, ki zamaka, cez Podn®eu-ki mu od njega otroci bolehajo, čez spletke avstrijskih j. tov, če*, nerazumevanje, ki ga kažejo predstojnik* v L'na. gradu in Splitu. Skratka: vse je bilo težavno, nopcpolno, robe in vse je nudilo vzrok za pritožbe in tarnanje »Hej0 Daville je posebno tožil ministrstvu, zakaj mu ne P0SMjj0. zanesljivega človeka, poklicnega uradnika, tak-jga, ki zna tur* (Nadaljevan.« sledi' UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODKU7.NIUA GOHIUA: Ullca S. Pellico 1-1*. Tel 33 82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA st. 20 - Tel št 37-338 - NAHOCNIN A: mesečna 650 ur - Vnaprej: ** letna 1800 lir polletna 3500 Ur, celoletna «400 lir — FLRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 dm. polletno 9HU din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: A1)1T, DZS.LJU „ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: U*ene oglasov: Z e vsak mm v širini eneaa stolpca: trgovski 80. finančno-upravm 120, osmrtnice 100 Ur. — Mati oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upr Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ^—'