Lelo XVII
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 3. novembra 1937
Sl. 44
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC*.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Slovani.
V Čehoslovaški je pred dobrim tednom izšla iz peresa odličnega vojaškega strokovnjaka in časnikarja knjiga z naslovom „Tretje carstvo na pohod u“. V njej obravnava pisec odnošaje med Slovani in iNemci s posebnim ozirom na Hitlerjevo Nemčijo. Knjiga je vzbudila veliko pozornost, po ljubljanskem „J u t r u“ kratko posnemamo njeno vsebino.
O Slovanih se mnogokrat trdi, da so malo bojevito, kmečko pleme. To naziranje širijo radi iNemci. Zgodovina Slovanov pa uči baš nasprotno. Češka zgodovina ni nič drugega nego niz odpornih bojev z Nemci. Pred Žižko in njegovimi husiti je nekoč trepetala vsa Nemčija in nemške vojske so se često že razpršile, brž ko so čule bojni krik Žižkovih bojevnikov. Poljska se je ves čas svojega obstoja bojevala z Nemci, Švedi, Turki in Tatari. Ruski narod je porazil v teku stoletij vse svoje nemške, švedske, tatarske in turške nasprotnike, zasedel pol Evrope in pol Azije ter si ustvaril narodno-enotno državo. Rusi niso kolonisti, marveč so prepojili vsako osvojeno zemljo s svojim življem. Saj vedo Nemci o borbah južnih Slovanov z orjaško osmansko silo, o borbah, ki so končno zrušile stoletno turško nadvlado?
Kljub vsemu temu je danes Slovanov v Evropi več ko 200 milijonov, dočim so nekdanji vodeči in vladajoči narodi že davno izgubili svoj visoki položaj. Kje je mogočno carstvo silnega Džingiska-na, kje je ogromna država tatarske Zlate horde, kje so mogočni sultani, kje je nekdanja švedska sila? Vse te tvorbe so se razbile ob Slovanih, ki so s svojo žilavostjo in življenjsko silo dočakali konec tujega nasilja v vednem boju za svoj obstanek. Turška care vina je propadla kljub temu, da ji je zapadna Evropa umetno podaljševala življenje. Švedi ne sanjajo več o vzhodni obali Baltskega morja. Na Krimu in ob Volgi izumirajo nekoč mogočni Tatari. Avstro-Ogrska je razpadla. Nemški „Drang nach Osten“ je dobil v novih in obnovljenih slovanskih državah zapreke, ob katere se nemški nacionalizem brezuspešno zaganja.
Bilanca tega razvoja za Slovane ni neugodna. Pod Nemci so ostali le slovanski drobci, medtem ko je nemško ozemlje okrnjeno na vseh straneh. Milijoni Nemcev so prišli v sosednje slovanske in romanske države. To je končni uspeh silovitega nemškega napora v svetovni vojni, vodenega iz Berlina, ko se je organizirana sila Nemcev razmahnila in prodrla globoko v Italijo, v Francijo, na Poljsko, v Podonavje in na Balkan.
Iz Berlina zopet napovedujejo pohod na Ukrajino. Svetovna vojna jih ni‘izučila. Ubrati hočejo pot, ki sta jo hodila švedski kralj Karol XIII. in Napoleon. Nemec je dober vojak, a slab politik. Slovani so miroljubnega značaja in nikdar v zgodovini niso osvajali tuje zemlje iz pohlepa po tujem bogastvu. Kadar pa je kdo segal po njihovi lastnini, so se znali vedno postaviti po robu in pri tem pokazali neverjetno žilavost in vztrajnost. Redko so se Slovani udinjali kot najemniki v tuje vojske, a zato niso bili nič manj hrabri, kadar je bilo treba braniti lastno posest v svoji vojski. Kar pa se tiče njihovega kmečkega, poljedelskega značaja, je dovolj znano, kako silno obrambno odpornost imajo ravno kmečki, preprosti narodi. Oni so kamenje, ki ostane, ko odteče preko njih povodenj osvajačev.
Bodoča vojna bi se ne končala samo s pobojem in uničenjem 20 milijonov ljudi, kakor se je končala svetovna vojna. Šlo bi za izstradanje celih narodov. Česar bi ne pokončalo letalstvo, bi dovršile bolezni in lakota. Toda najstrašnejša pušča-
va bi nastala ravno tam, kjer je ljudstvo gosto naseljeno in je mnogo velikih mest. V vojni, ki bi se vodila proti ženam in otrokom, bi trpel največ ' narod, ki živi v velikih mestih, in narod, ki nima dovolj sredstev, da krije svoje napreprostejše potrebe.
To je eno, kar vojni prerokovalci tako radi pozabljajo. Drugo pa je to, da mora Nemčija vedeti, j da svet noče vojne. Ako pa mu bo vsiljena, se bo morda iztekla drugače, nego si to predstavljajo nekateri nemški vojaški krogi. Kdor vidi svojo
Japontka narekuje mirovne pogoie
Kljub hrabri kitajski obrambi je šangaj padel. V nekem skladišču kitajske četrti se je 150 vojakov smrtnega bataljona branilo do zadnjega. Ki-] tajska vojska se je umaknila proti jugu, pri umiku je padlo desettisoč Kitajcev. S padcem Šan-gaja vojne še ni konec. A po poročilih nekega angleškega dnevnika že stavljajo Japonci Kitajcem mirovne pogoje, v katerih tirjajo neodvisno notranjo Mongolijo, prepustitev dela šan-gajske obali, pravico ribarjenja ob kitajski obali in v kitajskih vodah, izstop Kitajske iz Zveze narod ov in opustitev vojaškega letalstva. — Težko verjetno je, da bi Kitajci kljub neuspehom dosedanje obrambe pristali na pogajanja.
Medtem se vrši v Japonski notranji preokret, ki naj v državi upostavi pravi fašistični režim. Cu-jejo se tudi glasovi, ^aj Japonska napove vojno sov je to m, ki so pravi njeni sovražniki. Istočasni Mussolinijev poziv na evropske države, da je treba boljševizem izriniti iz Evrope, bi dal slutiti, da prehaja svetovni fašizem v ofenzivo proti boljševizmu. Slutnjo bi opravičevalo še dejstvo, da je Rusija po notranjih po-koljih ozredno oslabljena.
Mussolini tirja za Nemčijo kolonije. O priliki proslave ISletnice Mussolinijevega pohoda v Rim je imel duče velik zunanje-političen govor, v katerem je uvodno povdaril italijansko prijateljstvo z Nemčijo, zahteval revizijo mirovne pogodbe, za nemški narod prostora pod afriškim soncem in iztrebljenje boljševizma iz Evrope. Le tako je po dučejevem mnenju mogoče ohraniti evropski mir. Po govoru je Mussolini pozval fašistične organizacije, naj ..dvignejo zastave fašističnega stoletja".— Govor je izzval navdušenje v Nemčiji, hladno kritiko v Angliji in dokaj razburjenja v Franciji.
V španskem vprašanju so zastopniki velesil, iz-vzemši Rusijo, pristali načelno na sporazum, da se odpravijo prostovoljci iz Španije v svoje države, obe bojujoči se španski stranki pa se priznata kot vojskujoči se državi. Sovjetski zastopnik je branil stališče, da je treba najprej odpoklicati dobrovoljce, nakar bi šele sledilo sovjetsko priznanje. Ker je volja za sporazum v španskem vprašanju očitna, bo Rusija najbrže popustila. — General Franco zbira svoje čete ob Madridu. V mestu samem vlada delno razpoloženje za mirno predajo, ki ni neverjetna.
Podkupljeni francoski fašisti. Vodja »ognjenih križev", francoskih fašistov, se je skušal minuli teden pred sodiščem oprati očitka, da je podkupljen. Kot priča je nastopil tudi bivši min. predsednik Tardieu, ki je izjavil, da je vodju fašistov redno izplačeval mesečno 60.000 frankov. S tem odkritjem je francoski fašizem precej prizadet,
bodočnost v vojni, tvega mnogo. Tako nas uči zgodovina in predvsem presenetljiva izkušnja svetovne vojne.
Tako češki pisatelj o Slovanih. V tej zvezi nam pride na misel nemški zunanji minister Bethmann-Hollweg, ki je ob izbruhu svetovne vojne izustil besedo: »Začenja se obračun Nemcev nad Slovani." Bližnja bodočnost pokaže, ali se bo z Hitlerjevo Nemčijo Bismarckova protislovanska mržnja stopnjevala do svojega drugega izbruha. Iz mnogih dohodkov mednarodnega življenja bi se dalo to slutiti.
posebno ker pričakujejo še novih sličnih odkritij.
Stranka je v Nemčiji nad vse. Drž. gospodarski minister dr. Schacht se je minuli teden moral u-makniti min. predsedniku Goeringu. Schacht je veljal za strokovnjaka, ki bo povoljno mojstril nemške gospodarske težkoče. Opiral se je predvsem na veliki kapital in težko industrijo. Bržkone je padel, ker je smatral Goeringovo gospodarsko štiriletko, ki naj bi zajamčila Nemčiji prehrano in surovine za slučaj kake vojne, za neizvedljivo. Na njegovo mesto pride učlanjen hitlerjanec. — Odstavljen je tudi dosedanji vodja društva za nemštvo v inozemstvu dr. Hans Steinacher. Uradno se navaja kot vzrok odstavitve pritisk neke zunanje države, v resnici pa gre za to, da se tudi to društvo povsem podredi hitlerjanski stranki in njenim ciljem.
