GLAS LETO XXIII. ŠT. 12 (1074) / TRST, GORICA ČETRTEK, 29. MARCA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Ambrož Kodelja Vstal je in živi pomin mi poroma na dogodek, ki sem ga doživel pred desetletji. Bil je lep spom- ladanski dan, takšen, kot so navadno po Veliki noči. Ko sva se poslavljala, mi je po- klonila Križanega, ki ga je sama izoblikovala v glini. Bil je zavit v navaden časopisni papir. Skromno se mi je približala in rekla: “Oh, to, to pa naj bo za vas. Je Križani brez križa. Križ ste vi, saj ste duhovnik, upam, da vas ljudje in življenje križajo? Koga pa danes življenje ne križa in kako malo je Cirenejcev, ki svoj križ nosijo z Božjo ljubeznijo … Po- stavite ga na steno tako visoko, da ga boste lahko poljubili, ko vam bo težko …” Mogoče je še kaj dodala, ne vem, vem samo to, da me je ta dogodek iznenadil in mi je ostal v spominu … Velika težava ni verovati, da je obstajal Jezus, da je trpel in vstal. Mnogo večja težava pri sodobnem človeku je verovati, da je ta člo- vek Bog, ki je prišel med nas. Veliko je ljudi, ki Jezusa ljubijo, vendar pa vanj ne verujejo. Vera sodobnega kristjana mora biti razsve- tljena in sposobna svoje preizkušnje ponesti skozi ogenj kritik. Naša vera danes mora vzdržati viharje, bodisi duhovne, pa tudi so- cialne. Nobenega znamenja ni, da je danes vera na slabšem, kot je bila v času, ki je bil pred nami. Vedno se je bilo in bo treba za vero tudi potruditi, včasih kar krepko … Moja in tvoja vera je v verovanju, da Bog tudi danes ustvarja, to pomeni, da je sposoben poklicati v bivanje to ali ono stvar tam, kjer ni bilo ničesar, pa tudi popolnoma prenoviti to, kar se je postaralo in umrlo. Vera pomeni tudi verovati, da Bog rešuje, to je, da ostajajo brezupni položaji, če gledamo po človeško. Edinole Božja moč je sposobna osvoboditi človeka iz takega položaja. Bog v takšnem primeru sklene zavezo, ki je v tem, da tiste, katere hoče, uvede v stanje deležno- sti pri lastnih Božjih dobrinah. Zakrament te zaveze je bilo v Stari zavezi velikonočno jagnje, v Novi zavezi pa “kri nove zaveze”, ki se je v vsej svoji polnosti razodela v veliko- nočnem jutru. S strahom si zastavljamo vprašanje: “Kako obhajajo Veliko noč vsi, ki z nami živijo”? Hudo bi bilo, če bi bilo našemu človeku Je- zusovo vstajenje samo “colomba in čokolad- ni pirh”. Jezusovo vstajenje se ne dogaja samo na Ve- liko noč. To vstajenje se dogaja vsak dan, ko iz našega potrošniškega življenja zavestno prehajamo v Božji objem. Veliko je takšnih trenutkov podzavestno v našem življenju. Navadno jih spregledamo. Bistvo Jezusovega oznanjevanja in vstajenja je: Bog vsakega človeka ceni! To je naša ALELUJA! Doživite jo! S www.noviglas.eu Peter Paul Rubens, Vstajenje Vesele velikonočne praznike! Po velikonočnih praznikih izidemo v četrtek, 12. aprila. Uredništvo bo zaprto do vključno srede, 4. aprila 2018. Uvodnik Svet okrog nas29. marca 20182 Povejmo na glas retekli teden je bil za evropsko državljansko po- budo Minority SafePack zares izreden. Nabiranje podpi- sov se je močno dvignilo, tako da je do torka, 27. marca 2018, bilo zbranih 979.790 podpisov, kar pomeni, da jih manjka dobrih 20 tisoč. In če ta podatek združimo z drugo dobro novico o do- seženem kvorumu s strani Hrvaške in Bolgarije, potem je že skoraj gotovo, da bo evropska državljanska pobuda uspela. Obeta se torej izredna zmaga na- rodnih in jezikovnih manjšin, ki živijo v sklopu Evropske unije. To je tudi dokaz, da lahko veliko na- redimo, če so med manjšinami medsebojna pomoč, podpora in aktivno sodelovanje. Moč jezi- kovnih in narodnih manjšin v Evropi je v slogi, saj na tak način lahko predstavljajo resno in su- vereno politično silo, ki jo bodo morale odslej še kako upoštevati vse evropske institucije, v prvi vrsti Evropska komisija in Evrop- ski parlament. Do konca evropske državljanske pobude Minority SafePack man- jka še teden dni in prav v tem sklepnem delu se vse več ustanov opredeljuje zanj. To se dogaja tu- di pri nas, kjer je prejšnji teden zasedal goriški občinski svet in obravnaval dnevni red o Minori- P ty SafePack, ki ga je predstavilaobčinska svetnica SSk MarilkaKoršič. Dnevni red je doživel večinsko podporo, tako da je mo- goče podpisati tudi v uradih občine Gorica. Na ravni EU beležimo zadovol- jstvo, ki ga je izrekel predsednik manjšinske krovne organizacije FUEN Lorant Vincze. V tiskov- nem sporočilu je potrdil pre- pričanje, da bo morala EU odslej upoštevati narodne in jezikovne manjšine kot subjekt, ki predsta- vlja bogato evropsko dediščino. Dodal je tudi, da je pri nabiranju podpisov še najbolj zaslužna Madžarska, ki je do prejšnjega petka zagotovila več kot 400.000 podpisov oziroma do- brih 40 % podpore. Čeprav milijon podpi- sov še ni bil dosežen in se nabirka nadaljuje do polnoči 2. aprila, je v četrtek, 22. marca, na odprtju evropskega urada organizacije FUEN v Bruslju vlada- lo optimistično razpoloženje. Predsednik Vincze je bil zadovol- jen, ker je bila evropska državljanska pobuda Minority SafePack tudi priložnost, da se je več manjšinskih organizacij pri- bližalo FUEN-u. To je še en dokaz o potrebi po sodelovanju in soli- darnosti med jezikovnimi in na- rodnimi skupnostmi. Prvi mož FUEN je tudi izrabil priložnost, da se je zahvalil madžarskim predstavnikom v romunskem parlamentu in predsedniku Hu- aj smo verujoči ali ne, nobenega dvoma ne more biti, da je vstajen- je največji možni blagor, ki sploh lahko obstaja. Kaj more bi- ti več od zmage nad smrtjo? Da torej ne umremo, ker še naprej živimo. Večjega daru od tega ni, nobena druga stvar ne more od- praviti tesnobe pred tukajšnjim koncem, če bi bil ta dokončen in za vselej zapečaten. In če bi iskali besedo za ta dar in druge darove, ki jih je sicer človek de- ležen, bi bila ta beseda zagotovo svetloba, žareča luč svetlejša od najsvetlejšega sonca in s svojim mogočnim in vsemogočnim si- jem tudi od smrti močnejša. Za- gotovo je ta in takšna svetloba nekaj dobrega, za človeka odrešujočega, svetloba je dobro in dobro je svetloba in oba sta eno in isto, svetloba daje ime do- bremu in dobro daje ime svetlo- bi. In ta svetloba, ki se v vstajen- ju povzpne do svojega vrha in viška, vedno sije in sije povsod, želi se razširiti na vse strani tega sveta, na sever in jug, na vzhod in zahod, predvsem pa v člove- ka, v njegovo srce in v dušo, če jo ta človek le hoče sprejeti, če ji je pripravljen odpreti vrata in jo povabiti, naj vstopi. Če ji vrata odpre in jo povabi, naj vstopi, potem je svetloba srečna in pre- srečna in kar hiti s svojim daro- vanjem in darovi. Osvetli srečne poti, na katere človek lahko sto- pi, osvetli nešteto stvari, ki so jih prej še obdajale teme ali vsaj te- snobne sivine. Ponudi nam lep odnos do sočloveka in vseh lju- di, nagovarja nas, naj tudi mi de- lamo dobro, potem ko smo začutili v bližnjih in daljnih lju- deh brate in sestre, bitja, kot smo mi sami, z isto usodo, istimi sti- skami in hrepenenjem po sreči. Svetloba nas usmerja v misel, da je edina res srečna sreča skupna sreča vseh in ne samo mene in ne samo tebe, ne samo nas in ne samo vas, ampak vseh in vedno skupaj, skupaj. Nikoli brez misli na drugega, nikoli stran od dru- gih, ločeno od drugih, nikoli sam zase in le zase, nikoli, nikoli. Kajti svetloba vstajenja, kamor koli že sije, vedno in povsod gra- di, kar pomeni, da daje in daje in venomer daje in v tem je bi- stvo njenega bitja in zato ji je ime svetloba in ni tema. Se daje, daje življenje svojega sija vsako- mur in pričakuje, da bo potem vsak dajal drugim, dajal luč in bo odpravljeno vsako uničenje, ki je drugo ime za rušilno temo. In tako bomo končno zares vzljubili naravo in je več ne uničevali in toliko bolj bomo vzljubili človeka in odpravili uničenje, se pravi spore, mržnje, sovraštvo, maščevalnost, vojne, ubijanje. Odpravili dopuščanje životarjenja v revščini revnih in prezrtih, odpravili dopuščanje odklanjanja tujcev brez strehe nad glavo, odpravili dopuščanje razkola znotraj lastnega naroda, odpravili vztrajanje na spopa- danju narodov in držav za prvo mesto, za biti nad drugimi in jim ukazovati. Svetloba vse slabo v človeku in za človeka lahko prežge in mu da možnost, da se srečno pomiri in srečno živi z vsemi, kar je poslanstvo, za ka- terega je bil rojen in ki ga je v svojo škodo tolikokrat načrtno in vse prevečkrat zatajil. Janez Povše N ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, vesele velikonočne praznike. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vošči vesele velikonočne praznike cerkvenim pevcem, pevovodjem, organistom in vsem ljubiteljem zborovskega petja DRUŠTVO ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele velikonočne praznike! norju Kelemenu, ki vodi madžar- sko stranko UDMR v Romuniji. Oni imajo namreč največ zaslug, da je bila Romunija prva država, ki je dosegla predvideni kvorum. Predsednik Kelemen pa je pou- daril, da jezikovne in narodne skupnosti, ki živijo v nekdanjih komunističnih državah, morajo uživati tako zaščito, kot je uvelja- vljena na Južnem Tirolskem in temelji na subsidiarnosti, deželni avtonomiji ter pravicah skupno- sti. Na odprtju evropskega urada FUEN so nastopili tudi evropski poslanci med temi Pal Csaky (Slovaška) in Herbert Dorfmann (Južna Tirolska). Pozdrav je pri- nesel Yves Kreins, predstavnik nemške skupnosti v Belgiji (Ostbelgien), ki je izrazil veselje, da lahko nudijo prostor tako po- membni organizaciji, ki se trudi za uveljavitev pravic za jezikovne in narodne manjšine v sklopu Evropske unije. V aktivno zbiranje podpisov za Minority SafePack so se od lan- skega aprila vključile tudi narod- ne in jezikovne skupnosti v Italiji. Slovenci v FJK lahko podpišemo na spletu (https: //ec. europa. eu/citizens-initiative/32/pu- blic/#/) ali na papirnatih obraz- cih, ki so na voljo na sedežih slo- venskih organizacij, v Tržaškem knjižnem središču in v goriški Katoliški knjigarni. Ne zamudi- mo te enkratne priložnosti in podpišimo pred 3. aprilom! JČ Na spletni strani www. minoritiy-safepack. eu na sedežih SSO in SKGZ v Trstu, Gorici in Čedadu; na sedežih slovenskih primarnih ustanov; v Kulturnem domu v Trstu; v Kulturnem domu in Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; v Tržaškem knjižnem središču v Trstu; v Katoliški knjigarni v Gorici; v uradih občine Sovodnje ob Soči; v uradih občine Gorica Kje lahko podpišemo za Minority SafePack: Osem držav že doseglo predvideni kvorum Minority SafePack, obeta se uspeh! Svetloba vstajenja vedno sije Uspeh Mešanega mladinskega pevskega zbora Komelovci zlati z odliko v Zagorju! ešani mladinski pev- ski zbor Emil Komel iz Gorice je 26. marca 2018 nastopil na 26. državnem tekmovanju otroških in mla- dinskih zborov v Zagorju ob Sa- vi, kjer je osvojil zlato z odliko! Pozno popoldne so pevci pod vodstvom Davida Bandlja uspešno odpeli Monteverdijevo Cantate Domino, praizvedbo pesmi Svoboda v snu na bese- dilo Luke Paljka in v uglasbitvi Patricka Quaggiata, Prav po prstih Andreja Makorja in ljud- sko iz Gorenjih Petrovec Šürka je Tisa Mojce Prus. Prireditev, ki jo organizira Javni sklad RS za ljubiteljske dejavno- sti, je bienalna in poteka od leta 1968, zato letos obeležujejo 50 M let od prve revije. Kot piše naspletnem portalu JSKD, se bo vtreh dneh, med 26. in 28. mar- cem, na odru Delavskega doma v Zagorju zvrstilo 52 zborov (24 otroških, 20 mladinskih in 8 srednješolskih - dekliških, fan- tovskih in mešanih) oz. 2000 mladih pevcev, zapeli pa bodo 150 skladb izpod peres 57 slo- venskih in 30 tujih skladateljev. Prireditev, na kateri je od leta 1968 nastopilo že 1138 zborov, ki so jih vodili 304 zborovodje, je res polna presežnikov. Vsako drugo leto privabi v Zagorje, ki je s tem festivalom nedvomno vpisano na zborovski zemlje- vid, množico ljubiteljev ubra- nega petja, tako na oder kot tu- di v dvorano. Aktualno 29. marca 2018 3 ezuit pater Federico Lombardi je nekdanji direktor tiskovnega urada Svetega sedeža v Vatikanu in zdaj predsednik vatikanskega Ratzinger- jevega sklada. Lombardi je to pomem- bno funkcijo opravljal deset let, vse do leta 2016. Patra Lombardija, ki je bil že med obdobjem papeževanja Wojtyle zaposlen na vatikanskem tiskovnem uradu, je julija 2006 papež Benedikt XVI. izbral za naslednika nedavno pre- minulega Španca Navarro-Vallsa, ki je to funkcijo opravljal kar 22 let. Patra Lombardija smo med njegovim obi- skom v Trstu povabili na intervju, ka- terega je prijazno sprejel. Pred intervjujem je še omenil, da na Radiu Vatikan deluje tudi slo- vensko uredništvo in da tkejo odlične stike z radiom Ognjišče. Pater Lombardi, si lahko predstavljamo, da v vlogi di- rektorja vatikanskega tiskov- nega urada ni bilo enostavno služiti najprej papežu Bene- diktu XVI. in nato papežu Frančišku. Mislim, da je ravno poslanstvo vsakega, ki je opravljal tako fun- kcijo, natanko to, da ima spo- sobnost dojeti osebnost, dušev- nost in namene svetega očeta. Jaz sem globoko cenil vse tri pa- peže, katerim sem zvesto služil. Bili so oz. so zelo različne oseb- nosti. Bogu sem zelo hvaležen za tako veliko darilo, saj sem lahko delal z izrednimi oseba- mi, bodisi iz človeškega kot du- hovnega pogleda. Moja naloga je bila, da sem svetu oziroma kolegom novinarjem skušal pri- kazati njihovo bogato delovanje in sporočilnost. Med Benediktom XVI. in Frančiškom zasledimo dva zelo ra- zlična komunikacijska sloga. To, da sta različna, mi je bilo takoj ja- sno. Mislim, da je to tudi lepo, kajti, če bi bili vsi papeži enaki, bi bilo preveč dolgočasno … Raznolikost je del bogastva Cerkve in je tudi to, kar kardinali iščejo med kon- klavi. Kardinali vedno stremijo po iskanju primerne osebe, ki bo verodo- stojno znala služiti vesoljni Cerkvi in ki bi istočasno bila kos nastalim zgo- dovinskim spremembam. Res je, da so bili vsi trije različni; zlasti v prehodu med Benediktom in Frančiškom, ki je z novim slogom ob- našanja in komunikacije vpeljal veliko novosti in zanimanja med ljudi. Ali ste ostali presenečeni nad načinom komuniciranja papeža Frančiška? Moja naloga je bila predvsem ta, da sem se moral vedno prilagajati papežu. Moral sem razumeti bogastvo tega spo- ročila. Na začetku je bilo pri Frančišku veliko presenečenj in s profesionalnega vidika za tiskovnega predstavnika Va- tikana ni bilo enostavno. Nepredvide- ne okoliščine so bile na dnevnem redu. Vsekakor sem moral skušati napoveda- ti različne situacije. Dejstvo je, da vsega ne moremo predvidevati, kajti sedanji papež nastopa z določeno spontano- stjo in organizacijsko svobodo svojih dejavnosti. Ali je po vašem mnenju papež Frančišek tako priljubljen ravno za- radi spontanosti? Seveda, tudi spontanost papeža Frančiška vpliva na njegovo priljublje- nost. Ljudje ga cenijo kot osebo, ki se obnaša naravno, človeško kot preproste osebe, katerim je papež zelo blizu. Papež, tako kot vsi mi, vzame telefon in pokliče prijatelje; stanuje v skupno- sti v hiši svete Marte in ne ločeno v pa- peških stanovanjih. To je bilo za veliko ljudi zelo pozitivno sporočilo. Na svojem poklicnem novinarskem področju kateri temi ste dajali večjo pozornost? Vedno sem dajal velik pomen temi pra- vilne interpretacije in torej namenom, za katere se stvari izvajajo. Lahko ima- mo pred seboj dejstva ali besede, ki jih lahko razlagamo na različne načine, se- veda če imamo prej določene predpo- stavke. Moja vsakodnevna naloga je bi- la ta, da sem novinarjem pomagal pri pravilnem razumevanju namenov Cer- kve. Kako ste z medijskega vidika vodili odstop papeža Benedikta XVI.? To je bila zagotovo nenavadna zadeva, ker se ni zgodilo stoletja, da bi papež odstopil. Nov dogodek je vzbudil veli- ko občutij in takoj sem ugotovil, da bo to zelo pomemben trenutek z medij- skega vidika. Hkrati ponavljam, da odstopa papeža Benedikta XVI. nisem doživel kot nekaj šokantnega, kajti način, s katerim je sveti oče pojasnil in predstavil odpo- ved, je bil popolnoma legitimen in sprejemljiv. O tem je papež sicer že spregovoril pred nekaj leti v nekem in- tervjuju, tako da sem bil nekako že pri- pravljen. Kaj Vam je najbolj ostalo v spominu od treh papežev, ki ste jim služili? Karakterizacija takih oseb ni zelo eno- stavna. Priznam, da pri sv. Janezu Pavlu II., s katerim sem bil v stiku tudi med različnimi potovanji, sem zelo občudo- val njegovo avtoriteto pri nagovarjanju različnih ljudstev. Ko je na primer odšel v Slovenijo ali Hrvaško, je prepričljivo in hkrati patriarhalno nastopal kot ve- liki Oče. Spominjam se, da je hrvaškim duhov- nikom med govorom dejal: “Imate po- membno zgodovino, imate poklicno pot v družini narodov in prispevati morate v družini narodov na podlagi vaše zgodovine, vaše identitete, vaših vrednot itd”. Z veliko globino je znal vsakemu na- rodu na svetu vlivati pogum, dostojan- stvo in čut pripadnosti nekemu narodu in njegovi zgodovini. Imenoval sem ga “Maestro dei popoli” (Mojster naro- dov). Kako je bilo pri papežu Benediktu XVI.? Benedikt je bil mojster sinteze med smislom in vero, med teologijo in du- hovnostjo. Je oseba izredne inteligence in zmožnosti razmišljanja o težavah, ki jih predstavljata kultura in današnji svet; hkrati je oseba velike vere, velike duhovnosti. V njegovih pridigah in de- lih lahko občutiš duhovno gostoto. Iz njegovih del lahko razumeš, da razum išče vero in vera išče razum. Zdaj pa je na vrsti še papež Frančišek. Papež Frančišek je radikalen v besedah in pragmatičen v dejanjih. Z veliko učinkovitostjo se osredotoča na Božje usmiljenje in na sposobnost, da to izra- zi tudi s pomočjo kretenj in z zelo kon- kretnim in ljudem dostopnim jezikom. Enostavno želi biti blizu ljudem. Cer- kev želi približati tudi ljudem, ki so iz- ven nje. Mislim, da mu to tudi lepo uspeva, saj ljudje potrebujejo ta- kega voditelja v današnjih hu- dih situacijah. Papež Frančišek je pokazal tudi veliko zanimanje za revne. Da! S svojimi komunikacijskimi sposobnostmi poziva k spre- membi stališč do revnih slojev. Pri tem dosega dobre rezultate. Frančišek ne gleda na revne sa- mo z vidika Božje usmiljenosti, ampak tudi z vidika velikih po- treb sveta, ki jih voditelji držav enostavno ne vidijo. Kakšne spremembe je uvedel papež Frančišek med tiskovni- mi konferencami, ki potekajo na letalu? Zagotovo je papež Frančišek spremenil način teh tiskovnih konferenc. Tiskovne konferen- ce na letalu je uvedel sveti pa- pež Janez Pavel II., ki je na teh konferencah dajal le krajše izja- ve in ni odgovarjal na vprašan- ja. Papež Benedikt je imel k tem konferencam z novinarji drug pristop, ki sem mu ga jaz sveto- val. Sveti oče je dajal novinar- jem določene orientacije glede poteka samega potovanja in odgovarjal na vprašanja o tem, kaj bo na potovanju počel. Medtem ko se je sveti oče Frančišek odločil, da med potovanjem do cilja ne bo dajal več izjav. Na vprašanja novi- narjev odgovarja le po končanem po- tovanju med letom nazaj v Rim. Med dolgimi potovanji je papež Frančišek z veseljem na dolgo in prosto odgovarjal na svobodna vprašanja no- vinarjev. Vsi prisotni novinarji so po- stavljali lahko vprašanja o katerikoli te- mi. Kako so novinarji sprejeli tako edin- stven pristop papeža Frančiška? Novinarjem je s takim pristopom pri- nesel veliko zadovoljstva. Papež je dal pozitivno sporočilo: sporočilo o zau- panju in dialogu z novinarsko skupno- stjo. Papež noče imeti zadnje besede pri vsa- ki zadevi, ampak na neki način želi ustvariti dialog z novinarji in prosto- voljno odgovarjati na vprašanja. Spominjam se, da so mi na prvih po- tovanjih novinarji povedali, da noben svetovni vladar ni bil nikoli na razpo- lago novinarjem za tak način dialoga. Skoraj vedno so intervjuji z različnimi osebnostmi že točno vnaprej določeni in časovno omejeni. Ali ne mislite, da bi lahko razmere med svobodnimi intervjuji tudi de- generirale? Sveti oče mi je povedal, da so ga pogo- sto razočarali zaradi postavljenih vprašanj. Pričakoval je, da ga bodo no- vinarji na letalu spraševali o bolj po- membnih vprašanjih, vendar pogosto, ko je situacija nekoliko preveč “svo- bodna”, se pojavijo vprašanja samo iz radovednosti, ki pa zanimajo mogoče samo enega novinarja, druge pa ne. Vsekakor je papež Frančišek dal novi- narjem sporočilo o svoji razpoložljivo- sti, svobodi in spontanosti v dialogu. Marko Manin J Pater Federico Lombardi “Globoko sem cenil vse tri papeže, katerim sem zvesto služil” Intervju Velikonočno voščilo slovenskih škofov “Gospod je vstal! Zares je vstal!” o je veselo sporočilo veliko- nočnega dogodka, ki ga ne- strpno pričakujemo ves postni čas. Ob tem sporočilu slišimo in izre- kamo še druge vzklike: “Radujte in ve- selite se”! “Odrešeni ste, aleluja”! “Smrt in greh sta premagana, aleluja”! Morda se bo kdo od ljudi pri navedenih vzklikih vprašal: Kaj to pomeni? Zakaj je Jezus vstal od mrtvih? Česa sem pa jaz rešen? Kaj vse to praznovanje po- meni in kako konkretno to vstopa v moje življenje? Naše voščilo ob velikonočnih prazni- kih sta hkrati molitev in prošnja k Sve- temu Duhu za veselje in sprejemanje velikonočne skrivnosti. Na binkoštni dan so apostoli prejeli Svetega Duha, da so razumeli in v polnosti vstopili v skrivnost Velike noči: Jezusove daritve in odrešenja. V skupnosti Cerkve so se ljudje veselili, se dali krstiti, oznanjali Jezusovo vstajenje in živeli novo življenje; življenje prenovljenih ljudi, življenje velikonočnega kristjana. Bratje in sestre, najprej vas ob prazniku vabimo k veselju nad lastnim krstom: nad tem, da smemo biti po skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja člani Cer- kve, udje Kristusovega skrivnostnega telesa. Vabimo vas tudi k veselju nad zaupanim poslanstvom, ki nam ga izroča vstali Jezus: poslanstvom v krščanskem občestvu, župniji, redovni ali drugi skupnosti, družini, narodu, človeštvu … V hvaležnosti se veselimo, da smemo sodelovati z vstalim Gospo- dom in služiti s svojim delom, z molit- vijo in darovanim trpljenjem. Zato voščimo vsem duhovnikom, re- dovnikom in redovnicam, vsem verni- kom doma in po svetu, posebej bolnim in trpečim, da bi bili odprti Svetemu Duhu za prejem oznanila; da bi vaša srca napolnilo veselje zaradi odrešenja; da bi to skrivnost sprejeli kot neizme- ren dar; da bi vstali Jezus vstopil v vaš vsakdanjik in vse medsebojne odnose; da bi to veselo novico posredovali še drugim ljudem! T Velikonočna poslanica nadškofa Crepaldija “Bog nas oprijemljivo ljubi!” elika noč je največji krščanski praznik v cerkvenem letu. Tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepal- di je tudi letos ob prazniku nagovoril ver- nike, v svoji poslanici pa se je dotaknil iz- gube vere, Božje potrpežljivosti, človekol- jubnosti in civilizacije ljubezni. Njegovo poslanico objavljamo v celoti. 1. Dragi bratje in sestre, “Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu” (Kol 3,1.3). Pri opisu Velike noči in njenega odseva v naših življenjih sveti Pavel uporablja naslednjo ponazoritev: “Vaše življenje je skrito s Kri- stusom v Bogu”, skrito kot dragoceni zaklad. Kaj nam želi sveti Pavel s tem spo- ročiti? Posredovati nam želi to misel: tudi če je naše življenje dolgočasno, nam ga Bog z veliko potrpežljivostjo bogati; tudi če naše življenje zaznamuje zlo, ostaja Bog naš čuvar, ki vedno čaka na našo vrnitev; če življenje težijo grehi, lahko polni zau- panja pričakujemo Božje od- puščanje. Praznik Velike noči nam dopušča, da lahko preizkusimo te resnice: vsakdo od nas je za Boga po- memben. Na to nas spominja evangelist Janez, ko v uvodu o pripovedi umivanja nog pove: “Pred praznikom pashe je Je- zus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem iz- kazal ljubezen do konca”. (Jn 13,1) Ponovno nam Kristusova Velika noč spo- roča, da nas Bog oprijemljivo ljubi; želi nam sporočiti, da se Bog ni obotavljal, da bi poslal svojega edinega Sina. Ko je sv. Frančišek Asiški premišljeval pred razpe- lom, je jokal ob misli na neskončno Božjo ljubezen, zavedajoč se, da, če tudi ne lju- bimo njegove ljubezni, nas Božja ljubezen vedno ljubi. 