&T' \JT! Prosimo, poglejte na . naslova u dan, ko \ potoče. V teh časih s . % višanja cen, potrebu- je o JT delovanje. Skušajte imt 'i i vnaprej plačano, GLAS Lisf-glovefisldh delavcevr Ameriki. »t*. II« »I the f—% OfHw M Noti Itd N. m Ad « No. 151. Rr«. lm. • ti C 'OL AŠ VAS ODA'9 ClTAJTE, KAM TA8 ZA20XA (Telephone:-CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 1943. — PETEK, 6. AVGUSTA, 1943. yOLUME LL — USTNIK JU, DVE ZMAGI ENEM DNEVU m Rdeča armada je včeraj zavzela dve najmočnejši nemški trdnjavi Orel ___ Belgorod. To je največja ruska dvojna zmaga v treh poletjih vojne. To dvojno zmago je maršal Stalin oznanil s posebnim dnevnim poveljem. — Vsled teh zmag se bo najbrze zrušila vsa nemška obramba v osrednji Rusiji in nemška armada se bo moralia umakniti do Dnjepra, 270 milj dalje proti zapadu. "Nemška pravljica, da sovjetske čete ne morejo pričeti uspešne ofenzive v poletnem času, je bila raapihan®," je v svojem povelju Stalin povedal rdeči armadi, ki zasleduje 'Nemce od Orela proti Brian- Fantje se zbiraja.. New York. — Vojni department je zdaj prvič dovolil po dati javnosti nekoliko potankosti, ki se tičeio vkrcanja čet v newporskem pristanišču—poročevalec, ki je smel ;ku ter od Belgoroda v Ukra- opazovati zbiranje naših fantov od časa, ko so zapustili vv | svoje taborišče pa do časa, ko so jih sivo prevlečene ladje maae^^k^aTiiCkov skiVr-i odPelJale naPreJ' & obJavil P°r0Čil° *ele ko nizi j i, da oda 12 salv in 120 Je £ot°vo, da so ©ste dosegle svoj cilj in jim podmor- topov v znak največje in naj-1 nice nt morejo več do živega. značilnejše zmage v sedanji i>- , c--.---=--------- _ . . 0 ® J ( Pisec }>orocila pravi, da je % OJ11,; v ! prevažanje naših čet in materi- Zvonenje lokomotive je .pri- i -\eem slava gre junakom, jala> ki z ^^ vl^uo z'merjul zvoncu, ki naznanja ro-j ki so padli v 'boju za svobodo * «_____• ... »n^otob- lwirho i IZ NEDICEVEGA BEOGRADA padli v boj domovine," zaključuje Stalin svoje dnevno povelje. "Smrt nemškim vpadnikom!" O Orelu je bilo znano, da mora vsak čas pasti, kajti Rusi so že prejšnji večer vdrli na mestne ulice in so se borili z nemško zadnjo stražo, ki je branila umik glavne armade. Padec Belgoroda pa je presenetil vsakogar. Belgorod se nahaja 165 milj južno od Ore-Is in poročila so naznanjala Jorenja slika, katero je Urad padec je prišel nepričakovano. Folnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bilo mnogo Nemcev ujetih in da je Rusom padel v roke boirat plen. Poročilo dodaja. da rdeča armada prodira dalje proti jugozapadu od 0-rela in je že osvobodila 30 na-daljnih obljudenih krajev. Tekom dneva, je bilo v zračnih bojih izstreljenih 7*2 nemških aeroplanov. Nemški radio naznanja, da se je nemška armada umaknila iz Orela in je zasedla nove postojanke izven mesta. Nemci so držali Orel skoro dve leti. Zavzeli so ga v -nekaj mesecih, ko so z (bliskovitim sunkom vda rili na Rusijo prvo poletje let® 1941. Skozi 22 mesecev so mesto utrjevali na vseh straneh na razdaljo več milj. V takih okoliščinah in vsled strateške lege Orela je za Nemce izguba tega mesta velikanski udarec. Belgorod so Rusi nekaj oasa držali preteklo zimo, ko so po osvoboditvi Stalingrada o b Volgi prodirali proti zapadu. Toda Nemci so ga zopet zavzeli 22. marca. Orel in Belgorod sta bili glavni nemški oporišči za ofenzivo, ki so jo pričeli 5. julija. Rusi pa so vzdržali vse silovite nemške napade in so nem- največjo tožnostjo in sposob- koborcenw začetek borbe| nostjo. Pristaniški vojaški di-| jo P "šla vrsta nanj, da rektor v New Yorku je gen.! j* vstopil v vlak, je skoro z Homer M. Groniger, dočim ge-| nežno gesto prijel svojo "puško neralni major Charles P. Gross' in dejal poročevalcu: 44 Jaz poveljuje Army Transporta-pripravljen." ti on koru, katerega naloga je' v New Yorku so fante spra-prevažanje čet in materijala. i Hli na ladje. Seveda so dobili Fantje, piše poročevalec, so PreJ vso mogočo postrežbo, j za vojne informacije dobil po v taborišču pregledani in opre-; Godb® je igrala najprej korač- zelo nevarnih potih, kaže, kaj ml jeni z vsem potrebnim. Njih| ni<»» a potem pa ]K>pularne [ se dogaja Sifoom, ki se bore za bojna obleka in oprava ne iz-j melodije, ki so privabile fan-j gleda mč paradna, izgleda pa, | torn nasmeh na ustnice ... za fantjeiuieuitno pn^v-pa eobili spomini ljeni za vse, kar morda pride.l na cmmd življenje, na OThfca Ko privozi po progi dolg dekleta, ki so kdaj plesala z črn vlak, se pričrno fantje zbi- njimi po taktu godbe. General-poveljnik je pri sto svobodo. To so žrtve jugoslovanskega kvizlinga generala Nediča, ki je leta 1941 postal Hitlerjev- sluga in mu od tedaj pomaga pri njegovih grozodej-, stvih. Na svetilniku U3 Terezi-f janskem trgu visi bivši narodni poslanec Jovanovic. rati in ko zaigra godba, prično korakati proti vlaku. Dolge vrste Icdepkih, zdravih mož in fantov, ki po bili deležni prvo-vrsanega vežbanja in so zdaj v redu za srečanje s sovražnikom. Neki črnec, desetnik po čin«, je na vprašanje kako se počuti odgovoril, da nič ne ve kam gre, toda počuti se kakor poln sod vina brez odprtnine ... do vrha napolnjen z občutji, katerim ne more dati duška. "Upam da crrcm nad Japonce," je dejal* "da jih dobro otipi jem. To! JI _ W. *.i-vXt a/Jlo-1 ' ' je vse kar imam reci sedaj Visok mlad fant, tudi desetnik. iz Teaxsa, je dejal, da se pučuti kakor rokoborec, ki je dobro izurjen v svoji stroki in komaj čaka velikecra trenotka spoprijema z nasprotnikom. pil k poročevalcu in mu rekel: "Videli ste njih obraze . . . zdaj lahko veste, da so naše male domače brige malenkostne spričo tega,' čemur stoje oni nasproti. Oni ne merijo svojega Življenja po letih, kakor mi doma . . . pač pa v mesecih. Povejte ljudem doma o tem, kar ste videli . . . povejte jim, da ti možje in fantje vedo zakaj se borijo.'