Razočarani Alzačani in Posaarci. Doslej je narodni socializem svoje protiverske težnje skrival pred ljudstvom novopridobljenega ozemlja. Minule dni pa se je vršilo v alzaškem Freiburgu veliko hitlerjansko zborovanje pod vodstvom pro-slulega Rosenberga. Govorniki niso štedili z napadi na krščanstvo. Napadali so tudi freiburškega nadškofa. Vtis pri nemških katoličanih ni bil najboljši, celo Nemci v Franciji so v svojem tisku dali duška ogorčenju nad novim nemškim brez-boštvom. Verjetno je, da bodo s tem kulturni stiki z maternim narodom prizadeti.
Čehoslovaška odgovarja na nemške izpade. Kot
smo že poročali, je morala nedavno češka policija nastopiti v Teplicah proti nemškim demonstrantom. Sledili so ostri izpadi nemškega tiska proti Čehoslovaški. Nanje je sedaj odgovoril min. predsednik Hodža, ki je v nekem govoru na Slovaškem navedel: »Naša vlada izvaja pravično politiko napram manjšinam, ki se bo še izpopolnila. Toda odločno odklanjamo tuje vmešavanje v to vprašanje. Ta odpor bo tem močnejši, čim bolj bo ves svet prepričan o pravičnosti naše politike. Mi vztrajno sodelujemo za mir ...“
Jugoslovanski škofje h konkordatu. V Zagrebu je bila nedavno konferenca jugoslovanskih škofov. V uradnem poročilu so škofje ugotovili, da bo katoliška Cerkev v vsakem primeru znala braniti pravice 6 milijonov katoličanov v Jugoslaviji in da ni potrebno odgovarjati na neiskrenost 19-letnega zatrjevanja enakopravnosti katoliške Cerkve v kraljevini. Škofje so se izjavili, da se strinjajo s španskimi škofi glede presojanja dogodkov v Španiji. Nadalje izrekajo svoje simpatije nemškim katoličanom z željo, da bi tudi nemški narod doživel mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Končno ugotavljajo, da z zametavanjem Kristusovih naukov rastejo krivice in nasilja, ki jih ni mogoče odstraniti s krvavimi revolucijami in ne z novimi poganstvi, ampak samo s povratkom h Kristusovi veri.
Kulturna pogodba med Avstrijo in Poljsko. Minuli teden je bival v Varšavi drž. tajnik Schmidt. Podpisal je kulturno pogodbo s Poljsko. V pogodbi je predviden med drugim lektorat za poljščino na dunajski univerzi (lektorat za nemščino na varšavski univerzi že obstoja), enakopravnost dijakov obeh držav, ureditev šolskih knjig v prilog drugi državi, varstvo spomenikov, izmenjava umetnostnih razstav, koncertov, iger, radio-preno-sov, kulturnih filmov, ožji stiki med znanstvenimi zavodi, knjižnicami in arhivi obeh držav. — Potom te pogodbe naj se obe državi medsebojno približata in oba naroda pobližje spoznata.
Ostala politika. Novo belgijsko vlado bo sestavil dosedanji finančni minister de Man. -— V Mo-nakovem je umrl vodja Zeppelinovih podjetij grof Ferdinand Zeppelin. — Pariško svetovno razstavo bodo vigredi prihodnjega leta vnovič otvorili. — dOdelovni teden je uvedla italijanska vlada. — Švicarske „Basler Nachrichten" poročajo v posebnem članku, da je bil znani ameriški predsednik Vilson na nekem banketu zastrupljen po agentih neke tuje države. — Angleški listi trdijo, da obstoja trozveza Italija—Nemčija—-Janponska in navajajo v dokaz premeščanje japonskih diplomatov v Evropi. — V spomin na proboj soške fronte pri Kobaridu in Bovcu so se vršile svečanosti tudi v Nemčiji. V teh bojih je padlo okoli 20.000 slovenskih fantov in mož. — Vodja nemške mladine Baldur von Schirach bo baje koncem novembra obiskal Sokole v Beogradu. — Bolgarska kraljeva dvojica je obiskala Rim in bila gost italijanske kraljevske družine. — Konjsko podkev so pribili neznani šaljivci na vrata londonskega salona, kjer zaseda odbor za nevmešavanje. — Rumunski min. predsednik Tatarescu se je mudil v Ankari. — Rajhovski uradniki ne smejo po razsodbi baden-skega sodišča kupovati krav od Židov. — V znak protesta proti nastopu policije v Toplicah so Hen-leinovi poslanci zapustili praški parlament. — Prosvetni minister dr. Pernter se je koncem minulega tedna mudil v Pragi. — Arabci v francoskem Maroku se pridružujejo panarabskemu gibanju pod vodstvom Italije. Francoske kolonijaine oblasti so uvedle stroge ukrepe proti temu gibanju. — Mussolini baje pristaja na misel, da bi se v srednji Evropi ustvarila skupina nevtralnih držav, ki bi stala izven političnega trenja med Italijo in Nemčijo na eni in Francijo ter Anglijo na drugi strani. — Na Portugalskem so se vršile občinske volitve, pri katerih je stranka min. predsednika Salazarja dobila 4 petine vseh razpoložljivih mest. — Predsednik madžarske vlade Da-ranyi bo sredi novembra odpotoval v Nemčijo.
PODLISTEK	|
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(23. nndaliovanje.)
„Kaaaj si rekel?“ je hropel Balant.
„Nič nisem dejal.“
Martin je zapustil krčmo. Stari je globoko vzdihnil, ko sta ostala sama.
„Zapri, zaklenil Postavi mizo pred vrata! Ti ne veš, kaj se godi. Zlodej je z njo. Revež, Ana je moj angel. Kako me brani. Zdaj spi, tam zgoraj, le tiho, tiho.“ Sline so mu kapale iz ust, ko je komaj slično govoril: „Pride, pride in se postavi tja sredi. Sleče se, do golega se sleče in pleše pred mano, grešna žival. Do tal se vije — k meni sili, po denarju grabi. Hudič je z njo, zmeraj je hudič. Potem se prikaže Ana, bela Ana, ta čista kot devica Marija, in spet je svetlo. Nič več ne hodim gori, da je ne zbudim. Naj spi revica!"
Revež je legel na klop in poizkušal zaspati. Težko se je boril s spancem v zatohli izbi. Dušilo ga je. Pri mizi je hreščal Balant. Revež se je ozrl vanj.
„S tira je šlo. Bog ve, kam prileti? Ko bi vedel za tiste rože!“
Zdelo se mu je, da je že dolgo spal, ko ga je nenadoma prebudil tresk palice.
„Boš šla, boš šla!“ je rjulo v kotu. Oni je divje upiral oči. „Svinja, svinja, obleci se, obleci. Pri meni ne boš plesala naga!"
Zakaj?
V dneh letošnjih plebiscitnih proslav so v Beljaku in okolici razdeljevali letake, izdane od belja-škega okrožja koroškega Heimatbunda. Podajamo v naslednjem njihovo vsebino:
„Zakaj priredi koroški Heimatbund dne 8., 9. in 10. oktobra pobiranje obmejnega prispevka? 17 let je minulo po zmagovitem izidu našega glasovanja. Naravno je, da praznuje Koroška vsako leto 10. oktobra s prazničnim veseljem svojo zmago in poveličuje domovinsko ljubezen, ki je v težkem času ohranila nemško mejo. Kako je v resnici danes okoli te meje, naj ponazorijo nekatere številke, da vsak uvidi, da je čas proslav minul.
Pri glasovanju je bilo razmerje glasov okroglo 60 proti 40. Danes odgovarja temu na domovinski strani: potreba denarja, 1 hiša domovine (Dobrla ves), 1 gospodinjska šola, domovinsko gibanje v krožkih, prostovoljno delo Heimatbunda in njegovih sodelavcev. Na slovenski strani pa: 43 posojilnic, ki razpolagajo s kapitalom 3 milijonov šilingov, 14 društvenih domov in prostorov, 2 gospodinjski šoli v dalekosežnimi ugodnostmi, podporni fond za visokošolce, 40 izobraževalnih društev, Slovenska prosvetna zveza, dvonadstropna palača v Celovcu, zasebni tečaji, poseben list. V istem času, ko je imel Heimatbund 20 prireditev, so jih imeli Slovenci 71.
Ne mine teden, da ne bi jugoslovansko časopisje priobčilo članka o ..zatiranju" koroških Slo-vèncev; stalno zahtevajo ponovno rešitev koroškega vprašanja. Spretno izrabljajo narodoslovje in narodoznanstvo v propagandne namene. A ne samo nekdanjega glasovanjskega ozemfja, marveč vso Koroško nazivajo po Slovanih naseljeno o-zemlje. Smotrno se dela na to, da se razveljavi izid glasovanja v letu 1920. Nikdar z narodno-slovenske strani niso priznali glasovanjskega izida.
Korošci! Hočete, da vam iztrgajo zmago iz leta 1920, odkupljeno s krvjo vaših junaških bojevnikov? Hočete mirno zreti, kako vam začenja goreti streha nad glavo?
Ne! Domovina kliče v najbridkejši sili in trka na vaša srca. Pomagajte ji in dajte kor. Heimat-bundu sredstva, da onemogoči, da bi prehajalo eno koroško posestvo za drugim v narodno-slo-venske ali inozemske roke! Pomagajte mu, da zgradi gospodinjsko šolo, pomagajte mu, da bo gradil društvene domove, pomagajte mu podpirati domovinske krožke, otroška zavetišča, tujski promet, pomagajte mu, da obvaruje naše glaso-vanjske bojevnike lakote! Nočemo praznovati proslav, zato ni čas. Doprinesti moramo žrtve in
Razbijal je s palico ob mizo, da je grmelo po j vsej hiši. „Fej, fej!" Tako se je zmedel, da ni več i vedel, kje ima blagoslovljeno vodo. Z žganjem je 1 škropil proti nevidni prikazni. Z drugo roko pa je tiščal vratca v zidu.