2. Dragi bratje in sestre, s Pasho našega gospoda Jezusa smrt nima več nobene oblasti nad človekom in svetom. Vendar še vedno obstajajo znaki njene prisotno- sti. Kristus, ki je odpravil zlo, kliče vse nas, da mu pomagamo pri razglaševanju nje- gove zmage nad smrtjo, s tem da se še na- prej bojujemo z njegovim orožjem: z orožjem pravičnosti in resnice, milosti, odpuščanja in ljubezni. V tem pogledu je Velika noč Gospodova milost; Pasha Gospodova je poziv; Pasha Gospodova je naloga in po- slanstvo; tudi v Trstu jo mo- ramo doživljati s predano- stjo in človekoljubnostjo. Nihče se ne sme umakniti pri tej zahtevni bitki, ki se začenja z Gospodovo Veliko nočjo. Živimo v času nove revščine, ko se bratje in se- stre prisilno umikajo iz do- movine v iskanju preživet- ja; živimo v času, ko zaradi negotovosti narašča strah pred prihodnostjo, zaradi pomanjkanja službe; v naših družinah narašča krhkost, primanjkujejo vrednote spoštovanja življenja. Nujno je, da sode- lujemo z našim Gospodom, ki je naredil vse, zato da bi zgradil nov svet v znamen- ju civilizacije ljubezni. Vesoljna Cerkev se na Veliko noč sklicuje na Marijo, da nas spremlja v varno za- točišče Kristusovega srca - velikonočne žrtve, Jagnje Božje, ki je odrešilo svet. Vstalemu Kristusu, ki je bil križan za nas in je za nas po smrti vstal, mi vsi vzklika- mo Aleluja! V tem siju svetlobe in upanja želim vsem sveto in srečno Veliko noč. (prevedel Marko Manin) V Foto damj@n Skavtizem29. marca 20184 Po večletnem molku spet glasilo SZSO Ponovno je med nami Jambor dor je bil v mladih letih aktiven član velike skavtske družine, kot jo je imenoval prof. Ivan Theuer- schuh, se je srečal z glasilom tržaške skavtske organizacije, Jamborom. Ciklo- stilirani mesečnik je med šolskim letom redno izhajal in s svojimi vsebinami sez- nanjal bralke in bralce s skavtskimi no- vicami, poročal je o delovanju te mla- dinske organizacije in o skavtskih tabo- rih ter podvigih, objavljal pa je tudi član- ke duhovnega, družbenega ali dru- gačnega značaja, ki so lahko zanimali širši krog bralcev. List je redno izhajal nekako do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, nato je izšlo še nekaj občasnih številk ter je slednjič prenehal izhajati. Zato lahko zapišemo, da je bilo za marsikoga pravo presenečenje, da so skavti in skavtinje, ob letošnjem Dnevu spomina, 25. februarja, v Gorjanskem, prinesli domov sveže tiskano 1. številko oživljenega Jambora, skupnega glasila Slovenske zamejske skavtske organizaci- je - SZSO, ki se nam predstavlja v tiskani obliki na kar 48 vsebinsko pestrih in za- nimivih straneh, ki so jih razdelili na se- dem sklopov. V uvodniku Energični ga- leb piše: “Jambor, ki ga imate v rokah, je nastal iz želje in potrebe, ki jo je opa- zilo deželno vodstvo SZSO, da zopet obudimo naše glasilo. /… / To izdajo spremlja kopica želja... želja po rednem spremljanju dogajanja v naših stegih. Želja po deljenju lepih izkušenj, misli in pričevanj. Želja, da bi voditelji imeli na voljo nekaj na kožo napisanega materia- la, želja, da bi vzbujali izzive, ki jih me- todologija zastavlja vsaki veji”. Iz teh vrstic lahko razberemo, da so stvarne potrebe narekovale oživitev glasila. Pod glavo ‘V meni je…’ Prizadevna med- vedka objavlja duhovno misel, ki nas že z naslovom Bodi luč nagovarja in vabi, da smo v okolju, kjer živimo “tista (luč), ki sveti, tudi ko je težko”, in da se zave- mo, kako je “post lahko čudovit čas”. Nepredvidljivi orel opozarja bralce na razne pobude, ki nastajajo v okviru de- lovanja škofijske Mladinske pastorale na Tržaškem za nadgrajevanje in utrjevanje vere v domačem in širšem okolju. Pro- gram goriške nadškofije na področju mladinske pastorale pa osvetljuje Bi- strooki gams, ki med drugim izpostavlja, kako se Cerkev pripravlja na sinodo z na- slovom Mladi vera in razločevanje po- klicanosti, ki si jo je izrecno zaželel pa- pež Frančišek. Rubrika Časovnica je namenjena objavi poročil o delovanju organizacije od najmlajše veje volčičev in volkuljic do dogodkov, v katerih so protagonisti naj- starejši člani organizacije ali celo vod- stvo. Tudi bralec, ki ni spoznal skavtiz- ma, bo užival ob branju poročil, saj bo razbral, kako najmlajši s pomočjo igre in naukov iz Kiplingove Knjige o džungli spoznavajo svet in se naučijo delovati v 'krdelu' – skupini. Kako člani starejše veje izvidnikov in vodnic ob raznih pod- vigih in pobudah, kot so lahko sprejem luči miru iz Betlehema, prestopijo v sta- rejšo vejo, pri orientacijskih igrah, du- hovnih obnovah, izletih, pohodih in drugih podvigih pridobivajo dragocene življenjske izkušnje, ki jim pomagajo, da dorasejo. Čeprav strnjen po obliki je poln informacij članek o deželnem občnem zboru, saj bomo v njem izve- deli za zahtevne izzive, s katerimi se soočajo voditelji, saj pripravljajo nov 'deželni vzgojni načrt glede na dejanske potrebe voditeljev'. Geslo Vedno modro povezuje načelne članke o filozofiji skavtizma. Tako Ve- stna vidra pod naslovom Zakaj prav skavt? ugotavlja, da je ustanovitelj Ba- den Powell zavestno izbral besedo skavt, da bi označil osebo, ki zna aktivno opa- zovati okolje, v katerem živi, in poiskati ustrezne odgovore. Uredništvo napove- duje, da bodo odrasli skavti v vsaki šte- vilki Jambora objavili skavtsko zgodbo iz preteklih let. Tokrat Rožmarin obuja spomin na nastajanje in prva leta izha- janja Jambora. Geslo najstarejše skavtske veje, ki pove- zuje zadnje letnike višješolcev in starejše, je 'služiti' in pod tem geslom lahko naj- prej preberemo tehten članek, ki ga je napisal Navihani tiger. Pod naslovom Cankar in njegova vizija za Katalonijo in za Evropo zelo nazorno analizira spo- ročilo, ki ga je v Trstu pred sto leti izrazil Ivan Cankar. Avtor ugotavlja, da je danes nacionalno vprašanje še vedno aktual- no, kot to dokazujejo dogodki v Katalo- niji, vendar ocenjuje, da okoliščine Ka- taloncem niso naklonjene, čeprav so zreli za svobodo, in obžaluje, da je tudi Evropa pri tem odpovedala, saj “Evropa, ki ima v posamičnih narodih svoj te- melj, na katalonskem primeru zanika svoje korenine, ker se boji novih Kata- lonij”. Mladi bodo več dragocenih izho- dišč za soočenje z življenjskimi izzivi našli v bogatem intervjuju s profesorjem zgodovine in filozofije, a tudi alpini- stom, Jernejem Ščekom, ki ga objavlja Jambor. Ob pogovoru, ki se plete okrog hoje v gore in plezanja, se razvije tudi globlja misel o vsebini, o filozofiji tega početja, saj je hoja, “ta izbira”, kot jo imenuje, “danes velika alternativa v družbi, v kateri živimo. Zato govorim o vzgojnosti”. Zadnji del glasila je namenjen metodo- loškim člankom. V rubriki Vedno pri- pravljen, se pod mentorstvom Nepred- vidljivega orla naučimo, kako se lotimo duhovne misli in kako se naučimo se- staviti večerno molitev. Nadalje nam glasilo svetuje, kako si lahko izdelamo preprosto, a učinkovito netivo, ki je dra- goceno zlasti, če moramo zakuriti v deževnem vremenu. Vod Pand predsta- vlja svoj podvig o znakovnem jeziku, volčičem in volkuljicam pa pod naslo- vom Kar najbolje Romantična puma predlaga izdelovanje igrač in kuharske podvige. Člani najmlajše veje pa se bodo lahko zabavali tudi z izpolnjevanjem raznih igric. Medtem ko z objavo članka o Pticah na našem vrtu spoznamo, kako volčiči tudi marljivo 'lovijo plene', kot se izražajo njihovi voditelji, ko jih na ta način spodbujajo, da pripravljajo ne- kakšne samoupravne 'učne ure' za osta- le člane. Kot se spodobi za vsak list, so zadnje stra- ni namenjene zabavi. Kratkočasnice so naslovili te strani, na katerih se sproščeno nasmejemo ob branju smešnic Kabaretskega srnjaka in samoi- roničnega zapisa Prizadevne medvedke o tem, kako se je omožila z zamejskim skavtom in tako spoznala našo stvar- nost. Oživili pa so tudi zgodovinsko ru- briko Ipše dixit! , ki je zabavala tudi prejšnje generacije bralcev Jambora. Čisto zadnje strani glasila nam predsta- vljajo pravilnik, ki ga je uredništvo se- stavilo za tekmovanje Pišemo za Jambor, in koledar dejavnosti do sredine maja. Lepa misel, ki je vzeta iz najnovejše Mar- telančeve knjige, in nasvet za branje skleneta to prvo številko oživljenega Jambora, ki mu seveda želimo srečno pot in veliko toplih odzivov med bralci. MR K Po osmih letih je spet izšlo glasilo Slo- venske zamejske skavtske organizacije Jambor, in sicer “iz želje in potrebe, ki jo je opazilo deželno vodstvo SZSO”, je v uvodniku zapisala glavna urednica Lucija Tavčar. Z njo smo se pogovorili o zasnovi in ciljih podviga, ki gleda na- prej ter obenem povezuje več generacij zamejskih skavtov. Kateri so cilji in želje vodstva? Člani vodstva so opazili, da družba, v kateri živimo, na splošno zelo malo ve o tem, kaj se dogaja v organizaciji. V naših glavnih medijih ni vse zabe- leženo. Krajše zapise ali fotografije smo objavili po Facebooku, prek drugih omrežij je prišla na dan potreba po večjem komuniciranju. Pa tudi vo- ditelji so pri pripravi sestankov in drugih srečanj večkrat naleteli na potrebo po primernem gradivu. Živa je bila tudi potreba po komu- nikaciji s starejšimi skavti in starši, ki jim morda težko razložimo, kaj delamo; toliko bolj, če sami niso bili skavti. Metodologija se v bi- stvu ni spremenila, kak praktičen prijem pa ja, kar ni vedno lahko predočiti staršem. Med drugim želimo tudi vzgajati mlade, da bi sami poročali o dogodkih. Pisanje poročil po taborih in drugih de- javnostih je tudi posebno sredstvo za samoanalizo, za to, da pregle- damo, kaj smo naredili in česa ne. Jambor je za skavte pomemben simbol. Med drugim je “stičiščna točka…” Nikjer nisem našla, kako so se v začetku odločili za to ime, toda sklepam, da bi razlaga lahko bila prav takšna. Za vse, ki smo skavti, je jambor močan simbol: tabor ni do konca po- stavljen, dokler ni jambora; tudi dejav- nosti se ne začnejo, če jambor ne stoji; na jamboru je križ, pri jamboru ima- mo zbor, tam uradno začenjamo in končujemo dan. Mislim, da je simbol, ki lepo odgovarja temu, kar glasilo želi biti: naj bo kot jambor, ki nam je v oporno in stičiščno točko, hkrati pa opozarja širšo skupnost, da na travniku ob njem se nekaj dogaja, da tam so skavti. Ti si glavna urednica. Kdo so drugi člani uredniškega odbora in glavni sodelavci? Odgovorni urednik je Andrej Maver, ki je to bil že pred osmimi leti. Druge urednice, s katerimi se redno srečuje- mo in snujemo glasilo, so Metka Šini- goj, Alenka Cergol in Barbara Fužir. Uredništvo torej sestavljajo dekleta, vsa smo s Tržaškega, zaradi česar smo že naletele tudi na kritike (se posmeje; op. p.). Da bi uravnovesile, smo poskrbele, da imamo več moških sodelavcev, in to tudi iz Goriške. Sodelavci so Simon Peter Leban in Matej Kos, odgovorna za poročanje o goriški oz. tržaški mla- dinski pastorali, pa še Andrej Černic za klan, Jadranka Cergol za članke o filo- zofiji skavtizma, Majda Cibic za odrasle skavte in Slavica Radinja za volčiče. Si- cer pa ni rečeno, da bodo omenjeni vedno pisali; včasih bodo le poskrbeli, da najdejo koga drugega. Tudi paginacija je bila trd oreh. Imamo Petro Debelis, ki to študira, kar je su- per! Živimo pač v družbi, ki privilegira podobe in vizualne medije; iz niča po- staviti na noge revijo je bilo kar dolgo delo, ki je med drugim potekalo pre- težno preko Skype-a, zaradi česar je bi- lo še težje. Navsezadnje nam je uspelo najti dober in privlačen format, ki ga bomo verjetno še nadgrajevali. Težko je bilo tudi čim bolj nazorno upodobiti strukturo, najti primeren slog za rubri- ke, didaskalije, naslove, imena avtorjev itd. Mislim, da je Petra našla zelo dobre rešitve. Imamo tudi lektorsko ekipo: glavna lektorica je Nina Pahor; ker pa je gradiva res dosti in se te stvari pona- vadi počenjajo zadnji trenutek, imamo na srečo v uredništvu in med sodelavci kar nekaj slovenistk, ki so si razdelile besedila v skupni rabi in popravljale kar v “spletni shrambi”. To delo je torej danes povsem drugačno kot nekdaj! Kolikokrat letno nameravate izdajati glasilo? Naš namen je, da bi ena številka izha- jala januarja, ena maja, eno pa bi po- svetili izključno poletnim taborom; izšla naj bi okvirno septembra oz. ok- tobra. Kakšna je bila zgodbe te prve števil- ke oživljenega glasila? Do nje je prišlo, ker je Alenka, kot čla- nica prejšnjega deželnega vodstva, prevzela pobudo in začela iskati sode- lavce za novi Jambor. Deželno vodstvo je takoj pomislilo še na Metko, Barbaro in mene, ker rade pišemo oz. imamo več izkušenj na tem področju. Prvič smo se sestale konec novembra dokaj neformalno doma pri Barbari v Na- brežini. Z “viharjenjem možganov” smo iskale nove ideje, kako bi struktu- rirale revijo, da bi odgovarjala ra- zličnim potrebam: po eni strani tej, da bi vključili vse veje, da bi sodelovali ta- ko aktivni kot nekdanji člani, hkrati pa, da bi tudi metodološko odgovarjala potrebam in bila v oporo voditeljem. Revijo začenjamo z duhovnostjo: pri- spevek naj bi vsakič zaupali komu dru- gemu. Spremljali bomo mladinsko pa- storalo, čeprav ne nujno vsakokrat. Ru- briko smo namenili odraslim skavtom oz. voditeljem: po eni strani imamo prispevek o filozofiji skavtizma, po drugi pa zgodbe oz. spominske zapise. Vsaka od treh vej ima rubriko s svojim geslom: služiti, vedno pripravljen in kar najbolje. Vsaka od teh rubrik ima nekaj prispevkov, namenjenih veji, in rubriko, namenjeno osebni rast, ki je v vsaki veji drugačna. Na koncu je “kratkočasnica”, kjer ne manjka pril- jubljena rubrika “Ipse dixit”. Za volčiče smo si med drugim zamislili neko je- zikovno igrico, pa tudi rubriko o igračah iz odpadnega materiala. Na ra- zlične načine skušamo opozarjati na vrednote, ki so osnova naše vzgoje. Je sedanji Jambor prvo glasilo, ki skuša združevati tržaške in goriške skavte? Ko ga je pred osmimi leti urejala Alen- ka, je že vseboval kakšen prispevek go- riških skavtov. Mislim, da se je deželno vodstvo v zadnjih letih zelo trudilo, da bi bolj povezali goriško in tržaško stvar- nost. Še vedno so razlike, toda tako gla- silo v tem trenutku je lahko lep korak naprej, da se skuša bolje delati po po- sameznih vejah na deželni ravni. Ne bi rekla, da je to prvič; raje bi dejala, da je to skupen projekt, ki ga želi uresničiti deželno vodstvo. Imeti danes tako revijo je skoraj luksuz: organizacija ima težave z voditelji, mla- di si vedno težje jemljejo čas za voden- je. Po drugi strani je to dober način, da “izkoristimo” osebe, ki nimajo časa, da bi vodile skupine, so pa še vedno rade zraven. Tako nam je uspelo ustvariti nekaj, kar, upam, združuje in lahko tu- di navdušuje marsikoga. Kje imate uredništvo? Kje tiskate? Uredništvo imamo tam, kjer se pač srečujemo; doslej pretežno na Tržaškem, ker Barbara in Metka imata majhne otroke in se srečujemo pri njiju doma. Tokrat smo tiskali v Mozirju, od koder je Barbara, ki tam pozna neko ti- skarno. Predračune bomo poslali še komu drugemu; danes je kar drago ti- skati karkoli. Tudi zato je Jambor v no- tranjosti črnobel. Imate dovolj sredstev za tak projekt, saj prva številka šteje kar 50 strani? Za člane, ki plačujejo letno članarino, je Jambor brezplačen. Denar, ki je lani šel zanj, pa ni izšel iz članarin, temveč iz sredstev, ki jih deželno vodstvo na- menja tiskovinam. V letošnjem letu se je vodstvo odločilo, da ne bomo več prejemali Skavtiča, ampak bomo ta de- nar vložili v Jambor. Neko glasilo ljudje berejo, če se v njem prepoznavajo: Skavtič ni žel pretirane pozornosti. Imel je prostor, namenjen tudi naši organizaciji, toda urednica našim prispevkom večkrat ni dala dovolj pozornosti, večkrat so izpadli. Stroškov je kar precej. Opazile smo tudi, da je bila naklada prve številke (300 izvodov) prenizka, morali jo bomo povečati. Za odrasle skavte nameravamo vprašati neko mini- malno naročnino, da vsaj krijemo stroške. Našli ste tudi zanimiv način, kako spodbujati člane k pisanju. Skavti skušamo delati vse skozi igro, to je načelo naše metodologije, ki si ga je zamislil ustanovitelj Baden Powell. Ko smo ramišljale, kaj bi na- redile, da bi otroke privabile k pi- sanju, smo pomislile na tekmovan- je: vsaka enota lahko pravično tek- muje z drugimi. Krdela, čete in kla- ni imajo seveda drugačna merila. Volčiči imajo najnižjo omejitev znakov, pišejo lahko tudi skupaj, lahko tudi narišejo; od izvidnikov pričakuje- mo nekaj več, od klanovcev še več. Spodbujamo jih, naj se držijo osnov- nega vodila poročanja s pomočjo petih K-jev; klanovci lahko napišejo tudi krajši komentar. Vsak prispevek šteje eno točko; enota, ki jih bo do konca leta zbrala največ, bo nagrajena z izle- tom: cilj bo odvisen od enote, ki se bo najbolje odrezala. Skušali bomo ovred- notiti domače kraje, v njih morda najti priložnosti, ki se jim skavti težje pri- bližamo, npr. kakšne jame, plezanje ipd. Novo glasilo je tudi lep način pove- zovanja več rodov skavtov. Sodelovanje med različnimi generaci- jami je težko, ker je vsaka imela svoje navade in svoj način gledanja. Upam, da bo v tem primeru tiskani medij olajšal to sodelovanje: tiskano besedo lahko vsakdo prebere, ob tem razmisli, tudi lažje spozna in razume drugo ge- neracijo. Zgodbe SZSO-ja iz preteklosti so lepe in pestre, včasih jih premalo poznamo, če doma nimamo starejših skavtov. Med rednim delovanjem za ta- ke zgodbe žal ni dovolj časa. Kako pa je z digitalnimi mediji SZSO? Imamo spletno stran, ki je nekoliko za- starela oz. zamrla, ravnokar pripravlja- jo novo. Problem je pomanjkanje časa in energij. Digitalni mediji terjajo hi- trost in stalno skrb za vnos novih vse- bin. Z mobilnim telefonom na Face- booku je to mogoče, spletna stran pa zahteva več dela in časa. Tiskana revija, ki je zamišljena tako, da je berljiva ne glede na aktualnost kronike, ima pred- nost, da jo lahko snuješ nekaj mesecev in ne zastara tako hitro. Zato smo se odločili za tiskan medij. Poleg tega je za skavte, ki radi živimo v naravi, papir nekaj oprijemljivega in bolj priročnega kot pa digitalni medij. Glasilo v forma- tu PDF bomo še naprej nudili tudi po Facebooku; kdor bi želel ga prejemati po mailu, naj nam kar piše na naslov: jambor. szso@gmail. com! Na razpola- go bo tudi na spletni strani in je odlična možnost za tiste, ki morda živi- jo daleč. Tako ga bodo lahko še naprej brali različni skavtski rodovi. DD Lucija Tavčar, glavna urednica Zaživel je Jambor! POGOVOR Kristjani in družba 29. marca 2018 5 Cerkev v Nemčiji Cerkev v Nemčiji ima močan glas … i moj namen kritizirati Cerkve, ampak ob branju tega članka naj bi bralec, če je veren, spoznaval osebno odgovornost do Cerkve same. Dozdeva se mi, da se o tem vse premalo govori, kot tu- di piše, zato marsikatero delo v župniji še vedno ostaja na plečih duhovnikov, čeprav bi ga z lahkoto opravljali verniki. Rimokatoliška Cerkev v Nemčiji: (RKC) V Nemčiji se drastično zmanjšuje število katoličanov. Objavljena je bila statistika. Leta 1996 je v Nemčiji pripada- lo Rimokatoliški Cerkvi 27 mi- lijonov vernikov. Leta 2016 le še 23,6 milijonov vernikov ali 28,5 % vseh prebi- valcev Nemčije. Število verni- kov se je zmanjšalo za 15 %; iz tega je razvidno, da so bili leta N 1996 4 milijoni vernikov večkot leta 2016.Leta 2015 je iz RKC v Nemčiji izstopilo 181.925 vernikov in leta 2016 nekoliko manj, to je 162.093. Od 1996 do 2016 so zaprli 537 RKC župnij. Duhovnikov je bilo na ozemlju Nemčije leta 2016 13. 586, medtem ko jih je bilo leto prej (2015) 231 več. Nedeljsko bogoslužje v Nemčiji povprečno obiskuje okrog 2 mi- lijona vernikov, kar je 10,2 % vseh verujočih. Leta 1996 je bilo v Nemčiji krščenih 259.313 oseb, leta 2016 pa 171.531. Cerkvenih po- rok je bilo leta 1996 79.453, medtem ko jih je bilo 2016 le 43.610. Evangeličanska Cerkev (EKD) Leta 2016 je štela 22 milijonov registriranih vernikov ali 1,6 % manj kot leto prej. V letu 2016 je imela EKD 340.000 pogrebov, medtem ko je bilo krstov 190.000. Leta 2016 je bilo 25.000 izsto- pov. Istega leta pa je v EKD vsto- pilo 2012 oseb. Vsi ti podatki so zanimivi in prav je, da jih poznamo, saj ima prav Cerkev v Nemčiji še vedno vodilno vlogo na karitativnem in socialnem področju. Poglej- mo, kako to stanje komentira nekdanji prefekt Kongregacije za Nauk vere, kardinal Gerhard – Ludvik Müller: “Cerkev v Nemčiji ima močan glas in se sliši daleč! Kljub na videz črni statistiki obstaja dejavna želja po zakramentih, kar kaže na ra- hel porast zanimanja za vero. Prisluhniti pa bi morali temu, da Nemci kot razvit in ekonom- sko dobro umeščen narod se ne zadovoljijo z enostavnimi ver- skimi odgovori na pomembna življenjska vprašanja, kar je ve- lik vzrok za odpad. To je gotovo utemeljena ugotovitev. Če se te- ga zavedamo, potem se da to tu- di s časom nadoknaditi … ” Ambrož Kodelja 10. obletnica smrti Chiare Lubich “Mistikinja edinosti med nebom in zemljo” ne 14. marca 2018 bo minilo deset let od smrti Chiare Lubich, ustanoviteljice gibanja foko- larov. Člani gibanja fokolarov po svetu bodo obletnico obhajali z različnimi do- godki, ki bodo zaznamova- ni s karizmo edinosti kot gibalom družbene spre- membe. V Seulu v Koreji bo 3. mar- ca potekal simpozij na ka- toliški univerzitetni klini- ki, na katerem pričakujejo osemsto udeležencev. V Gomi v DR Kongo bo 11. marca srečanje o temi Ma- rija – 'da', ki spreminja družbo. V Čikagu v ZDA bo prav tako 11. marca potekal simpozij pod naslovom Chiara Lubich: življenje dialoga za mir. 17. marca je v Firencah organizirana konferenca o pluralnih znanostih. Na Tajskem pa bo 18. marca potekal mul- tietnični dan socialnega dela. 24. marec bo v Molda- viji namenjen temi Chiara Lubich in družbene dejavno- sti. V centru Mariapoli v Castel Gandolfu pri Rimu bo 3. mar- ca potekalo posebno srečanje z dva tisoč udeleženci, ki bo namenjeno celotnemu življenju ustanoviteljice foko- larov. Med gosti bo tudi vati- kanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Dogodek bo mogoče spremljati po spletni strani www. focolare. org. Za Chiaro Lubich je bila naj- večja privlačnost sedanjega časa “prodreti v najvišjo obli- ko kontemplacije in ostati po- mešani med vse, človek ob človeku”. Sergio Zavoli, ki ga je s Chiaro povezovalo veliko prijateljstvo, jo je opisal “mi- stikinja edinosti med nebom D in zemljo” ter s tem njeno de-lo opredelil kot preobrat v tri-nitarični mistiki: “Ko Bogu damo bivališče v globini la- stne duše, to postane življenje Boga sredi ljudi preko komu- nikacije Boga v meni z Bogom v bratu”. Družbena spre- memba, ki iz tega izvira, je od začetka Chiarinega de- lovanja v nje- nem rojstnem kraju spodbu- dila iniciative, ki so pustile ve- lik družbeni odtis. Danes jih najdemo po vsem svetu in so zaznamova- ne z lastnostmi posamezne dežele in kultu- re ter predsta- vljajo pomem- ben prispevek k reševanju konkretnih hudih situacij, v katerih se nahajajo osebe, skupine in skupnosti. Maria Voce, sedanja voditelji- ca gibanja, na vprašanje, kam se morajo usmeriti fokolari deset let po smrti svoje usta- noviteljice, odgovarja, da je vsekakor treba ohranjati edi- nost z izvirom, kar je Chiara, torej ohranjati zvestobo izvor- ni karizmi, kakor se je posre- dovala vsa ta leta. Prav tako izpostavlja pomen vrnitve k življenju prvotnega ob- dobja, da bi odkrili radi- kalnost in popolnost, ki se od članov gibanja zah- tevata tudi danes in sta morda potrebni še bolj kot prej. Poudarja razvoj gibanja, da bi lahko po- stalo orodje, s katerim je Bog želel na svet prinesti to duhovnost občestva, da bi zgradil edinost člo- veške družine. Pomem- bno pa je prav tako po- globiti poznavanje in po- sredovati karizmo, ki jo je Bog dal Chiari in ki ni- ma samo duhovnih vidi- kov, ampak tudi doktri- nalne, družbene, poli- tične, vidike torej, ki lah- ko vplivajo na vsa po- dročja. Janez Krstnik in Jezus V evangeljskih pripovedih je Janez Krstnik najpomembnejša osebnost pred Jezusovim prihodom. O njem govorijo vsi štirje evan- gelisti. Evangelist Janez ga postavi celo v svoj prolog, v katerem spremlja prihod Odrešeni- ka, učlovečene Božje Besede. Kljub tej ve- ličini je ostal Janez v vrsti starozaveznih pre- rokov in napovedal skorajšnji prihod Mesi- ja. Sveti Avguštin je zapi- sal, da čim bolj občudu- jemo Janeza Krstnika, tem bolj proslavljamo Kristusa, ki ga je napo- vedal. Res, da ni poznal Jezusove velikonočne skrivnosti, vendar je ostal glas Predhodnika. Pravoslavna Cerkev po- stavlja Janeza ob Mari- jo, njuna veličina je izražena v ikoni Deesis, ki predstavlja Cerkev v molitvi. Marija in Janez Krstnik sta predstavni- ka človeštva in njune molitve pred Bogom, ker sta bila najbližja Bo- gu. Vzhodna ikona tudi kaže Janeza Krstni- ka, ki vleče duše iz podzemlja. Njegovo oz- nanilo je namenjeno tistim, ki so v senci in nočejo sprejeti oznanilo o Jezusu, Božjem Si- nu. Janez je bil posvečen z bližino Odrešenika še pred svojim rojstvom. Potem se je podal v puščavo in se boril s hudičem. Evangelist pravi, da je bilo to v času cesarja Tiberija, te- daj je Janez začutil preroški klic v sebi. V puščavi se je prekalil za to poslanstvo. Ko je prišel k Jordanu, je krstil ljudi in jih vabil k spreobrnjenju. To krščevanje je bilo podob- no kot pri esenih, čeprav je prišlo kasneje do različne prakse. Jezusov krst je namreč ure- sničil, kar je napovedoval, da se je treba ke- sati svojih grehov in po krstu ter spovedi zaživeti novo življenje. Predvsem pa je pomembno, da je bil Janez pričevalec za prihod Mesija na svet. Napo- vedal je, da bo prišel močnejši od njega, katere- mu ni sposoben odvezati jermen njegovega obuvala. Postavil se je v vrsto spokor- jenih grešnikov, ki jim je pri- nesel novega Duha, da bi mogli uresničiti svoje po- slanstvo. Vrhunec njegovega pričevanja je bil uvid, da bo Jezus Jagnje Božje, trpin, ki bo sprejel in trpel grehe sve- ta. Toda njuni poti sta se vedno bolj razšli, tako da je Janez poslal iz ječe vprašat Jezusa, ali je on pravi Prerok ali naj drugega čakajo. Jezus je na to odgo- voril s konkretno prakso in življenjem, z de- janji odrešenja, ki so se odvijale okrog njih. Janez je sprejel to pričevanje in se vedno bolj potopil v temo in meglo prehoda. Jezusu in njegovim učencem pa je bila ta smrt namig, da bodo morali iti po podobni poti in se spreobrniti. ZAKAJ PRAV JEZUS? (21) PRIMOŽ KREČIČ Čedajska cerkev Santa Maria dei Battuti / Ganljiva prireditev Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem a prireditev, ki je prejšnjo soboto v čedajsko cerkev Santa Maria dei Battuti pri- vabila številno občinstvo, bi lah- ko rekli, da se v njej prepletata Kri- stusovo trpljenje in trpljenje na- roda, ki kljubuje hudi preteklosti, pritiskom in revščini. Tretja kom- ponenta tega Križevega pota, po- stavljenega v sodobni svet, pa je narava. Kajti ravno svojevrstna upodobitev “via crucis” slikarja Luigija Moderiana, kjer Kristuso- vo trpljenje, smrt in vstajenje poosebljajo polomljena drevesa v dneh, ko je leta 2014 Karnajsko dolino prizadel žledolom, je bila nekak uvod v ambiciozen pro- jekt. Izvirna ideja sega ravno v čas žle- doloma, ko sta priznanega slikar- ja Luigija Moderianija, po rodu iz Plestišč, tako globoko pretresli ranjena narava in povsem spre- menjena, obubožana pokrajina, da si je zamislil in upodobil križev pot, pri katerem prizori polomlje- nih dreves ponazarjajo vseh pet- najst postaj Kristusovega trpljen- ja. Slikarjev prijatelj, nedavno pre- minuli kulturni delavec Viljem Černo, je v slikah našel seme za širši projekt, katerega končne iz- vedbe žal ni dočakal. Gre za pro- jekt ob petdesetletnici dela Cen- tra za kulturne raziskave Bardo, za Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem. Po uvodnih pozdravih predstav- nice Kulturnega društva Ivan Trinko in čedajske občine, ki je tu- di pokroviteljica razstave in kul- turnega dogodka, je svoj projekt Z opisal avtor grafičnih upodobi-tev, slikar Luigi Moderiano. Pri-sotnim je na kratko orisal tra- gične posledice žledoloma, ki je Tersko in Karnajsko dolino priza- del v enaki meri kot potres izpred štiridesetih let. Ta je namreč po- rušil vasi, žledolom pa je smrtno ranil gozdove, s katerimi so ljudje teh krajev čustveno in ekonom- sko tesno povezani. Fabio Feru- glio, ki je avtor glasbenih vložkov, je poudaril, da si je zborovski pri- kaz križevega pota zamislil kot prispodobo trpljenja in boja na- roda, ki je bil dolgo teptan, ustra- hovan in skoraj dokončno izbri- san. Ampak tako kot Jezus, ki vsta- ne iz groba, tudi Benečija trdno nadaljuje na svoji poti. Ni slučaj, da so bile kot naslov uprizoritve izbrane ravno Jezusove besede Eloi, Eloi, lema, sabahtani? (moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapu- stil) , ki jih je Kristus izrekel v stari aramejščini, jeziku, ki ga ni tedaj govoril skoraj nihče več in ga nje- govi mučitelji niso razumeli. Tako nekako kot Beneški Slovenci, ki s pogumom in spoštovanjem ohranjajo svoje narečje. Knjigo, za katero je spremno be- sedo in vezne tekste napisal bar- ski župnik Renzo Calligaro, je občinstvu predstavil zgodovinar in publicist Giorgio Banchig, ki je tiskano verzijo križevega pota, po- svečenega Beneškim Slovecem, obogatil z življenjepisi petnajstih duhovnikov iz Karnajske, Terske in Nediških dolin. Izbral jih je, ker so s svojim pogumom in požrtvovalnostjo podprli boj Be- nečanov. V najtežjih trenutkih, ko so se morali zaradi svojih na- rodoljubnih in svobodomiselnih idej spopasti