* 'Generalove besede je zadušila koračnica, fantje pa so se * polnimi nahrbtniki vizpenjali | po zasilnem mostiču še na to in ono ladjo . . . na krovih drugih ladij pa so se že mirno in samozavestno ?ft>irali v gručah, kakor da nestrpno čakajo na odhod, in bi radi. da vsi oni drogi pohitijo k vkrcanju. Slovenija proglašena vojna zona VčA^j je bila seja B^doglijevega kabineta, toda o izidu seje ni nobenega poročila. Ko je bila sklicana kabinetna seja, te bilo rečeno, da bo razpravljala o zelo važnih zade-, vah in ves svet je z napetostjo čakal, kakšno poročilo bo prišlo: ali ie kabinet sklenil, da se Italija brezpogojno preda zaveznikom, ali pa da se bojuje dalje ob strani Hitlerja. Po Londonu in Bernu TEŽKI MANEVRI V neki kalifornijski puščavi so ofcdržavali vojake šestdnevne manevre, ki naj bi jih utrdili za bojevanje v peščenih krajih, kjer se mora vojak boriti z žejo in vročino in kjer mu vedno preti nevarnost, da se izgubi v nepreglednih peščenih puščavah. Tekom teh manevrov se je so krožile govorice, da je kabinet razpravljal o miru; o miru je razpravljal tudi zbor kardinalov. Vse upanje na predajo Italije pa je izginilo, ko je bile naznanjeno, da je Badoglijeva vlada odredila naslednje: 1. Maršal je odredil militari-z^cijo vsega civilnega osobja, ki je pri javni obrambi. S tem spadajo civilisti pod kontrolo vojnega ministrstva in vsled tega naravnost pod kontrolo maršala Bodoglia. 2. Italjanska vojaško p o -veljstvo je naznanilo, da so province LJUBLJAINA, REKA in DALMACIJA ter SE-VERNA ITALIJA ZONE ZA ZAVEZNIKI SO 0SV0B0- VOJAŠKE OPERACIJE. DILI V PALERMU SKU PINO JUGOSLOVAN SKIH UJETNIKOV . , izgubilo 38 mož, od katerih sta ško armado razredčili m utru-.^ ^^ y pu^ayi ^ žejCi dih ter sami prjčeli prot.ofen-, a ^ ^ a 34 80 jih živo 12 julija. .. I našli. Poročila ** Moskve pra^jo,, ^^ ^ limrli]l fantov je bil da se Nemci v divji zniesnjav. ^ Manuela Qrtega, umikajo proti Briansku, pa tateremn so tekle licih de_ Rusi bodo še prav gotovo vjeli ^ ?olz ko je ^^ kakšna mnogo Nemcev, ki jih je bilo pred Orelom 250,000. Prve divizije, ki so vdrle v je bila usoda njegovega sina. Mož, ki živi v New Yorku, je porušeni Orel, so (bile 5., 129., dejal, da bi rad dal svoje živin 380,. v Belgorod p« sta prvi ljenje, ki nima itak več ndbe^ prišli 89. in 305. infanterijska nega pomena za nikogar, ker divizija. je čisto brezmočen, da bi mo-Generali, ki jih Stalinovo po- gel sin ostati živ. V rokah je velje s posfibno pohvalo ome- stiskal pismo, katerega je. fant nja, so: Konstantin Rokosov- pisal iz peščene puščave, kjer, eki, Nikolaj Vatutin, Vasilij je dejal, da je 118 stopinj vro {Sokolovski, Ivan Konev In P. čine^ pa jim je bilo povedano, K- Popov. .....' da to še nič ni. — Kmsalu po- 3. Badoglijeva vlada zaniku-je, da nova vlada slabo postopa z ministri fašistične vlade ter Posebno poročilo New YorkVavi> d* so^iU mil1listri Tiinesu iz Palerma prinaša vest noma navzoči pri slovesnosti, o osvoboditvi 2000 italijanskih ^ 3e ^la vlada izročena mar- prodiral čez veliko planjavo ^ i Angleška kraljica od zapada pritiskal na mesto. stara 43 let Zavzel je Paterno, 11 milj se- Angleška kraljica Elizabeta verozapadno od Catanije, Ka-lje 4. avgnsta dopolnila svoje nadlei'pa RegalJxito, anglešlria 143. leto, ter je svoj rojstni dan 78. divizija pa Centuripe. ' obhajala v krogu svoje družine Po zadnjih poročilih Nemci —kralja Jurija in dveh hčerk, že odvažajo svoje čete čez Mes- Zvonovi v katedrali sv. Pavla sinsko morsko ožino v KaJa-brijo, da ne bi zašle v past, kakor je bilo v Tuniziji. Ker je bila nevarnost, da bo so zvonili v počast kraljičinega rojstnega dne. To je bilo prvič odkar traja ta vojna, da bo zvonovi pritrkavali ob priliki nemški armrfdi z zavzetjem! kakega kraljevega rojstnega Patema odrezana pot za umik dne iz Oatanije, so Nemci naglo dbežali in se vstavili šele kakih 18 milj severno od Catanije. Nemcem preostaja za umik proti Messini samo obrežna cesta, katero pa zavezniški «ero-plani in bojne ladje neprestano bombardirajo. političnih ujetnikov, žrtev fa- . šizma. Izpuščeni so bili na svoJ švicarski radio naznanja. Propaganda proti osišču na Bolgarskem Iz Londona poroča AP, da Delavci žgali Hitlerjeve slike t&kom nemirov v Berlinu Kakor se glasi poročilo iz Stockholma so nemški in italijanski delavci v Berlinu znesli na kup Hitlerjeve slike ter ra:zno propagandno gradivo, nakar so vse skupaj zažgali. To se je zgodilo ob Času, ko je prišla v javnost vest, da je Mussolini odstopil. Tekom opoldanskega odmora so italijanski delavci nena- ■so prišla v pondeljek v Ankaro poročila iz Sofije, ki trde, da dno ^ nekod prinesli Hteratu- generala Dwight Eisenhower- ^t^^^G^Z^ silijo prelom ja. Med temi ujetniki, ki se na- ** ^HJj ^ hajajo v silno žalostnem sta- ^tmnmijajn dveh drugih, • naj iz-1 so <3eiavci siti desetletne pro-z osiščem. • i pagande in laži. Pampleti so Dokler imamq še čas, sledi-'/bili aaključoni z vzkliki"Dol :r*7ie bi3;^"^kaj"jugoslo ™ - Bado^ijevi ka^i- ™[ ^uItalije!" pravijo j-, Hitlerjem, Goeringom in vanov! New York Times pise: '! ^^ |Ooebbelsom!» Podpisana je -Bila je to skupina jugoslo-« * I--- |£la Antinnacgska zdruzena vanskih partizanov, ki so padU BOJI NA SICILIJI i Poljaki bodo sami volili j „arda v Berlin« je v roke italijan,kim oWacij-| Kampanja na Siciliji - traja svo-i° vlado i bila pripravljena na morebit- skrni četam katere so^miy u 27 dni in v tem času so-za- London, 3. avg. _ Poljski nost večjih izgredov in posebno ralermo. Italijani^o , j vecEniki mnogo dosegli. Včeraj narodni svet, ki je nekakšna so bile zavarovane vladne pala-ravnali se imjse n go ^ | je bila s padcem Catanije do- zbornica poljske ubežne vlade če in kanclerijsko poslopje. . , (sežena ena največjih pridobi- tukaj,-odobrava takojšnje v o- Nemiri so se pojavili najprej Pravico imamo o tev ^ Siciliji Angleška osma litve po demokratičnem nači- pri Schlesiche železniški postk armada je vkorakala v mesto mu, ko bo Poljska osvobojena ji, kjer so delavci začeli razda-ob 8.30 dopoldne. izpod nemške pete. j jati med ljudi pamplete. Ljudje Skoro tri tedne angleška o- Narodni svet je odobril pro- so takoj posegli po njih in po-sma armada ni mogla pred Ca~ gram p remierja Mikolajcvki- ročilo pravi, da je bilo ralzpo-tanijo nikamor naprej, kajti ja, kateri vključuje smernice loženje tako, da je bilo ljudstvo general Montgomery ni hfttel pokojnega premierjw Sikorske-1 pripravljeno verjeti jih smatramo za naše zaveznike. Njih želja je, vrniti se nazaj v domovino in tam nadaljevati boj za svobodo.'7 —JIC. tem, ko je poslal staršem pismo, se je izgubil v puščavi tekom manevrov. vsemu, izgubiti moštva s frontalnim ga, ki je bil pred nedolgo ubit karkoli bi proti nacijski nad- _ J ___ X X -J« _ (si V • v* J m napadom, temveč je počasi v zračni nesreči. vladi. New York. — Komisar za parke, Mr. Moses, je dejal, da so bili odobreni načrti za zgraditev "oeeanoritima",ki bo stal milijon in pol dolarjev. Ta o-gromni novi akvarium, ki bo nadomestil starega, ki se je nahajal v starem poslopju ob morju, v Battery Parku, bo &e_ eidan na Ooney Islandu in bo obsegal 10 oralov zemlje, katero lastnje mesto na Coney Islandu. V akvafriju bodo piA>-liki na. c^led vsake vrste ribe, morski ptici in druge slične živali. Mbees in Vogel (mestni svetnik iz ^Brooklyna) nameravata v načrt vključiti tudi prostor za 450 avtov, dalje dvorano za predavanja in promenado. * Povprečen ameriški vojak použije vsak dan približno pet in pol funta hrane — to pomeni, da pospravi arattda pet milijonov mož vsakih 24 ur pod streho 27,500,000 funtov živil. Civilni delavec v vojni tovarni pa tudi ne zaostaja v tem ozira, kajti delavci, ki so zaposleni pri gradnji bombnikov, pojedo živilski pridetek sto-pet-inpetdesetih akrov ■. aemlje v času zgradbe enega samega bombnega Izdelovale^ enega maminega odroma srednjega tanka pa použijejo tekom gradnje istega, živilski produkt triinštirideset akrov zemlje. Delavci, ki zgradijo bojno ladjo, morajo imeti na razpolago pridelek 42 tisoč akrov zemjle. Tako tesno je povezana industrija s poljedelstvom —t- če farmar ne pridela živil, industrijski delavec ne more izvajati vojnega industrijskega programa dežele. Zato se v času vojne posveča poljedelstvu toliko pozornost': in pažnje. -- > * Seattle. — Mrs. E. G. Blan-chard je bil ukraden avtomobil in naznanila je zadevo policiji. Policija je Šla takoj na delo in tudi našla ukraden avto—z dodatnim novim avtnim obročem! Ženska je bila tatvine kar vesela. ★ Washington. -^George Sylvester Viereck, nemški propagandist v Zdr. driwvah, je bil lagi katere je bil obsojen na porno kazen enega do pet let, ker se ni registriral kot tuje-zemski agent. Njegov pravni zastopnik je dejal, da bo vložen priziv. Obtožnica, na podlagi katere je ibl . obsojen na zaporno kazen, pravi, da dočim je oblastim; naznanil, da vrši korespondenfino službo za neki monakovsfei list, je v resnici delal za nacije in bil njihov agent. Nacijski vladi je dajal informacije, ktere se je u-porabljalo za širjenje in kovanje proti-ameriške in proti-angleške propagande v Zdr. državah, ter za ustvarjanje pro-nacijskega sentiment^ v Ameriki. Viereck taji, da bi bil nacijski agent, on trdi, da je zgolj agent privatnih podjetij, ki nimajo direktne »veze z nacijsko stranko aR vlado. Njegova zadev«, se vleče že iz leta 1941. _ . K V P I T n UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS I« STAMPS 66 GLAS NARODA' (V9iQB »F THE norur Owacd and ywWIifcX Ikvato PntOlablas OoM»iny, (▲ ItMk MM, MM; I*MM Sad«, TmiUKI JoMftb PUe* butmai «C tbe corporation and miwii « 21« WEST 18ft -STREET, HEW YORK 11, N. T. 50th Year "CIm Naroda" la turned every day except Saturdays, Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly fT. AdrertiaaiDent an igiaaanint. ZA CELO ££TO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: IT.— ; ZA POL LETA tt.80; ZA ČETRT LBTA $2.—. "t;iaa Naroda" Uhaja v»aki dan lxriemfil sobot, nedelj In prasnlkor. "GLAS NARODA". 21« WEST lttfa STREET, NEW XOML II« M. Y Telephone: CHelsea S—IMS • Ponemčevanje Slovencev na Štajerskem— (JIO.) — Prejeli smo nacistično pnoklamacijo z . dne 5. septembra 1942 v kateri poživlja zloglasni Bundesfuehrer Steindl Slovence na Štajerskem naj postan'ejo Nemci — in jim obenem vbija v glavo, da niso Slovenci, temveč Nemci. Besedilo tega neverjetnega dokumenta nemške objestnosti in kratke pameti je naslednje: MAK^UBipBR ZKiTUNG Poziv Bundetfuehrerja Štajerskega Heimatbunda. V aprilu leta 1941 se je pretežna večina spodnje-štajereke-ga prebivalstva z ognjevitim navdušenjem izrekla za fuehrer ja, za narod in za rajh, ter to j volimo nemščino!" ZMAGA MIRU Ely Culberston v "Bazovici," V zadnji vojni smo zmagali na bojnem polju, ali smo bili poraženi pri mirovni mizi, Ali naj v tej vojni ponovimo to u-sodno pogreškot To se bo zanesljivo zgodilo, oe bomo z* mir prmialo pripravljeni, d«- bi mogli temeljito izkoristiti sadove /muge na bojišču. Pogostokrat slišimo krilatico: "Najprej je treba vojno dobiti, potem pa bomo že stvar uredili!" To je strahotna po iHTeaka, kajti miru ni mogoče ločiti od vojne. Že v vojnem čn->u predstavlja mirovni načrt ravno tako močno orožje, kakor letala, topovi, tanki itd. Vse zavezniške države stremijo aa tem, da bi, jim vladale vlade na podlagi zakonov in ne v senci l>ajonetov. ' Sam poraiz Nemčije in njenih zaveznikov se ne zadostuje. Današnji zasužnjeni narodi hočejo vedeti zakqj se bore, zato moramo vsem narodom, zavezniškim, nevtralnim in sovražnim ustvariti določen ideal. Temelj tega ideala je ztfša odločnost, da so vojna nikoli več ne bo ponovila. ^Liogo se je že razpravljalo glede bodočega miru. Mnogo imamo načrtov, ali vsi ti načrti so samo zato, dsa ustvarjajo načrte. Predsednik Roosevelt in Churchill ste v svoji Atl*nt-jin kuitara, le ptKxstor in H ski izjavi izjavila, da se morajo vsi narodi fcveta odreči sili tična volja ( Ljudje iste krvi in istega ro- IS ponosom poudarjamo, da se je v zimskem poletju 1941- 1942 poleg deset tisooev faptov in deklet, ki so v otroških vrtcih in v šolah nemški jezik hitro in z lahkoto obvladali, učilo nemščine 130,000 Spodnje Štajercev v posebnih jezikov nih tečajih štajerskega Heimat bunda. Ena najbolj plemenitih nalog štajerskega Heimatbnnda je, da pomaga moškim in ženskam Spodnje Štajerske, da se nauče nemščine in s tem premagajo zadnjo oviro. V zimskem pol-letju 1942— 1943 naj za naise delo velja geslo: "Vsi učimo in vsi go- Studenec Blagoslova! •00 »VETIH MAS LKTNO, mrtva Slane Maina Zveza. Članarina aa vsefco oaefee iiw ali unarlo'»c. (Nikdar ni potreba obnoviti.) Up t«t« Vaia d nova vojak«. DRUŽBA «V. PETRA KLAVERJA aa afrlkanaka misijo rt« Department Q MU W. Plna Blvd.. s TBI MARKE ZA SLO^VAKKO svojo odločitev -tudi z dejanji potrdila. Možje iz Spodnje Štajerske služijo na bojiščih kot prosto-voljci. Na tisoče se jih vežha v vojašnicah nemškega rajha, drugi pa zopet stoje že šest mesecev z orožjem v roki na meji kot straže in se žrtvujejo, in delajo kot kmetje, delavci in meščani za zmago. iSpodnja Štajerska je zopet postala nemška dežela in njeno ljudstvo je na potu v skupnost vseh Nemcev. Kaj deli danes še Spodnje Štajerce od Nemcev t Nikakor ne kri in »rasa.. Le zgodovina Delavci odglasovali za stavko v Springfieldu Springfield, 111., 5, avg..