Počasi se je umiril. Obsedel je z rokami uprt ob zid in čepel tako do jutra. Šele v jutranjem svitu se mu je duh umiril.
..Strašno pokoro mi je naložil bog. Z odprtimi očmi moram v greh gledati!" je stokal. „T i me odreši!"
Revežu je postalo tesno pri duši. Hitro se je poslovil. „Vrag vedi, kaj ji je storil, da se mu je pamet zmešala?" je premišljal in stopal hitro, da bi našel Martina. Tega ni bilo več v bajti.
Spodaj pri leščevju je srečal mater. Starka je nosila debelo mašno knjigo v belem robcu.
„Martin!“ je vzkliknila, ko ga je zagledala.
„Bog daj, mati!"
„Jezus, kam pa greš?"
„Vas sem počakal. Kako, mati?"
„Vse gre navzkriž. — Tone se bo ženil. Graj-žarjevo vzame. Pridna je, ampak drugače, bog nas varuj. Brez božjih zapovedi. Oče se je branil, zdaj pa ne reče nič. S Smrekarjem je spet izgubil." Verno ga je pogledala od strani, kakor bi hotela nekaj zvedeti. Martin je molčal.'
„Letos je bila Liza gori."
„Je bila!" je dejal Martin. „Gržina, tisti z lesom, se ženi tam. Jaz bom sekal pod Mokrico."
Mati je globoko vzdihnila. Solzne oči so se upirale v cerkev, ki se je iz megle prikazala na hri-
dokazati, da živi duh koroških bojevnikov tudi v nas. Vzbudite se, Korošci! Heil Koroška!"
Letaku famozne vsebine nimamo ničesar dostaviti.
DOMAČE NOVICE
Tako govorijo Zilani!
Nedavno fne je pot vodila v dolino pod sivim očakom Dobračem. Tja, kjer se vije Žila v srebrnih vijugah in se ob vznožju planin in gora razprostirajo vasice, dihajoče čudno domačnost in iskrenost. Ustavim se na domu slovenskega župana g. Sch., krepko si seževa v roke in že sva sredi resnega pogovora. Med drugim se meniva tudi o našem šolstvu. Jasni, razsodni odgovori županovi, te mlade zilske korenine, me presenetijo in smatram za dolžnost, da jih stavim nam vsem za vzgled.
„Kako sodite, gospod župan, o sedanji naši šoli?"
..Sedanji šolski sistem je pogrešen, ker prezira materni jezik otrok, našo govorico, in jim skuša na povsem nevzgojen način usiliti jezik, iz družine otrokom le malo poznan."
„Kakšno šolo torej bi si želeli za našo mladino?"
„Hočemo šolo, v kateri se naša mladina nauči najprej maternega, potem državnega in, ker smo tik ob italijanski meji, vsaj osnov italijanskega jezika. Materni jezik v šoli je nujno potreben, da nadaljuje šola vzgojo otrok v družini in cerkvi. Samo z maternim jezikom je mogoče utrditi verske in nravne fundamente našega ljudstva. Državni jezik je potreben, ker živimo v ozkem gospodarskem in kulturnem sožitju z nemškim sosedom. Zato je njegov pouk v ljudski šoli istotako nujen, seve se ga naj mladina uči na podlagi materinščine. Za nas Zilane je končno tudi italijanščina gospodarska nujnost. Vidite, tam po vrhovih teče italijanska meja.
„Ali čuti ljudstvo brez razlike narodne zavednosti potrebo šolske reforme?"
..Razsodni in pametni stariši so mojega mnenja! Saj gre pri zaželjeni reformi samo za napredek in procvit vsega ljudstva in dežele. Človek nikdar ne ve, kedaj rabi kak jezik. Če ga zna, mu lahko kruha da. Mi moramo biti napredni, moramo iti s svetom. „Fortschritt“ je trumf!"
„Ali niso tudi nekateri, ki smatrajo sedanjo šolo za najboljšo?"
„So! In tod sem mnenja, da je nemški večinski narod dolžan, da potom govorjene in pisane besede pojasni našim tudi najnezavednejšim vrednoto maternega jezika, ki je temelj vse izobrazbe.
bu. Zvon se je oglašal iz mogočnega stolpa. Nedeljski mir je blažil zemljo in bolesti ljudi.
„Martin, če boš hotel, pridi, bo že kako."
„Mati, tiste moje stvari mi spravite. Pošljem ponje."
Starka je obstala. Jok jo je premagal. ..Martin, tako sem te imela...“ Ni mogla več. Naslonila se je na njegovo roko in si obrisala solze z rokavom. „Vse sem izgubila, kar sem imela."
„Mati, ne jokajte, drugače ne more biti."
Pred cerkvijo sta si segla v roko. „Stopi noter, Martin, zaradi mene!"
Odkril se je in ostal za vrati. Tam spredaj je klečala mati. Srce se je čutilo olajšano, ko se je zateklo k Njemu, Nevidnemu: „Za živino, za polje je poskrbel. Hvala bogu, stradali ne bomo. Usmili se še nas, ki zdihujemo k Tebi. Daj ljudem mir in pokoj. Ohrani me pri življenju, če si ti zdi in če sem potrebna zanje. Vse sem voljna prenašati, da bi jim olajšala trpljenje. Tvoja volja je taka, naj se zgodi."
Martin ni molil. Poleg matere je ugledal Lizo. Preden je minila maša, je zapustil cerkev in izginil po stezi.
Zaman se je ozirala mati za njim, ko je stala pred cerkvijo.
Dopoldne še je v mestu menil z delavci. Pet jih je najel. Nato se je napotil domov, kakor je dejal, pod Mokrico, kjer je spal pri pastirju. Na cesti se je srečal z bratom, ki je prihajal z nevesto od maše.
Sonderbeilage de$ ^Koroški Slovenec"
Gnindsatzliches zur Ninderheitenfrage
Foige 4.	Zur Loge der Slowenen in Kdrnten
Die Verànderung des Sprachbildes einer Gemeinde, sei es durch Wanderung, sei es durch das Vordringen einer anderen Sprache, hat ihren EinfluB auf die Seelsorge. Auf den ersten Blick scheint die Sache einfach: der Pfarrer hat der Sprache der Gemeinde zu folgen! Die Aufnahme einer neuen Sprache in den Gottesdienst bedeutet fiir die bisherige Sprache einen StoB nach ruckwàrts und fùr die neueindringende Raumgewinn. Wenn noch die Staatsgewalt auf Seiten der neuen Sprache steht, fiihrt das sehr bald zu ihrer Alleinherr-schaft. In Kàrnten haben wir diese Erscheinung in Ebental, Grafenstein, Techelsberg u. a. Pfarren. Man glaubte bisweilen besser zu fahren, wenn die verschiedenen Sprachen aus-einandergelegt und Nationalpfarren gebildet wurden, wie etwa Stadt Vòlkermarkt und St. Ruprecht bei Vòlkermarkt. Das kanonische Recht wtinscht diese nationale Teilung des Volkes nicht. Und was dann, wenn ein Teil der Eltern den muttersprachlichen religiòsen Un-terricht nicht will? Ein Fall, der in Kàrnten
gar nicht seiten ist. Auch anderswo ist es so: Im Miemelgebiete verlangten 1921 nur 28.4 Pro-zent der littauischen Bewohner einen lit-tauischen Religionsunterricht. In Kàrnten wird die Anzahl der Beute, die muttersprachlichen religiòsen Unterricht haben wollen, viel gròBer sein. In Kònigsberg stieB ein evangelischer Pfarrer auf den Widerspruch der Eltern, als er masurischen Kindern masurischen Religionsunterricht erteilen wollte. Von den pol-nischen Katholiken Oberschlesiens wird be-richtet, daB sie vielfach vom Rechte, muttersprachlichen Religionsunterricht zu verlangen, keinen Gebrauch machen. Die Bevòlkerung ist eben im Glauben kalt geworden, und darum ist vielen Eltern die sprachliche Frage ganz gleichgùltig, oder man furchtet Schikanen und wirtschaftliche Nachteile. Manche Eltern wun-schen, mit Rucksicht auf ein spàteres besseres Fortkommen, ihre Kinder so rasch und voll-kommen als mòglich in die gròBere Sprach-gemeinschaft einzufuhren. Dieselben Grunde haben in Kàrnten ganz dieselben Folgeer-
scheinungen. Grentrup erklàrt dazu: „Die Ver-treter der Kirche mussen den Grundsatz des muttersprachlichen Religionsunterrichtes auch dort aufrecht halten, wo es die Eltern nicht wollen, wenn dieses Nichtwollen auf Furcht oder Mutlosigkeit zuriickgeht. Diesbezugliche Schwierigkeiten werden nur dort auftauchen, wo sich hinter die Elternschaft eine nationale gegnerische Agitation gestellt hat. Man wird das alles geme der Kirche uberlassen. E s i s t im Lande auch der slowenische Klerus alles andere, als unduld-sam. UndGrund zurKlage hàtten die Slowenen mehr als die Deutsche n. Schreiber dieser Zeilen be-suchte die Volksschule in Vòlkermarkt Ende der 70ger Jahre. Unter den Kindern waren sicher 50 Prozent Slowenen, und wir ver-nahmen nie eine slowenische Katechese, nie wurde uns ein slowenisches muttersprachliches Gebet gelehrt, nie wurden die Kinder im muttersprachlichen Beichten unterrichtet. Und das ist beute wiederum so.