s cerkveno in posvet- no oblastjo, so tako kot umirajoči Jezus zavpili v nebo “Eloi, Eloi, le- ma, sabahtani”? V Banchigevih odlomkih se tako seznanimo z dokaj pozabljenimi odtenki be- neške zgodovine in s številnimi duhovniki, ki so v teh krajih odi- grali pomembno vlogo rodolju- bov in podporni- kov vsestransko zatiranega ljud- stva. Osrednji del so- botne prireditve je bila seveda uprizo- ritev Križevega po- ta. Za glasbeno iz- vedbo sta poskrbe- la Barski oktet ter vokalna skupina Gallina, ki sta nadvse prepričlji- vo in umetniško dovršeno podala Feruglieve zborov- ske skladbe za petnajst postaj Križevega pota. Dirigentka in umetniški vodja je bila Ana Erčulj, za priredbe besedil je poskrbel Igor Černo, za zvok in priredbe pa Andrej Iussa in David Klodič. Re- citatorka Ilaria Bergnach je posa- mezne glasbene vložke obogatila z meditacijami Renza Calligara. Ta se je s sodobnega, povsem no- vega zornega kota soočil s pome- nom križevega pota, s prispodobo Kristusa, ki je v naši potrošniški družbi postavljen vse bolj na rob, z vlogo ženske v današnjem svetu in v Kristusovem evangeliju ter s pomenom trpljenja, smrti in sim- boliko svetega križa. Eloi, Eloi, lema, sabahtani?, križev pot, posvečen Beneškim Slovencem, je vsekakor umet- niško in vsestransko uspel in odlično izpeljan projekt, ki še en- krat dokazuje, kolikšno ustvarjal- no moč premore Benečija. Upati je, da bomo predstavo lahko spremljali tudi v Sloveniji in dru- god v zamejstvu, saj si izvirna in dovršena uprizoritev zasluži še marsikatero priznanje in aplavz. Suzi Pertot Oj, svit, kako da v žarkih si srebrnih? Z meglami šteješ zemlji: “Tretji dan”! Obljubil je in z groba se je vrnil: Od Mrtvih Vstali, v lice razigran! Med oljkami stoji; nekje golobi pozdravljajo nedeljsko zlati svit. Njegova Mama čaka v majhni sobi – naenkrat je pri Njej, z lučjo oblit. Oj, svit, zamaknjen si v dveh src ljubezen – nikamor se ti danes ne mudi … In vendar prosim te (ne bodi jezen): o Vstalem luč čez vso zemljo razlij! S to harfo bova skušala ji peti, kako odslej na zemlji bo lepo! On, Božji Sin, za nas se dal je streti: za naš prekat srca z ljubeznijo. Vladimir Kos Nebeško lep nedeljski svitFoto Antonella Loszach Goriška29. marca 20186 Ronke / Vsaka vas ima svoj glas V sredo, 21. marca 2018, smo v avditoriju v Ronkah imeli večer ob dnevu pomladi v zvezi z deželnim projektom Naš prostor skozi čas. Organizirala sta ga društvo Jadro in krožek KRUT iz Trsta. Za pester program so poskrbeli učitelji osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana, TFS Stu ledi ter bizjaška folklorna skupina iz Turjaka. Sodelovali so še učenci nižje srednje šole iz Doberdoba in društvo Tržič. Predsednik društva Jadro Karlo Mucci je spregovoril o vsebini letošnjega društvenega glasila. Napovedovalka Tatjana Malalan je z živahno besedo predstavila nastopajoče. Šolarji so zapeli pesmice veselo in sproščeno. Vodil jih je učitelj Dario Bertinazzi, na klavir jih je spremljala učiteljica Veronika Grassi. Dolgoletna sodelavka TFS Stu ledi Franka Slavec je obogatila večer in navdušila številno občinstvo z živim prikazom domače slovenske narodne noše s Tržaškega in Goriškega. Najprej se je osredotočila na razstavljeno goriško nošo, ki sta jo pred leti nosila novoporočenca Alenka Pahor in Luka Violin, prvi in edini par s Tržiškega oz. Goriškega, ki se je poročil na kraški ohceti. Imeli smo nato priložnost prisostvovati pravemu obredu oblačenja žensk na domovih. Gospa Franka je s spretno roko oblekla gospo Marijo Žerjal in tako vse očarala s pristno domačo ljudsko lepoto. Dan pomladi sta požlahtnila Župančičeva pesem Breza in hrast - pogovor med brezo in hrastom - ter odlomek iz idiličnega kmečkega sveta Župančičeve domovinske pesnitve Duma. Za spremno besedo je poskrbela prof. Rudica Požar. Prof. Sabrina Peric pa je skrbno pripravila svoji dijakinji, da sta jasno in občuteno posredovali pesnikovo sporočilo. Zahvala gre Ilariji Crasnich in Alessiji Tivan, učenkama 3. razreda doberdobske srednje šole. Večer se je končal s temperamentnim nastopom bizjaške folklorne skupine in petjem otrok. / Karlo Mucci Bl. p. Marko iz Aviana se vrača v Gorico Na belo nedeljo, 8. aprila, se bo Gorica na poseben način spomnila bl. Marka iz Aviana (1631-1699), pridigarja in čudodelnika, borca za krščansko Evropo, ki je v letih 1643-47 študiral v jezuitskem kolegiju v našem mestu. Ob 10. uri se ga bodo spomnili pri maši v cerkvi Srca Jezusovega, kjer bo tudi njegova relikvija in kjer bodo molili spokoren obred, kakršnega je on kot “razorožen prerok Božjega usmiljenja” (sic Wojtyla) širil po Evropi. Po maši bodo uradno poimenovali po p. Marku stopnišče med cerkvijo in središčem Stella Matutina; navzoč bo tudi župan Ziberna. Še isti dan ob 17.30 bo gledališka skupina iz kraja Azzano Decimo v Kulturnem domu ponudila mestu predstavo o življenju in delu Marka iz Aviana, ki jo je v zadnjem letu že odigrala v 13 različnih krajih naše dežele in Veneta: tudi iz nje bo razvidno, zakaj je prav, da se Gorica spominja tega velikega “apostola evropskih ljudstev”. Vstop prost, toplo vabljeni! Veliki teden pri sv. Ivanu v Gorici Na veliki četrtek bo pri sv. Ivanu maša v spomin na zadnjo večerjo ob 20.30. Na veliki petek bo ob 16.30 spoved, ob 17.30 križev pot, ob 18. uri obredi velikega petka; ob 20.30 bo mestni križev pot od Travnika do gradu. Na veliko soboto bodo obredi ob 21. uri, maša za msgr. Cvetka Žbogarja. Na Veliko noč bo v stolnici tradicionalna maša, ki se je udeležuje tudi nadškof, ob 6.30; druge maše: ob 8. uri v Zavodu Sv. Družine, ob 10. uri pri sv. Ivanu. Iz beležke goriškega nadškofa Nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli bo na veliki četrtek, 29. marca, ob 10. uri v stolnici vodil krizmeno mašo ob somaševanju vseh škofijskih duhovnikov; ob 20. uri bo v isti cerkvi vodil mašo “in cena Domini”. V petek, 30. marca, bo ob 15. uri vodil križev pot v goriškem zaporu, ob 18. uri obrede velikega petka v stolnici, ob 20.30 mestni križev pot. V soboto, 31. marca, bo ob 22. uri v stolnici pri bdenju. V nedeljo, 1. aprila, bo ob 6.30 pri slovenski vstajenjski maši, ob 10.30 pa na Travniku. Kratke rijezični festival Komigo, v organizaciji goriškega Kul- turnega doma in kulturne zadruge Maja iz Gorice ter ob so- delovanju kopice drugih sloven- skih in italijanskih ustanov, je v sredo, 14. marca 2018, pod naslo- vom Odkrivajmo talente prepu- stil veliki oder Kulturnega doma v Gorici mladim ustvarjalcem z Goriškega. Uvodne note je v ra- perskem ritmu v slovenskem in italijanskem jeziku zapel Seba- stiano Zamaro, dijak tretjega kla- sičnega liceja Primož Trubar iz Gorice, ki ga ta glasbena zvrst že kar nekaj let privlačuje, tako da je še sam začel skladati pesmi. S svojo izvedbo in z vsebinsko spo- ročilnostjo pesmi je že navdušil dijake na nedavni prireditvi naših višjih šol iz Gorice ob dne- vu slovenske kulture. Tudi tokrat so mu poslušalci prisrčno zaplo- skali in mu s tem zaželeli še veli- ko zadoščenj ob glasbenih navdi- hih. Trije njegovi sošolci, Danijel Bukovec, Jan Devetak in Alex Fa- ganel, pa so avtorji dveh zanimi- vih kratkometražnih filmov, Sounds (Zvoki) in Clouds (Obla- ki) , ki sta jim prinesla kar nekaj nagrad na vsedržavni - slovenski in italijanski ravni. Skrbno in iz- T virno zamišljena in posnetačrno-bela filma z zanimivo tema-tiko odražata nezanemarljivo fil- msko žilico treh mladih, ki so do- bro usvojili pridobljene napotke o snemalnih postopkih in jih s pridom uporabljajo, saj jim je fil- mska umetnost sredstvo za izpo- vedovanje osebnih razmišljanj in občutkov. Tudi filmski tercet, ki je napovedal še en nov kratkometražni film, ki bo zaokrožil izpovedno trilogijo, je doživel toplo plo- skanje občinstva. S tem so gledalci izra- zili svoje odobra- vanje dela mladih filmskih zanesenja- kov. Večer, namenjen ustvarjalni ljubitel- jski umetnosti, se je končal z “nagradno predstavo”, nastopom gledališke skupine Kulturnega društva iz Sovodenj, ki je po dolgih letih premora v prejšnji sezoni spet obudilo gledališko dejavnost v domači vasi. Pod mentorstvom in v režiji Kristine Di Dio so na oder krstno postavili njen tekst Avrelija se vrača s podnaslovom Absurdna tragedija, ki želi biti komedija. Z njo so se udeležili lanskega Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Srčika dogajanja te komedije, ovite v “črn humor”, naj bi bila družinska skrivnost. Pokojna žena Avrelija se sprva prikazuje le možu Hermanu in njunima otrokoma, nepričakova- no pa se udeleži tudi slavnostne večerje ob moževi dvajseti oblet- nici poroke z drugo ženo Cecilijo in vnese nemir med družinske člane. Avtorica je v besedilo “vmesila” kar nekaj sestavin, a žal se tudi zaradi te prenatrpano- sti nekam izgubi vodilna nit. Na- stopajoči, Ksaverija Plesničar, Ali- da Passon, Anja Petrovčič, Peter Figelj, Noemi Cristiani, Saša Klanjšček, Jožef Pipan, Erik Figelj in Patrizia Batistič, v glavnem gle- dališki debitanti, so se trudili, da bi bili kos bremenom, ki jim jih nalaga mestoma ne povsem ja- sno – še posebno v prehodih med prizori - napisan tekst, čeprav so v nastop gotovo vložili veliko navdušenja. Žal se tudi niso mo- gli ali znali otresti tiste nadležne nesproščenosti, ki se navadno trdoživo drži gledaliških začetni- kov, pa tudi ne zmeraj upravičene živčnosti, s katero so nekateri iz- med njih obarvali predstavljene like. Gotovo so se vsi potrudili in hvalevredno je že to, da so se sploh lotili gledališkega dela. Če bodo z vztrajnostjo še naprej go- jili veselje do gledališča, ki je sicer zelo zahtevna umetnost in nasta- vlja kar precej tudi uprizoritvenih pasti (!), uspeh ne bo izostal. Kakorkoli že, občinstvo v veliki dvorani Kulturnega doma je so- vodenjskim igralcem namenilo spodbudno ploskanje, igralkam pa so na poklonu cvetje izročili mladi filmarji. IK Kulinarična delavnica v Lokandi Devetak Tudi šolarji so pripravili velikonočne jedi ponedeljek, 12. marca 2018, je učence OŠ Vrh Sv. Mihaela čakalo prav pri- jetno presenečenje. Z učiteljicami so se namreč odpravili v prizna- no vaško Lokando Deve- tak. Tam je bila delavni- ca o pripravi veliko- nočnih jedi in drugih dobrot. V kuhinji znamenite go- stilne sta učence čakali in sprejeli prijazna kuha- rica Gabriella ter njena hčerka Tatjana. Učence sta najprej opozorili, da je v prostoru, kjer se pri- pravljajo jedi, najpo- membnejša higiena, za- to so si osnovnošolci na- deli kuharske kape in predpasnike ter si umili roke. Gospa Gabriella jim je nato razložila in pokaza- la, katere vrste kvasa uporablja pri peki kruha in drugih jedi. Poleg industrijskega sama goji tudi na- V ravni kvas. Vsak dan ga mora me-siti in mu dodajati moko. Učenciso bili najbolj začudeni, ko jim je pokazala kvas, ki je star že 120 let. Mali kuharji so si končno lahko zavihali rokave in se preizkusili v delu. Najprej so pripravili piškote. Testo je gospodinja že prej pripra- vila iz moke, masla, sladkorja in korenja. Otroci so ga zvaljali, z modelčki oblikovali krožce, jih nadeli z marmelado ter prepogni- li v obliko žepkov. Piškote so po- ložili na pladnje, gospa Gabriella pa jih je nato dala v peč. Cilj delavnice je bil tudi spoznati tradicionalne velikonočne jedi. Zato so učenci s kuharicama pri- pravili velikonočne menihe in ptičke. Testo je tudi tokrat gospa Gabriella že vnaprej pripravila, otroci pa so se za menihe naučili plesti kito ter nanj položili prazno jajčno lupino. Gospa Tatjana pa jim je pomagala pri pripravi in oblikovanju ptičkov. A kuharskih preizkušenj še ni bilo konec. Iz mešanice ajdove in bele moke so pripravili še “grisine”. Nazadnje pa je male sladkosned- neže čakalo še pravo presenečen- je. Vse, kar so v tem pe- strem jutru pripravili, sta gostiteljici naložili na plad- nje in učenci so se v šolo vrnili z vsemi jedmi, ki so jih sami pripravili. Osnovnošolci so poleg do- brot z delavnice odnesli tu- di veliko novih in zanimi- vih izkušenj in znanj. Vide- li so, kako poteka delo v ku- hinji gostilne, “rokovali” so s testom in kuharskimi pri- pomočki. To jim je bilo še najbolj všeč. Naučili so se veliko novih stvari in ob tem zelo uživali. Nazadnje so se pa še res le- po zahvalili kuharicama Gabrielli in Tatjani za nju- no prijaznost, potrpežljivost in gostoljubnost ter da sta jim omo- gočili izvedbo delavnice. Kulturni dom Gorica / Komigo Z ljubiteljsko ustvarjalnostjo obarvan večer KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na kavo s knjigo Sodelavci Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica bodo predstavili IZVESTJE ŠT. 14 ki je posvečeno goriškemu polihistorju ŠTEFANU KOCIANČIČU ob 200. obletnici rojstva v četrtek, 5. aprila 2018, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje Sveta Gora, 28. 3. 2004 – Ločnik, 28. 3. 2018 Očetu in mami v spomin ragi tata Alfredo! 14. leto že mineva, kar te je na tiho ne- deljo Svetogorska kraljica po- klicala k sebi. Zdi se mi tako čudno, da te ni več, čeravno si bil depresiven, ker si bil in- valid, bi bil lahko še živel, saj si bil vedno zdrav kot riba, a, če samo malo pomislim, da D od lanskega poletja počivapoleg tebe še tvoja ljubljenažena Lojzka, ki si jo tako močno ljubil in ona tebe, mi je nepopisno, nelogično, pravzaprav neverjetno. Dve hudi smrti sem že morala prestati zraven svoje tako trde, neverjetno dolge dialize, tatovo in mamino, a samo z Božjo pomočjo in pomočjo lju- bljenih Mariji- nih sester skušam preboleti kar dve praznini in bolečini, kar v mojem stanju ni nikakor enostav- no. Tata in ma- ma, zdaj sta oba v Božjem grobu, združena za ved- no, kot sta bila v vajinem zakonskem življenju, vedno zdrava in srečna. V on- stranstvu Vama iz vsega srca želim blagoslovljeno Veliko noč in veselo ale- lujo. Ljubi Bog naj vama da večni mir in pokoj in večna luč naj va- ma sveti in počivajta v Božjem miru. Amen. Za vedno vajina ljubeča hčerka Marina, ki vaju zelo pogreša, naš prijatelj Gigi, ki mu tudi manjkata, in vajina nečakinja Nevenka. Ločnik, 28. 3. 2018 Marina Jerman Gledališka skupina KD Sovodnje Goriška 29. marca 2018 7 Obvestila Svet slovenskih organizacij obvešča, da bo v velikem tednu urad v Gorici zaprt od srede, 28. marca, do petka, 30. marca. Goriški urad bo spet odprt za javnost v torek, 3. aprila. Med velikonočnimi prazniki bo v Vipavskem Križu zanimiva razstava pirhov z različnih koncev Slovenije, Evrope, Rusije in Južne Amerike. Razstavo pirhov bodo dopolnjevale umetnine, ki se nanašajo na postni čas in Veliko noč. Razstava bo od - prta do 8. aprila 2018 vsak dan med 15. in 20. uro. Za ogled izven urnika pokličite gospo Lojzko Paljk (+386 051 238 038). Občina Sovodnje ob Soči obvešča prebivalstvo, da je treba skladno z D. Z. 11/2015, spremenjenim z D. Z. 03/2018 za črpanje površinske vode s fiksno nameščenimi napra - va mi, v skladu s 40. Čl. D. Z. 11/2015, pridobiti integralno do vo - ljenje na podlagi predložitve us trez - nega zahtevka Občini najkasneje do 31.12.2018. Zahtevku je treba pri lo - žiti shemo naprave, ki navaja preboj, potek cevi, točke porabe in količino iz črpane vode. Za dodatne infor ma - cije se lahko obrnete na tehnični urad občine. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja letovanje v Termah Oli mia od 22. do 27. aprila. Ude le - ženci naj se čimprej do 2. aprila pri - ja vijo na tel. št. 0481 884156 ali 3286360744 (Andrej Faganel). Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko do bite: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgo - niku (tel. 040 229166) in za Slove - nijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi Ob 14. obletnici smrti dragega tata Alfreda daruje hčerka Marina 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž, 100 evrov za Sv. Goro in 100 evrov za Novi glas. Voščila Društvo goriških upokojencev želi članom vesele velikonočne praznike. Sožalje Ob odhodu v večnost drage none Antonije, Tončke, sočustvujemo s kolegico Katjo Ferletič in izrekamo njej in domačim iskreno sožalje vsi pri Novem glasu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 30. 3. 2018 do 5. 4. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 30. marca (v studiu Niko Klanj - šček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 31. marca (vodi Ezio Gos - gnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijan - skem in ziljskem narečju. Nedelja, 1. aprila: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 2. aprila (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 3. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 4. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Prebrisani vrabec. - Izbor melodij. Četrtek, 5. aprila (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Srečanje pod lipami / Gost dr. Renato Podbersič Zanimiv večer o judovski skupnosti na Goriškem četrtek, 22. marca 2018, je v mali dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž potekal zanimiv večer o zgodovi- ni Judov na Goriškem. Gost večera je bil dr. Renato Podbersič, ki je predstavil svojo monografijo Jeruzalem ob Soči, v kateri opi- suje zgodovino in sledi, ki jih je ta skupnost pustila v naših kra- jih. Z avtorjem se je pogovarjal raziskovalec in zgodovinar dr. Egon Pelikan. Srečanje pod lipa- mi, ki sta ga priredila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gre- gorčič, so glasbeno popestrili s tradicionalnimi skladbami iz ju- dovske kulturne dediščine člani Mladinskega zbora Šempeter - Vrtojba, ki ga vodi Mojca Maver Podbersič. Zbor, solistka in in- strumentalna spremljava so si za- služili navdušen aplavz občin- stva. Dr. Renato Podbersič je v uvod- nih besedah obrazložil naslov knjige in zakaj to zanimanje za judovstvo. Povedal je, da judov- ska skupnost v Gorici ni bila ni- koli številna (največ okoli 300 članov sredi 19. stoletja), a so jo vseeno takrat poimenovali “Jeru- zalem ob Soči” zaradi izrednega pomena, ki ga je imela v mestu na ekonomskem, upravnem in socialnem področju. Naslov si je avtor sposodil, kot pravi, z istoi- menske razstave, ki je v sinagogi v Gorici. V Gorici ni več judovske skupnosti od leta 1969, a sinago- ga še vedno deluje kot kraj srečanj, prireditev in kot kultni objekt. Avtor je mimogrede ome- nil, da ga mnogi sprašujejo, ali je judovskega porekla, ker se rad uk- varja s temi temami, a je za daleč nazaj ugotovil, da v rodovini ni bilo nobenega Juda. Podbersič V potrjuje krščansko stališče, ki gaje podprl papež Janez Pavel II., koje izjavil, da je v vsakem kristjanu delček judovstva. Kristjani so bili v bistvu v prvih petdesetih letih po Kristusu judovska sekta in bila je velika debata, ali je sploh možno biti kristjan, če nisi Jud. Judovstvo je najstarejša monotei- stična religija, iz katere izhaja tu- di krščanstvo, in to privlačuje zgodovinarja. Avtor je hotel tudi dopolniti, kar so že napisali o tej skupnosti. O goriški judovski skupnosti je bilo veliko napisa- nega v Italiji, a izpustili so vire iz arhivov v Ljubljani, Beogradu in tudi Jeruzalemu. Knjiga je dopolnjena in predela- na doktorska disertacija, ki jo je avtor zagovarjal pod vodstvom dr. Egona Pelikana, enega od naj- večjih slovenskih strokovnjakov antisemitizma. Pri izdaji knjige sta sodelovala tudi Judovski kul- turni center v Mariboru, ki je v bistvu središče poučevanja ju- dovstva v Sloveniji, in Goriška Mohorjeva družba. Knjiga opisu- je judovsko skupnost od prelom- nega leta 1867, ko je bila sprejeta avstrijska ustava, ki je Jude prvič izenačila z ostalimi prebivalci monarhije, do današnjih dni, ko v bistvu judovske skupnosti na Goriškem ni več. Skupnost je bila pred leti priključena tržaški, ki ostaja zdaj edina v deželi in naj- večja v okolici. Dr. Egon Pelikan je v nadaljevan- ju povedal, da ta knjiga pripove- duje zgodbo, ki je šla mimo nas, oz. zapolnjuje praznino, ki je na- stala ne samo v naši zavesti, am- pak tudi v slovenski historiogra- fiji. Na slovenskem ozemlju Judje niso igrali tako pomembne go- spodarske in politične vloge, vsaj ne v taki meri, da bi vplivali na kulturo, kot se je na primer zgo- dilo na Dunaju. Zato, pravi razi- skovalec, imamo v Sloveniji obli- ko antisemitizma, ne da bi ljudje Jude pravzaprav poznali, to se pravi le po stereotipih. “Knjiga je razdeljena na več poglavij in vsa- ko spremlja določeno krono- loško obdobje in je metodološko dobro zastavljena. Pri tem je Pod- bersič uporabljal evropsko in slo- vensko znanstveno literaturo ter črpal iz široke palete virov iz več državnih arhivov. To delo je po- memben prispevek k poznavanju preteklosti tega prostora”, je dejal Pelikan. Med drugim je opozoril, kako je delo pomembno in kateri je smisel zgodovinopisja. Mlade generacije niso doživele grozote vojne in zaradi tega se večkrat zgodovina ponavlja. Knjige, kot je ta, pomagajo prav k temu, da teh grozot ne pozabimo, in še predvsem, da jih človek ne pono- vi. MČ Kultura29. marca 20188 alerija Rettori Tribbio v Trstu, ki stoji ob starem mestnem jedru, na Trgu Piazza Vecchia 6, in je izredno uveljavljena in zelo dejavna, je od 10. do 23. marca posvetila posebno bogato razstavo Lojzetu Spacalu. Slikarja, ki se je v prejšnjem stoletju uveljavil v na- jrazličnejših umetniških krogih in ga še vedno izredno cenijo po celem sve- tu, ni treba posebno predstavljati. Naj le spomnimo, da se je naš rojak rodil v Trstu 15. junija 1907 in imel dokaj zahtevni otroštvo in mladost, saj je že zgodaj (pri štirih letih) ostal sirota po očetu, zato se je moral že kot desetlet- ni otrok lotiti najrazličnejših pokli- cev. Leta 1930 so ga zaradi delovanja kot zaveden Slovenec fašistične obla- sti aretirale in je moral nekaj let preživeti v izgnanstvu oziroma kon- finirali so ga v Accetturo pri Materi (v Bazilikati). Tu je spoznal, da ga umet- nost privlačuje, začel je risati in uk- varjal se je tudi s fotografijo. Kot pri- vatist je leta 1934 maturiral na umet- nostnem liceju v Benetkah, nato je slikarstvo in grafiko študiral na Aka- demiji Brera v Milanu in Umet- niškem inštitutu za dekorativno umetnost v Monzi, tedaj je poučeval risanje (najprej v Rimu, nato tudi v Trstu). Umetniško uveljavitev je “urad- no” začel v Trstu leta 1937 na skupinski razstavi (leta 1940 pa s samostojno raz- stavo v rojstnem mestu v galeriji Jerco). Mednarodni uspeh se je začel od leta 1944 po razstavi v Galleria il Milione v Milanu, kjer mu je izredno naklonjena kritika odprla pot do mnogih drugih od- mevnih razstav po celem svetu. Večkrat je sodeloval na Beneškem bienalu, kjer so mu leta 1958 na XXIX. Bienalu pode- lili nagrado Gran Premio Internazionale za grafiko. V svojem ustvarjalnem življen- ju je prejel še mnogo nagrad in priznanj, naj omenimo le nagrado leta 1955 Citta' di Roma na VII. Rimskem Quadriennalu in Prešernovo nagrado iz leta 1974 (kot zanimivost: leta 1977 tudi nagrado Tržaške občine San Giusto d'Oro). Spacal je poznan kot grafik, a ustvarjal je tudi freske, mozaike, tapiserije, izredno uspešno je opremljal ladje (npr. čezoce- anko “Leonardo da Vinci”). Skozi celo življenje se je posvečal umetnosti in še posebno iskanju posebnega grafičnega izražanja, ogromno je eksperimentiral in je z materiali, ki so bili takrat na razpola- go, skušal ustvarjati posebne kompozicije in barvne grafične zanimivosti. Izredno je bil navezan na Kras. Leta 1988 so v Štanjelu odprli Galerijo s stalno razstavo njegovih del. Umrl je v Trstu 6. maja 2000, pokopan pa je v Škrbini na Krasu. Danes najbolj poznamo njegove izrazite grafike, ki jih prepoznavamo na prvi po- gled. V galeriji Rettori Tribbio so razstavljene grafike (xilografije), ki jih je Spacal ustvarjal v petdesetih letih prejšnjega sto- letja (večina zaobjema obdobje med leti 1950 do 1960, nekatere pa so tudi iz šti- ridesetih let). Na stenah visi 33 del, med njimi sta tudi ena podpisana šablona, ki jo je umetnik uporabljal za tisk nekaterih svojih grafik (za ozadje z zaželenim bar- vnim efektom na sliki) in ena pastelna risba. Večina razstavljenih del izhaja iz osebne Spacalove delavnice, ko je grafike tiskal sam s svojo ročno stiskalnico. Za- nimivo je, da je med svojim eksperimen- tiranjem večkrat zamenjal barvo na šabloni (torej ni rečeno, da so vse grafike z istimi matricami enake med sabo). Za- nimiv pa je tudi pogled v mapo, v kateri so razstavljene nekoliko “novejše” grafike (iz sedemdesetih in osemdesetih let, ko je svoja dela tiskal v tiskarnah). Spacal je najprej tiskal (lesoreze in linoreze) v črno-beli tehniki, v petdesetih letih je začel uporabljati barve za svoje grafike in presenetljivo je, kako so te po toliko letih (več kot sedemdeset let) še žive in sveže. Izjemno prijazni upravitelj galerije Retto- ri Tribbio Fabio Zorzet nam je razložil, da približno vsaki dve leti postavljajo razsta- vo s Spacalovimi deli, a da iščejo take umetnine, ki so morda nekoliko manj poznane oziroma jih na razstavah ne vi- dimo prepogosto. Z dobrimi stiki z na- jrazličnejšimi poznavalci in zbiralci jim uspe, da postavijo vedno zanimive raz- stave. Take razstave imajo vedno odličen uspeh, prav tako ostaja tudi zanimanje za enkratnega umetnika vedno živo. Raz- stava je prodajnega značaja, opazna je ra- zlika v cenah med starejšimi in novejšimi deli, očitno pa je, da je umetnik še vedno zelo cenjen in upoštevan. Lepo je, ko si lahko v samem mestnem središču Trsta ogledamo zanimivo likovno razstavo ro- jaka, ki ga marsikdo ceni. Mitja Petaros G DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (11) Dimitri Tabaj Plemiška rodbina Marenzi (3) Časnikar Edinosti nadaljuje slikovit opis pogreba barona Marenzija. Pogrebni sprevod je z dvorca v Odolini krenil proti farni cerkvi, nato na pokopališče v Bre- zovici, kjer so že počivali njegovi predni- ki: “Da je ljudstvo visoko cenilo rajncega barona, pokazalo je na njegovega pogre- ba dan. Zbralo se ga je v nebrojnem šte- vilu v Odolini. Pri odolenskem mostu je čakala z vrlim svojim učiteljem šolska mladina, žendarmarija in druge odlične osobe. Dolgi sprevod se je vil skozi Bač, Materijo, Rožice v farno cerkev. V farni cerkvi je prečastiti g. Ivan Narobe, župnik rodiški, v krepkih, kratkih besedah na- slikal zasluge in kreposti rajncega, in iz- vrstno vmes vplel, kaj nas uči rakev, v ka- teri leži nepozabljivi baron Marenzi. Pri tej priliki nisi videl suhega očesa od hra- brega žendarma do stare ženice. Potem smo ga spremili do novega bivališča, kjer bo čakal vstajenja od mrtvih. Mi mu kličemo z žalostnim sercem: Lahka bodi ti zemljica”! Na njegovem nagrobniku piše, samo v slovenščini: “Po dolgem in delavnem življenji mirno naj tukaj počiva v Bogu baron Jožef Marenzi - grajščak iz Odoline - vitez Franc-Jožef. re- da”. Na istem