— V tukajšnjih vojnih tovarnah sicer ne bo takoj ustavljeno o-fbnatovanje, toda delavci so od glasovali za stavko po protistavkovni naredbi. Unij ski voditelji so dejali, da je 1600 delavcev glasovalo in sicer jih je glasovalo 1005 za stavko, 836 pa proti. Podrobnosti o vzroku stavke še niso podane, kakor tudi ni bilo objavljeno kdaj pojdejo delavci na stavko. • Pozivam vse žene in moške Spodnje Štajerske, ki jnemšči no ne razumejo popolnoma, ali| Naše izgube v Siciliji pa sploh ne, da se. vpišejt) vi Washington, 5 avg. -i Ame-enega od jezikovnih tečajem' riške izgiibe v Siciliji do 22 štajerskega Heimatbunda (splo julija znašajo v številkah 501 šni jezikovni tečaj vojaški, delavski, ali mladinski jezikovni mrtvih, 3870 ranjenih in 2370 A „ .. ., . KKOV™ pogrešanih. To poročilo je dal tečaj) ter se pridno m marlji- j vojni ^^ Stimson danes, vo uce nemškega jezika. VESELA VDO du, ki ao skozi stoletja živeli pri reševanju svojih medsebojnih nesporazumov. Ali pri tem oba gospoda nista povedala, kako se to napravi. V«e kar sta priporočila je namera, da je potrebno napadalca razorožiti in'skip7j v^l^pn^nVo^oru. ki ■fctvariti sistem stalne in splošne sigurnosti. Iz vsega tega se tere vežejo iste še»gR in navade postavljata dve vprašanji: 1. Kako bi vstvarili neko mednarodno vlado, ki bi bila dovolj močna, da vzdržuje red v svetu in d® se pri tem ne vmešava v suverenost posameznih narodov? 2. Na kakšen način bi bilo mogoče razorožiti posamezne narode in ustvariti močno svetovno policijo, ki pa pri tem ne ibi smel* biti orožje na&ilstva? . Dokler nismo določeno odgovorili na ti dve vprašanji, je •nemogoče govoriti o varnosti sveta. Ko pa bomo našli primeren odgovor na obe postavljeni vprašanji, bo svetovni mir zajamčen. Na obe vprašanji pa moramo rcajtr govor še v času, ko je Amerika močna "in ko sile polno zauipanje v lojalnost in. pravičnost demokracij Ves svet naj bi bil organiziran v enajst federalnih območji : Amerika, ki bi obsegala Združene ameriške države in o-stalih 20 ameriških reprdblik; Ainglija: Združeno kraljestvo z britanskimi dominijoni. Latinska Evropa: Francija, Italija, 'Šrpanija, Portugalska :» jBelgi ja; Severna Evropa: Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Skandinavija in Finska. Osrednja Evropta : Poljska, OeškJoslcfcaška, M-fuehre% Maribor 5. septembra 1942. in ista kultura, katerim usoda sasma narekuje, , da skozi stoletja složno stražijo na meji rajha, so danes ločeni drug od | 231 a^arni • • • drugega le od ograde dialekta — Tukaj se je poda- — ako izvzamemo nekatere po- lo osem Policajev na lov za ta-sameznike, ki so nosilci tuieitovi' ko Je uenadno zabrnel •ideollogije, nevladne s prosto- poli<^jskega alarina v irora in plemenom, ki so nežna t- PosloPj« Safety Vaults In^ Iz-ni preostanki, -v samotnih ffo- 'kazal° P® se je končno, da se t zadovoljiv od-Usdovih Spodnje Štajerske kot tu ni za nobene Utove, pač imajo vse ostale roparji in moritoi čakajo na to. P* ^ uslužbenec, ki je bil na da jih iztrebijno in uničimo. | nočni službi, pozval policijo s Spodnja Štajerska je po 23 let- pomočjo policijskega alarma, nem presledku našla zopet svo-]ker j® v bližini neki moški prejo pot nazaj v nemški krog živ-' tepa* svojo ženo. Policija je Ijenja. Toda zdaj ne več kot ,šfa pogledat zadevo in mož provinca avstfo-ogrske monar-' J™ ^ razložil, da žensko prebije, temveč kot del Velikega j tePa zato, ker je naložil na nemtškega rajha. V nemškem, banki tisoč dolarjev na njeno rajhu pa je treba govoriti iz-1 ime,* a zdaj je pronašel, da je ključno le neiriščino. 500,000, potrošila od tega že 900 dolar-Štajercev ne more zahtevati, da; .jev. Policaji so bili v zadregi, bi f*e 100 milijonov Nemcev na- ker niso vedeli ali ta stvar spa-"nčilo njihovega narečja. Iz da med tatvine ali ne. Končno idejnih in stvarnih razlogov se: so zaključili, da je bil denar Viorajo prebivale! Spodnje Sta- l*st žene, neglede n • to, da ga Vrske brezpogojno naučiti je- je morda res zaslužil mož. . . zika nemškega naroda, jezika j vsekakor pa ni imel možakar Njihove skupnosti, in morajo nobene pravice deliti batin, za-ta jezik tudi govoriti. — 'to je moral s policaji. pur^Tci nastopa v vlogi Danilo, Ni dolgo tega, ko sem prejela pisuio od neke rojakinje, ki piše med drugim tudi to, da ji je povedal rojak o poročilu, ki ga je čital v nekem angleškem listu in v katerem je bilo na-novi vedeno, da se prodajajo v Nemčiji slovanske sužnje za dve in tri marke komad . . . hranijo Nemci te sužnje, ki so jih zgnali v Nemčijo iz raznih slovanskih dežel, z neko zmesjo, ki ji pravijo kruh in vsaka sužnja- dobi poleg koščka tega ftru. ha tudi malo prevrete vode. Menda «a namakanje kruha. Mnogi ljudje trdijo še danes, ko se ve, da Nemci vršijo neza slišane zločine nad Slovani, da je vse to gola propaganda, ker Nemci so preveč kulturni lju dje, da bi počeli take stvari. Pfcstimo nemško kulturo na stran in poglejmo raje nem ško natoro. Nemec je po nara vi sebičen človek. Mnogo sem že delala z njimi ir vem iz lastne izkušnje o njih marsikaj, ki ne povzdiguje njih kulturnih nagibov, katere se jim, bogve zakaj pripisuje. Mržnja do Slovanov ni nič novega pri Nemcu. Vsak, še bolj zaibit Nemec meni, da nad-kriljuje slovanskega človeka i vedeti kdo mi je to povedal in v svoji t.ogoti se je vsak dan ščeperila, kakor kaka stara koklja, češ, da bo že Hitler po-metel enkrat z vso to žensko naprednostjo in enakopravnostjo, za katero se skrivamo ameriške ženske, ki samo izkoriščamo moški avet. Iz takih m o žgan se ne da napravici nič in v Nemčiji je takih glav na koše. Hitler, ki je samo ma^ka, za katero se skrivajo drugi premetenejši, kot je on, je izkoristil do kraja nemško pamet in nemško sebičnost, katera Nemcem narekuje, da so oni višji ljudje, katerim morajo Slovani služiti, kot sužnji. Zato ne čujemo nikdar o kakem zgražanju nad postopanjem nemškega vojaštva. Nemci nimajo mehkega srca, ker v njih je še močna na tura Tevto-na, ki se je tudi vedno zaganjal proti slovanstvu na vzhodu. Strašno so mučili Tevtoni ruski narod in današnji Nemci sedaj delajo isto v povečani obliki in na "moderen" način. Kar je čudno pri vsem tem je dejstvo, da se niti izven Nemčije ne razburja posebno »a radi grozovitih zločinov, ki jih vrŠe Nemci nad Slovani v Evropi. Celo med Slovani sa- Martha Eg^rth, v%vTogi Sonia ^ možgansko. Nekoč sem delala mirni je mnojro. mnogo l.iudi, ----- __: med samimi Nemkami — tudi ki nočejo verjeti nobene slabe Jutri zvečer VESEUCA dr. Jožefa VESELICO Vabilo na ki jo priredi DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. 