Die Karntner Slowenen in Vergangenheit und Gegenwart
Die Zahlen sprechen
Volkszàhlungen in Kàrnten haben ihre Schwierigkeiten, sie sind nicht so einfach wie man etwa in USA die Neger zàhlt — black men-withe men — deneri man es am Gesichte ansieht, ob sie der weiBen oder der schwarzen Rasse angehòren. Man gehe einmal die Beute nach ihrer politischen Zugehòrigkeit zàhlen. Bist ein Christlichsozialer, ein Nationalsozialist, ein Sozialdemokrat, ein Kommunist? Die Grenzen verschieben sich, in die Seele sieht man den Menschen nicht und vom Gesichte kann man ihnen ihre Gesinnung nicht lesen. Wer bàtte geahnt, daB in Spanien sich eine so furchtbare Menge von Bolschewiken findet, aber auch eine so gewaltige Zahl von katho-lischen Helden? Hier ist die Zàhlung nicht mehr ein Sondern nach àuBeren Zeichen, sondern ein Unterscheiden, das vielfach in die Seelen hineingreift, ein Scheiden, wo die Grenzen ineinander greifen. Das Zàhlen der Katholiken hat einen starken Ruckhalt in der religiòsen Be-kenntnispflicht, eine nationale Be-kenntnispflicht wili man aber nicht gelten lassen. Es ist keine Sunde, wenn der Slowene sich unter Umstànden fur einen Deutschen ausgibt, sondern nur praktische Vorsicht, aller-dings gepaart mit einer Portion Furchtsamkeit. Unter solchen Umstànden weisen die Volkszàhlungen in Kàrnten von Jahrzehnt zu Jahr-zehnt unnaturliche Unterschiede auf, so daB es den Anschein erweckt, als ob das Zàhlungs-resultat schon im vorhinein bestimmt wàre. Der nichteingeweihte Leser wird der Meinung sein, daB es sich bei den Slowenen Kàrntens um Nomaden oder wandernde Arbeiter han-delt. Wahr ist hingegen, daB die Slowenen desLandes schon durch ISJahr-hunderte den Boden bearbeiten und besitzen. Offenbar war der Gesichts-punkt zur Zàhlung ein solcher, daB man ein richtiges Biild nicht haben wollte. Zur oben an-gefiihrten Behauptung fuhren wir die Volkszàhlungen von 1910, 1923 und 1934 an, fiigen aber noch eine private Zàhlung aus dem Jahre 1910 hinzu. Die Anerkennung der privaten Zàhlung steht dem Leser frei, sie findet aber ihre Stiitze in Volkszàhlungsergebnissen fruherer Jahrzehnte.
Gemeinde	Slowenen	Deutsche
	privai		amtlich		privai		amtlich	
	1910	1910	1923	1934	1910	1910	1923	1934
Egg			. 1271	1160	979	607	50	161	340	772
Gòrtschach		. 586	539	341	23	15	62	262	556
St. Stefan 		. 1826	1713	200	73	25	138	1431	1533
Vorderberg			. 548	530	121	30	5	18	384	514
Emmersdorf			. 1938	980	64	87	45	1003	1856	1924
Feistritz i. G		. 652	547	50	127	—	105	562	501
Hohenturn 		. 1095	1034	368	289	23	84	758	741
Arnoldstein		. 3512	1552	925	346	378	2338	3123	4340
Finkenstein		. 3812	2055	1378	1381	17	1774	2649	2841
Ledenitzen		. 905	1132	1082	345	13	37	95	916
Wemberg 		. 2072	1672	501	355	254	645	1586	1860
Lind ob Velden ....	. 886	418	418	212	53	521	504	874
Velden			. 617	155	54	23	218	680	1208	1320
Kòstenberg		. 938	634	465	96	25	329	533	917
Augsdorf			. 1290	1221	750	884	16	85	516	663
Maria Gail		. 1558	677	599	184	27	908	995	1528
Rosegg 		. 587	433	190	78	19	173	460	583
St. Jakob i. R		. 3523	3176	1447	1531	13	360	2120	2452
Feistritz i. R		. 1573	893	1078	431	35	715	555	1330
Weizeldorf		. 880	794	310	515	15	101	558	358
Windisch-Bleiberg . . .	. 516	749	593	272	—	27	45	381
Unterferlach			. 15by	789	310	284	5	785	669	660
Zeli			. 1027	1014	959	950	—	13	10	75
Ferlach 		. 4491	1111	1402	1064	230	3610	4180	3715
St. Margarethen i. R. . .	. 1152	1065	729	488	—	87	306	564
Maria Rain		1031	317	1034	63	13	732	841	912
Kòttmannsdorf	....	. 2429	828	539	321	13	614	823	1117
Ludmannsdorf ....	. 755	725	763	608	—	30	9	248
Schiefling a. See ....	. 1260	1198	689	536	11	73	580	954
Keutschach		. 1166	1181	466	498	—	85	646	705
Maria Wòrth		. 605	264	121	141	• 25	366	573	678
Viktring		. 1320	237	145	47	211	1294	1347	1677
Ebental 		. 1239	654	280	79	50	635	989	1458
Grafenstein		. 1795	918	107	55	45	922	1733	1666
St. Martin am Techelsberg	. 1361	530	82	26	43	874	1244	1559
Mieger			. 969	932	461	30	—	37	441	929
Radsberg			. 709	498	288	232	2	213	355	391
St. Thomas		. 1372	280	84	76	94	1186	1267	1143
Poggersdorf			. 1443	859	298	48	16	600	1064	1405
Gallizien		. 1050	1029	549	204	—	21	424	902
Riickersdorf			. 1777	1687	805	724	8	98	898	1077
St. Kanzian		. 1185	1019	844	238	—	166	384	1109
Eisenkappel			. 1053	303	313	301	79	847	772	962
Ebemdorf 		. 2746	2196	884	536	49	599	1876	2583
Vellach 	: .	. 2756	2676	1935	1995	5	85	345	549
Sittersdorf ......		1360	1131	518	5	170	373	1092
Globasnitz 		. 1278	1264	709	1070	7	21	490	238
Feistritz			. 1847	1841	1296	1364	12	18	474	543
Gemeinde	Slowenen	Deutsche
	privat		amtlich		privai		amtlich	
	1910	1910	1923	1934	1910	1910	1923	1934
Bleiburg ....	. ... 788	124	146	145	243	927	839	811
Moos		. . . . 1483	1451	979	1006	—	32	380	478
Loibach ....	. . . . 1732	1607	582	449	28	153	567	747
Schwabegg . . .	. ... 445	440	381	270	—	5	54	203
Leifling ....	. . . . 1928	1783	767	379	15	130	151	627
Ruden	....	. . . . 1500	1330	441	246	34	204	180	1301
St. Peter	. . .	. . . . 1126	1063	653	243	—	63	546	1066
Griffen	....	. . . . 3064	2344	131	406	121	841	2118	2783
Haimburg	. . .	. . . . 1458	1158	515	246	14	344	116	1354
Waisenberg	. .	. . . . 2831	1861	550	175	13	1003	2226	2766
Tainach ....	. ... 583	449	90	64	13	147	452	506
Ohne Kenntnis der lokalen Verhaltnisse ist ' das Verstehen der vorliegenden Zahlen kaum mòglich. Stirbt hier ein Volksstamm aus? Ist er so degeneriert, dall kein Nachwuchs mehr vorhanden ist? Auch dies ist von Leuten, welehe Kamten nieht kennen, schon behauptet worden. Andere meinen wieder, es sei eben eine hòhere Kultur gegen Siiden vorgedrungen und hat die kulturell schwàchere slowenische Bevòlkerung aufgesogen. Die Slowenen in Ktirnten sind nicht ausgestorben, es ist auch mit der vermeintlichen Germanisierung der-selben keine hòhere Kultur und kein hòherer Wohlstand in dieses Gebiet gekommen. W e n n man nach selbstverstandlichen, objektiven Merkmalen zàhlt, wie Abstammung, Kenntnis und Ge-brauch der Sprache, Verwendung dieser Sprache in Familie und Kirche, so leben in Kàrnten noch so ziemlich alle Slowenen, die die private slowenische Zahlung im Jahre 1910 erge ben hat. Die offiziellen Volkszàhlungen standen leider seit jeher unter schwerem Drucke der politischen und wirt-schaftlichen Verhaltnisse des Landes. Der auf-merksame Leser wird merken, daB die Zahlen der letzten Spalle eine Umkehrung der Zahlen der ersten Spalle zeigen, ob sich dahinter eine bestimmte Absicht verbirgt, bleibt dahin-gestellt. Dabei muB aber festgehalten werden, daB die Bevòlkerungsziffer der Gemeinden eine nahezu konstante geblieben ist.