pokopališču počiva tudi učitel- jica, baronica Ljudmila Marenzi rojena Debenjak (1896-1990) iz Odoline, ki je znana po tem, da je v času fašističnega terorja učila otroke na Artivžah in v Materiji slovensko, dokler je niso italijanske oblasti za- menjale z učiteljicami z italijan- skega juga. Po vojni je spet poučevala na Artvižah, v Materiji, Brezovici in Rodiku. Njen sin Ferdinand (1920-1963), človek visokih ljudskih in domoljubnih vrednot - velik ljubitelj Krasa - je postal v celi Ju- goslaviji priznan inženir gozdarstva. Nekateri člani rodbine Marenzi so znani tudi kot odlični vojaki. Grof Franc Anton Marenzi (1805-1886), rojen v palači Ma- renzi v Trstu, sin tržaškega glavarja Kaje- tana Janeza Marenzija, se je kot polkov- nik udeležil bojev proti italijanskim ire- dentistom - bil je junak v bitki pri Novari -, nekaj časa je bil tudi guverner mesta Bergamo. Pod njegovim poveljstvom so zgradili nabrežinski vodovod in tako imenovani “Zeleni most” v Trstu. Leta 1849 je postal general, leta 1859 pa vo- jaški poveljnik mesta Ljubljana in fel- dmaršallajtnant (podmaršal, drugi naj- višji čin). Istega leta se je spet udeležil bitk proti Italijanom pri Magenti in Solferinu, o ka- terih nam je pu- stil veliko števi- lo zapisov. Leta 1864 mu je ce- sar Franc Jožef I. podelil naslov “Markgraf von Val Oliola” v spomin na na- slov, ki ga je leta 1024 svetorim- ski cesar Konrad Salijec podelil nekemu Marenzijevemu predniku. Bil je tudi priz- nan geolog in astronom; raziskoval je ognjenike in potrese, štejejo ga za enega prvih krasoslovcev. Bil je član Avstrijske akademije zna- nosti, veliko je potoval in razi- skoval je tudi Ande. Imel je štiri sinove in tri hčere - Izabela je bi- la soproga sina grofa Hohenwar- ta, voditelja parlamentarne večine v državnem zboru. Grof Franc Anton je umrl v Marenzi- jevi palači v Trstu 4. januarja 1886. O njegovi smrti je po- ročala tudi tržaška Edinost 6. ja- nuarja 1886 in med drugim na- pisala, da je bil pokojnik “dobro znan med Slovenci, ker je imel več sorodnikov v Senožečah, v Razdrtem in v Istri, saj rodbina Marenzi je ena najstarejših ple- menitih rodbin Primorskega in ena najstarejših plemenitih pa- tricijskih rodbin tržaških […], raj- nki je bil pobožen gospod […], vojskoval se je v Italiji pod nepo- zabljivim Radetzkyjem”. Nadal- juje Edinost z zelo zanimivo - še posebej za nas Slovence - anekdoto o ti- stih Slovencih oz. Slovanih, ki izdajajo svoj narod in se imajo za Italijane: “ […] potomci vseh starih tržaških plemenitih rodbin ne poznajo tistega tržaškega “pa- trijotizma”, katerega uče Raskovič, Vida- kovič in drugi enaki 'iči', ki hočejo Slo- vence iz Trsta preganjati […]. Tudi rajnki grof Marenzi je rad imel okoličana in je v njem spoznaval starega Tržačana. […] Sijajen pogreb rajncega bode danes po- poldne ob 2 in 3/4 uri in ker je rajnki želel, da njegovi posvetni ostanki bodo pokopani v okolici, zato se prepelje nje- gova rakev na Barkovljansko pokopa- lišče”. Starejši sin Jožef Ludvik (Trst, 1853- 1935), nosilec Leopoldovega reda in reda sv. Stanislava, je bil vodja sekcije in di- rektor pisarne gosposke zbornice (Her- renhaus) dunajskega državnega zbora, medtem ko sta bila sinova Franc Karel (1859-1940) in Gabrijel Franc (1861- 1934), oba rojena v Ljubljani, vojaka in generala, udeleženca prve svetovne voj- ne; general Gabrijel Franc Marenzi je bil odlikovan z Vojaškim Redom Marije Te- rezije. / konec Marenzijeva palača v Trstu. Zgradil jo je tržaški škof, baron Anton Marenzi leta 1650. Tukaj je nastal znameniti primer slovenske plemiške korespondence v 17. stoletju. Podmaršal grof Franc Anton Marenzi se je tukaj rodil in umrl. Podmaršal (oz. feldmaršalallajtnan) grof Franc Anton Marenzi (1805-1886), junak v vojnah proti italijanskim iredentistom pod poveljstvom feldmaršala Radetzkyja. Bil je tudi priznan znanstvenik, geolog in astronom Grob baronice Ljudmile Marenzi, učiteljice, ki je v času italijanske okupacije na skrivaj učila otroke slovensko na Artvižah in v Materiji Trst / Galerija Rettori Tribbio Zanimiva razstava Lojzeta Spacala Predstavitev zbirke Brune Dorbolo’ V organizaciji Tržaškega knjižnega središča in Kulturnega društva Ivan Trinko so v četrtek, 15. marca 2018, zvečer predstavili knjigo, v kateri je zbrana literarna ustvarjalnost Brune Dorbolo'. Publikacija nosi naslov Tala je naša zemlja an mi smo nje snuovi. Bruna Dorbolo' je bila med ustanovnimi člani Zveze slovenskih žensk iz Benečije in je bila za obdobje štirih desetletij njena predsednica. Omenjena zveza je nastala z namenom, da bi si ob uveljavljanju pravic žensk v družbi prizadevali in skrbeli tudi za uveljavljanje pravic enakopravnosti slovenskega jezika in kulture v Benečiji. Bruna Dorbolo' je v Benečiji odigrala pomembno vlogo tudi kot upraviteljica, saj je trideset let, vse do leta 2009, delovala v občinski upravi Občine Špeter kot svetovalka, odbornica in nazadnje še kot županja. Tržaško srečanje je uvedla in vodila gospa Iole Namor, ki je posebej poudarila odličnosti Brune Dorbolo', predvsem v obdobju sprejetja zaščitnega zakona, ko je speljala postopek uveljavitve špetrske šole kot državne dvojezične šole. Bruna Dorbolo' se je zavedala, da bi brez pisnega izročila lahko beneški jezik zamrl. To je bil povod, da se je lotila pisanja in literarnega ustvarjanja v narečju. Pri društu Ivan Trinko se je tako rodila zamisel, da bi ob njeni 70-letnici izdali posebno publikacijo, ki bi vsebovala prozo, poezijo in dramska besedila. Publikacija je razdeljena na tri poglavja. V prvem poglavju, ki nosi naslov Z jezika do srca, je objavljeno njeno literarno delo. Drugi del obsega pet dramskih besedil. Tretje poglavje pa vsebuje izbor člankov, ki jih je Bruna Dorbolo' pisala za časopis Novi Matajur od leta 1980 do leta 2000. Po besedah gospe Iole Namor so objavljeni časopisni članki izredno zanimivi zaradi avtoričinih razmišljanj o zgodovini v Benečiji. Posebnost je v tem, da je Dorbolojeva v člankih obravnavala vsakodnevno dogajanje v benečanskem narečju. Jole Namor je povedala, da je bila Bruna Dorbolo', ki se je poslovila lansko leto, seznanjena z nastajanjem te publikacije. Na večeru je bil prisoten tudi urednik Mihael Obit, ki je predstavili esej Angela Florama z naslovom Balkan. Zapiski za žensko zgodbo. Obit je povedal, da je publikacija izšla v sklopu novega projekta, ki ga izvaja društvo Ivan Trinko v sklopu festivala Postaja Topolove. Projekt nosi naslov Taput, ki v beneškem narečju pomeni topol. / Marko Manin Tržaško knjižno središče Foto damj@n Grof Miroslav Marenzi naznanja smrt grofa Franca Antona Marenzija (Edinost, 6. januarja 1886) Župan Idrskega Anton Manfreda vošči srečno novo leto 1901 grofu Miroslavu Marenziju (lastnik slike Marko Mohorčič) BODI ČLOVEK!, LETNIK 8, ŠT. 1 PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS LETNIK XXIII., ŠT. 12 (1074) / TRST, GORICA ČETRTEK, 29. MARCA 2018 Stražar pravi: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12) BODI ČLOVEK! b letošnji sinodi mladih velja ponovno razmisliti nekaj zadev, četudi smo o temi v naši prilogi pred časom že obširno razpravljali. Lansko leto je izšla raziskava inštituta “Giuseppe Toniolo”, ki deluje pod okriljem milanske katoliške univerze Jezusovega Srca, ki sem si jo tudi sam nabavil in preletel. Potem so seveda mladi tudi izpolnjevali tisti spletni vprašalnik, a mislim, da rezultati niso kaj precej drugačni, nazadnje pa smo potrditev dobili tudi zdaj, ko je bilo 300 mladih pri papežu. Opiranje na razne sociološke in podobne raziskave je sicer do neke mere dobro, po drugi strani pa daje misliti, da položaja “na terenu” ne poznamo, kar je v cerkvenem vidiku skrb vzbujajoče. Če bi namreč vprašali, recimo, dijake naše vipavske gimnazije, bi rezultati namreč ne bili drugačni od tistih v teh študijah in raziskavah. V raziskavi je seveda nekaj spodbudnih nekaj spodbudnih reči, vendar pa dobimo le še eno potrditev, da so današnji mladostniki in mladi praktično “homologirani” s prevladujočo miselnostjo v današnjem svetu, ki je tudi edina. Če bi slučajno namreč mislili drugače, se zgodi tisto, kar je pokojni Žarko Petan dal za naslov svoji knjigi aforizmov: Kdor išče, ga najdejo! Tako tudi intervjuvani mladi govorijo o raznih “svobodah”, “spoštovanju”, “dialogu”, o veri, ki je osebna in ne dogmatična. Zagotovo niso le italijanski mladi, temveč tudi drugi, tudi naši, za vero, ki je “pluralistična” in “inkluzivna”, torej takšna, ki vsesplošno sprejema. Ali ne govori isto tudi politično in vsesplošno korektni jezik, ki še zdaleč ni navzoč le v medijih, temveč ga srečamo že domala na vsakem koraku? Seveda so te zadeve pobrali tudi iz medijev, a je poudarek na tudi, saj so zadeve slišali zagotovo še doma, v šoli, morda pa celo v cerkvi. Vsekakor lahko rečemo, da svet določene zadeve ponuja, ljudje pa jih danes povečini nekritično sprejemamo – mladi seveda niso nikakršna izjema. Lahko preskočimo številne čudovite in lepe besede o drugih religijah, kjer se zdi, da so sosedove hruške slajše od tistih z domačega vrta, da pogledamo še to, kakšne vere si želijo italijanski mladi v raziskavi. Nekdo piše, da si želi takšne vere, ki bi bila: “osovobojena stiskajočega smisla za lastni greh, ki bi imela bolj neposreden odnos z Bogom in z manjšo navzočnostjo posrednikov, vero, ki bi bila vesela in 'raznobarvna', kakor je hinduizem”. Nekdo drugi pravi: “Vera, ki si jo mladi želijo, je vključujoča, miroljubna, strpna do različnih, pa tudi enostavna, brez odvečnih okostenelosti in okraskov”. Morda koga te zadeve ne skrbijo, mene kot duhovnika in vzgojitelja pa zelo skrbijo. Te stvari so zastrašujoče, sploh če pomislimo, da gre, vsaj teoretično, za katoliške mlade. Kakšna pa je potemtakem, pa ne le pri naših mladih, ker nekoliko starejši od njih marsikdaj niso boljši, razlika od pogleda kakega nevernega, agnostika, pripadnika new age, next age, prostozidarja ali kogarkoli drugega? Zakaj sem rekel, da nekoliko starejši niso nič boljši? Ker so sinodo pripravljali številni zanimivi liki, kot npr. Maria Elena Boschi, če povemo le eno takšno znano ime. Svetost kot cilj? Čeprav je tudi zadnji vesoljni cerkveni zbor, 2. vatikanski, to ponovno poudaril, tega tukaj ne najdemo, ker je očitno passe'. No, to napako so zdaj vsaj videli nekateri od tistih 300, pa se je našla v tem zadnjem poročilu, a vprašanje, ali svetost zares privlači, ker je zahtevna... Pa tudi nekaj drugega je izredno zanimivo – veliko je govora o oddaljenih mladih, ki jih je treba spet pridobiti, kar je seveda tudi prav, pa se, po drugi strani, nič ne govori o tistih, ki so “blizu”, ki torej nimajo težav s sprejemanjem katoliških verskih resnic in morale, imajo molitveno in zakramentalno ter duhovno življenje. Tudi takšni obstajajo, kar so k sreči v Rimu upoštevali, vendar pa se spet zdi, da je prišlo do polariziranja med takšnimi in drugačnimi mladimi, med “progresisti” in “konservativci”, kar kliče na neke zadeve izpred petdeset in več let. Lahko se motim, a bi nas bilo več takšnih, ki mislimo, da se bo ta čas neke tekoče, fluidne, inkluzivne in še ne vem kakšne miselnosti in vere nehal, pa da imajo sploh mnogi mladi vsega tega že dovolj. Mnogi mladi že potrjujejo, da neka “šibka” ponudba ne pelje nikamor, da pa mnoge zanima ponudba, ki je močna, pa seveda pričevalna. Mode minevajo, so kot tiste mladike, ki jih odrežemo stran in gredo na ogenj. Tudi na verskem področju je tako – tudi “flower power” in druge podobne reči imajo svoj rok trajanja. Andrej Vončina O Sinoda o mladih Bog in vera mladih orda ste se tudi vi kdaj vprašali, kakšno povezavo imajo simpatični beli zajčki z Veliko nočjo. Zakaj jih upodabljajo na “laičnih” velikonočnih voščilnicah? Zakaj naj bi bil zajec simbol Velike noči ali Kristusovega vstajenja od mrtvih? Za katoličana je Velika noč praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih, ko je Gospod na velikonočno jutro z največjim čudežem dokazal, da je resnično Božji Sin. Ta dogodek je praznik, saj vsakega od nas napravlja za deležnega večnega življenja. Ko bomo vstali od mrtvih, bomo to storili kot oseba, edinstvena oseba. Prepoznali bomo svojega Boga ravno zato, ker je osebni Bog in ker smo že na zemlji povezani z občestvom svetnikov. Kako pa bo izgledalo vstajenje od mrtvih? Verjetno si težko predstavljamo ta trenutek drugače, kakor nam ga slikajo ameriški filmi s strašljivimi in temačnimi prizori, vendar odgovor ni v hollywoodski produkciji, ampak v Svetem pismu. Tukaj najdemo prizor velikonočnega jutra, ko Marija Magdalena na poti do groba v vrtu sreča vstalega Jezusa. Sreča ga kot osebo, saj sprva misli, da je videla vrtnarja, torej s povsem običajnim telesom, čeprav v nadaljevanju beremo, da je bilo “poveličano”. Jezus nima več zemeljskega telesa, ampak je preobraženo v duhovno telo. To se bo zgodilo tudi ob našem vstajenju od mrtvih in naša telesa se bodo po podobnosti približala Kristusovemu. Poveličano telo je tisto, ki ga je Sveti Duh povsem prežel, kar ne pomeni, da bodo naša telesa samo poduhovljena, ampak bodo duhovna telesa. Vse to morda zveni zapleteno, vendar to je temelj naše vere v življenje, ki je onkraj zemeljskega; v to kristjani verujemo in to izpovedujemo pri vsaki sveti maši, ko med molitvijo veroizpovedi izgovarjamo besede “In pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku”. Življenje v prihodnjem veku je dokončna uresničitev človekovega bivanja, lahko bi celo rekli, da je popolno uresničenje osebe. Praznik velikonočnega jutra nam sporoča, kako je naše življenje povezano in kako izhaja iz Svete Trojice: Bog Oče nas je ustvaril, Bog Sin nas je odrešil in Bog Sveti Duh nas bo prežel z milostjo, da bomo poveličani, kakor je bil Kristus na velikonočno jutro. Čeprav se nam včasih zdi, da je to pretežko in bi raje pustili samo teologom, v resnici bi morali s to zavestjo živeti vsako Veliko noč in vsako nedeljo. Kristjani smo lahko ponosni, da verujemo v tako resnico, ki nas vedno navdaja z upanjem, da nas čaka svetla prihodnost. Sveti Duh ni samo nekaj “nevidnega”, ampak za kristjana predstavlja njegov duhovni “spomin”. Si predstavljate, da bi si morali zapomniti čisto vse, kar vidimo na televiziji, slišimo v svoji okolici in med pogovori, vse, kar preberemo na internetu in v knjigah? Verjetno bi se nam v kratkem zmešalo. V krščanstvu nekatere zadeve so bistvene in jih ne bi smeli nikoli pozabiti, vendar zaradi hitrega življenja in želje, da bi storili čim več dela, to lahko hitro zanemarimo. Toda Božji Duh prebuja v nas spomin, obuja v možganih in v srcu tisto, kar je bistveno za življenje: Bog je nepremagljiv in v ljubezni do svojih otrok pošilja v smrt Sina, da bi imeli večno življenje. On ve, da potrebujemo odrešenje in svobodo, da smo pogosto prestrašeni in iščemo malo varnosti, ljubezni ali miru. Kot odgovor na naša iskanja nam Bog pošilja Kristusa, ki pa ni zasebna lastnina le nekaterih izbrancev, ampak je dar Cerkvi. Celotna krščanska skupnost, ki moli, veruje, upa in ljubi, ima Kristusa za brata in prijatelja. On je garancija, da se naše življenje ne bo končalo v grobu, ampak da nas čaka “življenje v prihodnjem veku”. In to praznujemo na Veliko noč. Le dopustiti moramo, da nas Sveti Duh kdaj pa kdaj spomni. Zato za Veliko noč potrebujemo Cerkev, ki je skupnost. In zato ne potrebujemo pisanih zajčkov, ki so le komercialni izum. Aljoša Vodopivec M In simpatični zajčki nimajo veze z Veliko nočjo Ni Velike noči izven Cerkve Diagnostična slika vere mladih je slika današnjega sveta. Prihodnost ni v šibkosti, fluidnosti, obarvanosti ali inkluzivnosti, temveč v tistem močnem predlogu, ki mu zob časa ne pride do živega. Bodi človek!29. marca 201810 vet sploh še potrebuje Kristusa? Smo kristjani na svetu sploh potrebni? Kakšna je sploh razlika, ali je kdo kristjan ali pa pogan? Kaj Cerkev sploh še lahko da svetu? Mar ni svet sam po sebi dober in ne potrebuje Odrešenika? Bo do raja pripeljal sam zgodovinski razvoj, t. i. kozmična evolucija? So zakramenti kot znamenja in inštrument Božjega delovanja v svetu sploh potrebni? Mar Bog ne more odpuščati grehov tudi brez spovedi in bolniškega maziljenja? Mar res potrebujemo evharistijo, da se Jezus združi z nami? Kaj zakrament sv. zakona doda ljubezni med ženinom in nevesto? Je še smiselno govoriti o grehu in možnosti večnega pogubljenja, če je vsak človek po naravi dober in niti greh tega ne more preklicati? Je Bog dolžan vse odrešiti in nas neprestano zasipati s svojo preobilno milostjo? Preverjamo svojo vest ob dekalogu in evangeliju ali ob svojih subjektivnih mnenjih? Navedena vprašanja seveda pridejo v poštev za verujoče kristjane; za tiste, ki menijo, da Boga ni, so seveda “brez-vezna”. Kako pravilno razložiti, da smo kri- stjani sol zemlje, ki jo je le za ščepec, a da okus celi skledi hrane; le majhna lučka, ki razsvetli velik temen prostor; le malo kvasa, ki prekvasi vse testo? Ali to pomeni, da t. i. nova evangelizacija sploh ni po- trebna? Nimamo več naročila, ki nam ga je dal Jezus: “Pojdite po vsem svetu, naredite vse narode za moje učence, oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu, učite, krščujte v imenu Očeta in Sina in Svetega Du- ha” (Prim. Mt 28,19; Mr 16,15). Kakšno je naše poslanstvo? Je res dovolj, da se sami zase trudimo biti dobri? Lahko odnos z Bogom enačimo z nekakšno kvazi moralo? O morali in etiki govori tudi mar- ksizem, konfucianizem … Etika sa- ma po sebi še ne zagotavlja tran- scendence, presežnega, Boga, odrešenja. Bomo rešeni, ker imamo “čisto srce”? Drugo vprašanje je: koliko je naše srce zares “čisto”, če smo zaprti za odnose z Bogom in bližnjimi ter nas skupne stvari sploh ne zanimajo? Dopustili smo, da je naša družba umazana, pokvarjena, hudobna, zlobna. Smo res čisti in brezma- dežni, če to dopuščamo? Lahko prejmemo zakramentalno odvezo grehov, če živimo v stanju greha, se prav nič ne kesamo in si prav nič ne prizadevamo za spreobrnjenje? Za svoje opustitve, za odsotnost pozna- vanja in uveljavljanja družbenega nauka Cerkve že plačujemo kazen in drznem si trditi, da mnoge, predvsem pa najbolj odgovorne, na ta račun čakajo mukotrpne vice. “In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila” (Prim. Jn 8,32). Govorimo vedno resnico, se zavze- mamo zanjo tudi, ko to za nas ni prijetno in ugodno, ali pa smo se navadili sklepati kompromise? Oz- nanjamo Kristusa ali svoje narci- soidne interpretacije Kristusa, ki so od resničnega Kristusa lahko zelo oddaljene? O Jezusu govorijo tudi Jehove priče, a zanje je Jezus zgolj človek. Za Rudolfa Steinerja je Kri- stus na različnih nivojih, zgolj šifra za nekakšna duhovna stanja človeka … Smo prepričani, da je naše poj- movanje Kristusa povsem v skladu z Njim samim, ki je Pot, Resnica in Življenje? Smo še kristjani ali pa smo že zapadli v herezijo? Apostol Pavel je zapisal: “Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo pre- klet”! (Prim. Gal, 8). Če je Kristus vstal od mrtvih in je Kralj vesoljstva, je tudi zakonodaja- lec. To pomeni, da ne moremo, če hočemo biti pravi kristjani, ostati pri intimistični, sentimentalistični in zasebni veri. Izzvani smo, da si prizadevamo postaviti evangelij za temelj družbenega življenja; po- dobno, kot si marksisti prizade- vajo za marksistično ureditev družbe in muslimani za uvedbo šeriatskega prava. To seveda ne pomeni, da bomo pozabili na “versko svobodo” in bomo začeli preganjati drugače verujoče. Upam, da danes postaja vsem ja- sno, da vere med seboj niso ena- ke in nam s tem sloganom nihče več ne pere možganov. Kdo bo s pomočjo medijev, inter- neta, denarja, nasilja, ustraho- vanja, ponarejanja volitev ali pa tudi drugih načinov prepričevan- ja volivcev zmagal? Kaj je sploh demokracija? Pod kakšnimi po- goji je možna laična država? Laične države ne smemo enačiti z nasilno totalitarno laicistično državo; to sta Dva diametralno nasprotna svetova! Seveda ni rečeno, da bomo v prej omenjenem boju kristjani zmagali. Izkušnje kažejo, da lahko zavlada komunizem, nekoč krščanske države so danes muslimanske, v Evropi trenutno zmaguje poganski laicizem … Koliko časa še? Če smo Jezusovi učenci, bi se mora- li zavzemati za evangeljske ideale, ne glede na okoliščine. Povedati bi morali, kdo smo in kaj mislimo. Sploh vemo, kdo smo? Naravno in normalno bi bilo, da kot kristjani oznanjamo Jezusov evangelij in se “prepiramo” o ustavi, zakonih in družbeni praksi. Katere politične stranke se resnično zavzemajo za graditev Božjega kraljestva; za uvel- javitev zakonov Kristusa Kralja? Je s krščanskega vidika sprejemljivo sklepati kompromise, da bi dobili čim več medijske pozornosti, poh- val in glasov? Na deklarativni ravni morda nekatere politične stranke nasprotujejo komunizmu in fašiz- mu, v resnici pa se zavzemajo za abortus in evtanazijo, za nasilno šir- jenje kontracepcije in teorije gender ter za statalizem, ki ne dopušča kri- tičnega razmišljanja in subsidiarno- sti državljanov. Kje je naša pamet, da glasujemo za to? Skoraj ne morem verjeti, da je res, in občudujem kristjane v Iraku, Siri- ji, Egiptu in drugod po svetu, tudi v Evropi, ki brez vsakega kompleksa manjvrednosti pričujejo za svojo ve- ro, čeprav jim zaradi tega grozijo s smrtjo, ki jih v resnici pogosto tudi doleti. Pričevanje za Jezusa je pove- zano tudi s trpljenjem, zasramovan- jem in morda celo z mučeništvom. Smo na to pripravljeni? Če si ne prizadevamo za širitev Božjega kraljestva, za uveljavljanje zakonov Kristusa Kralja v konkretni družbi, smo mrtvi kristjani. Nihče ni prisiljen, da je kristjan. Bodimo do sebe iskreni in se vprašajmo, kdo v resnici smo in na koga oziroma na kaj stavimo? Smo kristjani ali pa animisti, pogani, muslimani, teozo- fi, antropozofi, jehovci, neognostiki …? Ne lažimo sami sebi, ker to ni vredno našega dostojanstva. Bogdan Vidmar S o se bližajo velikonočni prazniki, ima človek večjo priložnost premišljevati o tem, kaj sploh praznujemo, oz. še bolj o tem, kaj ljudje danes praznujejo ob teh praznikih. Seveda je porabniška komponenta praznovanja jasno navzoča, pa ne le pri nekaterih, pa bi jih zato morali gledati zviška – porabništvo je del nas vseh, je torej navzoče tudi pri še tako dobrih kristjanih, pri posvečenih in še kom. S to zadevo se da se boriti, zato pa tudi imamo postni čas, kjer je ena od skušnjav, ki se ji moramo z Gospodom postaviti po robu, prav ta. Druga zadeva je tista, ki tu bolj skrbi, to pa je to, da se je naše praznovanje Velike noči pravzaprav zreduciralo na le en vidik, na praznovanje vstajenja. Še to vstajenje pa ni Kristusovo, temveč le še Jezusovo vstajenje. Celostna Velika noč Velikonočna skrivnost je, kot nas lepo uči naša vera, trpljenje, smrt in vstajenje, ne moremo tu narediti kar neki “reductio ad unum”. Rečeno drugače, to pa je še kako navzoče v našem življenju, – ni prave ljubezni brez boja, ni pravega boja brez požrtvovalnosti oz. žrtve, čemur sledi tudi to, da mora nekdo umreti, da bi nekdo drug živel. To so pravzaprav že naravne zadeve našega življenja, tega pa pravzaprav ni, če ni tega, kar smo dejali. Najbrž smo se mnogi, če že ne vsi, srečali kot mladi s tistima značilnima vprašanjema, ki sta pa, žal, navadno ostali brez odgovora s strani tistega, ki ju je zastavil, namreč: “Kdo je Kristus zate, za tvoje življenje”? Spet je bilo navadno tako, da je bil namesto “Kristusa” tam raje “Jezus”, ampak vendarle. Zagotovo gre za dve ključni vprašanji, ki pa si ju velikokrat kar tako brez zveze zastavljamo, pač toliko, da se mlad človek morda nekoliko zgane, a danes tako ali tako ni več pomembno, da iščemo tudi odgovore, ampak le, da iščemo, da sprašujemo... Pravi pogled na življenje Četudi naš Gospod resnično ni imel snemalnika zvoka, pa sam vendarle še vedno, in sicer na podlagi Svetega pisma in izročila, verjamem, da je neke reči vendarle izrekel, med drugim tudi to, kdo in kaj on je. Pravi, da je “pot, resnica in življenje” oz. z eno besedo “življenje”. Če kdo išče smisel, potem je tudi to, ker je “Logos”, torej je tudi smisel oz. Smisel. Brez njega sploh nič ne bi bilo (“... in je po njem vse ustvarjeno”). Kristusove besede so “besede večnega življenja”, sploh tiste, ki se stalno ponavljajo in niso le na papirju, po katerih celo on sam deluje tudi danes, njegovo poživljajočo moč pa lahko izkusimo v krščanskem življenju. Ko govorimo o “življenju v milosti”, to pomeni, da vernik lahko stopi še na višjo raven življenja, ki ni navadno, ni zgolj obstoj in bivanje na tem svetu (biološko življenje), temveč je še več od tega, je življenje v polnosti, je celostno življenje. Kristus sam pravi, da nam samo biološko življenje pravzaprav nič ne koristi samo po sebi, saj smo tako z besedami psalmista le “podobni živalim, ki poginejo”. Potrebujemo moč, ki ni le človeška in zemeljska, ki ni le neka “energija”, kakršno mnogi iščejo, temveč je več od tega - to vse sicer predpostavlja, a tudi presega. Resničnost ali le ideja? Zato pa je tako težko misliti ne le o Veliki noči, temveč tudi v življenju nasploh, na takšne reči, kakršne so: greh, bolečina, bolezen, žrtev, pa seveda smrt. Če je vse samo biološko, potem je res brez smisla, je brez začetka in brez konca, je brez izvora in brez cilja oz. smisla. Čemu bi se potemtakem žrtvovali še za koga drugega in ne delali le zase? Čemu bi prenašali bolezen, težave, stiske? Čemu bi se zavezovali, sploh za celo življenje? Čemu bi na svet rojevali otroke? Zakaj ne bi samo uživali, kolikor se le da, ker prej tako ali tako nič ni bilo, potem pa spet nič ni in ne bo? Prav zaradi tega bi tudi Veliko noč jemali le še kot enega od mitov o nekem Jezusu in jo kot takšno tudi praznovali. Skratka, šlo naj bi še za eno od številnih idej, ki pravzaprav nima neke večje vrednosti od drugih. Velikonočni bizantinski spev se glasi: “Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je uničil smrt in tistim, ki so v grobovih, spet podaril življenje”. Tiste zgornje stvari je torej najprej treba priznati, jih sprejeti, nato pa je treba vanje povabiti nekoga, ki to lahko osmisli in odreši. Brez zavrnitve, samote, trpljenja, greha in smrti ni niti vstajenja, zato pa imamo tudi veliki četrtek, petek in soboto, če že govorimo o velikonočnem praznovanju in velikonočni skrivnosti. Brez te, seveda v celoti, ne moremo prav praznovati niti Božiča kakor tudi ne ostalih krščanskih praznikov. Srbski patriarh Irenej je lani v velikonočnem voščilu dejal tudi: “Današnji svet je v veliki meri prevzel drugo filozofijo, filozofijo široke poti, ki vodi v propad. Krščanske vrednote skušajo zamenjati z navideznim humanizmom in lažno duhovnostjo Daljnega vzhoda. Vse lažne religije in filozofije usužnjujejo smrti. Živimo v času, ko se skuša zlo razglasiti za dobro in dobro za zlo. Po besedah starca Pajzija z Atosa greh razglašajo kot nekaj modernega in sprejemljivega. Namesto s poštenostjo in vrlinami mlade hranijo z maliki in protijunaki, z neposlušnostjo do staršev in zavračanjem vsake avtoritete... Naj vstali Gospod, premagalec smrti in darovatelj življenja, daruje vsako dobro svojemu ljudstvu”. Sprejeti je torej treba resničnost našega življenja, resničnost zla in smrti, da ne bi bil to le boj prave ideje proti zgrešeni ideji, temveč bi šlo res za Odrešenika kot osebo, ki je resnično nase prevzel vso našo revščino in propad, da bi to na križu premagal in obsijal z lučjo vstajenja, s svojo milostjo, ki je pravzaprav Božje, torej nadnaravno življenje. Človeška zgodovina ni prava brez greha, zla in smrti. Brez tega ni odrešenjske zgodovine. Tudi Velike noči tako ni brez trpljenja in smrti. Andrej Vončina K Velika noč je najprej v trpljenju in smrti, da je potem tudi vstajenje. Prav nič drugače, kot velja za resničnost našega življenja. O Veliki noči - v celoti Resničnost ima več obrazov Smo še pripravljeni povedati resnico? Si upamo priznati, kdo smo? Bodi človek! 