57 KSKJ., v BROOKLYNU, V. Y. v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave., B'klyn. V SOBOTO, 7. AVGUSTA, 1943 Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina prosta. Za vse telesne dobrot®, kakor tudi za PLES bo dobro preskrbljeno.—-Kdor bo tako srečen, bo nesel domov _sodček 30 let starega vina.____ Posebno člani ste vabljeni, da se vcWezite te zabave, pa tudi drujgi so dobrodošli. — ODBOR Melville Cooper v vlogi Popoff. Ruth Matteson v vlogi Natalie, Ralph Domke v vlogi generala Bardinija, ter veiik zbor pev-oev in plesalcev. Značilno je. da glavna igralca Jan Kiepu-ra in Marth Eggerth, sta mož in žena. \V tej opereti je Veliko krasnega petja, kakor tudi raznih umetnih plesov, v drugem delu programa pa tudi nastopi plesna skupina z ruskimi narodnimi plesi ter v slikovitih narodnih nošah, kar napravi na gledalce posebno lep vtis. Glavm pte-vee pa zapoje v tretjem dejanju tudi pobko narodno pesem', ki se mu nato pridruži v due tu M. Eggerth (njegova žena) proti koncu pa oeli ostali zbor V finalu pa vsi skupaj zaplešejo krasni valček "Vesela vdova " Naj bo še omenjeno, da Jan Kiepura je rodom Poljak, njegova žena pa Madžar-ka. Vsakdo, ki si v resnici želi zabavnega večera in duševnega užitka, naj ne zamudi prilike ter w vdeleži omenjene operete katera se proizvaja vsaki večer ob 8 ob četrtkih in sobotah pa tudi ob 2:30 popoldne. Vstopnice so po zmernih cenah. mmmm V Blag Spomin PRVE OBLETNICE SMBf I NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA in BRATA Joseph Lenarčič-a ki nas je za vedno zapustil dne 6. avgusta, 1942. Dragi soprog in oče! Globoko potrtega srca se spominjamo -usodnega trenutka, ko smo se za vedno ločili ob Tebe ter izročili Tvoje telo v naročje matere zemlje. Ni Te več v naši družbi, toda Tvoj duh in spomin ®a Tebe bo ostal v naših srcih do konca naših dpi! Žalujoči ostali: MAJ&Y, soproga, SOPHIE, omožena GUARDLA, hči, JAjCK ŽAGAR, pastorek, AlNiNA KUAtRIOH, MARY CETINSKI, pastorki, JOto IuBNAR/OlC, brat. IiUOIA GERJČAR, FAINI KOP ITT AR, sestri v Evropi. • Ozone Faric, N. - . - bosovka je bila Nemka. Pa je prišlo nekega dne tako, da ni nobena Nemka vedela kako se prestavi v angleščino izraz '1 ponavljalua šola.'' Tekale so en» do druge in si mučile možgane in končno se je ena odločila, da povpraša mene, ali takoj se je oglasila "bosovka" in rekla na glas, "k ljudje božji, neverjetno je, kako velik je še vedno v svetu vpliv Nemcev in njihove dozdevne kulture. Pa človek izreče obžalovanje glede stvari, kot je prodajanje slovanskih sužnjic in masno klanje prebivalstvi po slovanskih deželah, ter iztrebljevanje Židov—o, kaj bi to, to je pro-peiganda, vas zagotovi skrit o-boževalec tevtonske rase, pa tudi če je kaj resnice, vojn« je vojna in Slovani bi si seveda radi s takimi povečanimi sto-rijami pridobili boljši ugled v svetu in pa seveda večje simpatije. Pa ne bodo Nemcem vkljub vsemu nikdar segli do gležnjev. To^ni moja domišljija, o tankih ne ravno veselih dejstvih se lahko v velikem mravljišču, kot je New York, lahko vsak sam prepriča, če le zna poti pati prave ljudi. In tako iagleda, da imamo slovanski ljudje pred seboj še obilo trdega dela, da bomo dvignili tržno ceno slovanskih kož tako visoko, da se Tevton-eem in drugim ne bo več ■zdelo vredno hoditi na lov nanje po slovanskih deželah. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING? BONDS fc STAMPS ZADNJE 4 DNI!... HITITE STADIUM KONCERTI FILHARM0NIJSKA SIMFONIJA 18,300 sedežev po 2Sc. — Zveter ob 8.30 na Amsterdam Ave. in 138. St.. New York 8. Avg,—BEETHOVEN, WAGNER, PAGA^INI 9. in 10. avr-— ZBOR METROPOLITAN OPERE "LA BOHEHE " Grand Ope m U. avg.—ZADNJI VEČER; John CORIOL1ANO. solist, HANDEL, MOZART, BEETHOVEN t FRIDAY, AUGUST 6, 1943 Bseszma TRMOTUnt JANEZ JELEN: RESE Mogočno je odpel žvon sv. pravega deta. Ostane pa naj ne *anuo malomarno zamahnil Miklavža svojo jutranjo pesem in ?e začel ustavljati. Trdo jc udarila betica zadnji udarec zagona. Je bil krepko pricuk-nil z mlado močjo vrv Meinar-jev Bine. Še dvakrat se jte pojemajoče oglasil zvwn, pa samo na eno stran, potem je ntih-nil Čez slemena hiš iu sked-njov in v sadovnjake in že dalje v polja in travnike pa se jfe še razlivalo ubrano brnenje. (Povsod naokirog so. že od molili. Ženske so se po križe-vale, moški so se kar grede pokrivali. Tmikovi fantje Janez Jaka in Jože pa so še zmeraj stali odkriti in držali klobuke v rokah okrog npve mlatilniee na prostornem skednju. Molili so-se očenal za srečno mlačev — Janez, najstarejši, ga je bil pridejal k vsakdanjemu jutnu njemu a ogel o ve mu česčenju. Ob velikem kupu razvezanega ječmenovega snopja je mrmjraje odgovarjal tudi Francek, ki je zrasel pri Trniku in so ga imeli kakor za svojega. Ptfed tednom se je vrnil od vojakov. 'Pri Trniku res ni bilo zanj vež Važno za naročnike Poles naslova 1« raividno da kdm imate plačano naročnino. — Prv številk* pomeni mesre, dr ura dan In tretja pa leti. Da nam prihra alte nepatrthoeca dela In &lu»*. Vw prosimo, da sloifete pra votaano naročnino poravnati. P®-STjite naroMna naravnost nam aH b pa -rt—« v Vatam kraja. Zaupnik ko Vam tirota potrdila za plažano f ni no. kar pri hiši, so mw rekli, da mu,z roko, in Jožetu pued mizo za-ne bo nič manjkalo, dokler se' vpil: "Pes naj se pa navadi.