Zur Charakterisierung der Zahlung im Jahre 1934 fiihren wir die a m 11 i c h e n W e i s u n-g e n ohne Kommentar an. „Die sprachliche Zugehòrigkeit wird laut Punkt 13 der dem Wohnungsbogen beigefiigten amtlichen Be-lehrung durch die Sprache bestimmt, deren Kulturkreis sich der Befragte zugehòrig fiihlt. Die sprachliche Zugehòrigkeit wird also aus-schlieBlich durch das Gefiihl des Befragten, keineswegs aber durch irgend welehe objektiven Merkmale als Abstammung, Mutter-sprache, gròBere oder geringere Gelàufigkeit in der Anwendung einer Sprache, die iibliche Umgangssprache, Bildungsgang und dgl. bestimmt. Die Ausfiillung der Spalle 14 des Wohnungsbogens ,Sprachliche Zugehòrigkeit1 ist demnach einzig und allein nach der freien, vollkommen unbeeinfluBten Angabe des Befragten oder seines nach dem Gesetze hiezu berufenen Vertreters auszufiillen. Jede wie immer geartete BeeinfluBung oder der Ver-such, den Befragten zur Angabe der sprach-lichen Zugehòrigkeit in einem anderen, als von ihm selbst gewiinsehten Sinne zu bewegen, beinhaltet den Tatbestand einer Verwaltungs-iibertretung...“
Man war schon vor der Aufrichtung des standisch geordneten Staates mit der Politik so weit gekommen, òffentliche Wahlen und ein òffentliches Parteibekennen als Unsinn anzu-sehen, mit der Volkszahlung blieb man beim Alten. Der Staatsbiirger muBte bekennen und damit alle Nachteile in Kauf nehmen, welehe nationaler Gegensatz und Widerspruch zur Folge haben, insbesondere dori, wo der wirt-schaftlich schwache und abhàngige Mensch gegen den starkeren bekennen muB. Wenn also nach der Volkszahlung aus dem Jahre 1934 in Kamten an Wohnbevòlkerung 405.129 Per-sonen gezàhlt wurden und davon nur rund 25.000 Slowenen sein sollten, so kann man das nicht als ernste Volkszahlung hinnehmen. Man zahle doch einmal die rund 373.000 Katholiken nach ihrem praktischen katholischen Bekennen.
; Werden es 20% sein? Man zahle die Deutschen nach ihrer radikal nationalen Gesinnung. Man wird hiebei auf so und so viel National-sozialisten kommen, aber sich verniinftiger-weise doch sagen mtissen, daB auch die anderen deutsch sind und bei objektiver Be-handlung von Seiten des Staates auf eine deutsche Ausbildung ihrer Kinder Anrecht haben.
Es ist ja richtig, daB in Kàrnten in den letzten funfzig Jahren der slowenische Volks-teil ziffernmàBig abbròckelte. Diese Er-scheinung wird fast uberai! dort sichtbar, wo das slowenische Volk keine eigenen Priester mehr hat und Pfarren mit deutschen Seel-sorgern besetzt werden miissen. Wenn kein genugender slowenischer Priesternachwuchs vorhanden ist, so ist dafur die Begrundung hji allgemeinen kulturellen Verfalle zu suchen. Die alte religiose Gesinnung verfàllt, .das Volk verarmt und kann auch die Lasten des Stu-diums seiner Sòhne nicht mehr tragen. Die Zeitverhàltnisse haben sich gerade auf den Bauernstand schwer ausgewirkt. Es wird auch auf der deutschen Seite so sein. daB die Mittel zum Studium der Kinder nur mehr von Ge-haltsempfàngern aufgebraoht werden kònnen. Wenn nicht das fb. Knabenseminar das Stu-dieren verbilligen wiirde, wir hàtten bald uberhaupt keinen Priester mehr. Das Bauem-volk ist arm geworden, wie es noch nie so arm gewesen ist.
Der sudòstliche Landesteil war vor 50 Jahren geschlossen slowenisch. Der Slowene ist nicht durch eine Kolonisation ins Land gekommen. Er sitzt hier seit der Vòlkerwanderung. Wohl aber hat das dauernde Ausbleiben des slowe-nischen Intelligenznachwuchses zur Folge, daB die Vertreter der Intelligenz fast durchaus deutscher Nationalitàt sind. Es ist naheliegend, daB sich diese deutsche Intelligenz hier nicht ganz heimisch fuhlt und mit der slowenischen Volksmasse in einen gewissen Gegensatz sevat DaB diese deutsche Intelligenz, wo es sein kann, die deutsche Sprache betont und das Slowenische ablehnt, ist naturlich. In den slowenischen Zentren steht dem Einflusse des deutschen Beamten der slowenische Pfarrer unbeugsam gegeniiber. Hier hat sich das slowenische Volkstum trotz aller gegnerischen MaBnahmen gehalten. Der deutsche Seel-sorger versteht das nicht und glaubt mit der deutschen Predigt und mit der deutschen Ka-techese scine Seelsorgepflicht voli erfiillt zu haben.
In den verflossenen funf Jahrzehnten haben sich volkszàhlungsmàBig eine Reihe von Pfarren um Klagenfurt fast verdeutscht: Maria Saal, Tultschnig, Otmanach, Timenitz, St. Filippen, Krumpendorf, Viktring. Viel weiter ist die Germanisation nicht gekommen. Sie ist aber leider iiberall dort im Zuge, wo deutsche Seelsorger wirken. Man hat dieses Entfremden der Jugend immer àuBerst unangenehm empfunden, doch war man sich uber die Be-deutung derselben, iiber die Folgen der Ent-fremdung, insbesondere in religiòser Be-ziehung, gar nicht klar.
Der nationale Leidensweg der Kdrntnep Slowenen seit zwei Mcnschenaltern
Der liberale Geist, der in Kàrnten seit je eine unerschùtterliche Stellung innehatte, war gegenuber den Slowenen nicht freundlich ein-gestellt. Dieser Liberalismus war und ist in Kàrnten deutsch. Die deutschfreisinnige Lehrer-schaft war bei den verschiedenen Wahlen eine
treue Stutze der oplitischen Partei. Da die Slowenen seit je als katholische Partei auf-traten, muBte man alle Mittel anwenden, um sie niederzuhalten. Der nàchste Weg war, sie zu entnationalisieren. So gab man sich nach auBen den Anschein nationaler Verdienste und zugleich bahnte man den Weg fur die frei-sinnige politische Partei.
Im Staatsgrundgesetze war alien òsterrei-chischen Stàmmen die nationale Gleichberech-tigung garantiert. Allein das Rechi ist eine eigene Sache, wenn man nicht die Macht hat, es sich zu nehmen. Diese Macht hatten die Slowenen in Kàrnten nie. Dafur sorgte die Wahlgeometrie in eigener Weise. Man hat es immer verstanden, die Wahlkreise so zu konstruieren. daB mit dem klerikalen Vòlkermarkt das liberale Feld-kirchen zusammengekoppelt wurde, und die Slowenen nur ausnahmsweise zu einem Reichsratsmandate kamen, obschon sie da-mals ein volles Drittel der Bevòlkerung von Kàrnten bildeten.
Die nationale Lage der Slowenen, insbesondere die unhaltbaren Zustànde einer volksfremden Schule sind ersichtlich aus den verschiedenen Beschwerden und Petitionen, welehe an die berufenen Stellen geleitet wurden.
1.	Im Jahre 1874 wurde vom Vereine T r d n j a v a (Festung) der damaligen zen-tralen polit. Organisation eine Petition an das Ministerium fur Kultus und Unterricht ge-richtet, in welcher um Einfuhrung der slowenischen Sprache als Unterrichtssprache in den Volksschulen gebeten wurde. Das Ministerium war naturlich nicht die richtige Adresse, denn das Volksschulwesen war und ist Landessache.
2.	Derselbe politische Verein wandte sich dann mit 4 Einzelpetitionen am 15. September 1874 an den Kàrntner Landtag. Die Petitionen wurden in der Sitzung vom 13. Oktober be-handelt und abschlàgig erledigt.
3.	Vier Jahre spàter wurde von 97 slowenischen Katecheten, also so . ziemlich alien, eine Eingabe an den k. k. Landesschulrat von Kàrnten gerichtet. Diese Eingabe bat, man mòge dem slowenischen Unterrichte so vie! Raum geben, daB die slowenischen Kinder ihren Katechismus lesen und brauchen kònnen. Das Petitum war also offenbar in Grenzen àuBerster Bescheidenheit gehalten, in den Grenzen der Selbstverstàndlichkeit. Die Pe-titon wurde vom k. k. liberalen Landesschul-rate am 3. Jànner 1879 abschlàgig beschieden.
Darauf rekurierte der deutsche Furstbischof Dr. W i e r y an das k. k. Ministerium fur Kultus und Unterricht am 28. Jànner 1879. Auch der deutsche Diòzesanbischof wurde von diesen kaiserlichen Behòrden abgewiesen. Das waren die kaiserlichen Totengràber des alten Osterreich. Der Diòzesanbischof muBte bei seinen Visitationen immer wieder sehen, wie durch den deutschliberalen Betrieb der Volks-schule in Kàrnten der slowenische Volksteil geistig geschàdigt werde. Es ist mehr als un-angebracht, dem Kirchenfùrsten mangelndes nationales B'ewuBtsein vorzuwerfen. Der Diòzesanbischof konnte sich doch nicht zum gehorsamen Diener einer kirchenfeindlichen Partei herabwùrdigen.
4.	Die an den Landesschulrat gerichteten Petitionen waren formell nicht an die richtige Adresse geleitet. Der Landesschulrat schob die Entscheidung den Bezirksschulràten zu. So richteten denn die Katecheten von Keutschach, Pirk (Krumpendorf), Pòrtschach, Schiefling, Techelsberg und Viktring im Jahre 1884 ein Ansuchen an den Bezirksschulrat Klagenfurt-Umgebung, um Beriicksichtigung der slowenischen Muttersprache an den Volksschulen. Die Bitte wurde selbstverstàndlich abgewiesen.