29. marca 2018 11 emški filozof Nietzsche je zapi- sal rek, da je Bog mrtev. (Vesela znanost) S tem je želel povedati, da je odpravljena vsa dotedanja metafi- zika (posledično tudi Bog). Svaril je pred nihilizmom in obenem napovedal raz- voj v smeri novega človeka (nadčloveka). To se je tudi zgodilo v določeni meri, to- da ta človek – bog se vedno bolj izgublja in propada skupaj s svojo civilizacijo. Ta- ko se je izpolnilo drugo pravilo, ki pou- darja, da, kjer odpravijo Boga, tam tudi človek ne ve, kdo in kaj je. Nihilizem in sekularizacija sta povzročila občutno zmanjšanje števila vernikov v protestantskem in katoliškem prostoru zahodnega sveta. Vera je postala obrobni dejavnik v življenju posameznikov in družbe, starši le v majhnem številu prenašajo vero na svoje otroke. Prevla- dujoča miselnost, podprta z mediji in ekonomijo ter politiko, se izogiba po- stavljanju vprašanj o življenju, smislu, sreči, Bogu. Vrednote v družbi so gi- bljive, brez trdnosti. Filozof Bauman govori o tekoči moderni ali o tekočih časih in tekoči identiteti. Ko se je življenje preneslo v nekakšno imagi- narno stvarnost, se je zameglil tudi ce- lovit pogled na svet. Ljudem postaja pomemben le trenutek, njegov užitek in droga, da se jim ni treba bati ran in ogroženosti. Dogajanje ostaja na ravni novic, ki ljudi vlečejo k pozornosti in uspavajo, ker hitro minejo in jih ne prizadenejo. Za vsem tem ostaja vse večja praznina smisla in življenja, to- da ljudje ne kričijo po rešitvi, tiho so in bežijo stran od vprašanj, ki bi jih vzne- mirila in spodbudila k iskanju. Če ni Boga, tudi ni človeka Čeprav je Bog utihnil in z njim mnogi preroki smisla ter življenja, še vedno ostajajo vprašanja, ki kličejo k odgovor- nosti in zanimanju. Kje je izvir življenja, kam gremo in od kod smo prišli, je res vse samo slučaj, zakaj trpeti in od kod zlo? Pri tem ni temeljna razlika med ver- nimi in nevernimi ljudmi, ampak med tistimi, ki se sprašujejo o življenju, smislu in jih to zanima, ter tistimi, ki živijo rav- nodušno in nič ne mislijo o življenju. Če jih je strah iskati Boga, naj iščejo člo- veka, in bodo v njem našli Boga. Toda pogosto tudi ne iščejo človeka. Zaprejo se v svoj mali svet, nosijo težave in ne pustijo, da bi kdo stopil v njihovo lupi- no. Tudi Bog že od raja sprašuje človeka: Kje si? (1 Mz 3,9) To vprašanje gre do ljudi, ker se nanaša na svet in na tistega, ki je vse ustvaril. Kdor zanika Boga, za- nika tudi človeka, ker mu skrajša obzorje, ga naredi omejenega v kletki njegovega napuha in nemoči. Kdor ugasne sonce, mora objeti temo in lebdeti nad prepa- dom niča. (J. Werbrick) Ko so odpravili Boga, je tudi človek iz- gubil svoj presežni pomen, namesto tega je v njem zavladala omejena končnost z mnogimi kratkotrajnimi užitki in stra- hovi. Tu je mogoča prispodoba človeka, ki si reže vejo, na kateri sedi. Življenje in razmišljanje ljudi sta prepleteni z grenko končnostjo ter krhkostjo, zato jo želijo kar najbolj spretno zapakirati in ne mi- sliti nanjo. Utapljanje odriva razmišljanje Pred leti smo živeli v političnem sistemu, ki je omejeval svobodo misli in zapiral ljudi v ječe. Ob zlagani in nasilni ideolo- giji, ki ji je bila predana elita 'večvred- nih' ljudi, so mnogi razmišljali, da tako ne more iti več naprej, tako v politiki kot gospodarstvu in na drugih področjih. Po padcu te kvazi socialne religije je plju- sknil v deželo val potrošniškega kapita- lizma, ki je očaral mlajše generacije z uta- pljanjem v materialne dobrine, užitke in odpravo vsakega resnega razmišljanja o življenju. Še vedno je med ljudmi skoraj neokusno razmišljati o življenjskem smi- slu, odnosih, o prihodnosti, veri, o sreči. Kot da je vse to samoumevno in bo že kako rešeno v življenje. Predvsem pa, da se ljudje ne obremenjujejo s temi vprašanji. Potrošniška vnema in druge dejavnosti jih nekako zakrijejo. Treba je postavljati vprašanja Kljub temu ostajajo vprašanja in si jih je treba postavljati, ker so osnova za vredno in dostojno življenje. Treba je dvigniti glavo in pogledati čez potrebe po preživetju in umetne užitke, ki jih ustvar- jajo reklame. Življenje je povsem dru- gačno, če ni usmerjeno samo v ozko ob- zorje teh zadovoljitev, da ljudje povežejo različne vidike dogajanja v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Bog nas je ustvaril kot misleča bitja, te sposobnosti in privilegija nam ne sme nihče vzeti ali jih omejiti. Vprašanji, kdo je človek in kdo je Bog, sta temeljni pri vsakem člo- veku, ker sta predpostavki smisla, odno- sa do sebe in pogleda v prihodnost. Ve- lika razlika je gledati na življenje kot na mivko, ki jo valovi premetavajo po obrežju, ali kot na dar Boga, da je pre- sežno in vredno v njegovih rokah. Izguba dostojanstva in človeškosti se začne s prenehanjem vpraševanja o sebi, življenju, prihodnosti, Bogu. K tej zame- glitvi zelo pripomore televizija in v zad- njem času internet. Ljudje sedijo in gle- dajo namišljeno življenje ter svetove. Psi- hologija filmov in oddaj jih rahlo pozi- bava z vedno novimi sporočili, ob tem pa pušča vsa bistvena vprašanja, da jih ne bi vznemirila in odvrnila od pozor- nosti. Nekateri vedo vse o hrani, obleki, avtomobilih, turističnih destinacijah, ni- so pa se sposobni zazreti v svoje življenje, v vprašanja o smislu, o dobrem in zlu, o sreči. Poznajo cene, znajo kupčevati, pre- zrejo pa resnično vrednost stvarnosti. (Ravasi) Zato je v tem času in okolju pra- vi pogum, da se ljudje pogovarjajo o vprašanjih, ki imajo resnično težo v življenju. Razgradnja smisla Lahko bi govorili o skromnosti želja po smislu ali o zatonu teh želja, o nekakšni umski in duhovni anomiji. (Recalcati) Reklame in industrija ustvarjajo umetne potrebe in virtualne svetove, stvarnost pa se razlikuje od njih. Veliko ljudi tega niti ne opazi, ne upajo v nič, ničesar ne pričakujejo, nič jim ni zares sveto, morda užitek. Kot da so žejni in se ne “brigajo”, da bi poskrbeli za pijačo in se odžejali. Ni mogoče živeti le od hladilnikov, na- kupovalnih središč, televizije, športnih aren in politike. Človeško srce hrepeni po odnosih, kulturi, ljubezni. Nekateri ljudje so že skoraj kot roboti, toda pri- hodnosti ne bo po poti robotov. Potrebni so odnosi, ljudje smo materialna in du- hovna bitja, ne moremo živeti brez teh razsežnosti. Vpraševanje še ni vera Klic po postavljanju vprašanj o smislu in življenju še ne pomeni, da bodo ljudje s tem takoj našli svoj temelj in bodo po- mirjeni. Kdor objame lepo iluzijo, ga bo potem zajelo še hujše razočaranje. Posta- vljanje vprašanj pa gre čez iluzije in pri- naša zdravo kritičnost. Marsikdaj se pri tem pojavljajo dvomi, strahovi, vendar je treba iti naprej. Človek, ki išče smisel in druge temeljne stvarnosti, ne sme za- pustiti bojišča. Resnični odgovor pride skozi preizkušnjo in tveganje, da se odloči za določeno pot in se ne ustraši naporov. Vera je podobno kot ljubezen, pot, ki se vije od velikega zaupanja do nevere in nezanimanja. Tudi za zanikanje Boga se je treba odločiti, priznati, da v srcu ni ve- re vanj in da nič ne pomeni ali pa je da- leč od njega in brez pomena. Pri veri je treba tvegati, staviti v njegov obstoj in bližino, saj ni zunanje gotovosti o njego- vem obstoju. Sveti Pavel pravi, da 'živimo v veri in ne v gle- danju'. (2 Kor 5,7) Zato tudi vera ni dana enkrat za zmeraj, ampak se moramo zanjo odločati in jo poživljati. Papež Ratzinger je zapisal, da je vera doma v svobodi, ki je zelo krhka. Toda prav ta krhkost more postati priložnost za okrepitev vere. Vsi smo na neki način verniki in neverniki, pri vernikih je vedno prisoten tudi določeni nemir, odklon, izogibanje, še posebno v okoliščinah, ko ni lahko verovati. Pri nevernih se tudi odpirajo vprašanja in po- gledi, ki gredo čez pojavno stvarnost. Presežnosti vere in ljubezni zato ni mogoče obravnavati ta- ko kot druge stvarnosti, tu so potrebni zaupanje, odprtost in tveganje. Jasnost in nejasnost prisotnosti Boga postavljata verne in neverne skupaj na pot, ki gre čez njihove moči. Morda pa? Videli smo, da se vprašanja o smislu po- rajajo pri vernikih in nevernikih, drug za drugim se odpirajo dogodki, ki ji na- govarjajo. Pomembno je gledati s pogle- dom, ki se dvigne nad vsakdanjo pritleh- nost in poveže različne razsežnosti življenja. Temeljna vprašanja so osnova za življenjske izbire, notranje zdravje ter zadovoljstvo. Ne želijo dati predhodnih odgovorov, ampak pustiti odprto pot na- daljnjemu iskanju in ugotavljanju“Mor- da pa je res”? Koliko ljudi se tako sprašuje. Tu gre za celoviti pristop, ki upošteva tudi intuicijo. Pri veri je po- membno, da prepriča tudi srce, tako kot ljubezen. Odgovora pa ni mogoče dati tam, kjer ni odprtosti za vprašanja. Včasih mora priti do gorečega iskanja vprašanj. (J. B. Metz) Spodbuditi zanimanje v času molka Zanimanje za Boga in vero mora priti iz izkušnje ljudi, sedanje in pretekle. To predstavlja celoviti pristop, ki vključuje razumski premislek in mistični uvid ter pristanek vsega bitja. Pomembno je na- rediti korak v notranjost srca in uma ter v ponižnem iskanju najti Božje delovan- je. Vera je namreč Božji dar. Velika nalo- ga vzgojiteljev, staršev in vseh, ki so po- vezani s celovitim pristopom k človeku, je, da spodbudijo zanimanje za vprašanje smisla in vere. Pri tem more veliko po- magati osebna izkušnja ljudi, zlasti pa Sveto pismo. V njem stopamo v boj za blagoslov in Božje usmiljenje. Sveto pi- smo govori o velikem duhovnem uvidu Abrahama, zgovoren je Jakobov boj z an- gelom. (1 Mz 32) Kakšna so bila iskanja Mojzesa, srečanja z gorečim grmov v puščavi in izkušnja prehoda čez Rdeče morje? Prav tako ne manjkajo opisi Božjega molka in duhovne suše. Občutil ga je Abraham, prisoten je bil pri Mojze- su in pri prerokih, zlasti pa v dolgem ob- dobju egiptovskega suženjstva. Nikakor ne moremo mimo prerokov, ki so z veli- kimi napori budili ljudstvo iz duhovne zaspanosti in moralne pokvarjenosti. Bog je vedno pomagal vsem, ki so se želeli osvoboditi praznine in priklenje- nosti na tla ter stopiti na pot vere. To se je v največji meri zgodilo v Jezusu Kristusu, ki je kot Božji Sin stopil v člo- veško življenje in na otipljiv način razo- del Boga ter njegovo ljubezen. Jezusovo vstajenje je spodbudilo vero učencev, da so šli do skrajnih mej tedanjega sveta in oznanjali vero vanj. Trpeči in vstali Kri- stus je postal podoba odrešenega člove- ka, ker se ni predal usodi in grehu, am- pak je živel pristno življenje v svojem okolju. Za vero v Jezusa Kristusa so mno- gi dali življenje, vera je tudi navdihovala kulturo in civilizacijo, ki se je potem obrnila proti njej in zdaj očitno zahaja pred našimi očmi. Kdor zavrže Boga, zavrže tudi človeka. Zopet smo pred po- vabilom vere, čeprav je zelo šibko, ker ga zavračajo mnogi sodobniki. Lahko bi spregovorili o Božjem molku v današnjem času, podobno kot v obdobju sužnosti v Egiptu ali pri Kristusu na križu. Tudi v tem okolju obstajajo prero- ki, ki kličejo k veri in spreobrnjenju, med njimi je tudi papež Frančišek, vendar je njihov glas bolj malo slišan. Vera ohranja svojo temeljno podporo v družinah, v raznih skupinah in župnijah. Poleg tega so očitna spodbuda vere in spreobrnjen- ja Marijina prikazovanja v Lurdu, Fatimi in zadnja desetletja v Medžugorju. Tam ljudje odkrivajo svojo vero in se spreo- bračajo. Še vedno glavni tek civilizacije drsi v zaton, razkroj in nezanimanje, a pripravlja prostor in bolečino, da se bo zaslišal močan klic po rešitvi in življenju. Zelo težko se je ločiti od egiptovskih lon- cev mesa in čebule, čeprav so povezani z nesvobodo in brezizhodnostjo. Primož Krečič N Spodbuditi zanimanje v času molka Bog, ki je utihnil lovenija kot ena izmed “najna- prednejših” držav na svetu je Istanbulsko konvencijo podpi- sala med prvimi, že istega leta, kot je bila sprejeta, 8. septembra 2011, rati- ficirala pa 5. februarja 2015. V neka- terih državah pa ne gre tako gladko kot v Sloveniji. V državah, kot so Hrvaška, Bolgarija, Slovaška, Poljska …, so potekale in še potekajo resne razprave o tej konvenciji, ki jo je spre- jel Svet Evrope (2011). Te konvencije še vedno ni ratificiralo 19 držav: Hrvaška, Bolgarija, Grčija, Irska, Slo- vaška, Češka, Rusija... Proti podpisu te pogodbe so poleg predsednikov držav in ministrov tudi resni znanstveniki, univerzitetni pro- fesorji, ustavni pravniki, na desetine raznih organizacij … V razpravo so vključene tudi verske skupnosti. V Bolgariji, kjer so to konvencijo za- vrnili, so za to odločitvijo stale tudi pravoslavna Cerkev, protestantske skupnosti, katoliška Cerkev in Islam- ska skupnost. Sam menim, da bi jo morala zavrniti tudi Slovenija oziro- ma bi jo morala zdaj, ko je sprejeta, preklicati. Pred volitvami me zanima, katere stranke si bodo za to prizade- vale. Deklarativni cilj konvencije je “pre- prečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti nji- ma”. Ratifikacija kon- vencije naj bi predsta- vljala pomemben mej- nik v zgodovini boja za človekove pravice žensk in novih evropskih stan- dardov na tem po- dročju. Ni potrebno poudarjati, da bo ta konvencija vplivala na vsa področja družbe, tu- di na šolsko vzgojo in na naše družine, da ne go- vorimo o finančnih in drugačnih podporah, ki jih bodo prejemale raz- ne s tem dokumentom sinhronizira- ne institucije, medresorske delovne skupine in nevladne organizacije, ki naj bi preprečevale nasilje v družini in družbi ter orkestri- rano preganjale povzročitelje nasil- ja. Zakaj omenjene države nasprotujejo sprejetju te konvencije? Zato, ker za- govarjajo nasilje nad ženskami in mučenje otrok? Zato, ker menijo, da so deklarativni cilji konvencije zgolj embalaža, v paketu pa se skriva vse kaj drugega: uvajanje dogmatične in neznanstvene teorije spola, ki je skre- gana z zdravo pametjo. Smo bili do- slej res tako nazadnjaški in je naš pravni sistem zagovarjal nasilje nad ženskami in otroki? Je ta konvencija sploh v skladu s Slovensko ustavo in deklaracijo o človekovih pravicah? Države, ki nočejo podpisati konven- cije, menijo, da je že Uvod v konven- cijo zanje žaljiv. Da ne bo pomote, v Bolgariji so to konvencijo zavrni- li tudi socialisti in ne le “nazadnjaški desničarji”, ki naj bi bili vsi po vrsti “fašisti in nacio- nalisti”. Smo Slovenci res tako “majhen”, intelektualno po- dhranjen in poli- tično nezrel na- rod, da sprejema- mo vse “ne-um- nosti” oziroma “ideološke koloni- zacije”, kot bi re- kel papež Frančišek? Nekateri se imajo za Boga in do- ločajo, kaj je prav in kaj ne, delajo, kar hočejo, istočasno pa drugim do- ločajo stroge predpise in kazni, če bi slučajno skušali temu nasprotovati. Dovoljeno je nasilje nad družino, ve- ro in verujočimi, tradicionalno kul- turo, navadami … Je res zato, ker se v družinah dogaja nasilje, re-definirati in uničiti družino? Je rešitev za težave otrok in mladih s spolno identiteto razglas in ukaz teorije spola. Je v skla- du z deklaracijo o človekovih pravi- cah poučevanje ideologije spola v šolah, in to proti volji staršev? Pravzaprav Slovenci živimo zelo “har- monično” življenje. Med tem, kar se dogaja na področju seksualnosti (spreminjanje spola, prehajanje iz enega spola v drugega, biseksualnost, transgender, interseks, transvestiti … ) in političnem področju (prehajanje iz ene stranke v drugo, trans-strankar- stvo, trans-ljudje v trans-skupnosti, ki zagotavlja trans-pravice …), je prav- zaprav velika usklajenost. Morda bi bilo bolj pravilno preprosto povedati, da živimo v transu, mimo oziroma zunaj realnosti in zdrave pameti. Tudi natolcevanje, da je vsak, ki je kritičen do dogajanja v EU, proti EU in njen sovražnik, ne zdrži razumske presoje. Usmili se nas, o Gospod! Bogdan Vidmar S Trans – Slovenija Razprava o Istanbulski konvenciji Bodi človek!29. marca 201812 arkov evangelij je pravzaprav edi- ni, ki se konča s povsem enako velikonočno izkušnjo žena, kakršno v svojem življenju doživlja velika večina kristjanov vseh časov, tudi nas, kri- stjanov Velike noči 2018. Žene v Marko- vem evangeliju, ki se izvirno konča že v 8. vrstici 16. poglavja, osta- nejo presenečene, pre- strašene in osuple. Tudi vstalega, spet živega Jezu- sa, ne vidijo. Na kraju to- likšne človeške žalosti najdejo samo prazen grob in mladeniča, ki jih pošilja ven. Toda ne ka- morkoli. Pošilja jih, naj gredo za Njim, ki je bil obujen in ki gre pred nji- mi. Njega pa ni … Kam torej, če ga ni vide- ti? Najlažja razlaga tega čudnega namiga bi seve- da bila, naj njegovi učen- ci ponavljajo njegove sto- pinje, naj delajo to, kar jih je učil, naj živijo tako, kot je On živel. Toda Kri- stus je živ in ne mrtev. Če pa je živ, je potemtakem kot vsako življenje in vsak živ odnos tudi vedno nov in nepredvidljiv. Zato sta ta namig in po- temtakem tudi krščanstvo strašansko za- pletena. Velikonočni namig in poslanstvo kristjana je namreč iti na pot in iskati Kri- stusa. Iskati ga povsod. Ker je lahko pov- sod, o čemer govorijo ostale evangeljske velikonočne pripovedi. Odtlej se kristjani ne moremo zado- voljiti z ustaljeni- mi stvarmi, z ustaljenimi prak- sami, niti z že pre- verjenimi odgovo- ri na vsakdanja vprašanja. Odslej je krščanstvo pri- morano svoje oblike vseskozi spreminjati, iskati nove in nove poti do Boga, ki je živ in nepredvidljiv kot življenje samo. Ker je namreč tako, da kristjan, ki Kristusa išče v grobu, tam, kamor ga je položil, ko ga je zadnjič videl, prav lahko najde samo praz- no lupino, Boga pa ne. Ker Bog ni truplo, ampak je kot otrok, mlad, neugnan in iz- muzljiv. Ne more ostati znotraj človeških struktur, temveč jim vedno znova uhaja. Ne zato, da bi nam ušel, ampak zato, da bi nas prisilil, da rastemo. Da se pomlajamo. Da iščemo. Ker je, kakor pravi francoski fi- lozof F. Hadjadj, nevernik pravzaprav sa- mo tisti, ki ne išče več. Tisti, ki si misli, da sta njegovo krščanstvo in njegovo odrešenje garantirana s tem, ko speče poti- co, pobarva pirhe in jih nese k veliko- nočnemu žegnu. In da kristjan pomeni živeti tako, kot so živeli tisti, ki so nam to vero predali. Da je Kristus vedno tam, ka- mor so ga položili. Morda je Velika noč zato tako naporen in veliko manj priljubljen praznik od Božiča. Z njo naša vera stopi izven okvirov dose- danjega in preteklega, izven tako tople in varne tradicije in iz vsakdanje človeškosti, z njo naša vera spet postane to, kar je že v svoji osnovi: nekaj novega. Seveda si po 2000-krat obhajani Veliki noči težko misli- mo, da je vstali Kristus nekaj “novega”. Pa je ravno to! Sicer Velika noč nima smisla. Sicer Velika noč ostane spomin, ne pa do- godek. In če Kristus to Veliko noč v nas ostane tak, kot je bil včeraj, po- tem pač verujemo v na- pačnega Kristusa – takšnega po naših željah in po našem okusu, nič drugačnega od zlatega teleta pod Sinajem. On namreč v naše življenje prihaja tak, kakršnega nismo pričakovali, nov je in ne- poznan, kot je tak vsak človek, ki stopi v naše življenje, pa četudi smo še sinoči zaspali ob nje- govi rami. On ni Kristus orumenelih strani starih veroučnih učbenikov, ni Kristus našega nostal- gičnega otroštva, ni Kri- stus prijetno domač kot Veseliček na oltar- ju. Nov Kristus je nenavaden in šokantno drugačen od naših predstav in želja. Moti nas in vznemirja, nas izziva in sprašuje kot učenca na poti v Emavs, da bi nas pognal iz groba, iz zatohle rutine, da bi nas obrnil in nam spremenil smer popotovanja – na- mesto proti grobu, proti življenju. Marko Rijavec M Kristjani, velikonočni iskalci Vstali Kristus kot nekaj novega Vesela pesem zvonov naznanja Kristusovo vstajenje Najlepši pomladni in za kristjane tudi največji praznik v letu je Velika noč, ki jo letos praznujemo 1. aprila. Osma, aprilska številka Pastirčka je že vsa obžarjena od svetlega sija Vstalega Kristusa. Velika noč je, čuj, zvoni! radostno vzklika pesem Ivanke Zavadlav, tudi ptiček na vejici, ki ga je ilustrirala Danila Komjanc, srečen prepeva v velikonočnem jutru. Velikonočna aleluja je naslov pomenljivega zapisa Marize Perat, v katerem avtorica razkriva lepe slovenske navade ob Veliki noči, v katere spadata zgodnja vstajenjska sv. maša s petjem trikratne aleluje, velikonočni zajtrk z blagoslovljenimi jedmi, “velikonočni žegen”, s potico, pirhi, sladkim kruhom, menihi, kuhanim pršutom... Zapisano spremlja posebna “križanka”, vezana na velikonočni čas. Taka je tudi velikonočna “osmerosmerka”, v kateri je treba poiskati pod njo navedene besede. Na Veliko noč je vezana tudi križanka pirh. Velikanski pirh ima pred seboj tudi mala miška (riše jo Danila Komjanc), ki upa, da ji bodo tudi tokrat pomagali dokončati risbico najmlajši Pastirčkovi bralci. Na bridke dogodke, ki so se pripetili po zadnji večerji na vrtu Getsemani, ko je Juda izdal Jezusa s poljubom, opozarja bralce zapis Walterja Grudine v rubriki Zgodbe iz Svetega pisma. Žalosten prizor je sočutno naslikala Paola Bertolini Grudina, ki je z njej najljubšimi toplimi barvami opremila tudi rubriko Halo? Tukaj zlato pravilo! , v kateri je v središču pozornosti misel “ne delaj drugim tega, česar ne želiš, da bi drugi delali tebi”, oz. “delaj drugim to, kar želiš, da bi drugi delali tebi”. Ljubiti moramo bližnjega, kot je nas ljubil Jezus. Omenjena ilustratorka Bertolinijeva je z nežnim peresom ustvarila tudi dve strani, na katerih zajček Timi vabi k igri, pravzaprav k barvanju in in poimenovanju narisanih predmetov. Izpisane, s številko označene črke nam povedo, kdo je vodnik na naši življenjski poti. Ob velikonočnem presenečenju, prikupnem zajčku, ki mu ga je naredil dobrosrčni Medo, radostno sijejo Zajčku oči (na sliki). Tudi Pastirčkovi bralci ga bodo z lahkoto izdelali, saj jim je Vesna Benedetič v sliki in besedi vse natančno prikazala in obrazložila. / str. 17 IK Osma številka otroške revije Pastirček KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vam želi blagoslovljeno Veliko noč Drevored 20. septembra 85, 34170 Gorica tel. št. +39 0481 531445 faks +39 0481 547748 e-mail info@centerbratuz.org www.centerbratuz.org Najdete nas tudi na facebooku in instagramu Kulturni center Lojze Bratuž Društvo ONLUS Paliativna oskrba "Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno" Združenje cerkvenih pevskih zborov v sodelovanju z Prosvetnim društvom Podgora MAŠA OB OBLETNICI SMRTI BOGOMIRJA ŠPACAPANA Sodelovali bodo združeni pevski zbor MePZ Rupa-Peč, MePZ Štandrež in cerkveni zbor Štandrež. Mirko Butkovič, orgelska spremljava Zulejka Devetak, zborovodja Cerkev sv. Justa mučenca v Podgori Četrtek, 5. aprila 2018 ob 19.uri Kulturni center Lojze Bratuž Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI PREDSTAVITEV KNJIGE SLOVENIJA BREZ PATRIE IN ZVONOV Gost večera avtor dr. Ivan Štuhec Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 5. aprila 2018 ob 20.30 NOVI MUZIKAL VESNA Kulturni center Lojze Bratuž Nedelja, 8. aprila 2018 ob 17. uri NAKUP VSTOPNIC: Blagajna KCLB pon–pet 8.30–12.30 info@centerbratuz.org Spletni nakup www.vivaticket.it Kulturni center Lojze Bratuž Odprtje skupinske likovne razstave OBZORJA - V ogledalu krajine Franco Dugo Milena Gregorčič Claudia Raza Deziderij Švara Razstavo in umetnike bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Saša Quinzi Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 10. aprila 2018 ob 18. uri Kulturni center Lojze Bratuž Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič Štandrežka dekanija MARIJNA ZEMLJA Igrani dokumentarni film Režija Juan Manuel Cotelo Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 12. aprila 2018 ob 20.30 TOPLO VABLJENI V NAŠO SREDO! Kultura 29. marca 2018 13 Dve predstavitvi ponatisa knjige o Tonetu Kralju V sliko je prelil duhovno stanje Primorcev v času fašizma ri založbi Goriška Mohorjeva družba je zagledal beli dan ponatis monografskega dela Tone Kralj, Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini, ki je izšlo l. 2008 pri isti založbi. Knjiga vsebuje krasne fotografije, ki jih je posnel goriški fotograf Carlo Sclauzero, v živih Kraljevih barvah pa jo je opremil grafik Jan Jagodic. Toneta Kralja, plodovitega umetnika, ki je s svojimi umetninami požlahtnil okrog 50 cerkva na Slovenskem, je s strokovnim, obenem pa globoko narodno čutečim peresom predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. Sama izhaja še iz tistih let Filozofske fakultete v Ljubljani, ko se je na umetnostnozgodovinskem oddelku še močno čutil vpliv znamenite “dunajske šole”, katere sin je bil tudi veliki poznavalec umetnosti France Stele‘ (1886–1972), kot je povedal Jurij Paljk, ki se je pogovarjal z njo v Katoliški knjigarni v sredo, 20. marca 2018. Tu je namreč potekalo tradicionalno srečanje Na kavi s knjigo. Umetnost se je čudovito ujela s kavico, ki jo vsakič P podarja tržaško podjetjePrimoAroma. Pokroviteljstvo padaje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Prejšnji dan je bila predstavitev iste knjige v Sovodnjah, v lično obnovljeni rojstni hiši Petra Butkoviča Domna, kjer zdaj domuje po njem imenovana, s knjigami kar založena knjižnica. Uvodne misli je tu izrekla sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je poudarila tudi pomembnost te dvojezične knjige za boljše poznavanje Kralja tudi med italijanskim življem. Verena Koršič Zorn je ob posnetkih, ki jih je na platno projiciral mladi Andrej Čaudek – v knjižnici opravlja civilno delo in pomaga knjižničarki Mirjam Simčič - zbranim gospem (zdi se, da v Sovodnjah moški nimajo