*', Jože se mu je umaknil, spet WALLACE in WILLKIE nastopata proti nestrpljivosti Napisal IVAN MAiLcL mu ne posreči dobiti primerne službe. Fantje so odcnolili, se pokri-žali in pokrili. "Pa začnimo v božjem ime- je devai v stroj Janez. [Kup snopja je kopnel, na mostu se je kopičita slama, v kotu je rasel zgrabek zrnja in nu," je spregovorit Janez, sto- res. Fantom pafov prahu pil k nizkemu zaboju, dvignil počrneli obrazi in rese so jih pokrovček in potegnil za ročaj' začele jesti, stikala. (Modra iskra mu je | Po niostu navzgor sta prišla •prasnila pod roko. Zabrnel je oče Gregor in stric France, 'motor in jermen se je premak- stric se je dobrohotno smejal, nil. V mlatilnici pa se jfe lačno [oče je bil ves ratrk in čemeren.. zavrtelo prazno kolesje. j£ačel je, brskati po slami in •"Dej!" je mignil Janez okušal najti neomlačen klas ali Francka in že potisnil v žrelo *vsaj zrno v klasu, pa ga ni. dva razvezana snopa hkrati.j Pridvignil je slamo od tal, in Po deski na drogi strani mla-, pogledal, če Jaka in Jože čisto ti In ice navzdol pa je pljusnil pretresata. Spet nikjer zrna. slap zrnja, res in slame. |. Kan ta ta is psalma 1M — aoM slusaitfem radia NBC, da "je nemogoče istočasno v zunanjem svetu voditi boj Jia smrt proti nacistični brutalnosti in se dioma prepuščati rasnim sporom. On4. ki podpihujejo rasne izgrede z namenom, da si ob te.4 priliki naberejo političnega ral." ■Gregor je brata grdo pogledal iz pod čela. Izročiti Jazf" "Ti, ti! Kdaj sem že jaz! m_ j j • a - Pa sem mlajši ko ti in me ni nehali brnet,. Fantje in»^|dim kaj£G gem „ T i. i- i. se ^^ misliš ženiti T" * 'Kako se nemarno 1—" programa na OBSneglašal dej- raasmla kulturo preteMosti m ,tvo. da dve tretjini ljudi, ki so ^ ' kj boza- nalši zavezniki niso belokožci; \n zajamci!a .mlr na rasni izgredi v Detroitu, P**™™**** ^em Angeles in Beaumontu jih moč- ^f™*? sodelovanj - ki no vznemirjajo. , I ^ ^tvarila demokracijo za vse nr i, • ■ A I človeetvo -in dala vsakoranr Oba, Waliaee m AVillkie Vnožnost da si Y njej zgradi kadi," je oč? premeril Janeza. je puhnil Gregor sapo od sebe- ^ - ^ , . , ^ <-Pa bi ne prišel biizu. Sai T ' ?e ^ F . . , . .* nimam nobene utrle dane", te nic ne pogrešajo, kakor vi- „ . j • i . j.- ,, i • i 1 Mar izmed vaju kdot dis," je pon&gajal JWnce ne- Gre„or ošinij , -g d •kaj let starejšemu bratu Grego- * °Sim! mlajsa dva Ne samo prah, še re?e začele klati, če prida išauil tod okoli." je sino- va. nju. P-". ~ Jaka in Jože sta ,'e zasmejala te bodo začele klati, ce bos kaj • « . , ^ J J|in odkimala. T5vr neumno se I jima je »delo, da bi menila '4,Prava rec, leta in leta so me o ženitvi. - griele ob tem letnem času, pa "Si slišal, si videl?" se je n*e niso požrle," je skušal za- zravnal Gregor pred bratom. vrniti Gregor Franceta. ' "€>em — pa ostanem pri svo- ""Pa po take, ki jih nadrobi jem: izroči!" motor, hujše. Te pa te uteg-1 ''^Le zakaj!" se je razhudil nejo načeti." j<^reat)r. "Nisem tako pomehkužen, "Ce ne zaradi svojega doma, kakor je mladi rod." i pa zaradi srenje". France je | UrfNič ne prisekuj fantov! govoril tišje da so ju fantje le Bolj jih nadlegujejo rese, ka- na pol slišali;'pred sinovi m kor so kdaj tebe. Kako prav'maral grajati očeta. "Mar ne so naredili, da so *ami kupili,vidiš kako je vse iiffrobe, od motor in mlatilnico, ko ne o kar hočeta imeti v srenji vso enem ne o drugem nisi kar nič besedo samo Vampre? in Smo— maral slišati." |lej. Nip rečem, da nimata kdaj "Cepcev se jim nv> ljubi vih-,nrav. Vemo pa tudi drugi ne- teti." i kaj in marsikaj znamo in nas "Počeimi bi jih, Če ni treba, 1 srenja prav nič manj ne skrbi; in če manj stane in je stokrat} morebiti <5e bolj. Sedaj pa hitreje narejeno," se j*e oglasil,prav zaradi tebe in še nekate- Jaka. |rih nergačev naša srenja ni- "'.NiČ ne pomaga," je prijel kamor ne more". France brata za ramo. "Čas| --- te je prerasel. Izročiti bos mp povdarjala žalostne stanovan-ske razmere. Podpredsednik je dejal, da "v Ameriki ne sme biti mesta za umazane in nezdrave kolibe," dočim je Willkie trdil, da. je ona človeška potreba, ki črncem najbolj primanjkuje. primerno in dostojno stanovati. Willkijeva poslanica je posvečena pravicam črncev. Naštel je sedem pravic, ki pripadajo temnopoltnemu prebivalstvu «— ne kot nekakšen dar ali na podlagi strpjjivosti, temveč ker jim zares gredo, po zakonu-V teh sedmih se nahajajo: za-; ščita in enakopravnost pred za-j konom; enakost izdatkov jav-j nesra denairja za zdravje in bolniške svrhte, po odstotku prebi svojo pozicijo." — ONA .ZAHVALA Tem potom izrekam skromno in prisrčno zahvalo vsem 28 prijateljem, ki so me tako presenetili ob priliki mojega rojstnega dne. Verujte mi prijatelji da tega večera ne bom Nikdar pozabil, zakaj še sedaj me ni zapustilo presenečenje. Ne bom imenoval posameznihh prijateljev, vendar še enkrat iskrena hvala. Presenečeni New York can. -(Nadaljevanje prihodnjič.) Eg" SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJBTVO . . . POLJEDELSTVO iiuiuwiiiitiiiuiuyiuiiiiuuittuuuMiiii Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živet, ki ga je mogoče pri delati ▼ Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ake mu je mo goče letos obdelati VICTORY TKt Pripravite as sa to delo že sedaj 1 ^ PO NESREČI USTRELIL BRATA Kari Nov#k, v Forest City. Pa., star 16 let, je dne 24. julija valstva; enakost priložnosti za ^ neteči ustrelil svojega tri-vzgojo; enako pravico do zapo- najstletnega bratca Davida, slitve m enakost plač; preklic, i^^ka sta dobila v reke 46 vseh saznolastnih deloč, ki ome- ],ali,brski T^0\ver in 6tarejši jnjejo volilno pravico; pravico bratec ga je po nerodnosti za dostop v vse panoge oboro-j ženih sil. 10. So VRTNARSTVO RRES ZEMLJE; Hofc » ntdtevaaJe ik«^veer, gojenje dlT-JBi rastlin, nore MUrine Neflkl — EDINA PEDUA ZA NU DOMAČO POn«SO! VMJ«JUM,W> kar Mite. Prirejena n vsako peaekje y Zdrrfanlh driavah, rm vspk« zemljo Tip knjigo Jo tiredO E. L. D J5EV-MOUR, R. S. A_ poznana Meha v kl gm eealjo vrtnarski is- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 00. 