Der Rekurs an den Landesschulrat wurde mit ErlaB vom 6. Jànner 1885 abgelehnt.
(Fortsetzung.)
Nemci morajo to storiti, če jim je napredek jugovzhodne Koroške iskreno pri srcu.“
Molčal sem. Tolike zavednosti ne bi .bil pričakoval niti kje v Rožu ali Podjuni. Ker pa je vrli mož videl, da sem si med pogovorom delal nekatere beležke, me pozove, naj zapišem še to:
„Mi koroški Slovenci smo zvesti Avstrijci. Mi ljubimo našo ožjo domovino. In moje ljudstvo je ponosno na svojo lepo dolino. Mi Slovenci smo dokazali zvestobo državi v svetovni vojni, ko so na frontah krvaveli tisoči naših mož in fantov. Zato tirjamo priznanje za našo zvestobo v mirnem času. Če bodo našo zvestobo vračevali z zvestobo, bodo v bližnji in daljni bodočnosti lahko računali vsi, ki vodijo državo in deželo, z nami vnovič. Mi hočemo biti vsi brez izjeme zvesti državljani. A naša zvestoba do države je slejkoprej v rokah večinskega naroda. Večinski narod nam mora priznati naše pravice do dobre, resnično vzgojne šole: Najboljša državna meja ni nikakor visoko gorovje, marveč ljudstvo, ki je sebi zvesto in je visoko kulturno. Kaj pomagajo utrdbe in trdnjave na mejah, če pa se v šolah razdira poštenje in značajnost obmejnega ljudstva! — Ker sva že govorila o fronti, naj vam povem iz svojih vojnih doživljajev še tole: Dve leti sem bil na italijanski fronti vojaški cenzor. Pri tem seni imel priliko najti vpogled v izobrazbo našega ljudstva. Povem vam, pisma slovenskih vojakov so bila žalosten, ja, pretresljiv dokaz, kako nedostatna in krivična je koroški šola., Otrok, ki zapusti ljudsko šolo, ni zmožen v življenju, da bi napisal en sam jezikovno pravilen stavek, v njem je nemščina skregana s slovenščino in oboje skupaj sliči jeziku, ki ga nihče ne govori in ne razume. — Družinski oče sem. Svojim otrokom ne morem in ne smem privoščiti, da ostanejo po osemletnem šolskem pouku domala analfabeti. In z menoj so istega mnenja vsi drugi stariši, ki ljubijo svoje o-troke!“
— — Ljudstvo iz Roža in Podjune, posluhni: Tako govorijo Zilani!
Reifnitz—Ribnica. {Občina v konkurzu.) Nekaj nenavadnega se je zgodilo z našo — otoško — občino. Svoječasni občinski komisar nadučitelj Staudacher je odstavil stalno nastavljenega tajnika Goritzer-ja. Ta je občino tožil in tožbo dobil v vseh instancah. Občina bi sedaj morala plačati vse sodne stroške in še zaostalo tajniško plačo, vsega skupaj nekaj nad 10.000 šilingov. Da bi občini olajšal breme, je tajnik pristal na popust 1000 šilingov, ako ga spet sprejmejo v službo. Sedanji župan nadučitelj Velikogna, sorodnik tajnikove žene, ki živi ločena od moža, pa je poravnavo preprečil in občino pognal v konkurz. Davkoplačevalci so ogorčeni, krogi, zainteresirani na tujskem prometu, pa bodo najbolj čutili sramoto, da je naša občina v konkurzu. Bilo bi pač drugače, ako bi davkoplačevalci imeli več besede v občinskem odboru.
Vellach—Bela. (Boj s tihotapci.) Predzadnji pondeljek je bila naša dolinica pozorošče krvavega boja. Grofov gozdar Urbas je zasledil v tako-zvanem Potoku 3 oborožene fante, ki so skrivali orožje. Na poziv, naj se legitimirajo, fantje navedejo, da prihajajo iz Borovelj in nosijo orožje v Jugoslavijo. Gozdar zahteva nato, naj orožje takoj izročijo, nakar začne eden fantov streljati iz repetirke. Gozdar se takoj umakne in odda 6 strelov na tihotapce. Nato hiti v Železno Kaplo in poroča orožništvu o dogodku. Medtem prihiti h pd. Pristovniku v Kortah eden fantov z ranjenim kolenom in prosi domače, da pogledajo za njegovim tovarišem, ki leži zadet v trebuh v soteski. Pristovnikov hlapec odide na lice mesta in najde neznanega fanta že mrtvega. H Pristovniku došlega so pozneje aretirali in po njegovih podatkih dognali, da sta mrtva dva Norbet Roprat iz Kranja ter nek Borovčič „Toni“ in da so skušali utihota-piti 11 pušk, eno pištolo, en revolver in precej mu-nicije iz boroveljskega orožnega skladišča v Jugoslavijo. Pri enem mrtvih fantov so našli tudi predmete, ki so pred dnevi prej z motornim kolesom in prikolico vred posestniku Klauri neznano-kam izginili. Aretirani se piše Jožef Beton in je istotako iz Kranja. Pride pred preki sod.
Gostilničarja so hoteli umoriti. V jutro po uršu-linskem sejmu v Celovcu so našli gostilničarja Karla Schnablegger-ja težko ranjenega pred njegovim lokalom. Ranjenec je pripovedoval, da ga je napadel nek Dorfegger iz Malega Št. Pavla in ga obdelaval z nožem. Takoj obveščena orožnika sta odredila, da so težko ranjenega moža prepeljali v bolnico in ga operirali, zločinca pa so še isti dan izročili sodniji. Izpovedal je, da se je zmotil v osebi in je imel „Denkzettel“ namenjen drugemu.
Blasnikova «Velika Pratika" za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasi., Ljubljana, Breg 10-12. Dobi se tudi v trgovinah in v upravi našega lista. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. •	69
Ferlach—Borovlje. Zadnjič se je poročalo o poneverbah pri naši občini. Občinski odbor je bil nato glasom odloka dež. vlade razpuščen, vendar ne iz tega razloga. Dež. vlada je namreč že prej izjavila, da sestava obč. odbora ne odgovarja več današnjim razmeram. Za občinskega upravitelja je imenovan okrajni vodja domovinske fronte, g. dr. Novak in slišati je, da bo v kratkem sestavljen in imenovan novi obč. odbor. Množijo pa se še vedno slučaji, da pridejo na sled manipulacijam, ki jih je zakrivil prejšnji tajnik A. Werner. Imel je od strani župana tako zaupanje, da je vladal že sam, kot se mu je ljubilo. Poneveril je celo večjo svoto denarja, ki je bil namenjen za najrevnejše. Popolna ugotovitev sploh ne bo mogoča, ker segajo nerednosti že dve leti nazaj in manjkajo tudi tozadevne beležke in potrdila, ki jih je kratkomalo odstranil ali uničil. Čudno je le to, kako je mogoče, da je bivši župan skoraj pri vsaki seji hvalil, kako vzorno se sedaj gospodari, in celo to, da se imamo zahvaliti za vzorno vodstvo tudi obč. uradnikom!
Fdderlach—Podravlje. (Razno.) Hiteti mora kmet, da vse spravi pod streho, predno zapade sneg in pritisne zima. Da bi je še dolgo ne bilo. Sončnih dni je bilo vse leto le malo. Dežja pa mnogokrat in veliko. — Tvrdka Franc Feichter v Vognjempolju je po akaciji zrušeni del miro-dvornega zida zopet postavila in vhodni steber zravnala. — Podjetje Franc Mossler iz Beljaka je pa nanovo pokrilo oziroma deloma je prekrilo streho na podružni cerkvi v Podravljah. Mizarski mojster Anton Oraš je popravil nekaj drugih poprave nujno potrebnih predmetov pri podružnici kakor okna, stole, stopnice, ter je naredil tudi za varnost pri urnih utežajih v Skočidolu okoli njih poseben plot iz lat. Vsa dela skupaj so bila pro-računana na 820 S. — Šefmanovo obcestno kapelo je družina dala popraviti in nanovo slikati. Dela je izvršil slikar I. Florijančič iz Lipe nad Vrbo. — Misijonske sestre v gradu Vernberg so se odločile, da po možnosti iz lastne skromne moči ter iz zaprošenih javnostnih pripomočkov — en trgovec v Beljaku se je že zavezal na lastne stroške dati postaviti glavni oltar — preoblikujejo pred desetletji v konjski hlev spremenjeno bivšo grajsko cerkev zopet v božji hram. — Okoli 60 zidarjev iz beljaške okolice je odšlo črez zimo na delo v Nemčijo. Nekateri so se pa prej premislili in so raje ostali doma. — Letos smo tudi pri nas, kakor na mnogo drugih krajih, obhajali zahvalno nedeljo z obhodom z Rešnjenim Telesom — le okoli cerkve in le z enim evangelijem — ter s pridigama o zahvalnosti, slovesno mašo in blagoslovom poljskih pridelkov. K srcu smo si tudi vzeli misli zahvalne pesmi: Setev in žetev — Kmet in Bog. Sledil je nato Tedeum.