posluha za umetnost!) tehtno, tudi z obrazložitvijo ikonografskih motivov, a zelo prijetno domače opisala posamezna Kraljeva dela, obravnavana v knjigi. Le- ta se omejuje na cerkvene poslikave Toneta Kralja na tistem delu Primorske, ki je po drugi svetovni vojni ostal na italijanski strani. Popisanih je sedem cerkva, Svete Višarje, Katinara, Pevma, Trebče, Pesek, Sveti Ivan v Trstu - kapela šolskih sester - in Štandrež. Kralj je omenjene cerkve poslikal na suh omet. Tradicionalna freska zahteva poslikavo na svež omet, da se barva dobro vpije v podlago – na takih freskah se vidijo t. i. dnevnice, deli, ki so jih umetniki naredili v posameznih dneh. Kralj pa se je za freske na suh omet, sicer v času bolj “ranljivo” tehniko, verjetno odločil zato, ker je delal v silno nevarnih razmerah, na skrivaj, v zaprtih cerkvah, da bi ga ne zasačili fašisti. Kljub temu si je v svojih delih večkrat drzno in pogumno privoščil fašistične veljake, tako da zasledimo njihov obraz v rabljih, hudičih … Tudi z izbiro barv je označil zlobne in dobre figure. Dobre je naslikal zmeraj v pastelnih barvah, uporabljajoč barve slovenske zastave, hudobne pa v zeleni, rdeči barvi, vmes je dodal malo bele, tako da se izrisuje italijanska zastava. Juda Iškarjot je npr. vedno v zelenem! Tri Kraljeve cerkve, poslikane med obema vojnama, imajo skupno temo trpljenje slovenskega naroda in upanje v srečno rešitev, v zmago dobrega. Trpini na njegovih slikah – npr. preprosti ljudje, ki prihajajo k Mariji, na poslikavi na slavoločni steni v višarski cerkvi, so prispodoba slovenskega naroda, ki ga tlači nasilni črni škorenj. Za poslikave je izbral različne ikonografske motive in stilno izražanje “razpeto med secesijsko elegantnostjo linij, ekspresionistično deformacijo teles in plastičnostjo nove stvarnosti”. Njegova dela so močno prežeta z duhovnostjo, z velikim sočutjem do trpečega naroda. V cerkvenih povojnih poslikavah (Trebče, Pesek, Sveti Ivan, Trst) pa prevladujejo prizori iz Svetega pisma, svetniški liki in mistična snov. Tone Kralj (1900 – 1975) je bil po rodu Dolenjec, a se je zelo navezal na Primorsko in njene ljudi. Rojen je bil v Zagorici pri Dobrepolju v kmečki družini. Ker je bil nadarjen – že njegov oče je rad rezbaril -, so domači želeli, da bi postal duhovnik, a sam se je odločil za svojo prvo ljubezen: umetnost. Toda kot sedemnajstleten fant je moral v italijansko vojsko in na reki Piavi je doživel nesmisel vojne morije. Po vojni je opravil maturo na klasični gimnaziji v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano in se nato šolal pri Janu Štursi na akademiji v Pragi, izpopolnjeval pa na Dunaju in v Parizu, v Benetkah in Rimu je pa poglabljal znanje v arhitekturi. Bil je slikar, kipar, ilustrator (spomnimo se na opremo Levstikovega Martina Krpana), samosvoj umetnik, ki Abonmajska sezona SSG v Gorici / Tarzan Ščepec utopične sreče v pohlepni realnosti ik Tarzana, človeka, ki ga je kot siroto staršev ple- menitega rodu gotove smrti v divji džungli rešila opica Kala in ga naučila opičjih veščin, se je prvič po- javil v literaturi leta 1912. Iz- mislil si ga je pisatelj Edgar Ri- ce Burroughs (1875 – 1959) v knjigi Tarzan, kralj opic. Od tedaj so se ob tej figuri navdi- hovali razni filmski režiserji, pisci stripov … Ob njem je navdih našel tudi slovenski dramatik, scenarist, pesnik in pisatelj Rok Vilčnik (1968), ki se rad podpisuje kar rokgre (spojitev njegovih dveh imen, Rok Gregor). Dramsko delo Tarzan, ki ga je podnaslovil Eksotična drama, je bilo l. 2014 nominirano za nagrado Slavka Gruma na 45. Tednu slovenske drame. Rdeča nit te različice zgodbe je pohlep, ka- L teremu je v današnji grabežlji-vi družbi težko uiti. V Vilčni-kovi interpretacijsko večpla- stni “drami”, ki vsebuje kar nekaj humornih odtenkov, se začne krhati idilična ljubezen- ska vez med lepo Jane, ki se je oddaljila od urbanega indu- strializiranega, materiali- stičnega sveta, da bi zaživela pristno življenje v družbi Tar- zana, “kralja džungle”, ki poz- na in upošteva vse zakonitosti pragozda in jemlje zase le to, kar potrebuje, in je pošten, pogumen, neustrašen, zvest. Življenje bi dal za džungelsko skupnost. Kot marsikatera lju- bezenska zgodba tudi ta počasi zaradi drobnih neso- glasij, nesporazumov tone v rutinskost vsakdana. Jane je naveličana bivanja na dreve- su, guganja na lijanah, ska- kanja z ovijalke na ovijalko, želi si udobnejše koče, v kateri bi bila elektrika, da bi lahko imela televizor in druge teh- nološke pripomočke. Čeprav je zbežala iz civilizacijskega sveta, ki temelji na “zatajevan- ju primarnih človeških vzgi- bov”, kot je v gledališki list za- pisala Simona Hamer, drama- turginja v predstavi Tarzan, ki ga je režirala Eva Nina Lam- pič, se ji stoži po njem. Pre- mierno je bila predstava kot produkcija SNG Drama Lju- bljana uprizorjena v februarju 2016 na odru Male drame. Abonenti goriškega abonmaja Slovenskega stalnega gleda- lišča Trst pa so si jo lahko ogledali v Kulturnem centru Lojze Bratuž v ponedeljek, 12. marca 2018. Sprejeli so jo zelo pozitivno. Na oceno predsta- ve, ki se v scenografski podobi Jasne Vastl prikazuje kot stili- ziran, a slikovit izsek “prave” džungle, so seveda poleg spretno napisanega teksta vplivali pretanjena igra nasto- pajočih igralcev, ki jih je oble- kla kostumografka Gordana Bobojević, pa tudi glasba Boštjana Narata (uporabljene so pesmi iz zbirke Roka Vilčni- ka Zdravilo za Ano) in delo oblikovalca luči, ki so ustvar- jale primerno vzdušje. Marko Mandić je z “visečimi roka- mi”, prav po opičje, z golim oprsjem in plezalnimi veščinami odlično prikazal Tarzanove fizične zmogljivo- sti, a je tudi učinkovito osve- tlil njegovo mehko srce in pre- danost živalski vrsti, ki mu je dala zatočišče v nežnem otroštvu in mu še naprej na- menja ljubečo skrb, ki jo on seveda velikodušno vrača. Maša Derganc je plastično ori- sala Jane (zanjo je prejela na- grado Sklada Staneta Severja), ki se ji je ljubezen do Tarzana malce ohladila in jo spet mi- kajo udobnosti civiliziranega sveta, še posebno, ko se pred njo nenadoma pojavi preme- tena “počlovečena” hijena. Ta je v igri Uroša Fürsta, ki mu je kostumografka dodelila “ko- mičen” repek, zaživela v vseh svojih pohlepno zvitih načrtih, o katerih se Jane niti sanja ne. V njej ona vidi le svetovljanskega galantneža, ki ji priskrbi elektriko, televizor … in jo tako omreži, da ima z njim razmerje in spočne otro- ka. On pa to izrabi za svoje grabežljive skomine po zlatu, ki se skriva v gorskih žilah, da bi iz džungle, v kateri se v dal- javi že oglašajo bagerji in bul- dožerji, napravil mesto … Eden od treh v tem trikotniku mora nujno podleči: strel, ki se sproži iz pištole v Janinih rokah, pokonča hijeno. Srečen konec nastopi z ekološko no- to, da je Tarzan za zlato, ki ga je našel više gori v hribih, ku- pil džunglo in bo iz nje napra- vil raj, sicer ograjen z bodečo žico! Mlada zaljubljenca se ta- ko spet zbližata in Jane se mu- di kar najhitreje spet na do- movanje na drevesu. Tarzan ob koncu izreče modri latinski izrek Alis grave nihil: Nič ni težko za tiste, ki imajo krila. Gledalcem je včasih le dovoljena dobrodejna utopična misel! Iva Koršič ga ne moremo ukalupiti, vsestransko razgledan, izobražen, svetovljan, ki je ljubil svojo domovino, saj je ni zapustil kot marsikateri drugi niti v času črnega terorja. Kralj je prišel na Primorsko najprej v Volče, nato v Avber, kamor ga je povabil tamkajšnji župnik Virgil Šček, ki ga je zmeraj podpiral, kot tudi drugi naši kleni, pokončni duhovniki, ki so kljubovali fašizmu. Taka sta bila Rafko Premrl, ki je župnikoval v Žabnicah, ko je Kralj slikal križev pot ob stezi na Sv. Višarje, in Jože Abram, ki je umetnika povabil v Pevmo. Kralj je bil dober in skromen; včasih je svoja dela kar podarjal (taka je bila tudi pred nedavnim umrla slikarka Marjanca Dakskofler Savinšek, je pripomnila Koršičeva). Marsikateri od takratnih duhovnikov je verjetno pripadal tisti tajni socialno krščanski organizaciji, v kateri sta bila tudi Virgil Šček in Peter Butkovič Domen (o tem bolj podrobno govori knjiga dr. Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje). Kralj je bil vedno hvaležen primorskim duhovnikom, ki so mu dali delo. V domovini, v času komunizma pod Jugoslavijo, ni nikdar dočakal zasluženega priznanja. Tu pri nas na Goriškem se je zanimanje zanj spet obudilo l. 1985, ko je Zveza slovenske Katoliške prosvete pripravila o njem razstavo tabelnih del. Zaslugo za to nosi takratni predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin, je povedala Koršičeva, ki jo je prav on tedaj povabil k sodelovanju. Za razstavo je bilo zbranih veliko Kraljevih del v lasti zasebnikov, od Trbiža do Trsta. In prav takrat je vzklila želja, da bi ljudje v zamejstvu spoznali veliko Kraljevo kulturno dediščino, ki jo moramo nujno ohranjati, tudi z narodnostnega vidika. Tako se je kasneje porodila zamisel, da bi v knjigi predstavili Kraljeva dela, ki plemenitijo cerkve vzdolž naše meje, od Trbiškega do Tržaškega, zato da, kot je dejal Paljk, pokažejo, “kdo smo in kje smo”. Po zamisli dr. Paulina, na spodbudo Jurija Paljka, ki je menil, da tako knjigo mora pripraviti le strokovnjak, so predlagali Vereni Koršič Zorn, da bi se lotila tega dela. Žal takrat se je že za zmeraj poslovil Marko Vuk, čigar natančno, ogromno “enciklopedično” znanje še zmeraj pogrešamo. Za Kralja, ki je pustil ogromen opus, je poudarila Verena Koršič Zorn, so značilne poduhovljene figure in eleganca. Izhajal je iz secesije, ki je prešla v njegov prvi ekspresionizem, in se nato približal stiliziranemu realizmu, kot npr. v štandreški cerkvi, a je ostal vedno samosvoj in prepoznaven v svojem značilnem slogu. Ob koncu srečanja v Katoliški knjigarni je Koršičeva povedala, da obstaja tudi fundacija Toneta Kralja, ki zbira prispevke za restavriranje njegovih del. Na srečanju prisoten slikar Andrej Kosič je razkril, da je osebno poznal Toneta Kralja, ki je bil preprost, ponižen, skromen, veren, izreden človek. Koršičeva in Paljk sta bila mnenja, da bi bi bilo lepo, če bi vsak, ki je osebno poznal Toneta Kralja, napisal kakšen spominski članek nanj. Iva Koršič V Katoliški knjigarni v Gorici (foto dd) V sovodenjski knjižnici Peter Butkovič Domen (foto IK) Tržaška29. marca 201814 Dolina / Podelitev Svetega pisma, korak na poti priprave na sveto birmo V cerkvi sv. Urha v Dolini so v nedeljo, 11. marca, birmanci prvega in drugega letnika priprave na zakrament svete birme prejeli Sveto pismo. Na dogodek so se pripravili tudi z duhovno obnovo, na kateri so razmišljali o pomenu in različnih načinih molitve. Prebiranje Svetega pisma in razmišljanje ob njem je eden izmed načinov molitve. Pri maši je med pridigo g. dr. Jože Bajzek ob zgodbah birmancem in vsem vernikom približal pomen branja Svetega pisma. Povabil je posebej birmance, naj Svetega pisma ne postavijo na knjižno polico, da bi se na njem nabiral prah, ampak naj ga pogosto jemljejo v roke in berejo, saj bodo tako spoznali Jezusovo življenje. Sveto pismo je namreč knjiga življenja. Po prejemu svetega obhajila so birmanci navdušeno zapeli pesem “Naš zaklad je Sveto pismo, radi ga prebiramo, Božja nas beseda vabi, da jo izpolnjujemo …”. Nato je g. Bajzek vsakemu birmancu izročil Sveto pismo z željo, naj ga spremlja na poti življenja. Ta dan bo vsakemu birmancu ostal zapisan v srce, saj so lahko pri sveti maši s svojim sodelovanjem pričali, da so živi udje Cerkve. / JT Trst / Podelitev Flajbanovih nagrad Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva, ki letos slavi častitljivih 70 let, so 23. marca podelili univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJk štipendije in študijske nagrade v spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana. V prostorih SDD v ulici Mazzini v Trstu je predsednik društva Ivo Jevnikar v uvodnem pozdravu povedal, da je bil 11. aprila 1948 pripravljalni sestanek za ustanovitev SDD, tri dni kasneje pa občni zbor. SSD je v prvih letih prirejalo otroške kolonije in dobrodelne plese, zadnja leta se posveča predvsem pomoči šoloobveznim otrokom in študentom. Članice komisije so pregledale 24 prošenj ter jih ocenile na podlagi uspeha in potrebnosti. Odbornica ga. Vera Vesel, ki je podelila nagrade, je povedala, da so bile prošnje zanimive, mladi so jih napisali z navdušenjem, “tako da so nas ogreli”. Leta 1948 ni bilo še ne Izraela ne Kitajske, je poudarila. Tu pa je nastalo društvo, “ki je gledalo naprej, za otroke in mlade”. Ustanovitelji “so delali za upanje, za prihodnost. To delamo še danes”. Utemeljitve je prebrala Veronika Gerdol, hčerka nekdanjega tajnika Jožka Gerdola. Flajbanovo nagrado za prvi letnik je prejela Sanja Vogrič, za četrti Peter Grudina; podpore so prejeli: za prvi letnik Julija Stavar, za drugi letnik Veronika Devetak, za tretji letnik Ivana Cotič in Sara Malalan, za četrti letnik Miha Pečar in Matjaž Zobec, za peti letnik Jana Croselli, kot absolvent Minej Purič. Srebotnjakovo nagrado, namenjeno študentom likovne ali glasbene umetnosti, je prejel Aleš Lavrenčič. (Daljši zapis na www.noviglas.eu) Kratke Ponedeljkov večer v DSI / Dobrodelna razstava Umetniki za karitas Razstava “potuje” po evropskih mestih metniki za karitas je po- buda primorske Karitas z mednarodno razsežno- stjo, ki traja že triindvajset let. V Društvu slovenskih izobražencev jo imajo v gosteh trinajsto leto zapored. Začetki segajo na Ko- roško, kjer so prirejali tovrstne kolonije, da bi zbrali prispevke za domove za ostarele. Na Primor- skem pa je Jožica Ličen po ko- roškem navdihu prosila za nasvet družino Azada Karima, ki se je iz Kurdistana preselil v Vipavsko dolino in si ustvaril družino s Sil- vo Karim. Azad živi med izročilom kulture na Zahodu in na Slovenskem. Tako se je spraševal, zakaj bi iskali umetni- ke na Koroškem, če imamo svoje na Primorskem. K tej ideji je pri- stopila tudi takratna učiteljica na gimnaziji Anamarija Stibilj Šajn. Ker se dobre ideje rodijo vedno v skupnosti, so se odločili, da bi lahko umetniki, ki obiskujejo Sinji vrh, naredili kaj tudi za Ka- ritas. Tako je leta 1995 startala prva kolonija na Sinjem vrhu, saj Karitas niso samo stara oblačila in delitev paketov hrane. Izmisli- li so si tudi dan odprtih vrat, in sicer ob četrtkih. Takrat se zglasi U med 70 in 100 ljudi, ki se družijoin ustvarjajo ob boku akademi-kov, na koncu pa darujejo svoj trud potrebnim pomoči. Po be- sedah duše kolonije, gospe Jožice Ličen, je to pedagoški model, in sicer vzgajati za lepo in dobro. Umetniki so namreč čuteči ljud- je, ki lahko darujejo svoj talent. Ponedeljkovo odprtje razstave Umetnikov za karitas v Peterlino- vi dvorani je obogatila okrogla miza, pri kateri so sodelovali rav- nateljica koprske škofijske Karitas Jožica Ličen, sodelavec Radia Ognjišče v Ljubljani Jože Bartol in predsednik DSI Sergij Pahor. Gospa Ličen je izpostavila dej- stvo, da naša družba rabi umet- nost in dobrodelnost. Njihove misli so bile najprej samo po- božne, a ko so dobili strokovne sodelavce in nagovorili umetni- ke, se je ideja uresničila. Posledi- ca druženja je denar, ki ga dobijo, zato da pomagajo ljudem. Med ljudi pa prinašajo dobroto in umetnost, hrano za dušo, ker člo- vek ne živi samo od kruha. K pobudi pristopijo umetniki iz različnih držav – tako akademiki kot tisti, ki nimajo formalne izo- brazbe. Kot je dejala likovna kri- tičarka Anamarija Stibilj Šajn, pri Karitas skrbijo za spremembe. Za- to strokovni svet izbere avtorje, ki se izražajo v različnih slogih z različno tematiko, z različnimi svetovnimi nazori, vero, pogledi na umetnost in življenje na- sploh. Čeprav so na začetku imeli pomisleke glede združevanja akademikov in neakademikov, so dosegli rast v kakovosti. Nivo na- stalih del je vsako leto višji. Umetniki v luči strpnosti in spoštovanja drugačnosti zaživijo kot celota. Likovna akademija je lani pote- kala od 14. do 18. avgusta na Sin- jem vrhu, pod geslom Ljubezen je …, ki so si jo izposodili iz pa- peževe poslanice in je bila mišlje- na kot ljubezen do bližnjega. Jožica Ličen je poslušalcem v Pe- terlinovi dvorani zaupala geslo letošnje kolonije. Ker obeležuje- mo leto Ivana Cankarja, se mu bodo tudi oni poklonili. Navdih so našli v njegovem Kurentu in se odločili za geslo Prgišče lepo- te. Metka Šinigoj Dolina / Obisk iz Slovenije Celjski profesorji na inštitutu Josip Pangerc inuli teden se je v Trstu mudila delegaci- ja profesorjev z gim- nazije Celje - Center. Profesorji so pripotovali v Trst na običajno štiridnevno profesorsko izmen- javo s profesorji liceja Franceta Prešerna iz Trsta. Gostje so si v Trstu in okolici ogledali razne kulturne zanimivosti, med temi Miramarski grad, Rižarno in Oglej. Zadnji dan obiska je potekal v Bregu, v Dolini pri Trstu, ob slo- venski kulturni dediščini in zgo- dovini. Koordinatorka obiska v Dolini, profesorica Dajana Kočevar, je želela štajerskim ko- legicam predstaviti lik Josipa Pangerca, ki je v dolinski občini M zaslužen tudi zato, ker je medžupanovanjem (1901-1914) dalsezidati kar pet novih in moder- nih šolskih poslopij in bil vrsto let direktor Okrajnega šolskega sveta. Delegacija, ki so jo sestavljali profesorji z gimnazije Celje in liceja Prešeren, je v sredo, 14. marca, dopoldne obiskala rod- binsko hišo Josipa Pangerca, ki stoji na osrednjem dolinskem trgu. V njej domujejo Srednjee- vropski Inštitut za zgodovino in kulturo “J. Pangerc”, rodbinski arhiv in začasni muzej. Profesorje je sprejel vodja inšti- tuta Marko Manin, ki je goste pospremil na voden ogled pro- storov prvega nadstropja zgodo- vinskega poslopja. Najprej so si profesorice v pro- storih rodbinskega arhiva ogle- dale nekaj dragocenih zgodo- vinskih arhivskih eksponatov iz 18., 19. in 20. stoletja ter nekaj osebnih predmetov Josipa Pan- gerca. Profesoricam iz Celja so se zdeli posebno zanimivi origi- nalni načrti raznih palač in cest. V drugih sobanah so si člani profesorske delegacije ogledali pohištvo iz 17. in 18. stoletja ter dragocen herbarij iz 19. stoletja, ki obsega več kot 120 strani. Na vsakem listu so prilepljeni štirje listi posušenih rastlin, ali pa tu- di pet. Glavni del rastlin je značilnih tudi za naše kraje, od morske obale do vrhov, nekaj pa je dekorativnih sort. Prevzete profesorice so navdušeno spremljale razlago med vode- nim ogledom in izrazile željo po ponovnem obisku inštituta v spremstvu dijakov in ravnatelja celjske gimnazije. Mam Tržaški škofijski center za duhovne poklice Dragocen si v mojih očeh ržaški škofijski center za duhovne poklice je v sobo- to, 10. marca, pripravil srečanje, ki je tudi letos potekalo v centru Sikomora v starih Miljah. Nadvse zanimiv uvod je bil zau- pan prof. g. Bajzeku. Na nepo- sredno oseben način nam je po- dal svoje mnenje o čistosti srca, in če mu koga ni uspelo prepričati, mu je zagotovo dal veliko snovi v razmislek, tako da smo lahko prišli do marsikaterega spoznan- ja. V današnjem času, ko sta svet in kultura usmerjena v zunanjo podobo, ostaja pogled Boga zazrt v naše srce. Bistvo čistega srca pa je v tem, kakšen namen ima po- sameznik pri svojih dejanjih. Po- raja se zato vprašanje: kaj pa je čisto srce? Še najbolj natančno lahko odgovorimo s trditvijo, da je čisto srce tisto, ki ni deljeno, ti- sto, ki se drži bistva. Filozof Soren T Kierkegaard pravi, da čisto srcepomeni hoteti samo eno stvar.Od vseh mogočih razlag je za člo- veka najlažje dojem- ljivo, če govorimo o iskrenem in pošte- nem srcu. V filmu Patch Adams z nekaj pozornosti zasledi- mo sporočilo, naj človek opazuje širše okolje, ne le tisto, ki je v njegovi nepo- sredni bližini. Kako pa gojiti čistost srca? Verovati mora- mo, da lahko Kristus spremeni naše življenje. Priznati moramo svoje grehe, saj če greha ne kon- kretiziramo, ne vemo, proti čemu bi se borili. Treba je sprejeti Božjo besedo, kajti kdor se poglablja v Njej, se spreminja in očiščuje. Častiti edinega Boga. Prositi mo- ramo za čisto srce, da bomo v krščanskem življenju lahko na- predovali. Vztrajati moramo in ne obupati. V Jezusu smo ljubljeni božji otroci. Zato moramo biti usmerjeni naprej, v prihodnost, v to, kar smo pred Bogom in Kristu- som. Po razmišljanju lahko pridemo do spoznanja, da so prav odnosi te- meljnega pomena. Razlikovati pa moramo med samospoštovan- jem, ki je psihološka komponen- ta, in samozavestjo, ki je zunanja komponenta, se pravi naš odnos do tega, kaj drugi mislijo o nas. Srečanje se je nadaljevalo z delav- nico, ki jo je pripravil g. Ogorevc. Udeleženci smo se potrudili in za vsakega izmed prisotnih našli po- zitivne lastnosti. Verjetno je bilo pri tem najtežje biti iskreni, ko smo ugotavljali, kaj je to, kar si najbolj želimo, in katera je naj- dragocenejša la- stnost, ki smo jo pripravljeni da- rovati bližnje- mu. Ko smo udeleženci med seboj predsta- vljali pozitivne lastnosti, ki jih opažamo, smo ugotovili, da smo bili vsi pri- jetno prese- nečeni. To kaže, kako zelo se lah- ko neka oseba podcenjuje. S temi in podobnimi ugotovitvami pa lahko gradimo samospoštovanje in povečamo pozitiven vpliv naše osebnosti v okolju. Medtem ko smo bili vpeti v omenjeno delavnico, se nam je pridružila skupina mladih glasbe- nikov iz Ljubljane. Šlo je za sku- pino FZL (Fušamo z ljubeznijo), ki se je predstavila s pravim nabo- jem navdušenja in nas povabila, da skupaj zapojemo. In smo zape- li in kako lepo je šele zadonela pe- sem med sv. mašo, med katero smo lahko poleg mladostno uglašenih melodij spremljali še poučne besede, ki jih je izrekel g. Ogorevc, ki je mašo tudi daroval. Spregovoril je o svinčniku, zgodbi Paola Coelhe, ki bralcu predsta- vlja lastnosti, ki jih ima svinčnik. Ob koncu pa postavlja svinčnik kot simbol za človeka. Kaj pa bi bilo srečanje mladine in vseh, ki se ukvarjajo z njimi, če ne bi ob koncu vabili na prigrizek? Ustavili smo se ob slastnih picah in si vzeli čas za sproščen pogovor o marsičem, kar nam je olepšalo večer. M. K. Foto Matej Kos Foto Mam ŽELEZNINA TERČON SNC Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE ZJUTRAJ NABREŽINA, 124, tel. - fax. 040 200122 Tržaška 29. marca 2018 15 Obvestila Svet s lovensk ih organizac i j obvešča, da bo v vel ikem tednu urad v Trstu zaprt od ponedeljka, 26. marca, do petka, 30. marca. Tržaški urad bo ponovno odpr t za javnost v torek, 3. aprila. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko dobite: za Gor iško pr i g . Darku ( te l . 0481 32121 a l i 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Tržaško knjižno središče / Gost Igor Škamperle Ponatis romana Sneg na zlati veji vtobiografski roman in hkrati svoj literarni prvenec, Sneg na zlati veji, je Igor Škamperle sestavil pri tridesetih letih, ko se je odmaknil od vrhunskega alpinizma in se ves predal filozofiji in literaturi. Avtobiografski roman je prvotno izšel pri Založništvu tržaškega tiska, založba Sidarta pa je izdala njegov dopolnjeni drugi ponatis, ki je opremljen z dragocenim slikovnim gradivom, Igor Škamperle je dodal natančno spremno besedo in nastopajoče like poimenoval s pravimi imeni. Alpinistično literarni večer, če ga tako lahko imenujemo, sta priredili Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm in Založništvo tržaškega tiska. Na predstavitvi, ki je bila v petek, 16. marca, v Knjižnem središču v Trstu, je roman predstavil literarni kritik Matej Bogataj, ki pravi, da je prva edicija Snega na zlati veji bolj leposlovne narave, druga pa se osredotoča bolj na planinstvo. Kritik je povedal, da gre za razvojni roman, ki spremlja avtorjevo mladostno dobo zorenja pri Sv. Ivanu in študentska leta v Postojni. Tam je avtor obiskoval gozdarsko šolo in tam se je tudi navdušil nad naravo ter spoznal A ljubezen do gora in plezanja.Avtor je za naslov romana dobilnavdih v antropološki knjigi o magiji, religiji in mitologiji Jamesa Frazerja. Matej Bogataj je pojasnil, da “protagonist prihaja v tedanjo socialistično Slovenijo iz okolja, v katerem krščanska tradicija ni bila do te mere izrinjena, kot se je to dogajalo v Sloveniji, kjer je marksizem na neki način prevzel vlogo religije”. Seznam alpinističnih vzponov se nanaša na resnične doživljaje v domačih stenah ter gorah Srednjih Alp, Škotske, Severne Amerike, Andov in Himalaje. Dr. Igor Škamperle (1962) je sociolog kulture in komparativist; od leta 1999 poučuje na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predmete s področja sociologije kulture. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v obdobju renesanse. V romanu so njegov temeljni navdihovalec in sogovornik hribi in hotenje, da bi v njih osvojil in dosegel razlog svojega bivanja. Na primer Himalajski svet vstopa v avtorja na drugačen, duhoven način, zato se njegova duševnost predrugači in različno gleda na svet. Začne se zavedati svoje majhnosti in hkrati svobode, ki jo daje čut neskončnih širjav in njihova praznina. Na srečanju so si udeleženci lahko ogledali bogato video projekcijo Škamperletovega življenja v gorah. Številni poslušalci so prisluhnili odlomku iz romana, ki ga je prebral gledališki igralec Romeo Grebenšek. Na pogovoru z avtorjem sta sodelovala profesorica Eva Fičur in vodja alpinističnega odseka SPDT Jernej Bufon, ki je avtorju postavil vrsto vprašanj, vezanih na alpinizem. Igor Škamperle je med pogovorom povedal, da je eden izmed razlogov za gorski vzpon na vrh potreba po prekašanju običajnosti in vsakdana, po prenosu v drugačno stanje zavesti. Avtor je že v mladih letih iskal odgovore na vprašanje, kako živeti: v urejenem, normiranem svetu ali pa v izvirnem, arhaičnem svetu? Škamperle pravi, da se je z gorništvom približal iskanemu izvirnemu, pradavnemu svetu, in se obenem sprašuje, ali se tudi današnja mladina znajde v taki stiski. Marko Manin dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je Kmečka zveza imela v go- steh slovenskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no, mag. Dejana Židana. Načel- nik Socialnih demokratov je podpredsednik vlade v odstopu. Gostitelji so ga povabili na te- matski posvet, namenjen pripra- vam na novo skupno evropsko kmetijsko politiko za obdobje 2020-2026. Na srečanju je v imenu Kmečke zveze najprej spregovoril njen predsednik Franc Fabec, ki je v nagovoru povedal, da je tematika skupne evropske politike zelo po- membna za celotno območje, na katerem živimo Slovenci v Furla- niji Julijski krajini, ker bo od nje odvisna tudi usoda našega kme- tijstva in podeželja. Sledil je poz- drav tržaškega župana Roberta Dipazze, ki se je osredotočil predvsem na pristne slovenske, italijanske in hrvaške prehram- bene proizvode. Dipiazza je pre- pričan, da je treba stremeti po ka- kovosti proizvodov. Pred Židanovim posegom je zbrane nagovoril in pozdravil podpredsednik Državnega zbora Matjaž Nemec, ki je obenem predstavil tudi ministra Židana. Povedal je, da se v Sloveniji stanje gospodarstva precej izboljšuje. Gospod minister Dejan Židan je najprej izpostavil veliko zadovol- jstvo zaradi odličnega sodelovan- ja z italijanskim ministrstvom za kmetijstvo, predvsem v zadevi zaščite terana. Povedal je, da je bila Italija prva država, ki je pod- prla geografsko zaščito terana kot V vino s kraške planote. Takrat sose odločili, da geografsko zaščitotipičnega rdečega vina razširijo na območje Slove- nije in Italije. Minister je najprej obra- zložil, zakaj imamo danes evropsko skupno politiko: “Pred petdesetimi leti je v Evropi primanjkovalo hra- ne; bila je slabe kakovosti in predraga. Evropa ni žele- la biti več odvisna od dru- gih, tako se je začela kme- tijska politika, ki je stanje spremenila, in to ostaja tu- di danes kot najbolj močna skupna evropska politika”. Minister si želi kmetoval- cem in kmetijstvu pri- skočiti na pomoč. Izhaja iz prepričanja, da je kmetijska panoga v krizi zaradi različnih faktorjev; botrovale so malo učinkovite politike kmetijstva, težke delovne razmere in pod- nebne spremembe, ki vplivajo na to panogo. Če ni ustreznih pogojev za delovanje kmetijstva, bodo v Sloveniji proizvajali manj hrane, kar pa bo privedlo državo do manjše samo- stojnosti. Odločil- nega pomena je, da Evropska unija ne krči denarnih sred- stev za kmetijstvo. Minister Židan je obrazložil, da si evropska kmetijska politika želi pomagati mladim generacijam kmetov do 40. leta starosti. “Večina držav Evropske unije je v Bruslju zahtevala, da se delež sredstev za kmetijstvo v prihod- nosti ne zmanjša”, je poudaril Židan. Med možnimi predlogi obstajata dve opciji, ki predpo- stavljata krčenje finančnih sred- stev za 15 in 30 %. Drugega maja letos bo znan predlog Evropske komisije za budžet kmetovalcem po letu 2020. Minister je najavil tudi nekaj pri- jetnih novosti, med katere sodi zmanjšanje birokratskih postop- kov, ki zdaj kmetovalce preveč bremenijo. Na srečanju so bili prisotni še ge- neralni konzul RS Vojko Volk, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, deželni odbornik za kmetijstvo Christiano Schaur- li, predsednika krovnih organi- zacij, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, ter načelniki občin Zgo- nik, Repentabor, Dolina in De- vin-Nabrežina. Marko Manin Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščita vesele velikonočne praznike SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU VOŠČI VSEM SLOVENKAM IN SLOVENCEM V MESTU BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vošči vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem ter njihovim sorodnikom blagoslovljene in miru polne velikonočne praznike 27. marec 1993 - 27. marec 2O18 MIRA LAVRENČIČ ŠTOKA Četrt stoletja je že, kar te ni več med nami. Naši spomini in misli nate pa so še vedno živi. Vsi tvoji Katinara - Opčine Vsem dragim Slovenkam in Slovencem želi doživete velikonočne praznike z veliko Božjega blagoslova IGOR ŠVAB podpredsednik tržaškega občinskega sveta Foto damj@n Foto Marko Manin Minister RS Dejan Židan na Opčinah “Delež za kmetijstvo naj se ne zmanjša!” Aktualno29. marca 201816 Priimek Bele, ki ga najdemo predvsem na Kra- su in tako imenovanem Zelenem Krasu v oko- lici Postojne, na prvi pogled izhaja iz besede za belo barvo. Torej ga je dobil kak izrazito belopolt, mogoče albin, svetlolas ali sivolas človek. A jezikoslovec Pavle Merku'ni bil ta- kega mnenja. Bolj se je nagibal k razlagi, da priimek izhaja iz imena kakega svetnika, ki so ga okrajšali. Iz Felicijana je nastal Fele in potem Bele. Podobna dilema je tudi za po- dobne priimke: Belan, Belida, Bevk, Belec, Be- loglavec, Bevc, Belej, Belin, Belingar. Pri zad- njih dveh je možna tudi povezava na staro- slovanskega boga z imenom Belin. To je naša različica rimskega Belinusa, ki so ga v vzhodni Benečiji častili kot boga dnevne svetlobe in vode. Bil naj bi zavetnik Karnov, Noričanov in Ogleja, kjer so ga enačili z Apolonom. Ja- nez Keber pa opozarja na še eno možnost: v Podravju bi lahko priimek nastal tudi iz moškega imena Bela, ki ga niso samo Madžari, ampak tudi Slovenci okrajšali iz Adalberta oziroma Alberta. Priimek je med 400 najpogostejšimi sloven- skimi priimki. Število Beletov je v zadnjem pol stoletju praktično nespremenjeno. Leta 1971 jih je bilo 662, leta 1997 pa 664. Leta 2011 spet beležimo številko 662, danes pa 654. Primorcev je od tega samo 65, Dolenjcev 180, Štajercev pa 300. V Gradcu pri Sla- vini najdemo eno družino Bele že sredi 17. stoletja. Matija Bele in Marija sta imela Nežo, Andreja, Gregorja in Valentina. Njihovim potomcem lahko do- kumenti- rano z ro- dovniki sledimo vse do da- nes. V Sla- vini takrat ni bilo no- bene družine Bele. Naj- demo pa jih nekaj desetletij kasneje, kar po- meni, da so verjetno prišli prav iz Gradca. Sla- vinski Beleti izvirajo iz Jurija Beleta, po- ročenega z Marijo, ki je bil rojen okoli leta 1715. Znani Bele je duhovnik Venceslav Bele (1887- 1938), pesnik, pisatelj in narodni delavec, ro- jen v Višnjeviku v Brdih. Uredil je prve tri ko- ledarje Goriške Mohorjeve, napisal več pe- smi, ki jih je uglasbil Vinko Vodopivec. Bil je član Zbora svečenikov sv. Pavla. France Bevk je po njegovi smrti obiskal župnišče, kjer je bil Bele dekan in v Domu in svetu zapisal: “Prebral sem poslednjo vrstico, medtem je nastal večer, podobe na stenah so čisto potemnele, le trpeči Kristus se je še blestel iz mraka. Tiho sem se zamislil. To- variš, zakaj nisi do konca hodil svoje začete poti? Veliko si obljubil, a si umolknil”. PRIMORSKI PRIIMKI (67) Tino M a m ić Krstni vpis Matije Beleta (1759), kjer sta kot starša omenjena Jurij in Marija. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Duhovnik Venceslav Bele BELE Bele so v stari družinski knjigi za Slavino napisali kot BILLE. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Beletove najdemo tudi na Krasu. A ta vpis kaže, da je v Koprivo ta priimek zanesel Janez Bele, ki se je rodil v Šempasu. Pogovor / Katja Terpin Čezmejna delavka, ki po poklicu nudi pomoč drugim čezmejnim delavcem četrtek, 15. marca, je bi- lo na Fakul- teti za uporabne družbene študije v Novi Gorici zani- mivo predavanje o življenju, študiju in delu v Evropi. Na njem je o razlikah v socialnem, zdrav- stvenem in pokoj- ninskem sistemu med Slovenijo in Italijo spregovorila Katja Terpin, direk- torica Zavoda Pa- tronato INAS CISL Slovenija. Ob tej priložnosti smo ji postavili nekaj vprašanj. Kaj je INAS, kdaj in zakaj je nasta- la podružnica v Novi Gorici? Patronat INAS je institucija za social- no zaščito, ki spada pod okrilje enega izmed največjih italijanskih sindi- katov - CISL (konfederacija italijanskih sindikatov de- lavcev). Je ustanova, ki nudi svetovanje in pomoč milijo- nom delavcev, upokojencev in priseljenim državljanom v Italiji in po celem svetu, kjer ima svoje podružnice. V tujini je prisotna še zlasti v tistih državah, v katerih je italijansko priseljevanje zgo- dovinsko najštevilnejše: v Evropi, na ameriški celini in v Avstraliji. Zavod INAS - No- va Gorica je bil ustanovljen leta 2005 po zaslugi pokoj- nega Romana Di Battiste iz Števerjana, ki si je zelo pri- zadeval, da bi slovenski državljani, zaposleni v Italiji, dobili pomoč za uveljavitev svojih pravic, vezanih na čezmejno delo. Kdaj ste začeli delati pri INAS-u? Zaposlili so me ravno leta 2005, in sicer na uradu v Go- rici, kjer sem takoj vzljubila ta poklic. Delodajalec mi je nudil možnost izobraževan- ja, saj ima CISL tudi lastno izobraževalno šolo (Centro studi CISL) v Firencah. De- jansko sem v Firence šla kar šestkrat in tam ostala cel te- den. Od jutra do večera smo se učili italijansko pokojnin- sko in socialno zakonodajo, obenem pa smo imeli v naših uradih na razpolago e- learning na daljavo in še konkretno prakso z delom v uradu. Leta 2009 so me ime- novali za poddirektorico po- krajinske podružnice. Konec leta 2011 pa mi je predsed- ništvo iz Rima ponudilo vo- denje urada v Novi Gorici; ponudbo sem seveda spreje- la. Tako sem postala tudi jaz čezmejna delavka, ki po po- klicu nudi pomoč drugim čezmejnim delavcem. Kdo so vaši uporabniki? Zaradi zapletenosti zakono- daje se do nas obrnejo tako preprostejše osebe z nižjo izobrazbo kot tudi visoko izobražene osebe z magi- strskimi nazivi. Socialna po- moč, ki jo nudijo patronati, je izjemno pomembna, saj V bi se morali drugače zainte- resirani sami orientirati v džungli italijanske socialne, pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Ta je zelo zaple- tena, poleg tega pa se še ne- nehno spreminja; to se do- gaja še posebno v zadnjem desetletju, vzporedno z raz- vojem računalništva in z družbenoekonomske slike. Zato je naša največja težava ta, da se naše izobraževanje nikoli ne konča. Obenem je to seveda tudi izziv, naše de- lo pa je vedno zanimivo in sploh ni rutinsko. V največje zadoščenje so mi iskrene zahvale, ki mi jih izrekajo ljudje, katerim pomagam, še zlasti najskromnejši (seveda sem zelo vesela tudi, da imam stalno službo in do- brega delodajalca). Naš slovenski urad INAS je nekako izjema v primerjavi z drugimi tovrstnimi uradi v svetu, saj se ukvarjamo, za- radi značilnosti območja, pretežno s čezmejnimi de- lavci, ki so ali so bili zaposle- ni v Italiji oz. so prejemniki pokojnin. Približno 80 % naših uporabnikov ima slo- vensko državljanstvo, 12 % je pa italijanskih državlja- nov. Krijemo območje od Zgornjega Posočja (Kobarid) do Sežane. Prizadevamo si, da bi v kratkem odprli poslo- valnico v Kopru, kajti na nas se obrača tudi vedno več oseb s Koprskega. V letu 2017 smo zabeležili pri- bližno 5000 svetovanj in ra- zličnih zahtevk naših strank, z nasveti pa na številna vprašanja po pomoči odgo- varjamo tudi po mailu ali kar po telefonu, tako da je število storitev, ki jih letno nudimo, gotovo višje. Naš zavod rešuje zahtevke za uveljavitev starostne, inva- lidske, družinske pokojnine, pregled delovne dobe, zah- tevke za družinske dodatke, svetovanja za pravice do na- domestila za brezposelnost, pomoč pri nesreči na delov- nem mestu ali pri poklicnih boleznih (INAIL) in pojasni- la v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Skratka, sprem- ljamo delavca od začetka dela do upokojitve in potem mu še pomagamo ohraniti pravi- co do izplačila pokojnine. Vse zahtevke obravnavamo v sklopu sloven- ske in italijan- ske zakonoda- je. S katerimi in- stitucijami so- delujete v Slo- veniji, kateri pa je vaš glavni so- govornik v Ita- liji? Za doseganje cilja zavod so- deluje s sloven- skimi javnimi organi, zlasti z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slo- venije, s Centrom za social- no delo, z Zavodom Republi- ke Slovenije za zaposlovanje, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Fi- nančno upravo Republike Slovenije. Poleg tega sodelu- jemo z italijanskim pokoj- ninskim zavodom INPS in drugimi italijanskimi insti- tucijami. Sistem koordinaci- je temelji na komunikaciji med državama in vsebinsko enakih obrazcih, s katerimi si izmenjujemo podatke o pravicah, ki jih ima oseba v državi stalnega prebivališča in v matični državi. S katerimi težavami se srečujete pri svojem delu? Največje težave, ki jih imajo čezmejni delavci, so sad na- pak ali netočnosti v komuni- ciranju med državama. To privede večkrat do nepriz- nanja pravic osebam in omejuje mobilnost delavcev med državama. Vem, da ste bili aktivno soudeleženi pri obliko- vanju projekta Euradria. Kako in kdaj je nastal ta projekt in kateri je njegov namen? V lanskem letu smo z našim sindikatom CISL sodelovali pri projektu Euradria, ki je sicer nastal že pred leti. Pro- jekt financira Evropska unija v okviru programa EaSI (Ea- SI- EURES – Cross-border partnership and support to cooperation on intra-EU mobility for social partners and EEA countries). Končni cilj je prispevati k oblikovan- ju skupnega trga dela. Om- režje Euradria deluje na po- dročju spodbujanja mobil- nosti ljudi, ki iščejo zaposli- tev v Evropski uniji, torej spodbuja prosto gibanje de- lovne sile, še posebej na čez- mejnih območjih med Itali- jo, Slovenijo in Hrvaško. Na- men je prispevati k iz- boljšanju zaposlovanja na območju regije Euradria (Obalno-kraška, Notranjsko- kraška, Goriška regija, Furla- nija Julijska krajina, Istra, Primorsko-Goranska regija), povečati informiranost in zaposlitvene možnosti čez- mejnih delavcev, izboljšati proces iskanja primernih ka- drov za delodajalce v vseh treh državah ter zagotoviti kvalificirano podporo vsem partnerjem v okolju. Projekt je lani slonel na sestavi vprašalnika, na podlagi kate- rega naj bi predstavili Evrop- ski uniji stopnjo zanimanja za čezmejno zaposlitev z zor- nega kota delavcev in delo- dajalcev in težave, ki ob tem nastajajo. Izid raziskave je pokazal, da slovenska in ita- lijanska podjetja nimajo predsodkov pri zaposlovanju čezmejnega delavca. Tudi večina anketiranih oseb (študenti, brezposelne ose- be) bi bila pripravljena iskati službo v sosednji državi in jim obvladovanje tujega je- zika ni v oviro, kot pa so jim težave z davki, pokojnin- skim in socialnim zavaro- vanjem. Iz odgovorov je raz- vidno, da se osebe, ki se želi- jo zaposliti ali izseliti v tuji- no, ne obrnejo na pristojne institucije za vse potrebne informacije, pač pa se zane- sejo na izkušnje znancev in sorodnikov ali se sploh ne pozanimajo. Katere ustanove sodeluje- jo pri tem projektu? V Euradrii sodeluje mreža specializiranih partnerjev iz različnih kategorij subjektov v svetu dela, torej zavodi za zaposlovanje, združenja de- lodajalcev, sindikati itd., in svetovalcev EURES. Katere so glavne proble- matike pri uresničevanju projekta Euradria? EU ni dodelila prispevka za nadaljevanje projekta v letu 2018, partnerji pa pripravlja- mo dokumentacijo za nov projekt v letu 2019, z name- nom, da bi čezmejno sode- lovanje okrepili. Katera so vaša upanja in želje za razvoj čezmejnega trga dela? Ne glede na usodo projekta Euradria se sodelovanje med izvedenci, ki smo se med iz- vajanjem le-tega spoznali, ne prekine. Lep primer je bi- lo srečanje, ki smo ga imeli na Fudš-u v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje; na njem je spregovorila tudi EURES svetovalka zavoda Ja- na Krušič, ki vlaga veliko truda za uresničitev čezmej- nega trga dela. Na srečanju smo govorili o življenju, štu- diju in delu v tujini in pre- pričana sem, da bodo taka sodelovanja, ki niso le na pa- pirju, obrodila veliko sadov za vse ljudi, ki živijo na našem obmejnem območju, tako da bo dokončno meja ostala le spomin. Samo v slo- gi je moč! Najlepša hvala za pogovor. Katja Ferletič Slovenija 29. marca 2018 17 Nova Gorica / Amaterski mladinski oder Nova premierna uprizoritev Amaterski mladinski oder, ki deluje nad štirideset let pod okriljem SNG Nova Gorica (skoraj do prerane smrti l. 2017 ga je vodil nepozabni režiser Emil Aberšek), bo v četrtek, 29. marca 2018, ob 18. uri na malem odru SNG Nova Gorica premierno uprizoril avtorski projekt Šest oseb išče Williama. Ustvarili so ga mladi gledališčniki AMO po motivih Shakespea - rovih del in pod režij - skim vodstvom men - toric Tereze Gregorič in Urše Adamič. AMO igralsko nadar je - nim mladostnikom nudi priložnost, da pod mentorstvom gle da - liških strokovnjakov razvijajo svoje talente. Doslej je na mladinski oder stopilo več kot 400 mladih, nekateri izmed njih so se odločili za poklicno pot (npr. Iztok Mlakar, Ana Facchini, Medea Novak, Tomi Janežič idr.). / IK V Moskvi bodo postavili obeležje slovenskim žrtvam obeh svetovnih vojn Vlada se je na seji, ki je bila 21. marca, seznanila z informacijo o nameravani postavitvi obeležja slovenskim žrtvam obeh svetovnih vojn na ozemlju Rusije. Odločila je, da se obeležje postavi v Parku zmage v Moskvi. Sredstva za njegovo postavitev bodo zagotovili iz proračuna, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Vlada je prav tako sprejela izhodišča za zasedanje mešane komisije za izvajanje sporazuma med vladama Slovenije in Rusije o vojnih grobiščih, ki bo potekalo od 27. do 29. marca v Moskvi. Spomenik ruskim in sovjetskim vojakom, padlim v obeh svetovnih vojnah na ozemlju Slovenije, stoji na ljubljanskih Žalah. Obeležje sta julija 2016 odkrila slovenski predsednik Borut Pahor in ruski predsednik Vladimir Putin. Spomenik sestavlja osem stebrov, razporejenih v polkrog. Predstavljajo osem let, kolikor sta skupaj trajali obe vojni, vanje pa so vklesana imena 3000 padlih ruskih in sovjetskih vojakov. Kratke Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič poudarja, da je čas za spremembe Z zakonom poizkus balkanizacije Slovenije! novi številki Praznične družine, ki jo izdaja ted- nik Družina, je njena urednica Manica Ferenc v uvod- niku zapisala, “da je mesec ma- rec v postnem času, ko naj bi ljudje šli vase ter si vzeli čas za temeljit vpogled v duhovno ra- ven našega bivanja. V marcu sta cvetna nedelja in tudi veliki pe- tek”. Toda tem plemenitim ugo- tovitvam, tako primernim in koristnim našim ljudem, pa raz- meram in času, v katerem živi- mo, so se na grob in sramoten način postavili nasproti nekateri znani in vplivni posamezniki, ki so zato izgubili, tako raz- mišljam, nekaj svojega ugleda in verodostojnosti. Poslanka iz stranke Levica Violeta Tomić je na spletu Facebook zapisala, da bi bilo stranko SDS nuj- no prepovedati, “saj se v njej zbira tisto najslabše o Slovencih”. Žaljiv in prostaški je publicist Marko Crnkovič, ki je v mariborskem časopisu Večer zapisal, “da se ste- klih psov desnice ne da ustavljati drugače kot ta- ko, da jih osamimo, saj si ne zaslužijo naše po- zornosti”. Oglasil se je tudi župan občine Ko- men Marko Bandelli, vplivni član stranke Za- vezništvo Alenke Bra- tušek. Na spletnem om- režju Twiter je zapisal, “da so psi bolj pametni kot pa marsikateri desničar”. K sreči je predvolilna kampanja na drugih ravneh in pri drugih udeležencih zgledna, v glavnem tudi kulturna in civilizacijska. V časnikih in drugih glasilih, na spletu, raznih srečanjih in zbo- rovanjih je veliko pisanja in go- V vorjenja o bližnjih izrednihdržavnozborskih volitvah in oreferendumu o zakonu o dru- gem tiru železniške povezave med Divačo in Koprom, ki ga bo treba ponoviti. Vse politične stranke si priza- devajo in se trudijo, da bi se volitev udeležilo čim več upravičencev. Posebej je takšna zavzetost razvid- na v desnem političnem taboru. Če bodo stranke desnice med seboj sodelo- vale in dosegle enotnost v svojih programih in stremljenjih, bi morda do- segle zmago na volitvah. Privrženci gibanja Prebu- dimo Slovenijo so v posebni iz- javi menili, “da bi na izrednih volitvah v Državni zbor vse de- mokratične stranke in gibanja morali nastopiti enotno in biti povezani v Koaliciji za spre- membe. Odsvetujejo kakršno- koli predvolilno ali povolilno povezovanje s strankami socia- lističnega izvora. Vse dosedanje izkušnje takega povezovanja in sodelovanja so namreč povsem in izrazito negativne. Zgodovinar in nekdanji mini- ster za kulturo, Vasko Simoniti, v članku, objavljenem v reviji Demokracija, opozarja, “da tudi v Sloveniji ne ugasnejo težnje, s katerimi se želi šibka demokra- tična praksa še poslabšati in preoblikovati v polno delujoč stari režim poli- tične zaostalosti. Omen- jam nedavno obravnavan predlog zakona o ure- sničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov na- rodov nekdanje SFRJ v Slo- veniji. Z omenjenim zako- nom bi se v Sloveniji od- prla pot k priznanju manjšin, ki to niso. Ta pre- dlog, s katerim si želi neka politična združba zagotovi- ti volilne glasove, je izjem- no nevaren. V družbo vnaša določena politična nelagodja, negotovosti in nape- tosti. Predlog je izraz želje pred- modernih oblastnih mišljen- jskih vzorcev po balkanizaciji Slovenije. Po načelu, če si države ne moreš podrediti, vnesi vanjo razkroj”. Po mnenju zgodovinarja dr. Sta- neta Grande “naša naloga v tem trenutku ni razpravljanje o pred- sedniku vlade dr. Miru Cerarju, ampak se sporazumeti o tem, kako voliti, da se bo propadanje Slovenije ustavilo”. Ivan Štuhec, du- hovnik in civilno- družbeni aktivist, je v komentarju, obja- vljenem v sloven- skem katoliškem tedniku Družina, menil, “da dvomili- jonska Slovenija re- alno zmore dve povprečno dobri skupini politikov, ki približno vedo, ka- ko se vodi država. Mi pa se že desetletja preiz- kušamo, kako bi rešili sociali- zem in živeli kot kapitalisti. Slo- venski volivec bo tokrat moral presneto dobro premisliti, kateri garnituri politikov bo dal svoj glas”. Aktualen in tehten je prispevek o razmerah v Sloveniji in o vo- litvah, ki ga je v Slovenskem času, časniku za družbo in kul- turo, ki je priloga tednika Družina, objavil nekdanji pred- sednik ustavnega sodišča, Miro- slav Mozetič. Piše, “da je v Slo- veniji čas za spremembe, da ne smemo biti brezbrižni, da smo kristjani skupaj z drugimi ljud- mi dobre volje dolžni, da politi- ki vrnemo etično in kulturno dušo in da je krščanska dolžnost preporoditi politiko”. Svoja raz- mišljanja takole sklene: “Ali ver- jamemo ali ne, tudi od nas, vsa- kega posameznika, je odvisno, kakšna bo in v katero smer se bo razvijala naša domovina Slove- nija. Še najmanj, kar lahko za to storimo, je, da gremo na volitve. Vsak glas je pomemben. Brez- brižnost in otopelost vodita v Izola / Posebni umetniki Jure Švagelj in vezene slike esec marec je in napoveduje se pomlad. In pomladni prazniki, na primer gregorjevo, ko se ptički ženijo. In svetovni dnevi: svetovni dan civilne zaščite, svetovni dan gledališča, svetovni dan lutkarjev, meteorologije, boja proti rasni diskriminaciji, pripovedništva, poezije, strpnosti, tuberkuloze, varčevanja z energijo, svetovni dan voda, materinski dan … Med temi prazniki je tudi svetovni dan Downovega sindroma. V Mestni knjižnici Izola si lahko zato v marcu ogledate izdelke, ki so nastajali v VDC Koper, enoti Izola in enoti Portorož v Luciji. Vitrine krasijo izdelki, z ljubeznijo narejeni iz jeansa – predpasniki, okrasne blazine, igrače, ovitki za knjige, viseče poličke … Na stenah pa lahko občudujete vezene slike Jureta Švaglja. Jure Švagelj je posebna oseba. Z družino živi v mirnem, zelenem, z drevesi posejanem kotičku Pirana, v vrstni hiški nasproti stadiona. Star je petinštirideset let in se vsako jutro odpravlja v Varstveno delovni center v Lucijo. Malo je že naglušen, ima težave pri M govoru, a ga to ne ovira vneposredni komunikaciji ali priposlušanju glasbe. V glasbi uživa, posebno rad posluša skupino Abba. Jure ima Down, a ni down. Je vesel, družaben in ustvarjalen. Zelo rad riše. Že vrsto let vztrajno in z ljubeznijo na žakljevino veze podobe svojih bližnjih, prijateljev in sodelavcev. Rad veze tudi po predlogah, ki mu jih narišeta mentorici Snežana in Jana. Iz njegovih vezenih slik nastajajo tudi drugi izdelki, na primer čudovite torbe za sprehod do knjižnice, parka, otroškega igrišča ali trgovine. Barve sukancev, ki jih izbira sam, izražajo njegovo toplino, dobrodušnost, pristnost, prijaznost in veselje. Njegove umetnine so bile predstavljene na raznih sejmih, razstavah in promocijah VDC Koper. Jure se rad udeležuje ustvarjalnih delavnic Art Down Up, ki jih za uporabnike vseh enot VDC Koper organizira Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Vsi v družini, oče, brat Boris in sestra Barbara, si kot aktivni člani nevladne organizacije Sklad Silva – Fijeroga prizadevajo za dvig kakovosti življenja ljudi s posebnimi potrebami na obalnem področju. Boris in Barbara lepo skrbita za svojega brata. Jure rad pripoveduje o svoji družini, nečake in nečakinje pa srčno in z nasmehom našteva enega za drugim. Nihče ni kriv, da se rodi z Downovim sindromom, posebnim stanjem kromosomov, ki upočasnjuje telesni in duševni razvoj otrok. Duševne zmožnosti oseb z Downovim sindromom so sicer ovirane, a to jim ne preprečuje, da bi bile lahko ustvarjalne na mnogih področjih. O tem se je lahko prepričal vsak, ki se je udeležil koncerta Slovenska popevka v sredo, 21. marca, v Avditoriju. V predstavi so nastopali poklicni umetniki, igralci Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pevci, plesalci, recitatorji in glasbeniki – varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič. Mira Glintič in Špela Pahor pogubo”. Dogajanja v Sloveniji so zdaj ta- ka, da navadni ljudje živijo in delajo po ustaljenih vzorcih in merilih; politika, ne glede na ideološke predznake strank, pa skoraj izključno teži k temu, da bi prišla na oblast. V takem vzdušju pričakujejo napoved da- tuma izrednih parlamentarnih volitev in ponovitve referendu- ma o zakonu o železniški progi med Divačo in Koprom. V Inštitutu dr. Janeza Evangeli- sta Kreka zatrjujejo, “da potre- bujemo bolj normalno Sloveni- jo, ki bo pravična domovina z razvitim gospodarstvom in kjer bo varno živeti. Na dolgi rok nas ogroža tudi premajhna rodnost. V Sloveniji je rodnost nizka, tu- di v primerjavi z drugimi evrop- skimi državami. Pri nas se zdaj rodi okrog 20.000 otrok na leto, za demografsko uravnoteženost pa bi se jih moralo roditi vsaj 30.000. Marijan Drobež Ker je tiskarski škrat s črno barvo nesramno popacal lepo ilustracijo, ki jo je v marčni številki Benedetičeva želela podariti otrokom v barvanje, jo je Pastirček spet objavil v izvirni obliki, ki kar hrepeni po pisanih barvah. Pacek Walterja Grudine v tokrat še bolj grozljivi spakedranščini modruje o Kristusovem vstajenju na čisto svoj način. Velikonočni motiv je prisoten tudi v matematičnem kotičku: Veronika Srebrnič je sudoku postavila kar v veliki čokoladni jajci. Božo Rustja se zaustavlja ob znamenju križa, s katerim začnemo in končamo vsako molitev. Žalost veje iz pesmi Otrok moli, ki jo je napisala Berta Golob. Stihe, v katerih se otrok sprašuje, zakaj je očka šel brez njega v raj, je uglasbil neutrudni goriški glasbenik Patrick Quaggiato. S šaljivim tonom je Berta Golob spet obarvala svojo rubriko Jezikoslovje. V njej na hudomušen način predstavlja stalna rekla, ki jih je v slovenščini zelo veliko (npr. brez dlake na jeziku, z dežja pod kap). To je krasna lekcija slovenskega jezika! Po njej se lahko zgledujejo učiteljice, da bo slovnica manj suhoparna. Mesec april je pred Evina vrata postavil košarico; v njej je poleg hrušk, jabolk, limon... našla tudi ananas, ta slastni in dobri tropski sadež, ki je poln vitamin C in A. Njegova domovina je Južna Amerika, a ga lahko pridelujejo tudi pri nas. Z ilustracijo in zapisom ga predstavljata Katerina in