216 West l«th Street *ew York 11, K. T. WaJlaoe je napadel ra^ne iz-j f?rede in "poll tax" o priliki; druge serije ovojih historičnih govorov katere je kot podpredsednik posvetil povojnim problemom- V enem svojih govorov, v katerem je s silnim poudarkom in veliko jasnostjo postavil zahtevo, da se ustvari "bolj popolna demokracija," in da mednarodno sodelovanje ne preneha, je izjavil, da "nepopolno izvedena demokracija naredi nezadovoljnost in razredne -boje, ki gredo končno iskat rešitve z revolverji inkla-n jemJ 'Podpredsednik je izjavil, da i vsi Attnerikanci priznavajo, da morajo narodi najti organizacijo, ki Jbo vsebovala več kot le trgovske pogodbe in pakfe proti agresijj, in tako pokazal, da je mednarodno sodelovanje bistven predpogoj, ako naj dobi vsak -Slorvek tos naroda in vsak vojak onkraj morfa ono, kar hoče in mora imeti — zaposlitev, dovolj brane in obleke, do-sfcojoo stanovanje, svoje lastno ognjišče in avtomobil in možnost, da dobro vzgoji svoje o-troke- Wallace je zatrjeval, da se je zločinski in roparski fašizem rodil in vazvil v stradanju in brezposelnosti, ter je postavil zahtevo, da se poženfe t povojni dobi produkcija vseh potreb nih stvari na najvišjo »stopnjo. Ostro je obsodil one čase ekonomije pomanjkanja, v katerih so ee grmadfle bogastva ua pod so se fgrmadila bogastva na pod dukcij^. "»Prepričan sem, " je dejal,^ "da je naš demokratični in kapitalistični sistem dober, toda potrebno je, da se razvije v kapitalizem ..izobilja in popolne zaposlitve." Wallace je bil radodaren & hvalo za delodajakte in za delavstvo glede njihovega doprinosa k vojnemu naporu- Tod« svaril je, d« obstojajo mogočne skupine, ki nameravajo izkoristiti dejstvo, da je predsednik posvetil vb« svoje site vojnemu naporu ter uničiti vse pridobit J Sest narodnim PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAT.T.TE, SLOVENSKE PESMI Zbirka t narodni^ paaml Oorelanda. CcM If JIMSOSLOVANSBIB NARODNIH PESMI ta »oiki Sest narodnih Veotnrtni—&E8T MEŠANIM IN MOSKIH ZBOROV ...... Ferdo Javaaee-tt MLADIH 1*1. FERDO JUVANRC: ZJntraJ........ PETEK JEREB: Pelin rofta: VASILIJ MIRK: P od okni ........M / ftel i (Bajok) (Rajak). ZA CITRE: eltre. - a ireekl - EA KLAVIR: M Brni pridejo, — KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING tie West 18th Street, Hew Ydrif. N.Y, niiiiiiiiiiniiiinuiitin iiiiiiiiiniiini umi iiiiiiiiiihi 111 initii iihh iiamiiiiuHiinim 1111 Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR ^^Illlllllfllflllllllllf I1IIIIIIIIIII llllf I1IIIKI lllHIIIlllllIBllIIIIIIKftlllftftlSllliIllftlIIIlB>v^ J^KHUY, AUGUST 6, 1943 SREDOZEMSKI OTOKI KORZIKA. Nehote stm oajecal: "Hudo je živeti pod tako sramoto!" Škof se je suhotno zasmejal: "Ne vem, kaj bo* TVi pregrešni Agati Emi se očitajo pregnane reči. Tu berem, da je imle-la s hudičem pravo zakonsko zvezo, tako da se čudim, da se. ni Ttaj rodilo vz tega peklenskega zakona — vsaj kaj prašičkov, da bi si jih ne bila izposojala pri tebi, kadar jo je mi-kalo jahati v kolobarju nad tvojim domom! In temu Marksu Wulffingu seje kar zajedla v m Pristarvil je tje: "Morda je sedala na enega, morda na vseh šestero! DSable!" Za jecljal sem: *4 Ce Aigato obsodite, jih družina ne bo hotela jesti; pobijem jih ter zagrebem v gozd, kjer jih izkopljejo lisice, katerih jv veliko v vi soških gozdovih. Če jte ne dbsodiie, jih bom pa« zaklal." Škof se je hudobno zaFraeal: "Tako je prav! Pameten gospodar si, Izidoril&tnrarzkobler. "Izidor Khallan. vaša milost!** sem popravil ponižno. "Torej zidor Khallan. Prazen lome je prazen, naj se že Imenuje Scbwarzkobler ali Khallan." Zopet je sedel na svoj stel, po mizi pa bobnal s svojimi prsti ter gledal pri oknu na ranmino, rumeno obsejano. "Sonce sije in dosti lepega vremena imamo,'' je mirno iz-pregovoril. "Vreme je dobro in letina nebo slaba," sem odgovoril pogumno. "Letina, ta je zate prva!" 2e je ostro brenkljal po mizi, da se nisem upal kaj odgovoriti.. Joannes Franciscus jr- precej časa molčal, potem pa se je hitro Obrnil proti meni s prijaznim crt>ra®om in lahnim naeme-hotm okrog ustnic ter me jn tako-le pozval: "Izidor Khallan. misli si, da opravljaš sVeto izpoved pri svojem dušnem pastirju, in misli si, da sem jaz tvoj dušni pastir O.lgovori mi: Ali veruješ, da so coprnice in čairodejnice, ali Čarovnice na svetu ? Odgovori ml prav tako, kakor bi odgovarjal svojemu Bogu če bi t* poklical pred se." Sveta Trojica pomagaj! To jte bilo vprašanje, pred katerim sem se tresel vse dni; kar so mi Agato vzeli! Bal sem se tega vprašanja in upal gem, da izostane. Ali izostalo ni — in odgovoriti moram, kakor bi odgovarjal Gospodu, ki stanuje v sveteim tabternakeljnu. Ce je Agata pogubljena, zavoljo tega ne smem še zapraviti nebeškega kraljestva! Milo« ti vi škof me je svetlo pogledal, da aem že mislil, da me prtežge njegovo žareče oko.. Odgovoril sem: "Kristus mi je priča da verujem." "Da bo čarovnice, da so ooprnicef — Da bi mi dal Gospod Jezus dosti takih podiožnikov! — je zaklical visoki gospod. Potem je zamolklo vprmšal: "fCako( podpiraš to svojo vero!" Zopet je'posegel po smokvah v zlati posodi. Ko.zika je otok v Sredozesn-kem morju. Je domovina slavnega Napoleona. Nahaja se v takozvanem ligursktem morju v ■boku med Italijo in Francijo. Od francoskega obrežja je nekako 100 milj južno vzhodno, od italijanskega obrežja pa le kakih 50 milj. Površina Korzike je nekako 110 milj dolga in nekako 53 milj široka na najšir šem kraju-. Njeno prebivalstvo šteje 297,235 duš. Korzika je zelo gorat in hribovit otok. Najvišja gora meri 8,881 čevljev višine. Poljedelstvo je v zelo zaostalem stanju. Glavni pridelki so grozdje, vino. olivno olje in kostanj. Glavno mesto Korzike je Ajaccio, kjter se je rodil Napoleon. Na tem otoku j? bilo *prejšmja stoletja zelo raa^irjeno banditstvo in morsko roparstvo. V korziškem gorovju je še danes mnogo ban-ditov, k{jub temu, da jih oblasti preganjajo. Pred okupacijo Francije je imela Francija tu močno pomorsko bazo. Leta 1940 v juniju ko so Italijani napovedali Franciji vojno, so Italijani parkrat boiribardirali kotttiška mesta. Franoosfco-italijanski premimi 'dogovor le ta 1940 določa, da-se Korziko razoroži. Numfci pa go baje na Korziki po okupaciji vse Francije zopet ustanovili letalske baze. Korziko bi Italijani silno radi vzeli Franciji, toda. kakor izgleda, so to te srčne Želje Italijanov.. jone duš Otok zelo gorat in hribovit. Na enem delu se raztezajo Neptunske gore, na/drugem Madongke gore. Največja gora je Etna, ki je 10,874 če v Ijev visoka. Klima je izvrstna in zdrava, razen na jugovzhod nem delu, kjer brije vroča sapa od Afrike, ki jo nazivajo *1 sirocco" in je nedopovedljivo vtioča. da je kar neznosna. Na otoku pridelujejo žito, ječmen, lečo, itd. Vinski pridelek, o-livno olje, oranže in lemone tvorijo velik del pridelkov. Na potoku je par manjših izdejo-valnic svile, bolnenega blaiga. platnenih izdelkov itd. Sicilija izv^a dve tretjini vsega italijanskega vina. ^Zgodovina Sicilije je e'na najburnejših zgodovin. Prvotno so ta otok naselili Grki,. Poizneje pa je otok padel v ro-1&e Kartažanom, ko premagali Rimljani, so postali ti gospodarji nad Sicilijo V devetem stoletju so zasedli Sicilijo Saraceni, ki so ji vladali do 11 stoletja, tedaj pa so jih pognali iz Sicilije Normani. Leta 1282 je Sicilija prišla izpod francoskega gospodstva pod Španijo, pod katero je o— stala do leta 1860. Pod Gari-baldijem je Sicilija revoltirala. 