Ferlach—Borovlje. (Razno.) Sadja je bilo letos v našem kraju toliko, da je zmanjkalo skoraj vsem posode za mošt. — Asfaltirana cesta, na katero so Borovljanci čakali že deset let, je gotova in prav čedno je videti, ko je tako popravljena. S posestniki, ki mejijo ob poti, se je dosegel skoraj povsod sporazum, da so dali popraviti in vrediti pred svojimi hišami, z enkratnim prispevkom se je izvršilo delo obenem s cesto. — G. Renko, kateremu je požar uničil velik del njegovega posestva, zida sedaj na svojo hišo drugo nadstropje, tako da bo dobil tudi naš trg zopet lepše lice. — Nekaj puškarjev se spravlja zopet v Nemčijo, vendar še ni nič gotovega, koliko jih bo dobilo dovoljenja. — Tatovi so puškarje že parkrat obiskali. Pred
%
poldrugim letom so odnesli pri Ovčarju na Doleh okoli 7 pušk, nato pri Justu tudi par pušk in mu-nicije, vendar se zlikovcem ni prišlo nikdar na sled. V skladišče puškarske zadruge je bilo vlomljeno že prej dvakrat, a v dneh od 23. na 24. okt. po so napravili tatovi brez dvoma rekord. Tokrat so odnesli 16 lepih pušk, 2 pištoli, nekaj smodnika in municije in tudi tokrat bi izginili brez sledu, ako bi jih ne zasačil pri tihotapstvu lovec, kjer je prišlo do tragedije, o kateri poročamo na drugem mestu. Da romajo ukradene puške v Jugoslavijo, se je pač vedno sumnilo, toda da so tihotapci tako drzni, da pridejo preko Košute sami po nje, pač nikdo ne bi verjel. Upajmo, da bo sedaj vendar dalje časa pokoj.
f Luka Potočnik. Iz Varaždina je došla vest, da je tamkaj umrl na službeni poti višji tajnik v finančnem ministrstvu, naš rojak g. Luka Potočnik. Rajni je rodom iz Pliberka, več let je služboval v Podgorici v Črni gori, nedavno pa se je s soprogo in sinom preselil v Beograd. Nahajal se je na službenem potovanju, ko ga je v Varaždinu srečala bela žena. Za njim žaluje družina, sorodniki in številni njegovi prijatelji. Naj uživa večni mir, zaostalim naše toplo sožalje!
Drobiž. Steyer-podjetje bo vigredi 1938 postavilo na trg motorno kolo za 400 S. Posestnikom baje ne bo treba posebnega izpita za vožnjo. — Koroški župnik Pavl Moser toži filmskega podjetnika in igralca Trenkerja, da je brez njegovega dovoljenja uporabljal njegov rokopis za film «Condottieri". — Avstrijski Jungvolk je zgradil spet dve obmejni šoli. V listini, ki so jo ob otvoritvi vzidali, stoji zapisano: Avstrijski Jungvolk z graditvijo te šole dokazuje, da mu je delo za obmejno nemštvo resno pri srcu. -— V okolici baškega jezera so se vršile sredi oktobra vaje frontne milice. — Prst si je odsekal Sletni Tomej Miki iz šmarjete pri Kotmari vesi. — V labotskem Št. Štefanu sta zgorela vsled neprevidnega očetovega ravnanja s steklenico bencina dva otroka. — V spodnjem delu Koroške so započeli pod vodstvom velikovškega okrajnega zdravnika akcijo za pridobivanje sladkega sadnega mošta. — V bližini Glinj so našli utopljenko Marijo Holzer. — Pri nekem posestniku na Dravi, občina Marija na Žili, so cigani ukradli precej perila. — Državnim in dež. nastavljencem bo v času dopusta potovanje iz države vsled nazadovanja tujskega prometa le izjemno dovoljeno. — V Podlogu pri Labotu je umrl 361etni posestnik Janez Stimnikar. — Težko poškodovan je bil pri sekanju lesa 461etni delavec Matija Betovnik iz Slovenjega Plajberka.
||1 NAŠA PROSVETA ~|B
Jedro slovenske prosvete.
Na sestanku v B. je bilo. V nizu pestrega sporeda je nek govornik med drugim izustil besedo o «nemškem bratu". Po govoru se razvije kaj živahen razgovor, mlada srca se vnemajo, iskre krešejo, dotlej da spregovori starosta svojo modrost: v ljubezni do svojega in v spoštovanju do naroda-soseda je prava pot!
/Nacionalizem in internacionalizem nista slovanska in ne slovenska modrost. Nismo rojeni ne za Herrenvolk nemškega Nietzscheja in ne za mednarodni proletarizem židovskega M a r k s a. Ne fašizem in ne komunizem ne prijata slovanskemu značaju in slovenski duši.
Našo veroizpoved je prvi izgovoril veliki ruski modroslovec S o 1 o v j e v, ki učlenja svoj in naš narod v krščansko družino narodov z besedami: Kristjani smo! Krščanstvo rešuje narode, ker premaguje nacionalno sebičnost. Kar je nad narodi, še ni nena-rodno. Tudi pri narodih se uresničuje Kristusova beseda: kdor hoče svoje življenje najti, naj ga zapusti. Narod, ki se izživlja v samoljubju, izgubi svojo pravo narodnost. Kdor postavi svoje narodno življenje na narodno Kristusovo delo, ga reši. Kdor premaga egoizem, se ne uničuje, marveč uresničuje največjo skrivnost vsega, torej tudi narodnega življenja."
Tako Rus Solovjev in tako mi!	r.
«Narodno blago iz Roža.“ V izdaji zgodovinske- j g., društva v Mariboru je obdelano v drugi knjigi j narodno blago iz Roža, ki sta ga uredila znani koroški rojak dr. J. Šašel in ljubljanski vseuči-liščni profesor dr. F. Ramovš. Knjiga je pisana v pristnem narečju, kakoršnega govorijo v Slovenjem Plajberku in tudi v spodnjem Rožu. To je gotovo prvi večji in izredno posrečeni poskus, I da se silno težko rožansko narečje podaja v pisani besedi. Iz navedenega dela izhaja velika sprožnost in obsežnost slovenske govorice. Z njim je nemška teorija o „windišarskem“ jeziku na Koroškem končnoveljavno razveljavljena. Kako ve- j lika je moč slovenske govorice, dokazuje dejstvo, | da slovenski človek celo tuje izposojenke prila- j godi docela duhu in načinu ljudske slovnice. Delo j je zanimivo tudi po svoji bogati vsebini, ki zgoščeno podaja vpogled v pestro narodno blago v Rožu. Zbrane so najbolj mične pripovedke, bajke, povesti, prerokovanja, smešnice, uganke, pregovori, nadalje šege in navade, opis vsakdanjega ; domačega življenja in ob koncu obsežen slovar j rožanskega narečja. Za veliki trud in znanstveno ! obdelavo tovrstne narodne kulture smo obema \ znanstvenikoma iskreno hvaležni. Želeli bi enako temejite obdelave tuid za Žilo, Podjuno in Gorjance. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za narodno blago in ljudsko kulturo koroških Slovencev. Ni izključeno, da bo v knjigi nakazani način pisave kočljivega koroškega narečja kedaj lahko dobro služil tudi neposredno naši narodni prosveti.
Sprejeli smo v oceno: «Koroško vpraša-n j e“ iz peresa priv. doc. ljubljanskega vseučilišča dr. Frana Z w i 11 e r - j a. H knjigi bomo zavzeli stališče v eni prihodnjih številk. — „D o b e r-d o b,“ spisal V i t a 1 i s, opisuje doživljaje, življenje in trpljenje slovenskih vojakov na goriško-italijanski fronti. Po tej knjigi, izpričujoči slovensko junaštvo, bodo s pridom segali bivši vojaki, predvsem pa mladina. Dobi se v knjigarni Domoina, Celje, Kralja Petra cesta 45 in stane nevez. din 27, vez. din 38.
-X.______________________________»
I GOSPODARSKI VESTNIK j
Klanje doma in paragrafi.
Znani so slučaji, da je bil kdo kaznovan zaradi nedovoljenega izvrševanja mesarske obrti, četudi je izučen mesar. V pravdoreku je bilo navedeno, da se je v teku treh mesecev udinjal raznim kmetom kot kmetijski delavec, klal njihovo živino in jo razsekava!. Obrtna oblast je kazen utemeljila, češ da je svoje službeno mesto stalno menjaval. Zvezni sodni dvor je nedavni tozadevni priziv razveljavil in razsodil: Res je, da velja po obrtnem redu izvrševanje del s potovanjem naokoli kot samostojno udejstvovanje obrtne pravice tudi v tem slučaju, če se kdo sklicuje na službeno razmerje, a svojo službo stalno menjava. Vendar je gotovo, da smejo kmetje v okvirju postranske obrti svojo živino klati in izsekavati. Tudi jim ni zabranjeno, da se pri tem delu poslužujejo tretje osebe. Če pa kdo kolje pri kmetu in je pri njem celo v službenem razmerju, potem obrtni zakon sploh ne pride v poštev, ker je kmetijska postranska obrt izrecno izvzeta iz obrtnega reda.
Z navedeno razsodbo zveznega sodnega dvora je jasno: Kmetje se pri domačem klanju lahko poslužujejo tretje osebe in je pri tem vseeno, če je ta oseba izučen j mesar z obrtno pravico in če je izučena v mesarski obrti ali ne. Niti kmet niti tretja oseba ne moreta biti kaznovana, ker je domače klanje postranska kmetijska obrt in kot taka izvzeta iz obrtnega reda ter 'kazenske določbe obrtnega reda ne pridejo v poštev.
(„Der Pionier.“)
Neobdavčeno pridobivanje domačega žganja.