Graziella Zavadlav. Čudovite risbice najrazličnejših vsebin, tudi velikonočnih seveda, sijajno krasijo strani Pastirčkove pošte, na katerih sta tudi pesem Zahvala, ki jo je napisala Rahela Vidmar (Col), in daljši zapis četrto in petošolcev, ki obiskujejo popoldanski pouk v Zavodu Sv. Družine, pri šolskih sestrah, v Gorici. V njem so opisali življenje in delo sestre Margarete Puhar, ustanoviteljice šolskih sester, ob 220-letnici njenega rojstva. Otroci se v zapisu zahvaljujejo sestram in vzgojiteljicam, ker jih imajo rade in jim pomagajo pri izpolnjevanju domačih nalog. Veselo alelujo vsem malim in velikim bralcem, veliko blagoslova, pirhov... želi, tudi v imenu uprave in uredništva, urednik Pastirčka Marijan Markežič v urednikovi beležki, ki jo krasi komaj izvaljeni puhast rumen piščanček. Z 12. strani / Osma številka ... Manica Ferenc Miroslav Mozetič Aktualno29. marca 201818 NATUROPATSKI NASVETI (192)Erika Brajnik OTROCI IN STARŠI Na začetku razmišljanja o svetu otrok in odraščanja si je vredno zastaviti nekaj vprašanj: Kako odraščajo naši otroci? Kako jih vzgajamo? Kako jih hranimo? Jim prisluhnemo? Jim stojimo ob strani? Kako skrbimo za njihovo zdravje? Kaj sploh je zdravje? To je stanje popolne harmo- nije fizičnega in psihičnega, telesa in duha, ter so- cialnega okolja, v katerem posameznik živi. Kako pa v današnjem svetu odraščajo otroci? Kot v divjini! Seveda ne odraščajo v pragozdu, ampak v divjini zapove- di zunanjega sveta: mo- de, lažnih podob in teh- nologije. Kako naj torej vzgaja- mo svoje otroke? Le ta- ko, da smo pozorni na materialne dobrine, da poskrbimo, da ima naš otrok novo torbo, hlače, jopič ali najmodernejše slušalke? Ga bomo učili, naj vrednost in priljubljenost določa zgolj po zunanji podobi, ki je lahko tudi lažna? Vse, kar sem zapisala doslej, seveda ni nič novega, in gotovo mi boste pritrdili: “Joj, res je grozno, le kam gre ta svet”!? No, zdaj pa se vprašajte še: “Kaj pa jaz lahko naredim, da bi bil svet boljši”? Kot ved- no je najprej treba začeti pri sebi. Vsakokrat, ko se peljem po ulici, vidim kakšno ma- mico ali očka, ki se sprehaja z vozičkom. Z do- jenčkom se sprehaja po ulici po navadi s telefonom v roki in vedno znova vidim tale prizor: z eno roko poriva voziček, z drugo pa piše sms-e ali pa si pri- slanja telefon k ušesu. Le kaj naj si ob vsem tem misli malo bitje v vo- zičku? Da je telefon del maminega ali očetovega ušesa? In da je ta stvar gotovo dobra, saj, kar počne- ta mama in oče, je vedno prav. Oče in mati sta za otroka najboljša človeka na svetu in toliko jima zaupa, da verjame, da, če mamica ali očka “na bubico popihata”, bo bolečina minila. To ni naključje, nevednost ali naivnost, temu se reče zaupanje! Pa si starši zaslužimo tako zaupanje? Ko imamo otroka, ko postane- mo starši, smo pod drobnogledom vse življenje. To pomeni, da smo vse življenje za zgled. Od nas je odvisno, kakšen zgled bomo dajali. Spominjam se fanta svojih let, ki je živel v zgornjem nadstropju bloka, kjer je stanova- la moja babica. Nje- gov oče je bil alkoho- lik in ničkolikokrat smo iz zgornjega nadstropja slišali krike. Oče je pretepal ženo in sina. Kar s pa- som se ju je lotil. Fant je zrastel, kot zraste vsak - tako ali drugače. In ko mu je bilo 15 let in se je oče ponovno hotel zne- sti nad njim, ga je zabodel. Očeta je umoril. Spom- nim se, kako so ljudje takrat govorili, da je fant “ma- milaš” in pokvarjenec, zdaj pa je še očeta ubil! Ne spomnim se fantovega imena, čeprav sem zanj prižgala veliko svečk. Vem, da gre za skrajen primer, ampak takšen zgled je ta fant imel v svojem očetu. Zdaj pa se vprašajmo, kakšen zgled vsak dan daje- mo svojim otrokom. / dalje www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (6) Mariza Perat Poseben poudarek daje dr. Callahan lepoti Mari- jinega obraza. O tem piše: “Obraz Guadalupske Device je mojstrovina umet- nosti. Zaradi svojih izredno nežnih potez in hkrati preprostosti je med velikimi svetovnimi deli re- snično malo takih, ki bi se lahko enačila z njim. Od vseh portretov, ki sem jih v svojem življenju imel priložnost videti, ni bilo nobene- ga, ki bi bil tako izdelan”. Strokovnjaki so si edini v tem, da vrste barve izvirnih delov Marijine podobe ni mogoče razložiti, kot tudi ni mogoče razložiti dejstva, da so te barve po skoro 500 letih še vedno tako žive. Podoba tudi ni bi- la vedno zavarovana s steklom. Več kot sto let je prosto visela na steni v tesni in vlažni kapeli. Ljud- je so se je lahko po mili volji dotikali in jo tudi poljubljali. Po vseh naravnih zakonih bi barve v toliko stoletjih morale zbledeti. Tudi tilma, na ka- teri je Podoba vtisnjena, bi zaradi svojih sestavin morala razpasti. Nerazložljivo je tudi to, da na bla- gu, katerega podlaga v nobenem oziru ni bila pri- pravljena za slikanje, barve tako dolgo zdržijo v vsem svojem prvotnem sijaju “Bodisi sinja barva plašča bodisi rožnata barva tunike je neznana, kot je tudi način tehnike slikanja neznan”, piše dr. Callahan. Čudež Marijinih oči Fotograf Alfonso Marcue Gonzales je leta 1929 proučeval negative nekate- rih fotografij Guadalupske Matere Božje. Pri tem je v Marijinem desnem očesu opazil odsev doprsne člo- veške postave. Zaradi večje gotovosti takrat odkritja ni- so dali v javnost, dokler ni leta 1951, kot piše prof. Per- fetti, Carlos Salinas, uradni fotograf pri guadalupski baziliki in dober risar, v zvezi s tem dal naslednjo izjavo: “... v torek, 29. maja 1951, sem jaz, Jose' Carlos Sali- nas Chavez, prvič videl v punčici na desni strani Guadalupske Device odsev glave Juana Diega, kar sem takoj opazil tudi na levi strani”. Njegova izjava je seveda med znanstveniki, in še posebno med zdravniki okulisti, vzbudila veli- kansko pozornost. Dr. Rafael Torija Lavoignet, zelo ugleden in cenjen zdravnik-kirurg, je, kot še piše prof. Per- fetti, od julija 1956 do maja 1958 ob petih različnih pri- ložnostih pregledal Marijino podobo, in sicer brez krista- la, ki podobo ščiti. Pri tem je prišel do ugotovitve, da sta v Marijinem desnem očesu vidni še dve postavi. Po tem odkritju so se raziskave še pomnožile z uporabo vedno bolj izpopolnjenih pripomočkov. Leta 1979 je dr. Jose' Aste Tonsmann iz Lime, inženir in izvedenec v elektroniki, 2500-krat po- večal šarenice Marijinih oči. Premer šarenic meri približno 8 mm. V levem očesu je tako opazil vsaj deset oseb. Po- dobne osebe je odkril tudi v de- snem očesu. Najprej je v kotu šarenice levega očesa opazil se- dečega Indijanca. Omenjeni znanstvenik je priznal, da ga je pri tem odkritju prevzela nepopi- sna ganjenost. Indijanec je levo nogo držal pod desno, pogled je bil uprt kvišku, roke pa je imel sklenjene k molitvi. Višina posta- ve omenjenega Indijanca znaša 4 mm, širina pa 1 mm. Indijančev obraz je viden tudi v Marijinem desnem očesu. Druga postava predstavlja starčka s precej pou- darjeno plešo, belo brado, ravnim nosom in štrlečimi obrvmi. V laseh je opaziti nekaj, kar spo- minja na tonzuro. Starčkov pogled je pobešen, na njegovem desnem licu je opaziti solzo. Zelo ver- jetno je omenjeni starček škof Juan de Zumarraga. Kot omenja dr. Jose' Aste, je namreč omenjena podoba zelo slična sliki, ki jo je v 18. stol. naslikal Miguel Cabrera. “Morda”, pravi inženir Aste, “je slikar Cabrera videl škofov obraz na kakšni sodobni sliki, ki se je pozneje izgubila. Toda, “končuje dr. Aste, “slikar Cabrera je sli- kal v 18. stol., škofov obraz na tilmi Juana Diega pa je iz leta 1531”. Tik ob škofu je na levi vidna mlajša oseba. Domnevajo, da je to tolmač, Juan Gonzales po imenu, ki je škofu prevajal, kar mu je Juan Diego pripo- vedoval v jeziku nahuatl. V nekoliko večji oddaljenosti je vidna oseba srednjih let z brado in brki, or- lovskim nosom, vdrtimi očmi, štrlečimi ličnicami in napol odprtimi ustnicami. Kot se zdi, ima ta oseba na glavi kapuco, ki se končuje v konico. Podoba predstavlja Indijanca v trenut- ku, ko odgrinja svojo tilmo. Ker je omenjeni Indijanec obrnjen proti starčku, je gotovo, da je to Juan Diego. Omenjene osebe so vidne tudi v Mari- jinem desnem očesu, vendar so tu ne- koliko manjše in niso tako jasne. / dalje Carlos Salinas Jose Aste Tonsmann ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 27. marca 2018, ob 13. uri Sedeči Indijanec v Marijinem levem očesu Finžgarjev dom na Opčinah / Dr. Gostečnik Drug drugega lahko spremenimo le z odnosom anes je sobota, zato lahko povem čisto vse”! Pater Chri- stian Gostečnik je ta stavek po- navljal kot kako mantro ves večer in s tem vzbujal smeh številnih poslušalcev, ki so napolnili dvo- rano Finžgarjevega doma na Opčinah. S tem se je želel na hu- domušen način opravičiti za zelo ne- posreden in iskren način predavanja. Iz- ziva, ki so mu ga po- stavili organizatorji večera s temo Skupaj graditi, ne spremin- jati drug drugega, se je namreč lotil brez dlak na jeziku. S pomočjo dveh so- delavcev – zakoncev Kristine in Gregorja – je tudi s simulacijo raznih družinskih prizorov prikazal ra- zlične vsakdanje težave med par- tnerjema. Lotil se je štirih najpo- gostejših vzrokov za nesporazu- me, nerazumevanja in krize med partnerji in zakonci: spolnosti, denarja, tašč in vzgoje otrok. Spolnost je nekaj svetega, je dejal predavatelj. Ko se ženska odpre moškemu, se začenja novo življenje ali pa samo navezanost in intimnost med partnerjema. Mnogi moški se danes ne znajo potruditi, da bi pridobili žensko naklonjenost, njeno popolno zaupanje, da bi jo očarali, zato mislijo, da si bodo lahko poma- gali kar s pornografijo, ali pa se zatekajo k pozunanjeni spolno- sti. To lahko velja tudi za ženske. V resnici s tem ničesar ne rešijo, je poudaril Gostečnik, saj je spol- nost nekaj zelo globokega, z njo partnerja gradita intimnost in medsebojno navezanost. Kar se tiče upravljanja z denar- “D jem in družinskim premožen-jem, je predavatelj dejal, da pro-blemi nastajajo zaradi nezaupan- ja med partnerjema, srž proble- ma pa je po navadi ta, da eden iz- med partnerjev želi imeti popoln nadzor nad tem vprašanjem. Zelo zabaven je bil primer pro- blemov, ki jih v paru lahko pov- zroči vsiljiva tašča. Gostečnik je po zelo zabavni simulaciji zaplet v družini razvozlal tako, da je do- kazal, da izvor problema ne tiči samo v vsiljivi tašči, pač pa tudi v sinu/možu. Tašča ne spoštuje dovolj svojega sina, ker ne spre- jema njegove izbire partnerice. Mož pa se večkrat ne zaveda, da s tem, da svoji materi dovoli vsil- jevanje v zakonsko in družinsko življenje, ponižuje in rani svojo ženo ali partnerico. Glede vzgoje otrok je Gostečnik nedvoumno poudaril, da imata mama in oče popolnoma ra- zlični vlogi v družini in torej tudi pri vzgoji otrok, in sicer že od roj- stva naprej. Mame namreč že z dojenčkom kar po naravi vzpo- stavijo takoj tesen odnos, očetje pa se šele kasneje navežejo na otroka, prej je njihova vloga v tem, da podpirajo ženo v njenem odnosu z dojenčkom. Tudi otrok se na očeta naveže kasneje in ta vez postane tako globoka, da se otrok potem vse življenje samo ob očetu lahko pomiri, pravi pa- ter Gostečnik. Večer, ki je v soboto, 24. marca, odlično uspel, je bil že četrti iz niza Želimo več društva Finžgar- jev dom. Christian Gostečnik je navzoče prevzel s svojo sponta- nostjo, duhovitostjo in tudi stro- kovnostjo. Christian Gostečnik je namreč redni profesor za psi- hologijo religije, pastoralno psi- hologijo ter zakonsko in družin- sko terapijo na Teološki fakulteti v Mariboru in Ljubljani, kjer je bil v minulih letih tudi dekan. Ima doktorate iz klinične psiho- logije, teologije in psihologije. Iz- popolnjeval se je tudi v Združenih državah Amerike. Je avtor več kot 20 strokovnih in znanstvenih knjig. Ustanovil je Frančiškanski družinski inštitut, zasebni zavod za terapevtsko po- moč posameznikom, zakoncem, družinam. Razvil je celo inovati- ven psihoterapevtski pristop, re- lacijsko družinsko terapijo. Naslednje srečanje iz omenjene- ga ciklusa predavanj bo v četrtek, 19. aprila, ko bo v Finžgarjevem domu predaval znani in priznani specialni pedagog in – kot se sam naziva – “varuh otrokovih dolžnosti”, Marko Juhant. BS Aktualno 29. marca 2018 19 e vedno je snežilo tistega fe- bruarskega večera. Tema je že bila, ko sva se z možem odpravila v Žabnice, v cerkvico, posvečeno sveti Doroteji. Tu je bi- la peta maša, zunaj pa, ob koncu, družabno srečanje z domačim zborom. Mraz in vlaga sta nas za- objela v majceni, prepolni cerkvi, v kateri je bilo s kora, ko sva vsto- pala, slišati slovensko pesem. Ne- dorečena identiteta doline, kjer prednjačijo turisti in “vikendaši”, a visoko v planinah in v domačih cerkvah še vedno utripa sloven- ska duša. Maša je bila sicer v celoti v italijanščini, le pri očenašu nas je duhovnik povabil, naj ga zmo- limo tudi v slovenščini. Plahi od- tenki neke preteklosti, ki v Kanal- ski dolini počasi, a neusmiljeno izginja. Sramežljive besede, ki po- stajajo glasnejše, ko se jim pri- druživa še midva. Turisti, ki sta jih privabila arhitektura cerkvice in zimski večer s snežinkami, se spo- gledujejo, starejši domačini mo- lijo. Midva z njimi. Po maši se zberemo ob toplem čaju, z rdečim nageljčkom za gumbnico. Dobili smo ga vsi, saj je sveta Do- roteja zavetnica cvetličarjev. Pod Svetimi Višarjami naletava, zebe nas v roke, zato se oklepamo vročih plastičnih kozarcev in pod starodavnimi oboki čakamo, da se zberejo pevci. Kmalu so tu, v tišino zadoni slovenska pesem, glasna. Žabe... Oglasi se harmo- nika in tista sramežljiva zadržanost izgine. Starejša do- mačinka se mi nasmehne. Spre- govoriva v slovenščini, v njenih modrih očeh iščem svojo Be- nečijo. Harmonika igra vse gla- sneje. In pojemo. Zdaj čisto vsi. Nekam nerodno tudi turisti. Harmonika. Pesem. Ramonike, kot jim pravimo v Benečiji. Tudi rimonike. Ne morem si kaj, da bi Š našem kotičku spet košarka, tokrat pa posta- vljamo v središče dejav- nost Sklada Mitja Čuk in njego- vega vzgojno-zaposlitvenega sre- dišča. V petek, 23. marca, je bil v športnem centru pri Briščikih že 15. mednarodni košarkarski tur- nir pod geslom Zmagajmo vsi. Že tradicionalna in zelo prilju- bljena prireditev se ponavlja vsa- ko leto v začetku pomladi. Na parketu so se pomerili mladi in manj mladi s posebnimi potre- bami. Iz leta v leto ugotavljamo, da ne moremo več govoriti samo o pohvale vrednem zanosu in navdušenju, številni športniki, ki se predstavljajo na turnirju, kažejo zavidljivo pripravo in do- kaj dovršeno tehniko igre. Srečanje pa je sploh pravi dogo- dek, saj ga pri Skladu vsakič začinijo, da iz njega naredijo pri- jetno in prav popolno druženje. Lepa športna dvorana, na tribuni šolarji – navijači s transparenti in V Tankočutne duše Nediških dolin Ramonike esto Trst je med obdob- jem habsburške mo- narhije postalo naj- večje avstrijsko trgovsko prista- nišče za mednarodne izmenjave blaga. Ustanovil ga je Karel VI. Habsburški. Cesarica Marija Tere- zija je še z večjo odločnostjo in uspešnostjo uresničevala očetovo zamisel. Prihodnje leto bo minilo natanko 300 let od ustanovitve tržaškega mednarodnega prosto- carinskega pristanišča. Trst pa ima s sedanjo politiko še možnost po- stati s pristaniščem svetovna ve- lesila? Po koncu druge svtovne voj- ne sta mirovni sporazum, ki so ga podpisali leta 1947, in kasneje še Londonski spora- zum priznavala Trstu status mednarodnega prostocarin- skega pristanišča. Potem ko je italijanska vlada zavladala tudi nad tržaškim mestom, leta 1957, so na mednarod- no prostocarinsko luko eno- stavno “pozabili”. Vilfanova dvorana je bila mi- nuli petek, 23. marca, prizo- rišče debate z generalnim tajnikom tržaške pristaniške ustanove Mariom Sommarivo. Srečanje je organiziralo društvo za družbena vprašanja Virgil Šček. Poleg Sommarive sta za predava- teljsko mizo sedela moderator večera, odvetnik Peter Močnik, in nekdanji tržaški župan Roberto Cosolini. Vezna nit razprave je bi- lo seveda tržaško prosto prista- nišče v luči novega razvoja. Epo- halni premik za Trst je zaznamo- val podpis izvršilnih dekretov o upravljanju prostocarinskih con. Na podlagi tega je tržaška luka edino mednarodno priznano prostocarinsko pristanišče v Evro- pi. Mario Sommariva je citiral meta- foro “Piedi nel passato, e lo sguar- do verso il futuro” (noge v prete- klosti, pogled pa na prihodnost) in pojasnil, da si pristaniška oblast prizadeva za proces trajne in dinamične ekonomske razvoj- M Uspešne športne dejavnosti Sklada Mitja Čuk Spet so zmagali vsi jih ne pogrešala. Tudi tu med pre- lepimi gorami. Zavedam se, da nosim vse bolj s seboj te svoje ze- lene, že pretihe doline. Plahe, za- vite v tisto meglo, ki je je včasih preveč, in čakaš na modrino neba in Nediže. Moje doline. Katerih edina beseda je glasba. “Veseli ljudje bodo živeli tod. Pe- sem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje”! je nekoč o nas Slo- vencih napisal Ivan Cankar. In vsakič, ko mi pesem in glasba sežeta do srca in se v meni spajata otožnost in veselje, prekipevajoča polnost pa me odeva v slutnjo neznanega, se spomnim na te prelepe Cankarjeve besede. Pe- sem. Slovenci tako radi pojemo. Vedno, ob vsaki priložnosti. S pe- smijo si povemo to, kar je nei- zrečenega. Nosimo jo v očeh, mi- slih, praznini, bolečini. Brez gla- sbe ne moremo živeti. Poznam ljudi, ki živijo. Ki lahko živijo brez pesmi. Veliko jih poznam, Tržačanov, meščanov, Italijanov. Ki pesem poslušajo menda samo po radiu, v avtu. A ni isto. Ti ljudje nikoli ne pojejo. Ne zbirajo se ob harmoniki. Ob ramoniki. Pesem se mora namreč roditi v srcu. Med prijatelji. Pesem mora biti del življenja. Pesem je namreč živa. In ne moreš je vkleniti. V pla- stični zavitek. V škatlo. Ne moreš je ujeti in zaustaviti. Svobodna je. Lahko jo samo izpoješ. Tako kot izpoješ bolečino. Nekega poletnega dne je prišel k meni sosed. Malo smo se dotlej srečevali in pogovarjali. In ko smo se, smo se pogovarjali v itali- janščini. On najraje v furlanščini. Pa mi je povedal, da bo prazno hišo ob robu moje posesti morda kupil mlad fant iz Benečije. Har- moniko bomo igrali vsak večer, mi je obljubil. Ramoniko. In prvič sem videla iskre v njegovih očeh. Prvič sem začutila življenje v njih. In prvič sem spozna- la, da sva si enaka. Kljub vsemu, kar nas ločuje... Kljub zgodovini, prete- klosti, molku, bo- lesti. Prvič sva za- sanjala o ramoni- ki, ki bo pregnala to morečo tišino na teh prelepih, a tako zamorjenih, ugaslih bregovih nad Idrijo. Nazad- nje fant ni prišel. Pesem je ostala neizpeta. Ramoni- ke ni, da bi napol- nila bregove. Ne- mi so in tihi. Ne- ma in tuja je naša vas. Nikjer ni po- krajine, ki bi tako klicala po glasbi, kot so samotna po- bočja onemele Idrske doline. Me- lodija polj, cvetic, robide, ki se ra- zrašča, in poti, ki ugašajo v gozdovih. Melodija mo- drine, neba, hudournikov in vse- ga tistega neizpetega hrepenenja. Ki ga je utišala tuja beseda... Ko so besede ujete v mrežo preteklosti, zaigrajo in spregovorijo ramoni- ke. Ramonike so duša Benečije. Njih vrisk se oglaša iz pradavne globi- ne v nemo praznino vsakdana. Ramonike so duša teh dolin, ki so skozi desetletja onemele. Ko zai- grajo ramonike, Benečija sprego- vori, pripoveduje, živi. In vse, kar je tujega, utihne v prekipevajoči pesmi. V ritmu ramonik utripa srce ljudi, ki se spopadajo s prete- klostjo in robido. Ramonike so duša naroda, ki je moral dolga le- ta odhajati v tišini. Zaradi ramo- nik se vračajo. Vsi. Ali skoraj vsi. Po dolgih letih. Ker ramonik ne moreš pozabiti. Nikoli. Nikjer. Pa najsi bo še tako daleč. Ramonike so duša dolin, ki iščejo besed, med modrino in zelenjem, med potmi, ki se končujejo, med odhajanjem in sanjami o vrnitvi. Brez ramonik ni Benečije. In ni beneških večerov in dolgih polet- nih noči. Brez ramonik bi celo Nediža onemela. Utihnila. Za vedno. Skoraj leto bo, od- kar mi je prijateljica Margherita potisni- la v roke CD. Be- neške ramonike je pisalo na ovitku. Pa ga daj prijateljici iz Slovenije za rojstni dan, mi je rekla. Ko sem prišla v avto, sem odvila CD in uklenila me je tista nostalgija, ki je na pol poti med žalo- stjo in veseljem, med srečo in bo- lečino, med barva- mi in sivino. Med odhajanjem in večno vrnitvijo. Med Nedižo, ki se izgublja nekje tam v nižini, in med potmi, ki vodijo na- zaj k razpadajočim domačijam. CD-ja nisem dala prijatel- jici za rojstni dan. Ostal je v mojem avtu. Potrebujem ga, ko mi je najbolj težko. Tudi danes sem ga poslušala. In vedno, ko zaigrajo ramonike, se um zbistri, nasmeh prežene sivino. Ramoni- ke so namreč upanje, ki ga potre- bujemo. Kot potrebujemo sonce. In kruh. Priznam, da sem doma, v Trstu, redkokdaj prisluhnila harmoni- kam. Bile so mi nekako samou- mevne. In je bilo še veliko druge- ga. Hrupa, besed, ljudi. Potem me je pot zanesla v te doline, ki jim je čas odvzel besedo. Benečija ne zna živeti brez ramonik. Vedno, ko se ljudje zberejo, pa naj bo raz- stava, predavanje, sestanek, tudi pogreb, zaigrajo ramonike. Naj bo pust ali Božič, naj bo poletje ali zi- ma, nekdo vedno prinese s seboj v nahrbtniku harmoniko. In vsa- kič, ko gre ramonika mimo, vsi utihnejo in si oddahnejo. Glasba bo, na koncu. Ramonika... Ramonike igrajo tako veselo, da se utrujena lica razjasnijo, in tako otožno in žalostno, da začutiš njih bolečino. Ramonike sprego- vorijo, ko ljudje ne najdejo več be- sed, in kličejo tiste, ki jih še ni na- zaj. Njih pesem je pesem modre- ga žafrana na travnikih, belih krp na Matajurju in tišine, ki teži osa- mele vasi in prazna okna. Ko zai- grajo, si ne moreš kaj, da ne bi za- pel. Pesem je namreč v vseh nas. Skrivamo jo, dokler ne zaslišimo ramonik. Skrivamo jo zaradi stra- hu, negotovosti, odhajanja. Zara- di odtujenosti. Kdor pa ve za ra- monike, razpete med lepoto bre- gov nad Nedižo, ujete med mo- dro in zeleno, se bo vračal. Ved- no. Saj ni pomembno kdaj. Saj ni pomembno zakaj. Kdor ve za ra- monike, jih bo poiskal. Ker ne bo več prenašal hrupa. Niti tišine. Prežlahten je namreč vrisk har- monike in preveč trpka in boleča je nostalgija neizpetih pesmi. Suzi Pertot glasnim bodrenjem (letos osnov- nošolci z Večstopenjske šole Opčine in dijaki liceja Slomšek), tokrat pred začetkom tekem za popestritev tudi nastop članov zgoniškega Shinkai Karate Kluba. Po sodniškem metu pa pravi boji letos kar osmih sodelujočih ekip. Štiri so prišle iz Ljubljane (Jarše, Dečkova, Levstikov trg in DZC), ena iz Nove Gorice, ena iz Furla- nije (Cervignano/San Giorgio di Nogaro), ena iz Trsta (bratranci vzgojno-zaposlitvenega središča CEST) in seveda gostitelji, VZS Mitja Čuk. Zgodovinski trener Sandi Štefančič je svoje varovan- ke in varovance že peljal marsi- kam, vso sezono ekipa tekmuje v deželnem prvenstvu Bomba, redno pa nastopa tudi na Special- ni olimpijadi Slovenije. Sklad je v letih postal polnopravni član tega vseslovenskega gibanja, go- jenci openske ustanove poleg košarke (ki jo Štefančič ponuja kot koristen ekipni šport, s kate- rim razvijajo medsebojno sode- lovanje in pomoč) trenirajo atle- tiko, plavanje in zimske športe. Da se povrnemo k turnirju Zma- gajmo vsi, tekmovalni vidik tu res ni v ospredju, več kot petdeset zagnanih športnic in športnikov s posebnimi potrebami je predv- sem doživelo krasen dan, o kate- rem bo v dnevnih središčih tekla beseda še dolgo. Naša skupnost je dovolj pozorna, da je tudi me- dijsko kritje iz izvedbe v izvedbo (to ugotavljamo ob letošnjem manjšem jubileju) zelo dobro. Tekmam je sledilo nagrajevanje, priznanja je podeljeval legenda slovenske košarke v Italiji Marko Ban. Sodelujoče pa je pozdravila in se jim zahvalila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Sosič Čuk. Turnir so sklenili s skupnim kosilom vseh košarkaric in košar- karjev. Nadvse dejavni tvorci Sklada so medtem že na delu na gleda- liškem področju, saj se pripra- vljajo na majski – ravno tako mednarodni in ravno tako že tra- dicionalni – Festinvalop v open- skem Prosvetnem domu. HC ne strategije za tržaško pristanišče. Sedanje načrtovanje želi obravna- vati tudi zgodovinske značilnosti tržaškega prostocarinskega prista- nišča s pogledom na današnje so- dobne čase v politično industrij- skem smislu. Sommariva je dejal, da je prišlo do bodrilnih dosežkov predvsem zaradi nepopustljivosti in prepričanosti o cilju. Somma- riva je omenil, da je bilo sodelo- vanje nekdanjega župana Roberta Cosolinija, guvernerke Debore Serracchiani in seveda vodilne si- le Zena D’Agostina ključnega po- mena pri uspehu. Generalni tajnik je mimogrede povedal, da je tržaško pristanišče utrpelo precejšnjo škodo med po- litičnimi metamorfozami našega mesta; omenil je konec hab- sburške monarhije, prihod fašiz- ma in prisilnega poitalijančevan- ja. Nasprotno pa se je dogajalo med habsburško monarhijo, ko so v kozmopolitični Trst vabili trgovce vseh narodnosti. Pristaniška oblast z raznovrstnimi ugodnostimi privlačuje vedno več novih tujih investitorjev. Zdaj so investicije pretežno usmerjene tudi v železniško infrastrukturo. Do danes so ponovno izpostavili številne povezave tovornih vla- kov. Sommariva je podal podatek, da na primer iz Trsta proti Budim- pešti odpotuje tedensko dvanajst vlakov. Pravi, da je med načrti tu- di ponovna vzpostavitev Bohin- jske proge. Beseda je tekla še o pre- miku prostocarinskih con, ki so zdaj strateško razpršene na območju tržaške pokrajine. Med glavnimi akterji, ki operativno so- delujejo pri novih razvojnih ma- nevrih, je tudi družba Interporto, ki načrtuje nov intermodalni lo- gistični center na površini, ki jo je kupila od finske velesile Wär- tsilä v občini Dolina. Na območju lesnega pristanišča predvidevajo gradnjo platforme, ki bo poskrbe- la za varen privez in pristajanje to- vornih ladij. Roberto Cosolini je povedal, da si je že med županskim mandatom zadal kot cilj odpravo imobilizma v tržaškem pristanišču. Cosolini pravi, da je bila nedejavnost v upravi pristanišča odvisna od po- litičnih interesov določenih sub- jektov in od kratkovidnosti glede na potencial tržaškega pristanišča. Nekdanji župan je poudaril, da je tržaško pristanišče izredno po- membno zaradi tega, ker je edino v Evropi, ki razpolaga s prostoca- rinsko cono: “Pristanišče ni več prostor samega skladiščenja, am- pak mednarodno središče stalnih premikanj”. Mario Sommariva je dodal, da si želijo razviti dejavnosti, od prista- niških do proizvodnih, povečati konkurenčnost in delovna mesta. Danes pristanišče šteje več kot ti- soč zaposlenih. Zdaj je med tuji- mi investitorji veliko zanimanje in upamo, da bo tržaško prista- nišče postalo temeljni dejavnik medcelinskega logistično-indu- strijskega omrežja. Marko Manin Foto Marko Manin V Vilfanovi dvorani v Trstu Predavanje o pristanišču