'Po ljudsktem glasovanju se je Sicilija I960 pridružial Italiji, s katero je bila ujedinjena vse dosed a j. BIVŠI SLOVENSKI # ČASNIKAR UMRL. Etne 21. julija je bil pokopan v Oaluametu, Mich. John Plautz (Haveo), star 70 let in irojen v Dtobličiih pri Črnomlju v Beli Krajini, bivši urednik Glasnika, slovenskega tednika v Calumet, ki je propadel že med prvo svetovno vojno. Pred leti mu je umrla žena in od takrat ni bil več zdrav. John je prišel v Ameriko Iteta 1837 kot 14letni deček potem, ko je dovršil dva gimnazijska razreda v Novem mestu. Njegovi starši (joče mu je bil živinozdravnik), "bratje in sestre so bili že tu kaj. Urednik Glasnika je bil dvakrat, prvič leta 1902 in drugič od leta 190« do 191Q, Imel je zelo dober in originalen hnmior in napisal je precej šaljivih ,5?atirienih člrtic. Kolikor ni časnikaril, je pa oprav: lini kot samouk razna meha-niška in tesarska d^la. Bil je tudi Izvrsten tenorist,*dramat-50 pa, ski dfl'etant in aktiven društve ni delavec. Zapušča več bratov. ----- SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK 99 SAPpdNIJA kSardinija je dragi otok v Sredozemskem morju. Otok tvori dve provinciji in spada 4 Tekom prvih šest mesecev v letu 1941 je Sicilija igrala važno vlogo v tej vojni za Italijo. Italijanske zračne rile so bile ojačene po nemški zračni sili in fio tako skupno tvorile veliko nevarnost za angleško plovbo v Sredozemlju. Zelo so ogro-pod Italijo od leta 1720. Ze- žali Malto, kakor tudi druge meljskapovršina Sardinije me-'postojanke, ki so jih kontro ri 9,301 kvadratnih milj. Od iirali Angleži v Egiptu in dru-Korzike jo loci morska ožina, ?rod. Sicilija je bila tudi važ-ki se iinlemije Bonifacio in me- na postojanka za osiščne sile v ri kakih 25 do 30 milj. Glav- Libiji in Tuniziji. Po oeiščitem no mesto Sardinije je mesto T*opo!nem propadu v Tuniziji Gagliari. Sardinija proizvaja na je postala Sicilija predmet Svinec, «e>ink, baker, zelezo in uajbujših zračnih napadov, ki sol. Tudi žito pridelujejo, ka-'so jo oirtehčali iil pripravili iza kor tudi vino in olivno olje. invazijo od strani zaveznikov. Prvotni naseljenci na tem »-j Kako razvija zdaj borba toku so bili prteiriagani po Kar- j za Sicilijo na njenih tleh, je tažanih že 530 let pred Kristu- tfazridno iz dnevnih izročil, som. ■ Sardinija je bila zasedena po Rimljanih po punskih vojnah. Potem pa so vladali Sardinijo v presledkih Vandali, Got i. • Longobardi, Saraceni, Geneosesi in Pi?ansi. Od leta 1297 pa do 1713 je pripadala Sardinija pod Španijo, 1'eta 1713 je prišla pod Anglijo, le-,ta 1720 so jo Angleži 4aK Sa-v8 let in rojen v Ljubljani. V len^kem- ZaPobca 6ir,a Amteriki je bival 44 let in. tukaj zapušča ženo, sina in šest hčera. V Chicago, 111. je dne 23. ju- tri "pastorke in pastorko. + V To\Ver, No. Dak. je mm-rl rojak JkdŽc f. Japel. Bil je 76 let star Imel je raka, vendar ,.. , ..... je bil v postelji samo 6 dni. Več lna umrl po operaciji rojak ' , . J ., TJt _ A . Z<* i -L __:__krat je bil previden s sv. za- John Vicic, stan* 62 let in rojen . ^,. „ . . ... , . -o- , . . kramenti. v Sonci pri iirski Bistrici na Notranjskem. V Ameriki je bival čez 50 let in dolgo sta z Rojen je bil na Vrhniki na Notranjskem 10. marca 1867. Tukaj je bil na ( -* t_ i. • ,-^voji farmi okrog 40 let, zsd zeno vodila grooerijsko trgovi-! Q . , . ® . ' ^^__^___1 ii Jih 8 k t pa je živel v Faruo, N. H, kot vpokojen farmar Zapušča tri sinove in dve hčeri no. Ploleg žene zaptčšca orno ■ženo hčer in v Jolictu brata, t KNJIGARNA ■==- Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Adamom!" (Nadaljevanj* prihodnjič.) dve mtfje žlrcflie. Otok m'm 9,926 kvadratnih milj- Prebitafctvo je Itelo leta 1936 okrog 4 mili- Kaj se ifodi na Kreti Chistiaai Science Monitor piee v uvodniku dne 2. avgusta, da glasom britanskega glavnega stana na Srednjem Vzhodu, Italijani na Kreti nišo popustili Nemcem, ki so jih hoteli razorožiti. Zanesljiva poročila pravijo, da je - sicer prišlo do izmenjave strelov, toda Italijani niso odnehali in še vedno drže sv6je pozicije. Nekatera poročila iz Carigrada pravijo celo, da so se part-nerjT 6sišča*ia gršfepcelini borili z bajoneti. Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena 69 center Belfegor • Spsal Artur Bernede , . Cena 79 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jlrasek Cena M eentov LETOS IZŠLA Ko smo šli t morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakraj&s Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal llmanice In zanjke In pripravljal "strup" ca Jugoslovane ln njibovo državo ie dolgo prej kot jo Je napadel. Knjiga Je ▼ platnu vezana in Ima 207 strani. Cena $2.— Bodoči državljani naj narefije knjižit« — -HOW TO BECOME A CITIZEN OP THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila to sakonl aa naseljence. S8 eeotev Listki Spisal Ksavar Mečko; 144 str. Cena 71 eento\ Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov Zločin in kazen Spisal P. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena $3,— Živi izviri Spisal Ivan MatU9£ Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platna vezano . . . Cena Državljanski priročnik ; (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga Ona $2.- Govedoreja Spisal K. Legvart. 149 strani s Ona ti. Knjiga o dostojnem vedenju 111 stranL Ona M eeoto* Mlekarstvo Spisal Anton Pevc. 8 slikami 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v sploioem. Cena M centov Obrtno knjigovodstvo 258 strani, en na. — Knjiga jo namenjena v prvi vrsti m stavbno, umetno in strojno kljnCav-ničarstvo ter ielezollvarstvo. Cena »L- Ako naročite knjigo, priložite k naročilu U. Š. odroma Canadian Money Order xa omenjeno sveto. Manj&e svote, lahko pošljete v U. S. znamkah po t 3 cente. -Cena M centov ^