Navajamo najvažnejše podatke tozadevnih odredb. Kmet sme letno izdelati največ 56 litrov žganja in sicer za prvi dve domači osebi 30 litrov, za vsako nadaljno izvzemši mladino do 16 let, po 6.5 litra do najvišje količine 56 litrov. Žganje ne
sme vsebovati nad 50 procentov alkohola. Izdelovanje je dovoljeno samo z lastnimi ljudmi in samo iz lastnih pridelkov. Žganje se sme pridobivati samo od 1. novembra do konca februarja sledečega leta. Žganja kmet ne sme ne za denar in ne brezplačno oddajati osebam izven doma. Pridobivanje žganja je dovoljeno iz sadja z lastne ali najete zemlje. Dovoljenje za pridobivanje žganja iz zadnjega žita izstavlja dež. finančna oblast. Podrobnosti navajajo odredbe k načinu in času pridobivanja in nanje v tej zvezi samo opozarjamo. Istočasno pridobivanje obdavčenega in neobdavčenega žganja je prepovedano. Kdor se prostovoljno odreče neobdavčenju, uživa pri pridobivanju obdavčenega žganja posebne ugodnosti. Podrobnosti navedenih paragrafov izvejo interesenti pri občinskem uradu oz. pri pristojni stanovski organizaciji in kmetijski zbornici.
Pravočasno prijavite mošt! Od sadnega mošta se pobira vinski davek in sicer na hektoliter S 1.10, nadalje je treba plačati kontrolni prispevek, ki znaša pri že obdavčnem moštu 40 in pri neobdavčenem 24 g. Koder se mošt pridobiva, plačuje vinski davek pri množini nad 1 hi kupec, sicer pa izdelovalec sam. Ko je stiskanje mošta končano, prijavi vsak gospodar množino mošta davkariji. Davka prosta množina mošta se ravna po povprečnem letnem pridelku in po številu na posestvu zaposlenih oseb. Na osebo smejo priti na dan največ 3 litri.
Gnojenje sadnega drevja. Večina sadjarjev še noče uvideti, da je redno gnojenje sadnega drevja neobhodno potrebno. Predvsem moramo drevje še sedaj pred zimo okopati. V obsegu krone prekopljemo rušo okoli drevja in napravimo kolobar. V kolobar nagnojimo. V zimskem času še navozimo komposta ali cestnega blata, greznice ali gnojišča. Vsemu temu s pridom primešamo fosforna gnojila, t. j. superfosfat ali fosfatno žlindro in 40odstotno kalijevo sol. Na kvadraten meter prostora, ki ga drevo pod krono zavzema, je treba vzeti 3 do 4 dkg fosfornega gnojila in 2 do 3 dkg 40odstotne kalijeve soli. Gnojila se pomešajo, potrosijo na fino in plitvo v kolobarju. Spomladi napeljemo okoli drevja še razredčeno gnojnico. Preudaren gospodar izdela poseben gnojilni načrt 4 do 5 leten, po katerem gnoji Sadovnike vsako leto. Velika škoda je, da se vprašanju rednega gnojenja sadnega drevja ne posveča pri nas potrebne paž-nje.
Kako shranjujemo zimska jabolka. Nima vsak prostora ne kleti z omarami za sadje. Mnogi si pomagajo z zaboji, koder sadje pri nekoliki skrbi dobro prezimi. Vlagati v zabojo sadja ne smemo takoj, marveč ko postane nekoliko vležano na malem kupu. Za zaboje izberemo zdravo, neranjeno in nevtisnjeno sadje in ga previdno vlagamo. Med vsako plast položimo časopisni papir, ki dobro služi kot razkuževalno sredstvo. Tiskarniška barva preprečuje namreč gnitje in ohrani sadje zdravo. Zaboje postavimo nato na suh prostor, med njimi pa pustimo nekoliko prostora, da zrak lahko kroži okoli njih. Tako spravljeno sadje se bo dolgo držalo, ne bo venelo. Glavni pogoj pa je, da je zdravo vloženo in ni v notranjosti gnilo, kar se po enem mescu že lahko ugotovi.
Da železje pri kmetijskem orodju ne zarjavi, je treba gospodarju paziti. Zarjaveli plugi, motike, lopate in ostalo orodje pričajo o nemarnem gospodarju. Vzamemo nekoliko masti in jo zvremo s smolo. S to zmesjo namažemo železne in jeklene dele, ki nam po tem ne bodo zarjaveli. Seve ne bomo orodja v zimi izpostavljali mokroti, ki je vedno škodljiva.
Celovški trg minulega tedna:	Krave 80—1.10,
krave za klanje 50—65, prašiči 1.20—1.40 S za kg žive teže. Pšenica (100 kg) 40—41, rž 28—30, oves 26—27, ajda 25—27, koruza 25—26, sladko seno 7—7.50, kislo 4—4.50, slama 4—5 S. — Za 1 kg graha 80—1.10, isto leča, fižol 40—60, krompir 12, zelje 30—40, sirovo maslo 2.80—4.20, prekajena slanina 3.20—5.20, sirova 2.60—2.80, svinjska mast 2.80—3.00, jajca 17, kokoši 2.00—2.30, mehka drva 3—4, trda 4—5 S.
uuntt»wwtn:»w:iww»tn»nn»nn:»»iww«wm:t
Inserirajte v Koroškem Slovencu !
ZANIMIVOSTI j
Jekleni možje delajo reklamo. Pariški trgovci morajo biti iznajdljivi možje. Za reklamo so si umislili sedaj jeklene može. Eden teh koraka pred najuglednejšim krojaškim salonom in razkazuje najmodernejšo obleko. Drug tak stoji pred elegantno restavracijo in poziva občinstvo k vstopu. Tretjega si je namislil nek trgovec z dežniki, da mu koraka z razprostrtim dežnikom pred trgovino. Kmalu se bodo jeklenci nedvomno še bolj u-domačili radovednežem v veselje, brezposelnim pa v novo nevoljo, da jim sledi stroj povsod za petami.
V	zlati dolini. Idaho Springs je dolina ameriškega Kolorada, ki je zaslovela po svojem zlatem bogastvu. Vsak ameriški državljan sme svobodno vrtati za zlato rudo. Rudokopov je na stotine, delavci v njih so iz vseh delov sveta in zaslužijo dnevno do 5 dolarjev. Zlato se seve ne nahaja v kepah, ki bi jih samo pobirali, marveč v kamnitih sestavinah, ki izdajajo svojo zlato vsebino po temni zeleni barvi. Cele gore take zemlje izkopljejo in vozijo v posebne mline, ki prodajajo zdrobljeno zlato zemljo državnim podjetjem, kjer šele po dolgem čistilnem procesu pridobivajo čisto zlato. Za kg zlata je treba na stotine ton zlate zemlje.
V	Afriki prodira puščava in posipa rodovitno zemljo z ogromnimi plastmi peska. Angleži in Francozi si že leta sem belijo gtlave, kako zaustavijo prodiranje puščavskega peska v rodovitne dele svojih kolonij. Letno izgine po en kilometer-ski pas rodovitne zemlje, ki jo puščavski pesek pregloda, da ostane samo skalovje. Doslej so si pomagali s pogozdovanjem, v zadnjem času gradijo velikanske naprave za namakanje izsušenih tal, a do danes niso mogli ukrotiti nenasitne puščave.
Nebotičniki iz stekla. V Ameriki se steklo ved-! no bolj udomačuje kot gradbeni materijah Trenut-j no gradijo v New Yorku sedem hiš, ki bodo pravi velikani. Pri grajenju se poslužujejo izključno stekla. Zvečer in ponoči električno razsvetljena poslopja so uprav pravljično lepa. V najnovejšem času se poslužujejo stekla tudi za graditve predorov. Za kratki predor podzemske železnice blizu postaje „Midtown“ so porabili ftič manj ko 400.000 steklenih plošč v obliki pravokotnikov z 10 cm dolžine.
Urednikovi pomenki. L. M. Radikalen si in bi hotel zdraviti z žarečim železom, a notranje rane se ne izžigajo! — A. Š. Prvo bomo vsled zakasnitve porabili na drugem mestu, „saisono“ ob Klo-pinju pa opisuješ preveč „engros“ in bi isto pisanje lahko veljalo o vseh letoviščih. — N. N. Naj zabeležimo na tem mestu, da na Radišah «Horuk čuš“ še ni izumrl. — Hani M. Z dopisom iz Dvora smo Vas torej prehiteli. — Zilan. Grafenauer bi k Vašemu pisanju veselo dejal: Bog Slovenca in Zi-lana ne zapusti! — Jože M. Tvoje načelo je nedvomno pravo, a s svojo nerodno, nepremišljeno taktiko ga postaviš na glavo in žanješ mnogo neuspeh — tudi po lastni krivdi. — Joško B. Kdor je prevzel odborniško mesto bodisi v društvu, občini ali kjerkoli drugod, a svoje dolžnosti zanemarja, na svojem mestu ni na mestu! — Jurij Š, Svetujemo takojšnjo remeduro. Skličite čimprej občni zbor! — Izpod Pece. V listu hočeš iskati nevesto? Neroda! — Martin. Hvala! Pa prav vedro obhajaj svoj imendan v sredo! — Neimenovan. Brez podpisa v koš! — Dopisnikom. Koncem leta razdelimo vsem sotrudnikom lepe književne nagrade v priznanje. Dotlej: živeli!
Srednje velika kmetija tik Velikovca se da v najem ali proda. Obrnite se ustmeno ali pismeno na Hranilnico in posojilnico v Velikovcu.	70
Za 5 Sna mesec dobavlja M
W posnemalnike
Jgr Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Vfgft Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
ustn,k: Po,. ,o .0,0. d,u5,vo „ S.ovooc^»	« ^^»co.^Z.io^, 1,0.,.^ ^.vorn,	ZwMer.	,
\